LETO XLVIII, ŠT. 40 PTUJ, 12. oktober 1995 CENA 90 tolarjev OD SOBOTE TRGATEV POZNIH SORT GROZDJA: Obračuni odvisni od cene vina.........stran 2 PTUJSKI PEKI SODELUJEJO V PROTESTU: Uredba vlade nesprejemljiva..................stran 3 NOV KOMERCIALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM V SLOVENIJI: Zasebni in ameriški kapital..............................stran 4 DARJI KOTER NAJVIŠJE MUZEJSKO PRIZNANJE: Valvasorjevo priznanje tretjič v Ptuj................................ stran 5 POGOVOR Z MLADIM IGRALCEM VOJKOM BELŠAKOM: Igra je najprej kruh ........................................ stran 6 IZKOPAVANJE PRETEKLOSTI V PTUJU: Polne roke odkritij za arheologe.........................stran 6 O ČEVLJARSTVU ŠE PTUJSKO SODIŠČE: Delavce odstranili iz upravnih prostorov...........stran 8 GASILSKA ZVEZA JE NEKATERIM ODVEČ: Je denar pokvaril gasilce?..............stran 8 PTUJ / SREČANJE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE Danes bo v Ptuj pripotovalo 50 študentov arhitekture in krajinske arhitekture iz vse Evrope, ki bodo do 20. oktobra sodelovali v strokovnem srečanju neformalnega združenja evropskih študentov arhitekture Sesam (Small European Students of Architecture Meeting). Kot je povedal vodja pro- jekta Gorazd Furman, je SE- SAM dogodek, ki je organizi- ran pod vodstvom evropske- ga združenja študentov arhi- tekture, v okviru katerega bodo udeleženci iz večine ev- ropskih držav, nekaj jih je tudi iz Izraela in Slovenije, reševali problematiko urba- nističnega oblikovanja pros- tora ob reki Dravi v Ptuju, obenem pa tudi pri povezo- vanju starega in novega dela mesta. Ob predstavitvi mesta in Slovenije bodo izdelali idejne rešitve, ki bodo prispe- vale k boljši povezavi reke z mestom in dajale vzor za po- dobno urejanje rek in obrečnih prostorov v pri- hodnje. Udeleženci mednarodne arhitekturne delavnice bodo bivali v Termah, pokrovitelja sta mestna občina Ptuj in štu- dentska organizacija univer- ze v Ljubljani, pri strokovni izvedbi pa bo sodelovala Pro- jekta inženiring. Delavnica bo potekala na Prešernovi 29, vodili pa jo bodo mentorji ljubljanske fakultete za arhi- tekturo in inštituta za krajin- sko arhitekturo. Povabili so tudi dva ugledna tuja stro- kovnjaka s tega področja. DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / FINANCIRANJE GASILSTVA Podpis pogoMe v občini Destrnik-Trnovska vas so 15. septembra pod- pisali prvo pogodbo, ki gasilskim društvom v občini omogoča redno financiranje požarnega varstva. Pod- pisniki pogodbe so bila vsa štiri gasilska društva v občini: Destmik, Biš, Desenci in Vitomarci, župan občine ter predsednik gasilske zveze. Financiranje požarnega varstva v občinah že poteka, sestal se je tudi odbor za določitev tega financiranja in prva sredst- va so gasilskim društvom v teh dneh nakazana. Tri dni po podpisu pogodbe se je sestal še odbor za dodelitev sredstev iz zavarovalniškega sklada v občini Destrnik - Trnovska vas in tudi ta sredstva so že razdeljena. Pogodbe o rednem financi- ranju požarnega varstva naj bi oziroma so jih že podpisali v vseh devetih občinah našega območja. Več na strani 8. TM 2 - DOMA IN PO SVETU 12. OKTOBER 1995- TEDNIH PTUJ / KULTURA V NASLEDNJEM LETU MmkimM Štirikrtrt prese- 9Cffa kniturni proraivin Na razpis za sredstva občinskega proračuna, namenjena kulturi v letu 1996, so kulturne institucije, društva in zveze prijavile skupaj za 718 milijonov tolarjev programov dejavnosti in investicij. Pričakovati je, da bo v proračunu prihodnjega leta na razpolago kulturi pri- bližno toliko denarja kot letos, to pa je 165 milijonov. Zahtevki torej za več kot štirikrat presegajo razpoložljiva sredstva. Prijavljeni želijo za dejavnosti 239 milijonov, za investicije, med katere so vštete tudi te, ki že tečejo, pa 478 milijonov. Tem vlo- gam se jih bo gotovo pridružilo še nekaj, saj je mestni svet na svoji zadnji seji sprejel pobudi, da lahko projekte prijavijo tudi poslanci sami. Rok za te prijave je 21. oktober. "Poleg programov za naslednje leto smo razpisali tudi obliko- vanje vizije razvoja ptujske kul- ture. Sprejeli smo dve takšni pri- javi: eno ožjo, drugo pa zelo širo- ko. Potem ko sem na hitro preg- ledala prijavljene programe, po- grešam nekoga, ki bi se prijavil za organizacijo prireditev. Še največ, šest velikih prireditev, naj bi pripravljal TIC. Pri dru- gih prireditvah pa gre povečini za prikaz svojega dela," je pove- dala vodja Oddelka za družbene dejavnosti občine Ptuj Kristina Š amperi Purg. V letošnjem letu je namenjeno za dejavnosti v kulturi iz občin- skega proračuna 99 milijonov tolarjev, v letu 1996 pa bi ptujski kulturni ustvarjalci potrebovali 239 milijonov, so ugotovili na Oddelku za družbene dejavnos- ti. In kateri so poglavitni načrti ptujskih kulturnih institucij, društev in zvez? "Podobno kot doslej bo delala knjižnica, ki potrebuje še sredst- va za okrepitev računalniške mreže, pa seveda investicijska sredstva za obnovo Malega gra- du. Pokrajinski muzej je prijavil veliko razstavo ob obisku papeža v Sloveniji, razstavo ob kongre- su karnevalskih mest, razstavo o prometu, grafični opus Franceta Miheliča, razstave sodobne li- kovne umetnosti, izdajo zborni- ka, vodnika po muzejskih zbir- kah, izkopavanja v Sončnem parku, restavriranje in arhivi- ranje terena, koncerte v zvezi z lastno glasbeno zbirko, nakup računalniške mreže, izo- braževanje svojih zaposlenih, opremo za arheološki depo, pe- dagoško učilnico in prenos res- tavratorskih delavnic, pa še sa- nacijo gobe na gradu, začetek del v Miheličevi galeriji, posege v dominikanski samostan, sanaci- jo prvega in tretjega mitreja, Or- fejevega spomenika in Povodno- vega muzeja. Skupno bi Pokraj- inski muzej potreboval 67 mili- jonov tolarjev in še plačilo mate- rialnih stroškov. ZKO je prijavila za 59 mihjo- nov tolarjev dejavnosti, skupaj z investicijami pa bi potrebovali 138 milijonov tolarjev. Organi- zirati nameravajo abonma, lite- rarne večere, festival mlade ust- varjalnosti, denar potrebujejo za vzgojnoizobraževalni program, gledališko dejavnost DPD Svo- bode, polpoklicne in poklicne Kristina SamperI Purg gledališke projekte, slikarsko šolo, literarno dejavnost, likov- no kolonijo, likovne razstave, nato pa dejavnosti ljubiteljskih društev in njihova srečanja, za katera bo morala dati denar država in tudi druge občine. ZKO je predlagala tudi reorga- nizacijo, saj je organizirana kot društvo, dejavnosti izvaja po za- Že pred dvema letoma je mag. Štefan Čelan pripravil projekt za ustanovitev enote Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti na Ptuju. Ideja, ki takrat ni zaživela, je sedaj ponovno aktualna, saj jo vzpodbujata tako SAZU kot tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo. Slednje naj hi plačalo mlade- ga raziskovalca, ki hi projekt peljal, iz republiških virov pa bi najverjetneje lahko dobili tudi denar za obnovo primer- nih prostorov za enoto SAZU naPtuju. konu o kulturi, tega pa kot društvo ne more. Nova dejavnost je profesiona- lizacija Gledališča ZATO, ki na- merava iz raznih virov dobiti 36 milijonov, potem pa so še manjši zahtevki, kot je monografska iz- daja ptujskega mestnega statuta, ki ga namerava izdati Zgodovin- ski arhiv. Društvo umetnikov je posredovalo dve finančno in vse- binsko zahtevni gledališki pobu- di, ki pa jih bo moralo uskladiti z Gledališčem ZATO, tu so še prijave koncertov in manjše vlo- ge društev." # Kakšno politiko razdelje- vanja sredstev bo vodila občina? Kristina Šamperl Purg: "Vse- kakor je pri investicijah potreb- no nadaljevati tiste, ki so v teku. To je obnova Miheličeve galeri- je, projekt ptujske trojke - letos so bili napravljeni elektronski izrisi fasade porušene cerkve, se- daj naj bi pričeli obnovo kipov -, na vrsti naj bi bila tudi obnova malega magistrata, prav tako vsaj delno žitnica, za katero so bila že porabljena velika sredst- va. Žitnico in še nekatere druge investicije smo prijavili tudi za proračun republiškega mi- nistrstva za kulturo. Z ministrst- va naj bi končno dobili denar za obnovo ostrešja Malega gradu, vendar iz rebalansa, če ta sploh bo. Knjižnica naj bi se v celoti selila v Mali grad leta 1997, ce- lotna obnova s preselitvijo pa bo stala 350 milijonov tolarjev. Gle- de dejavnosti pa bo seveda po- trebno pretehtati, katere bo občina podprla. Občino in mest- ni svet čaka zelo naporno delo, saj sedaj še sploh nimamo vseh pobud. Do 21. oktobra jih pričakujemo še od članov mest- nega sveta, kar bo še bolj zapletlo razdelitev že tako zmeraj pre- majhnih sredstev za kulturo." •> M. Zupanič PTUJ / JUTRI 3. DAN USTNEGA ZDRAVJA v organizaciji društva za oralno zdravje Slovenije bo jutri v ro- manskem palaciju ptujskega gradu strokovno posvetovanje v okviru 3. dneva oralnega zdravja. Potekalo bo pod geslom Srečanje brez cigarete. Za razliko od lanskega srečanja, ko so se ukvarjali predvsem z vprašanji zdravl- jenja zob mladostnikov, bo letošnje posvečeno negi zob starejših. Častni pokrovitelj srečanja je ministrstvo za zdravstvo Slovenije, pokrovi- telja mestna občina Ptuj in občina Ormož, generalni spon- zor pa Perutnina, ki dejavnost društva podpira že od ustano- vitve. Udeleženci letošnjega srečanja bodo govorili o treh temah: vpli- vu kajenja na ustno zdravje, zo- bozdravstveni preventivi pri sta- rejših osebah ter motivaciji in njenih modelih. Strokovnemu delu bo sledila pokušnja zdravju in zobem prijaznih živil ptujske Perutnine. Zaključek tretjega dneva ustnega zdravja pa bo v znamenju mladih. V OŠ Olge Meglic bo finale letošnjega kviza iz znanja o zobeh. Kviz je že sed- mi, cilj pa je seznanjanje mladih s prednostmi zdravih zob. V fi- nale se je uvrstilo dvanajst ekip osnovnih šol. V romanskem palaciju bodo jutri predstavili najboljši spis na temo Moj zob je del mene. Na natečaj je prispelo 270 spisov, v glavnem iz tretjih in četrtih raz- redov. V društvo za oralno zdravje Slovenije se vključujejo vsi, ki si prizadevajo za ohranitev zdravja ust, zob in čeljusti ter s tem za zdravje v celoti v vseh živl- jenjskih obdobjih. Trenutno ima okrog dvesto članov, želijo pa ga razširiti zlasti na pedagoge. V dejavnosti društva se aktivno vključujejo tudi podjetja, ki iz- delujejo najrazličnejše materiale za preventivo v zobozdravstvu. OKTOBER, MESEC NOVE KBM Od leta 1993 je oktober mesec Nove Kreditne banke Maribor. Tudi letošnje, tretje leto, bo ta mesec poln dogajanj, saj bodo pripravili več kot dvajset športnih, zabavnih, kulturnih in izobraževalnih prireditev, ki se bodo zvrstile v večjih bančnih enotah: v Mariboru, Novi Gori- ci, Slovenski Bistrici, Ptuju, Lenartu, Idriji, Tolminu in Ajdovščini. V ptujski poslovni enoti bo v okviru meseca Nove KBM 18. oktobra ob 17. uri v prostorih Mest- ne hranilnice okrogla miza na temo Občan in banka. 27. okotobra bo v Ptuju dan odrtih vrat s predstavitvijo kovanja kovancev in s finančnim svetovanjem občanom s področja celovite bančne ponudbe. Pripravili so tudi potujočo razstavo hranilnikov z vsega sveta, ki bo v Ptuju na ogled ne- koliko pozneje. (J. Bračič) PTUJ / OD SOBOTE TRGATEV POZNIH SORT GROZDJA Te dni imajo največ dela vinogradniki. V soboto se je začela uradna trgatev poz- nih sort grozdja in lepo vreme je omogočilo trgatev v normalnih razmerah. v kmetijski zadrugi Ptuj z od- kupom ranih in srednje poz- nih sort grozdja niso bili zado- voljni, verjetno bo bolje s poz- nimi. O kakovosti letošnjega letnika so mnenja deljena, ver- jetno pa ne bomo daleč od re- snice s trditvijo, da imamo opraviti s povprečnim letni- kom in da bo dobro vino letos le v v kleteh izkušenih kletar- jev. Akontacijske cene za grozdje letnik 95 so: laški rizling 85 to- larjev, šipon, ranfol, zeleni silva- nec, rizvanec in mešano grozdje 73 tolarjev, renski rizling 112, rumeni muškat, beli pinot in chardonnay 98, modra frankinja in žametna črnina 47 ter modri borgundec 98 tolarjev. Plačilni pogoji so enaki kot za grozdje lanskega letnika: plačilo za oddano. grozdje bo v štirih obrokih, in sicer 20. decembra, Stiskanje grozdja je letos izdatno, mošt pa ni tako sladek kot v prejšnjih letiti. Foto: M. Ozmec \ 20. marca, 20. junija in 20. sep- tembra. Akontacijske cene velja- jo za povrečno stopnjo sladkorja v grozdju, ki bo znana po končanem odkupu, za odstopan- ja navzgor ali navzdol pa bodo obračunani dodatki in odbitki. Dokončni obračuni bodo odvis- ni tako kot doslej od cene vina. Prav v tem času poteka izplačilo zadnjega obroka, skupaj s poračunom, za grozdje letnika 1994. •♦JB ZAGREB, SARAJEVO: Na severu in zahodu Bosne so sg sprte strani ob koncu tedna zopet borile za ozemlja in bi jih lahko zasedle še sredi tega tedna. V Sarajevu je Unprofor v nedeljo sporočil, da se v za- hodni Bosni in Harcegovinj nadaljujejo večje vojaške ope- racije in da so opazovalci ZN ob koncu tedna na območju Ključa in Mrkonjič Grada opazili pomembnejše premike vojske BIH. Na območju Oz- rena in Doboja naj bi bilo v glavnem mirno, vendar kot je poročal srbski radio, so Srbi napadli muslimansko begun- sko taborišče v Zinivicah bli- zu Tuzle v severovzhodni Bo- sni. Pri tem je bilo kakih 30 ali 50 ljudi ranjenih, ubitih je osem ljudi, med njimi so bili kar štirje otroci. Združeni na- rodi so v nedeljo v Zagrebu potrdili, da so območje okrog Bosanske Krupe in Bihača v nedeljskem dopoldnevu in po- poldnevu preletavala letala in da so zatem blizu Bihača odje- knile eksplozije. Njihov pred- stavnik za tisk Don Roy pa ni potrdil, da so bila letala srbska, kot je že pred tem poročal srbski radio. Opazo valci ZN namreč niso mogli potrditi, da bi bile eksplozije dokaz, da je bilo območje bombardirano. BEOGRAD: Poveljstvo bo- sanskih Srbov je v nedeljo obtožilo Hrvaško, da z več kot 8.000 vojaki redne vojske na- daljuje napade na srbske položaje v zahodni Bosni in Hercegovini. Agresija že resno ogroža podpisani sporazum o premirju, zato zahtevamo ta- kojšen umik enot hrvaške red- ne vojske z območja nekdanje Bosne in Harcegovine, je rečeno v izjavi poveljstva srbske vojske, ki so jo v nedel- jo objavili v Beogradu. TEL AVIV / EREZ: Izraelski zunanji minister Simon Peres in vodja PLO Arafat v po- membni točki nista dosegla sporazuma, čeprav sta se poga- jala od sobote zvečer do druge nedeljske ure zjutraj. Izrael namreč ni pristal na osvobodi- tev štirih palestinskih zapor- nic, ki naj bi se pridružile tri- indvajsetim, že določenim za izpustitev. Peres in Arafat, ki sta zasedala na mejnem preho- du Eres, na ločnici med Izrae- lom in Gazo, pa sta bila uspešna v nekaterih drugih točkah. Tako naj bi že v torek izpustili tisoč zapornikov, nato pa bo sledil postopen umik izraelske vojske. Poročajo še o napredku pri problemu varnega prehoda Palestincev med Gazo in Za- hodnim bregom. BRUSELJ: Francija in Nemčija sodelujeta pri obliko- vanju prihodnosti Evropske unije, pri tem pa njuni vodi- telji vztrajno zavračajo nami- govanja, da je izvolitev Jac- quesa Chiraca za francoskega predsednika skalila odnose med Parizom in Bonnom. Že ob koncu oktobra se bosta na delovnem sestanku srečala nemški zunanji minister in njegov francoski kolega in med drugim poskušala odpra- viti vsa nasprotja med Nemčjo in Francijo v dobro Evropske unije. Pripravila: T. Mohorko TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO ■ TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direk- tor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK, celostna podoba In prelolm: S. Rlbarlč. PROPAGANDA: Oliver Težak, -a 776-207 Naslov: RADIO ■ TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptuj, p.p. 95: tr (062) 771- 261, 779-371: 771-226: faks (062) 771-223. Celotna naročnina 4.500 tolarjev, za tujino 9.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informi- ranje Republike Slovenije št. 23158- 92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. fEDNIK - 12. OKTOBER 1995 POROČAMO. KOMENTlR.\]MO-3 V PTUJU SKUPNA SEJA DVEH KOMISIJ DRŽAVNEGA SVETA fPtuju se bosta jutri na skupni seji sestali konnisija za regional- ni razvoj pri državnem svetu, ki jo vodi Branko Brumen, in ko- misija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo vodi Tone Hro- bat. Razpravljali bosta o kmetijstvu in skladnejšem regionalnem razvoju. Sestanek bo potekal na treh lokacijah: ob 10. uri se bo pričel v Mestni hiši v Ptuju, nadaljeval z ogledom Haloz in končal pri svetniku Simonu Toplaku v Juršincih, kjer bodo po razpravi tudi sprejeli sklepe. Kot je pred skupno sejo povedal Branko Bru- men, bo komisija za regionalni razvoj o vseh tematskih razpra- vah zasedala zunaj Ljubljane. USTANOVILI ZVEZO DRUŠTEV UPOKOJENCEV PTUJ fčetrtek, 5. oktobra, so predstavniki šestih društev upokojen- cev na območju nekdanje ptujske občine (DU Ptuj, Ivana Ru- dolfa Breg, Budina - Brstje, Grajena, Spuhlja in Turnišče) podpi- sali sporazum o ustanovitvi zveze Društev upokojencev Ptuj. V ta namen so posebnemu, dosedanjemu iniciativnemu odboru, v katerem sta po dva predstavnika iz vsakega društva, naložili, da opravijo vse potrebno za konstituiranje in ustrezne akte nove upokojenske zveze. (-OM) NOVA POSLOVALNICA BAZARJA '"rgovina in šiviljstvo Bazar že dolgo posluje v Rimski ulici na :s Ptuju, sedaj pa so svojo dejavnost razširili še v novi posloval- nici v starem mestnem jedru Ptuja, sredi minulega tedna so jo odprli v Cankarjevi ulici 1 O, tisti dan pa so za vse kupce pripravili 20 odstokov popusta. V obeh trgovinah lahko kupci izbirajo med veliko metražnega blaga, na voljo so jim gumbi in ves dodatni material za šivanje, poleg tega pa ponujajo še pletenine, I spodnje perilo in ženska oblačila lastne izdelave. Kupcem je v 1 Bazarju z nasveti za šivanje zmeraj na voljo tudi šivilja. (TM) \ DEŽURNO KUUČAVNIČARSTVO la vse, ki imajo težave s ključavnicami oziroma se jim pogosto sdogaja, da izgubijo ključe, je nov kiosk za izdelavo ključev )Ovih tipov, brušenje frizerskih škarij, montažo mehanske zaščite (dodatnih ključavnic) na avtobusni postaji v Ptuju pravi naslov. Danijel Rebernak je povedal, da delajo cel dan, po potrebi pa pridejo tudi na dom. Na željo strank opremijo stanovanja z vse- mi tipi ključavnic, lokale in pisarne pa s sistemskimi ključavnica- mi. Ukvarjajo se tudi s čevljarstvom in torbarstvom. TURIZEM ZA HITREJŠI RAZVOJ I Ljubljani se bo danes začelo srečanje mest Srednje Evrope >^ pod naslovom Turizem - generator hitrejšega razvoja. j Letošnja konferenca je še posebej zanimiva in koristna za vse j razvojne in marketinške,načrtovalce slovenskega turizma na t državni, lokalni in podjetniški rovni. Na njej sodelujejo priznani ! svetovni'in domači strokovnjaki s področja turizma, kulture in azvojnega načrtovanja. I GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE |a skupščini Gospodarske zbornice Slovenije so 27. septem- Ibra izvolili novih 21 članov upravnega odbora, ki skupaj s i .jredsednikom zbornice šteje 30 članov. Na predlog kanidacij- } ske komisije je bil v novi upravni odbor izvoljen tudi dr. Roman j Glaser, predsednik ptujske Perutnine. NOV DIREKTOR MARIBORSKE BOLNIŠNICE /vet splošne bolnišnice Maribor, ki ga sestavljajo predstavniki j ^občin Ptuj, Slovenska Bistrica, Ruše, Lenart, Maribor, vlade i Slovenije, zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter se- I dem zaposlenih, je 2. oktobra imenoval novega direktorja mari- \ borske bolnišnice. Dr. Rudija Turka bo zamenjal 40-letni specia- \ list splošne kirurgije dr. Gregor Pivec, ki bo predvidoma novo i funkcijo prevzel v začetku novembra, ko poteče mandat dose- danjemu direktorju. SEJEM MEDILAB Ma gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 1 7. oktobra i^odprli četrti mednarodni sejem medicinske in laboratorijske I tehnike, farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in I storitev. Na njem se bo do 20. oktobra predstavilo več kot 260 razstavljalcev iz Slovenije in tujine. V SOBOTO NA PTUJSKEM TV KANALi fa ptujski televiziji si bomo to soboto lahko ogledali vse o iz- boru letošnje miss Slovenije, ki se bo 1 8. novembra v Sun Ci- i iy|u udeležila svetovnega izbora za miss sveta. I Pripravila: MG •O SAMO EKART / BORZNI KOTIČEK Hoftosfff Nadaljnje dvigovanje srednjih tečajev Banke Slovenije za tuje valute, nova borzna indeksa in počasno naraščanje cen vrednostnih papirjev in zapadlost blagajniških zapisov - dvojčkov so glavne značilnosti preteklih dni. 5. oktobra so zapadli kratko- ročni blagajniški zapisi Banke Slovenije - dvojčki. Nakup v poletnih mesecih se je izplačal, saj so bili donosi okrog 1,5% na mesec. Tako visok donos je prinesla velika razlika med uradnim tečajem Banke Slove- nije za DEM in menjalniškim tečajem poslovnih bank in menjalnic. Na trgu je že nova serija teh zapisov, ki zapadejo 20. marca naslednje leto, atrak- tivni za nakup pa bodo samo ta- krat, če bo ta razlika ostala. V nasprotnem primeru se nakup ne bo izplačal. V pričakovanju svežega denar- ja od blagajniških zapisov so začele naraščati cene delnic. Ker denarja ni bilo dosti, so se cene takoj umirile. Veliko zanimanje in promet je z delnico Term Čatež. Okrog nje navadno ni mnogo prahu, velja za varno del- nico z majhnimi gibanji gor - dol. Družba se je uspešno olast- ninila, in ker so že dobili drugo dovoljenje agencije za privatiza- cijo, bodo lahko izplačali divi- dendo. Ta bo predvidoma nekaj manj kot 60 SIT za delnico. To ni mnogo, ampak ker je cena ene delnice bila okrog 800 SIT (do- nos 7,5% na to ceno delnice), je vrednost začela naraščati. Kdaj bo točno izplačana dividenda, se bo odločilo kasneje in potrdilo na skupščini, katere datum še ni znan. Zaradi priključitve družbe Aldebaran k Dadasu bodo pre- nehale kotirati delnice Aldeba- rana v prosti kotaciji Ljubljan- ske borze. Dosedanji lastniki bodo lahko zamenjali 60 delnic Aldebarana za eno Dadasovo. Na Ljubljanski borzi vrednost- nih papirjev se od začetka prejšnjega tedna preračunavata dva indeksa. Prvi je obenem že obstoječi SBI (slovenski borzni indeks), ki je doživel lepotno operacijo. Odslej so v njem samo redne delnice (zaenkrat 8), kar naj bi omogočalo lažjo primerja- vo tega indeksa s svetovnimi. Drugi indeks je nov - BIO (borz- ni indeks obveznic). Trenutno so v njem 4 obveznice, in sicer obveznici prve in druge repu- bliške emisije ter obveznici SKB banke in Banke Celje. PTUJ / PEKI SODELUJEJO V PROTESTU Znano je, da je žitna skupnost, ki vključuje večino mlinskih in pekvosklh organizacij, poslala vladi R Slovenije protest zaradi njene uredbe o določitvi najvišjih cen pšenične moke in kruha. Menijo, da vlada za sprejem takšne uredbe ni imela tehtnih in tudi ne zakonskih razlogov, in sodijo, da gre za neutemeljeno in nezakonito uredbo. Ptujski peki po izjavi direkto- rice Erike Mihelač podobno kot drugi sedaj čakajo, kaj bo vlada ukrenila. Izvedeli so, da bo v kratkem prišlo do sestanka pri ministru za ekonomske odnose in razvoj Janku Deželaku, kme- tijskem ministru dr. Jožetu Os- tercu, v razreševanje problemati- ke pa se je vključila tudi Gospo- darska zbornica Slovenije. Če želimo v Evropo, pravijo peki, pričakujemo tudi razmerja med ceno pšenice, moke in kruha, ki tam veljajo. Čeprav peki evrop- skega razmerja, ki je trenutno 1:2:8, za zdaj še ne terjajo, želijo, da jim vlada prizna vsaj razmerje 1:5 med ceno pšenice in kruha, kot je nekoč že bilo. Z zdajšnjo uredbo so po besedah direktori- ce Ptujskih pekarn in slaščičarn v bistvu "prizadete" skoraj vse cene kruha razen izjem, ki velja- jo za cene koruznega, rženega in sadnega kruha. •>MG GOVORI SE ... DA so policaji protestnikom v kiJnčevskem Čevljarstvu v torek odločno odredili, da morajo zapustiti prostore skozi okno. Nekateri ko- mentatorji menijo, da zaradi tega. ker so hili te poti po nekajdcsetdncvni uporabi bolj vajeni^ drugi pa. da zato, da ne bi mogel policiji kdo očitati, da mu je pokazala vrata. ... DA so Ptujčani in okoljčani v soboto karao- kali v dvorani Center. Cez nekaj dni ho ve- soljna Slovenija slišala in videla, kako Polanci, Haložani in Prlek i pojejo. Ptujska mestna občina je morala za to že predhodno plačati ^kazcf}'^ v višini 500 tisočakov. ... DA so imeli v Srednješolskem centru pred dnevi znova bombni alarm. Ker pa še ni čas za spraševanje in kontrolke, so dvomili o re- sničnosti grožnje in Centra sploh niso sprazni- li. Tako so vsi grozilni napori zaman. TEDNIK -12. OKTOBER 1995 PO NAŠIH KR\.[IH - 4 NOV KOMERCIALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM V SLOVENIJI Hasebnl in mm&ikapM V slovenski televizijski mreži se je pojavil nov televizijski program POP tv, ki ga je na tiskovni konferenci predstavila produkcijska hiša PRO PLUS. To je produkcijska hiša, ki sta jo spomladi letos ustanovili zasebna komercialna televizijska postaja MMTV iz Ljubljane in mariborska komercialna televizija TELE 59. Kunicrcialni televizijski program napoveduje vrsto tujih fil- mov, filmskih nadaljevank in drugih serij, pa tudi slovenski informativni program ter domači pop kviz, nedeljsko popold- ne in prenose športnih dogodkov. Najvidnejša nova imena pro- dukcijske hiše in novega televi- zijskega programa so: Marjan Meglic, lastnik zasebne televi- zijske postaje MMTV, Marjan Jurenec, generalni direktor pod- jetja Pro Plus (tudi družabnik te- levizijske postaje Tele 59, pred tem pa vodja izvoznih poslov v TAM-u), Branko Čakarmiš, di- rektor programa (pred tem ured- nik Tribune in nato urednik programa Kanala A), Stane Grah, direktor ljubljanske pro- dukcije (prej direktor in glavni urednik programov TV Sloveni- ja, nato še direktor marketinga TV Slovenija), Janez Ujčič, di- rektor mariborske produkcije (prej urednik TV studia Maribor in še direktor RTV centra Mari- bor), Tomaž Perovič, direktor informativnega programa (dos- lej urednik dnevnoinformativ- nega programa na TV Sloveni- ja), Liljana Madjar, finančna di- rektorica (pred tem vodja službe za proračun in finance v občini Ljubljana Bežigrad, nato vodja finančnega sektorja Stanovanj- skega sklada RS), Mirjana Jarc, direktorica marketinga (prej vo- lilni štab Milana Kučana, orga- nizatorka odnosov z javnostmi) in Američan Wes Burd, direk- tor trženja Pro Plusa. Nova produkcijska hiša pred- videva, da bo s pomočjo nekate- rih zasebnih regionalnih televi- zijskih postaj in kabelskih siste- mov Slovenije lahko spremljajo njen komercialni program vsaj 75 odstotkov slovenskih gledal- cev. Pri nas je mogoče gledati nov televizijski program na 59. kanalu, ki oddaja s Pohorja. •> M. Zupanič ORMOŽ / KELTSKO PEČ PRESTAVILI V NEKDANJO PIVNICO Vse od jeseni 1980. leta, ko so v Ormožu odprli novi del hotela, je bila keltska peč za žganje keramike iz 2. stoletja pred našim štetjem, ki jo je ar- heloginja ptujskega muzeja Marjana Tomanič Jevremov 1979. leta izkopala na mestu, kjer danes stoji hotel, neke vrste njegova zaščitna podoba. Vsakdo, kdor je prišel v avlo recepcije, jo je videl. Nekateri Keltska peč odslej v novi vin- ski restavraciji. Foto: so celo prebrali vse, kar je bilo zapisano o njej, drugi pa so pod steklo tlačili denar. Novo vodstvo ormoškega hotela pa se je odločilo, da jo iz avle prestavi v nekdanjo pivni- co, sedaj lepo obnovljeno vin- sko restavracijo, kjer bo delala družbo stari preši in seveda vrhunskim vinom, ki jih bodo med drugim odslej tu ponujali. Vida Topolovec SLOVENSKA BISTRICA / SEDMA SEJA OBČINSKEGA SVETA ^J^^j^^^^^ ^JJJJl^^ ^lllll^^^^^^ ^^^^^^^^^^ Sloveniebistriški svetniki so minuli torek pričeli prvo je- sensko sejo občinskega sveta. Tokrat jo je vodil podpred- sednik Alojz Vezjak (SLS) iz Poljčan. Na dnevnem redu, ki tokrat ni bil pretirano zajeten, je bilo poročilo o uresničevanja proračuna občine za prvo polletje letošnjega leta, predlog za nakup neprofitnih stanovanj v Poljčanah, saglasja k imenovanju ravnateljev treh osnov- nih šol v občini, soglasje k pravilniku sklada štipendij za nadarjene študente, predlog WZ Otona Župančiča o povišanju prispevkov staršev in njihovega minimalnega prispevka, sejo, ki ji je prisostvoval tudi državni svetnik dr. Peter Glavič, pa so sklenili z vprašanji in pobudami svetnikov. Nekaj pripomb je bilo že v začetku ob pregledu zapisni- ka. Tako so svetniki govorili o ogroženosti prometa zaradi živih mej, o neodgovorjenih vprašanjih in zaprtju dela Kopališke ulice ob potoku Bistrica za ves promet. Uvodna pojasnila k osrednji točki dnevnega red - ure- sničevanju.proračuna občine v prvem polletju 1995 - je podal tajnik občine Milan Ozimič. Poudaril je, da so nizki odstot- ki porabe proračunskih sred- stev posledica njegovega zaka- snelega sprejemanja, saj so ga svetniki potrdili na junijski seji, sredstva pa so v večji meri porabili v juliju, avgustu in septembru, to pa v poročilu, ki je narejeno za prvo polletje, ni zapisano. Torej je varčnost z občinskim denarjem le navi- dezna. Svetniki so se kar nekaj časa zadržali okoli neurejenosti parkirnih prostorov pri slo- venjebistriškem pokopališču, tako da se je Jože Pavlinek s Polskave razjezil, češ vsak kraj mora skrbeti za svoje pokopa- lišče, prejšnja skupščina pa je naredila napako, ker je sprejela sklep o pokrivanju dolga, ki ima po Vezjakovi razlagi pre- cej kriminalno ozadje. Prere- kanje je presekal dr. Janko Čar in predlagal, da se do pri- hodnje seje sveta pripravi pi- sno poročilo o zapletu z naložbo v KS Alfonza Sarha in naj bo to posebna točka dnev- nega reda. Poročilo o ure- sničevanju občinskega pro- računa je bilo kljub vsemu le sprejeto z obvezo, da se za ob- dobje devetih mesecev pripra- vijo sveži podatki za vse dejav- nosti. V nadaljevanju sedme seje so po krajšem odmoru svetniki najprej razpravljali o nakupu osmih neprofitnih stanovanj v Poljčanah, ki jih bo občina ku- pila le, če bo z Granitom dosežena cena med 1250 in 1300 DEM za kvadratniu me- ter stanovanjske površine. So- glasno so potrdili Marjana Debeljaka (OŠ Črešnjevec), Cvetko Belca (OŠ Spodnja Polskava) in Nevenko Potisk (OŠ Šmartno na Pohorju) za ravnatelje omenjenih osnov- nih šol. Sprejeli, vendar tokrat ne soglasno, so predlog spre- memb pravilnika sklada šti- pendij za nadarjene študente, kjer je nekatere motil dodatek, da lahko sredstva iz tega skla- da prejemajo tudi zaposleni in aktivni udeleženci mednarod- nih konferenc. Sprejeli so tudi desetodstotno podražitev vrtca v slovenjebistriški občini; naj- nižji znesek, ki ga prispevajo starši, znaša 4000 tolarjev. •> Vida Topolovec Name a V tednu športa je Osnovna šola Ormož pripravila vrsto aktivnosti, s katerimi je želela svoje učence vzpodbuditi k bolj aktivnemu ukvarjanju s športom. Učenci so tekli na šolskem in občinskem krosu, preizkusili so se v plavanju v ptujskih termah, vrhunec športnih prireditev pa je bil so- botni tek z Dušanom Mravlje- tom. Ormoški župan Vili Trofenik, se je konec tedna mudil na obi- sku v Nemčiji, kamor je odpo- toval na povabilo Slovenskega kulturnoumelniškega društva Triglav iz Stuttgarta, ki letos praznuje 25 let obstoja. Goste iz Slovenije je sprejel tudi župan mesta Stuttgart Wolf- gang Schuster. V ormoškem hotelu so se po preureditvi kegljišča in sob lo- tili že tretje letošnje naložbe. Prostore nekdanjega diska so preuredil v lično vinsko res- tavracijo, kjer poleg vin vrhunske in posebne kakovosti postrežejo tudi z domačimi jedrni. •> viki klemenčič JURSINCI/SKD PRIPRAVLJAJO V NEDELJO SLOVESNOST ZaKvala jeseni Občinski odbor SKD Juršinci v sodelovanju z občani Jursincev in pod pokroviteljstvom občine pripravlja tudi letos praznovanje za- hvalnega dne z izborom vinske kraljice. Jesen- ska slovesnost bo to ne- deljo, 15. oktobra. Pričeli jo bodo že dopol- dan ob IL uri, z njo pa se bodo zahvali jeseni in materi naravi za vse dobro v tem letu. Kot so zapisali v povabi- lu, so kljub obilici dežja, neugodnemu vremenu in nasploh težavam v kme- tijstvu kmečki ljudje hva- ležni ter ob tem veseli vse- ga, kar so v tem letu pride- lali. V Juršincih bodo v ne- deljo predstavili tudi naj- lepše cvetoče hiše v občini, na poseben način prikazali življenje in delo juršinskih kmetov od pomladi do je- seni, na ogled bo stara obrt, še posebej pa naj bi letos počastili dobro vin- sko letino ter ob tem izbra- li vinsko kraljico. V okviru nedeljske slovesnosti bodo poskrbeli za sejem kmečkih dobrot, obisko- valcem pa bodo ponudili še prodajo kmečkih pridel- kov, izdelkov ter dobrot iz krušnih peči. •> T. Mohorko MARIBOR / SEJEf, GOST TUR ODPRL VRATA Ptujska turistična i ponudba pod sku- pno streho v dvorani Tabor v Mariboru so včeraj odprli mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost Tur'95. Na njem se predstavlja 523 razstavljalcev, od tega 87 tujih, Od lani na letos se je sejemski prostor povečal za okrog 4OO0 m^, skupne razstavne površine je 27.000 m^. V času sejma bodo potekale številne obsejemske prireditve. Turistična zveeza Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije bosta v soboto v okviru dnevov turis- tičnega spominkarstva organizi- rala posvetovanje o spominkih, proglasili pa bodo tudi najboljše turistične spominke z natečaja za leto 95. V soboto bodo ptujski raz- stavljalci, ki se letos pod okril- jem GIZ Poetovio Vivat prvič predstavljajo na skupnem pros- toru, organizirali ptujski dan, v okviru katerega bodo predstaviH značilno ptujsko turistično po- nudbo, ki jo poznajo že številni domači in tuji turisti. V času sej- ma bodo posojali tudi kurentovo opremo. Kot sta povedala direk- tor GIZ Branko Brumen in vod- ja projekta Nadka Doki, bo ce- lotna predstavitev potekala v sloganu ptujskosti v okviru ž^ uveljavljene celostne podobe Ptuja. j •> MG f EDNIK -12> OKTOBER 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 ^LOVENSKA BISTRICA / USPELA PREMIERA CANKARJEVIH HLAPCEV na volitve? {tiri mesece je režiser Branko Gombač s številno ekipo amaterskih gledaliških janesenjakov pripravljal Cankarjeve Hlapce. Minuli petek zvečer je premiera 5tekla. Polna dvorana bistriškega doma kulture je utripala z dogajanji na odru. «s'a eni izmed številnih vaj, bilo je tri tedne pred premiere, so pilili' četrto in peto dejanje, kjer dogajanje drame doseže svoj vrhunec. Igralci, ki nastopajo v obeh dejanjih, so bili obrani točno ob določeni uri, le 'glavnega' - Jermana še ni bilo. Čas sem izrabila za pogovor z režiserjem Brankom Gombačem. Tako sem izvedela, da pri uresničitvi tega zahtevnega in velikega gledališkega projekta sodeluje močna' ekipa - ob Gombaču še Tone Partljič kot dramaturg, sceno, ki je bila dokaj enostavna, vendar učinkovita, je pri- pravil arhitekt Sveta Jovanovič, lektor pa je bil dr. Janko Car. Kot gost je v vlogi kovača Kalandra nastopal Rado Pavalec, član SNG iz Maribora. Glavno vlogo učitelja Jermana je režiser zaupal učitelju Jožetu Mohorkii z Zgornje Polskve, župnika pa že pravemu slovenjebistriškemu gledališkemu Mačku Marku Cvahtetu. Ob čakanju na Jermana je bilo še dovolj časa, da sva z Gom- bačem, ki se je v svoji gledališki karieri kar dvakrat srečal s Hlap- ci, prvič v Celju, ko je v sezoni 1952/53 igral Jermana, ter v se- zoni 1965/66, ko je dramo posta- vil na oder ob odprtju Kulturne- doma v Trstu, slovenjebi- striški Hlapci so tako tretji, pok- lepetala tudi o tekstu drame, ki so ga v preteklosti pogosto spre- minjali. "Mi igramo tako, kot je 1909. leta, ko so Hlapci nastali, Cankar zapisal. Po 86 letih raz- ličnih preizkušenj našega naroda, ko smo preživeli dve veliki vojni in eno manjšo po vsebini, po kateri pa smo dobili svojo nacionalno samos- tojnost, Cankarjevi Hlapci niso iz- gubili niti najmanjše dragocenosti, zato ne želim Cankarjevemu bese- dilu ničesar dodajati, niti izpustiti," je poudaril Branko Gombač. V nadaljevanju je povedal, da so prvič spremenili tekst že 1919. leta, nato 1939. leta, pa tudi po drugi vojni, ker pač njegov del ni bil povšeči dnevni politiki. V zgodovini uprizoritev te Cankarjeve drame so režiserji želeli Jermana predstaviti raz- lično, od 'trdega'socialista do milega človeka. V resnici pa je to človek z vsemi človeškimi last- nostmi, ki se bori za resnico, pravico, moralnost nasproti ne- prijazni stvarnosti in pokvarje- nosti in na koncu pod težo živl- jenja tudi klone. Pogledam tudi v 261 strani ob- segajočo režijsko knjigo, kjer je ob robovih, pod in nad tekstom ter na hrbtni strani vse polno režiserjevih zabeležk. Branko Gombač ob tem pove, da je mo- ral zaradi tega, ker Cankarjevega zgoščenega teksta niso zmogli, odkloniti 14 igralcev. Sočasno pa je pohvalil celotno ekipo, saj so za vaje, ki so v začetka v Leviču pri Laporju, kjer je Gombačeva domačija, potekale individual- no, od prvega septembra dalje pa v dvorani doma kulture, žrtvo- vali počitnice, dopuste in nas- ploh veliko prostih ur. TUDI PARTUIČ JE BIL ZADOVOLJEN S PREMIERO Na eni izmed zadnjih vaj daje režiser Branko Gombač še zadnje napotke. Foto: VT Petek, 6. oktobra. Ura se bliža devetnajsti in vse je nared za premiero. Dvorana je bila vsa svečana, pripravljena, da sprej- me občinstvo, prav tako pa tudi nastopajoči. Režiser je nekoliko napet (saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi) stal pri vhodu v in čakal na pričetek. Prihajalo je občinstvo in dvorano zasedlo do zadnjega kotička. Med njimi tudi slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar, ki je z izbranimi be- sedami počastil pričetek tretjega gledališkega tedna v Slovenski Bistrici ter premiero Cankarje- vih Hlapcev. Prišel je tudi dra- maturg in slovenski poslanec ter velik ljubitelj Cankarja Tone Partljič. Luči so nakazale pričetek in na sceni se je pojavil Jerman, še ves vesel ob srečanju s svojo ljubez- nijo. Kaj kmalu pa njegovo gren- ko spoznanje, da je 'nekaj izgu- bil, še preden je zaživelo'. Na oder so prihajali igralci in vsak po svoje odlično podajali spo- ročilnost svojih vlog. Napetost je rastla od besede do besede, od dejanja do dejanja. Po vmesnem desetminutnem odmoru odličen drugi del drame, kjer pridejo na površje vse dobre in tudi slabe človeške lastnosti, ideološka ter drugačna zaslepljenost do tistega konca, ko Jerman reče Lojzki: "Daj, da naju blagoslovi, za novo življenje blagoslovi." Spontan aplavz, ki je za vse nastopajoče in režiserja najslajša glasba, pove, da je slovenjebi- striško občinstvo gledalo in pos- lušalo dramo s srcem. "Prve minute po premieri niso pravi trenutek za premišljeno ali kritično besedo. Vendar je pred- stava dobra, lahko bi rekel celo krona amaterskih prizadevanj, kajti uprizoritev Hlapcev je že sama po sebi težka za poklicno gledališče, kaj šele za amatersko. Uprizoriti jih tako, da jih publi- ka spremlja z odprtimi usti do konca, se smeje in reagira pravil- no na satiričnih mestih, je zade- tek v polno. Igralec, ki je igral Jermana tako zares in skoraj brez kritične distance na mestih Cankarjevo besedo kar zvesto deklamiral, je s svojo stoodstot- no vero v stvar, ki jo dela, na neki način presunil ljudi. Ob njegovih velikih besedah mi je šel kar srh. Domačinom lahko čestitam tako za rezultat kot za korajžo, da so se tega dela lotili. Lepo pa je tudi videti ekipo, ki jo je Gombač izbral," je po pre- mieri povedal dramaturg Tone Partljič. Za besedo sem poprosila tudi režiserja Branka Gombača, ki je ves čas dogajanja na odru po svo- je 'trpel' z igralsko ekipo. "Ni bilo opaziti napake, zaradi kate- re bi kot režiser igralca 'poklical na odgovornost'. Vsi smo neko- liko nervozno čakali premiero, sedaj, ko je vse pri koncu, smo veseli in zadovoljni." S Hlapci bodo Slovenjebi- stričani in njihov režiser še raz- veseljevali tako domače kot tudi drugo občinstvo, saj bodo gosto- vali še v drugih krajih Slovenije. •> Vida Topolovec IDRIJA / MAGISTRI DARJI KOTER NAJVIŠJE MUZEJSKO PRIZNANJE tfchu;wPtui POKRAJINSKEMU MUZEJU PTUJ JE ŽE TRETJE LETO ZAPOREDOMA PRIPADLO LASKA- VO VALVASORJEVO PRIZNANJE ZA IZJEMEN RAZSTAVNI PROJEKT Magistra Darja Koter bo danes v Idriji na zborovanju sloven- skih muzealcev prejela Valvasorjevo priznanje za izjemen razstavni projekt v letu 1994. To je najvišje strokovno priz- nanje in ga muzealci podeljujejo svojim kolegom za projekte, ki so po mnenju komisije za Valvasorjeva priznanja in nagra- de v preteklem letu najbolj prispevali k razvoju muzealstva na Slovenskem. Darja Koter bo prejela Valva- sorjevo priznanje za postavitev stalne glasbene zbirke na ptuj- skem gradu, ki je bila odprta 12. maja lani. Zbirka se po kakovos- ti, izvirnosti postavitve, priv- lačnosti in odmevnosti v javnos- ti lahko primerja z najkakovost- nejšimi razstavami glasbil v sve- tu. Ob pomoči oblikovalca arhi- tekta Marjana Lobode in Luča Žganka, ki je poskrbel za avdio 'n svetlobne efekte, je nastala iz- jemna stalna zbirka, ki je podrla stercotipe o naših muzejih kot svetu tišine. Že ob odprtju smo '>ili zelo optimistični, kajti zave- dali smo se, da razstava stoji na trdnih temeljih. Zavedali smo Se, da muzej potrebuje za uspeh ^saj kanček ekskluzivnosti. Po ^ki in z njo se loči od drugih. Ptujska glasbena zbirka je edinstvena v Sloveniji, sodobna, živa, slišna in informativna pos- tavitev pa ji je zagotovila spošto- vanje stroke in priljubljenost pu- blike. Tudi zaradi nje se obisk našega muzeja vztrajno dviga. Doslej jo je v slabem letu in pol videlo že okrog 100.000 obisko- valcev. Moramo pmeniti tudi to, da je Darja Koter hkrati s posta- vitvijo razstave tudi magistrirala s temo, ki se veže na njeno delo pri zbirki. Seveda bo nadaljevala raziskovalno delo, zato pa zago- tovo ne bo minilo veliko časa do njene disertacije. Podelitev Valvasorjevega priz- nanja magistri Darji Koter je v zadnjih treh letih tretje najvišje slovensko muzejsko priznanje Pokrajinskemu muzeju Ptuj. S tem smo se dokončno postavili na sam vrh slovenske muzejske prakse. Leta 1993 jer to laskavo priznanje prejela Meta Cigle- nečki za razstavo Srečanje z Ju- trovim na ptujskem gradu, leta 1994 sta prejeli priznanje Mojca Vomer-Gojkovič in Nataša Ko- lar za razstavo ob stoletnici mu- zeja Archaeologia Poetovionen- sis in letos Darja Koter za stalno glasbeno zbirko. To priča o tem, da v ptujskem muzeju vemo iz- brati temo za razstavo in jo pred- staviti tako, da prepriča publiko in stroko hkrati. Ob laskavih strokovnih priz- nanjih avtorice niso pozabile niti na znanstveno napredovan- je. Kot je bilo že omenjeno, je Darja Koter magistrirala. Meta Ciglenečki bo kmalu zagovarjala svojo disertacijo, Mojca Vomer- Gojkovič in Nataša Kolar pa sta vpisali podiplomski študij. Družbo jima dela še pol ducata kolegov na podiplomskem štu- diju in specializaciji. To dejstvo, kakor tudi ustvarjalnost in zag- nanost drugih kolegov zagotav- ljajo Pokrajinskemu muzeju Ptuj bleščečo prihodnost. Boris Aiiočinovič MEDNARODNA RAZSTAVA Vse o srcu Ljubljana, Cekinov grad, od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996 Videli boste: - razvoj srca od najmanjših živali do človeka - načini zdravljenja srca in ožilja od začetkov do najmodernejših metod - vse o dejavnikih tveganja: kajenje, visok krvni tlak, debelost, nepravilna prehrana, pre- malo gibanja, stres - srce v literaturi, poeziji, slikarstvu in ki- parstvu - srce v ljudski umetnosti: lectova srca, čipke, stoli, okna, škofjeloški kruhki itd. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure. Vstopnina 300,00 SIT, za skupine 200.00 SIT. Rezervacija in prodaja vstopnic: Kompas HoH- days. Organizator: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Glavni pokrovitelj: Petrol. VABLJENI! Q S GOMILA / LETOS ZE DRUGI OTROŠKI ZIVŽAV |iresel/e rtm^leunem 4if«f|iif Osnovna šola Juršinci in tamkajšnje turistično društvo sta letos že drugič zapored ob razglednem stolpu na Gomi- li v Slovenskih goricah pripravila otroški živžav pod nas- lovom Pozdravljeni, sosedje. Več kot 3000 osnovnošolcev - ti so prišli iz osnovnih šol Dornava, Polenšak, Juršinci in Vi- dem ob Ščavnici - se je v petek veselilo in prepevalo v družbi pevca Zlatka Dobriča. Kot je povedala ravnateljica juršinske OŠ Francka Petro- vič, je bilo osnovno vodilo za pripravo vsakoletnega živžava prav druženje osnovnošolcev iz vseh sosednjih osnovnih šol, saj naj bi bilo po reorganizaciji nekaterih območij še več raz- druževanja. Na Gomilo, kjer še vedno poteka meja štirih občin (Juršincev, Ormoža, Svetega Jurija in Ljutomera), bodo v prihodnjem letu povabili še več osnovnošolcev in njihovih učiteljev ter ravnateljev, živžav pa naj bi postal tradicionalen. Malica je bila tudi letos iz nahrbtnika, kot glavni pokro- vitelj pa je tokrat sodelovala še juršinska občina. Učenci so pripravili krajši zabavni pro- Osnovnošolci in učitelji so na Gomili pripravili veselo rajanje. gram, med druženjem pa so se nekateri med njimi opogumili še za prepevanje v programu karaok. Živžav prihodnje leto torej bo in tudi takrat ga bodo pri- pravili, da bi se osnovnošolci imeli prijetno in da bi se med seboj bolje spoznali. Besedilo in posnetek: T. Mohorko __POKRAJINSKI MUZEJ / NA OBISKU GOSPA MACHIAVELLI Preif profeftfofit o iantmni iesti V soboto, 7. oktobra, je Pokrajinski muzej Ptuj obiskala gospa Beatrice Machiavelli, predsednica socialno-ekonomskega odbora interesnih skupin pri Evropski skupnosti v Bruxellesu. Njena sestra, znana italijanska slikar- ka Oretta Rangoni Machiavelli, je obiskala naš muzej lani, ko je bila na počitnicah v Rogaški Slatini, letos pa je na počitnice pripeljala še sestro in brata^^i sta poslovneža v Bruxellesu. Gospa Oretta je bila lani navdušena nad zbirko turkerij. Naključje je hotelo, da so italijanski gostje prispeli na grad sredi naj- večjega grajskega živžava in so skoraj celo uro spremljali program za naše najmlajše obiskovalce. Aktivnosti, ki smo jih pripravili v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine in CID so tako pritegnile njihovo pozornost, da so za hip morali pozabiti na obisk muzeja. Tudi po ogledu zbirk niso skrivali svojega navdušenja. Beatrice Rango- ni Machiavelli je ponudila sodelo- vanje in pomoč v muzeju pri Evrop- ski skupnosti, če bo to potrebno. Gle- de na to, da smo v muzeju intenzivno začeli pripravljati evropski projekt - razstavo Jan tarna cesta, smo z vesel- jem sprejeli njeno ponudbo. Projekt Jantarna cesta bomo napove- dali aprila naslednje leto na muzej- skem salonu SIME v Benetkah. Upaj- mo, da ga bo že od začetka podprla tudi Evropska skupnost. Obisk in ponudba gospe Machiavelli sta dokaz, kako je dolgoročno po- membno pripravljati odmevne in ka- kovostne projekte, čeprav se le ti včasih zdijo finančno preveč tvegani in morebiti celo nepotrebni. Rezulta- ti dobrega dela muzeja enostavno ne morejo biti spregledani in prej ali slej bosta imela Ptuj in Ormož od tega ve- liko koristi. Boris Aiiočinovič 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 12. OKTOBER 1995 ■ TEDNI PTUJSKI PORTRETI/ POGOVOR Z MLADIM IGRALCEM VOJKOM BELŠAKOM Vojko Belšak, mladi ptujski igralec, ki se je prvega septembra za dobo enega leta zaposlil v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu, je zac( igrati v srednji šoli. V igralstvo je zašel čisto po naključju. "Takrat smo igrali pri DPD Svoboda Ptuj pri Branki Bezel- jak Glazer, ki je v bistvu največji 'krivec' za mojo rojevajoče se kariero. Zgodilo seje v prvem letniku srednje šole, ko so v gledališču potrebovali fante, jaz pa niti pod razno, moram povedati, nisem nameraval igrati v gledališču. V njem sem nato ostal do konca srednje šole in se tudi odločil za sprejem- ne izpiti na akademiji za gledališče, radio, fllm in televizijo. Igral sem s starejšimi in mlajšimi igralci. Danes lahko tudi povem, daje bilo takrat lepše igrati na amaterskem odru, kot je sedaj. Veliko smo potovali, med drugim tudi v Prizren. Ta- krat je bil denar, danes pa ga ni." TEDNIK: Kakšni so bili začetki, če jih ocenjujete z današnjimi očmi? V. Belšak: "Kvalitete se ne da oceniti, ker je bilo to ljubiteljsko delo, polno entuziazma, dobre volje. V začetku sem v gledališču ostal zaradi tega, ker je bilo sre- dišče oziroma stičišče dobrih ljudi, ker je bila dobra družba, ker so se mi ljudje zdeli sproščeni, zabavni, odkriti. Lepo je bilo delati z njimi. Lepo je bilo takrat svoj prosti čas za- pravljati za gledališče. Šele po dveh letih igranja na ljubitelj- skem odru sem začel razmišljati, kaj sploh igranje je in ali se bom sploh odločil za ta študij ali pa ne." TEDNIK: Kaj vam pomeni igranje.^ V. Belšak: "Igra mi najprej po- meni kruh, to ni nobena skriv- nost. Včasih mi pomeni zabavo, zmeraj pa študij ob srečanju z novim delom; pomeni mi odgo- vornost, predvsem pa to, da me vedno znova preseneča: ko se spustiš v reko, nikoli ne veš, kje boš pristal..." TEDNIK: Katere vloge vam ležijo: resne, komedije? V. Belšak: "S tem vprašanjem se igralci pogosto srečujemo. Osebno mi je to vprašanje zani- mivo, ker igralec sam v večini ne dela razlik med komedijo, trage- dijo. Vsaka stvar je dobra, vsako stvar je lepo delati, pri tem pa so nekatere težje in globlje, druge lažje, površne. Z enimi je v sa- mem poteku dela zabavneje, druge je spet zabavneje igrati. Predstavljam pa si, da moraš z vsakim naslednjim nastopom na odru imeti stvari tako nastavlje- ne, da te lahko samo dopolnjuje- jo, da po nepotrebnem ne iz- gubljaš energije, da pridobivaš, da si tam zaradi publike in da nekaj daš publiki, ta ti vrne in rečeš: dobro, še en delovni dan je za menoj. Predvsem pa moraš imeti vsako stvar, ki jo delaš, rad!" VSE VLOGE Ml POMENIJO ENAKO TEDNIK: Zelo ste še mladi, vendar ste že veliko igrali. Ka- tera vloga pa se vam je doslej najbolj vtisnila v spomin? V. Belšak: "Zaenkrat tega ne bi mogel reči za nobeno vlogo. Vsake se spominjam z veseljem, ker je bila stopnica naprej. Sedaj, ko že obstaja neka distanca, v bistvu vem, kaj je pomenila: vsa- ka je prinesla nove izkušnje na intimnem igralskem delu, iz- menjavo mnenj z drugimi kolegi igralci, s katerimi se srečuješ v drugih skupinah. Nekatere so biie dobre, nekatere slabe - ali drugače povedano: v enih sem bil dober, v drugih slab, vse pa enako pomenijo. To je zanimivo, ker se mi zdi, da je to edini način razmišljanja za boljši jutri. Ne- smiselno bi se bilo obešati na eno samo vlogo, pa čeprav je bila, briljantna." TEDNIK: Kaj doživljate pred ; premiero? V. Belšak: "Premiera je ena i tistih stvari, okrog katerih se v i gledališču vse vrti. Lahko bi ve- i liko teoretizirali o premieri, to je \ o dnevu, ko se predstava hkrati \ rodi in umre. Pred premiero so ; občutki potencirani (takrat ima- : mo igralci probleme s prebavo), \ takrat se vse usmeri na en cilj, na \ eno noč, na trenutek na odru, ko j igraš najtežjo stvar. Predstava se j rodi, publika ji je ponavadi na premieri naklonjena. Vsi smo ] veseli, evforija je v zraku. Kot ; igralec si zadovoljen ali pa ne,; ampak ko pa za seboj pospravljaš ' kostume, v garderobi obrišeš * šminko, pa vidiš, da je predstave i konec - konec tistega dela, ko se \ je predstava rojevala. Za trenu- ' tek se sicer pojavi nostalgija za ] tistim obdobjem, ko si še i spraševal režiserja, ko si še študi- ral vlogo; potem pa greš spat in \ naslednji dan zaigraš isto stvar. \ Potem pa z vsakim novim večerom sam doživljaš predstavo ] - sam v sebi." 1 TEDNIK: Kaj pa kritike, kako : prizadenejo igralca? \ V. Belšak: "Različno. Nekateri i igralci spremljajo, berejo kritike in se nanje odzivajo. Če je pozi- tivna, so zadovoljni, srečni, če pa ■ je kritika slaba, obrekujejo kriti- j ka, ki jo je napisal, iii iščejo raz-; lične vzroke zanjo. Če sem ob- jektiven, kritika name ne naredi 1 nobenega vtisa. Vesel sem po- \ hvale, hvaležen pa sem tudi za \ negativno oceno, ker mi lahko z i njo v bistvu kritik tudi pomaga • pri obogatitvi vloge." ] TEDNIK: Sedaj ste absolvent: akademije za gledališče, fdm, radio in televizijo. Kaj vam je \ dala? V. Belšak: "S tem vprašanjem j sem se že večkrat srečal. Akade- '\ mija mi je dala več stvari. Sezna-; nila me je z najrazličnejšimi teh- \ nikami gledališke obrti, z raz- \ ličnimi prijemi, dobil sem vpog-; led v različne vrste gledališča,' dala mi je teoretično podlago, j vpogled v zgodovino gledališča, j Moj mentor na akademiji profe-; sor in režiser Dušan Mlakar bi: rekel, da mi je akademija napol- j nila del kovčka, ki ga vsak igra- ] lec nosi s seboj, in ko kaj potre- \ buje, ga odpre. Seveda pa akade- \ mija ne naredi igralca. Za to si i odgovoren sam." j RAZMERE ZA DELO i MLADIH IGRALCEV SO DOBRE TEDNIK: Kakšne so razmere 1 za delo mladih igralcev v Slo-; veniji? V. Belšak: "Fantastične. Čei hočeš zraven še kaj zaslužiti, pa j je že druga zgodba. Mislim, da imamo Slovenci močno gleda-= lišče, močno gledališko energijo, S ki preveva celo Slovenijo. Drugo i je s filmom. Veliko se da delati. Že skoraj vsaka vas ima ljubi-i Voy/(o Belšak v Krčmarici. teljsko gledališko skupino, kjer se ljudje družijo, to je tradicija, ki je med ljudmi. Ljudje so na- vajeni, da z njimi na neki način živi gledališče - posredno ali ne- posredno. Foto: arhiv gledališča Zato. Veliko je amaterskih skupin, ki so osnova za neki kader. Za profesionalnega igralca pa je že ^ malo drugače. Sedaj velja, da če želiš igrati v profesionalnem gle- dališču, moraš imeti akademijo. Mislim, da to ni slabo, po drugi stranipa to ni nobeno zagotovilo kvalitete. So amaterski igralci, ki so mogoče boljši od profesional- cev, ki jim že dolgo ni več do igranja in se samo sprehajajo po odrih ter čakajo na plačo iz me- seca v mesec. V gledališčih se da dobiti delo, biti pa moraš pri- den, tudi malo poslušen, in če je možno, tudi dober." TEDNIK: Ampak uspeh je re- zerviran za najboljše ... V. Belšak: "Ja, tako kot v vsa- kem poklicu. Najboljši so izbra- ni. Ponavadi ljudje vprašajo, kaj je zagotovilo za uspeh. Do neke meje se uspeh da preračunati, od meje dalje pa so stvari pre- puščene zvezdam. Treba je dela- ti, biti priden, discipliniran, potrpeti, če je treba. Biti disci- pliniran pomeni tudi, da ostajaš brez prostega časa, prosti čas je reduciran samo še na čas, ko ješ, se umivaš in spiš. Ob vsem tem moraš imeti tudi znanje. Če pa si v pravem trenutku še na pravem mestu, uspeh ne more izostati." MOJI NAČRTI SO VE- ZANI NA GLEDALIŠČE TEDNIK: Kakšni so vaši načrti, koliko so vezani na Ptuj in na gledališče Zato, ki ste ga pomagali postavljati na noge? Od prvega septembra ste za- posleni v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. V. Belšak: "Moji načrti so os- tati pri gledališču. Delati in še enkrat delati - in to dobro. K' zadeva Ptuj, moram povedati, sem tri leta zapored porabil sv( počitnice in ves prosti čas za g dališče Zato (katerega duhov vodja je Samo Strelec), da prišlo do stopnje, ko naj bi spremenilo v profesionalno g dališče. Kar se bo z njim da dogajalo ... ne bom rekel, da me ne tiče. Če bo v Ptuju pro sionalno gledališče, bodo v pr* njegove projekte vključeni dru profesionalni igralci, kar je pri in zelo dobrodošlo. Na Ptuj bo seveda vedno rad prihajal ign ker ima posebno gledališče, p sebne ljudi, to je posebno okol To govorijo vsi, ki prihajajo v mesto in njegovo gledaliS igrat." TEDNIK: Kaj vam prina stalni angažma v gledališču Trstu? V. Belšak: "Predvsem krt Odhod na Primorsko je bj moja izbira. Tja me vlečejo til intimnejše vezi. Odločilno pa bilo, ker mi to gledališče nu delo - in to veliko dela. Mli igralec pa, če želi postati dob{ mora delati. V tržaškem gle(J lišču je šest stalnih članov, jj sem najmlajši, kar je krasno, tej sezoni me čaka najmanj pi šest predstav, ki jih bom mot odigrati, kar pomeni, da za K drugega ne bom imel časa. N bral pa si bom izkušenj, do kal rih, po mojem mnenju, dr^jS ne bi prišel." •> Majda Gozn' PTUJ / IZKOPAVANJE PRETEKLOSTI Skorajda vsako razkopavanje na Ptuju in v okolici prinese delo tudi arheologom. Tako ni bila arheo- loginja Marija Lubšina Tušek s svojimi pomočniki nič presenečena, ko so ob pregledu terena ob Mari- borski cesti, na katerem namerava graditi poslovni objekt Caissa, d.o.o., naleteli na skeletne pokope. Grobovi so del velikega grobišča iz druge polovice 3. in 4. stoletja, ki se razteza na obeh straneh današnje Maribor- ske ceste. Doslej so našli 42 skeletov, pričakujejo pa, da jih bodo našli še nekaj na drugi polovici zemljišča, potrebne- ga za poslovni objekt. Po vsej verjetnosti gre za Rimljane, ki pa jih niso več pokopavali skupaj z različnimi predmeti, kot je bilo to v navadi kakšno stoletje prej, pač pa po pri- hajajoči krščanski navadi brez vsega. Svoje je gotovo prispevalo tudi propadanje rimskega im- perija, v katerem so bili nje- govi prebivalci zmeraj rev- nejši. Tako so pri vseh 42 ske- letih našli le še dva srebrna prstana, ovratnico, dve križni čebulasti sponki, bro^iasto in železno pašno spono in dva bronasta novca. Najdbe bo Marija Lubšina Tušek skupaj z drugimi strokovnjaki še preučila, že doslej pa je vse skelete skrbno zabeležila. Tudi vzorce skeletov bodo analizirali strokovnjaki, ki bodo tako ugotovili še kakšno podrobnost iz časa njihovega življenja. Skeleti so odlično ohranjeni in bodo morda kdaj tudi razstavni eksponati. Ptujski arheologi lahko po novem delajo nemoteno, četu- di je slabo vreme. Prvič imajo namreč na razpolago prenosno streho, ki pokriva približno 60 kvadratnih metrov delovišča. Prvič pod streho - sedaj slabo vreme arheologov več ne ovira pri preobilici dela. Udeleženci javnih del, ki izko- pavajo, in seveda arheologi de- lajo tako vsak dan od jutra do noči, saj želi lastnik zemljišča pričeti graditi še letos. Sicer pa sodelujejo arheologi hkrati še pri razkopavanju za plinovod v Dravski in Trstenjakovi ulici. v Raičevi ulici, kjer izkopavajo za novo testno stezo SŠC, na že večletnem delovišču ob Potrčevi cesti ter v Malem gra- du, kjer so pred kratkim odkri- li srednjeveške zidove. M. Zupanič 'EDNIK - 12. OKTOBER 1995 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7 BUDINA - BRSTJE / DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAZVILO PRAPOR tetavni upokotenti ištvo upokojencev Budina-Brstje, v katerem je trenutno 214 upokojencev, sodi id najmlajša tovrstna društva, ki imajo svoj društveni prapor. Z velikim pono- n so ga svečano razvili v soboto, 9. septembra, na slovesnosti v tamkajšnjem mu krajanov. Upokojenci društva Budina-Brstje so na svoj prapor zelo ponosni. Foto: Kosi. \ Več kot 200 zbranih je v imenu gostiteljev pozdravil predsednik društva upokojencev Stanko Čagran in med gosti še posebej pozdravil goste iz mestne občine Ptuj, predstavnike društev upo- kojencev Ptuj, Grajena, Markov- ci in Zagojiči ter vulkanizerstva Kolarič, Mercatorja Mipa in Ta- mesa. Potem ko so prapor svečano razvili, ga je ob prisotnosti botre Tilčke Vidovič blagoslovil pater Tarzicij Kolenko. Osem daro- valcev je na prapor obesilo svoje trakove, prebrali pa so tudi ime- na 106 darovalcev žebljičkov. V kulturnem programu so nastopi- li člani moškega pevskega zbora Komunalnega podjetja Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Ob pomembnem dosežku je upokojencem čestital tudi podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker. Upokojenci društva Budine - Brstje imajo letos svoje prostore v sejni sobi tamkajšnjega doma krajanov, prej pa so se bili prisil- jeni sestajati po gostilnah in svojih domovih. Največ zaslug za to in seveda za novi prapor ima poseben odbor, ki je to akci- jo pripravljal skoraj dve leti. -CM /O-lefnica Cvetka Panfarja Pred dvema mesecema je ob premagovanju težke bolez- ni praznoval 70-letnico rojstva Cvetko Panter Iz Gre- gorčičevega drevoreda 2 v Ptuju. Čeprav z zamudo, je prav, da se njegove visoke obletnice javno spomnimo, saj je veliko let svojega dela in življenja namenjal razvoju ptujskega območja. Kot načelnik oddelka za ljud- sko obrambo je bil leta 1968 or- ganizator teritorialne obrambe na našem območju. Kot zaveden Slovenec in vojak se je že prvi dan vojne za Slovenijo javil občinskemu štabu TO Ptuj in predlagal, da se ga ne glede na njegov visoki vojaški čin pošlje na položaj kot vojaka - borca. Zato danes upravičeno nosi na- ziv vojni podpolkovnik slovenske vojske. Njegov slovenski rod izhaja iz Kočevja. Rojen je bil 2. 8. 1925 v Prezidu na slovensko-tin/aški meji. V družini je bilo pet otrok. Oče, čevljarski mojster, takrat na Slovenskem ni našel ustrezne zaposlitve. Zaposlil se je v prista- nišču Sušak (na Reki so takrat gospodarili Italijani). Na Sušak 'je preselila vsa družina, tam je Jvetko končal osnovno in jveščansko šolo, postal trgovski vajenec, bil društveno dejaven v Sokolu in Jadranski straži, doživl- jal ponižanja od italijanskihi oku- patorjev in že februarja 1942 začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem. Po nekaj meseciti je postal borec 14. udarne Primor- sko-gorenjske brigade. Potem se je ves čas bojeval v proletar- skih enotah na tistem območju in napredoval od borca do podpo- ročnika. Proletarske enote so bile na visoki borbeni in etični ravni, kar je tudi oblikovalo nje- gov vojaški značaj. V bojih je bil večkrat ranjen, enkrat težje, prepeljan na zdravl- jenje v južno Italijo, operiran na hrbtenici, konec leta 1944 pa se je po svoji želji vrnil v svojo bojno enoto v domovini. Kot četni po- veljnih v 26. udarni diviziji je pre- hodil pot do Dalmacije do Boro- velj na Koroškem in po dolini Drave prišel nazaj v Slovenijo. Kot vojak jo bil dvakrat odlikovan za hrabrost. Vedno je dosledno izpolnjeval vojaška povelja in še danes s ponosom pravi, da nikoli ni izven boja izstrelil niti enega naboja. Po končani vojni je bil nekaj mesecev na bolniškem dopustu, potem pa je nadaljeval službo v armadi, vmes končal vojaško akademijo v Sarajevu in Beogra- du, leta 1956 pa je bil demobilizi- ran. Leto prej je izšel nov zakon o ljudski obrambi, ki je določal, da dotedanji vojaški odseki prei- dejo v civilni sektor. Takrat se je odločil za službovanje v Ptuju in je postal načelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj. Ta od- delek je vzorno vodil polnih 22 let - do odhoda v zaslužen pokoj s polno delovno dobo v letu 1978. Tudi pri opravljanju te dolžnosti je bil - enako kot prej vojak - izredno dosleden pri iz- polnjevanju predpisov, kar mor- da ni bilo po volji vsakemu vojaškemu obvezniku. Do sodel- avcev in do ljudi je bil vedno človeško razumevajoč. Ni se omejeval le na delo v službi, temveč se je aktivno vključil v družbeno in društveno življenje ptujske občine. Dolga leta je bil tajnik in potem pred- sednik občinske organizacije ZZB NOV Ptuj. S svojim delom je veliko prispeval k boljši organizi- ranosti ter razvoju gasilstva in ci- vilne zaščite v občini, zato je s tega področja prejel več priz- nanj. Deloval je tudi v strelskih društvih, pri Aeroklubu Ptuj in na več drugih področjih. Vsestransko dejaven je ostal tudi po upokojitvi tako v občini kot v KS Jožeta Potrča, kjer je kot predsednik borčevske organiza- cije ustvarjalno prispeval k razvo- ju krajevne skupnosti, znal je pri- tegniti krajane k skupnim akci- jam, znal razvijati lepe sosedske in tovariške odnose med ljudmi. Svojo narodnostno zavednost je javno pokazal v dneh vojne za Slovenijo, ko se je že prvi dan vojne navsezgodaj prijavil štabu TO, bil z njim potem v stalnem stiku in bil pripravljen sprejeti vsako, tudi najtežjo nalogo. Zadnja leta bije predvsem svoj boj z nevarno boleznijo karci- nomnega izvora, preboleva težke operacije in z močno vojo vedno dobro okreva. Dejstvo, da je 90-odstotni vojaški vojni inva- lid, da nosi v svojem telesu še precej drobcev eksplodiranih granat in bomb, da je kljub vse- mu bil do pred kratkim vsestran- sko dejaven, da uspešno kljubu- je bolezni, zasluži polno priznan- je in občudovanje. Ob visokem življenjskem jubi- leju Cvetku prisrčno čestitamo in želimo, da bi še mnoga leta ena- ko uspešno premagoval bole- zen! Prijatelji in sodelavci BLED / 90 LET TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE 23. septembra je bila na Bledu osrednja slovesnost ob 90-letnici Turistične zve- ze Slovenije, ki je naslednica 1905. leta ustanovljene Deželne zveze za povzdigo tujskega prometa. V tistem obdobju je na Slovenskem delovalo 22 olepševalnih društev. Turistični zvezi je ob jubile- ju predsednik države Milan Kučan podelil častni znak svobode kot priznanje pri raz- voju turizma v Sloveniji. Predsednik Turistične zveze dr. Marjan Rožič pa je skupaj s tajnikom Alojzem Sostrom 22 turističnim društvom po- delil plakete. Med prejemniki je bilo tudi Turistično društvo Ptuj, ki je med tremi najstarejšimi v Sloveniji - pri- hodnje leto bo praznovalo 110-letnico. Priznanje je prev- zel predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek, ki se je za to svečano priložnost tudi izvirno oblekel: na glavo si je nadel klobuk in oblekel Albin Pišek (drugi z desne) je priznanje sprejel oblečen po "domače". ptujski predpasnik. V Sloveniji trenutno deluje 31 turističnih društev in zvez, ki skrbijo za ozaveščanje ljudi za turizem, spodbujajo in sooblikujejo različne vrste ka- kovostne turistične ponudbe, skrbijo za lepo in urejeno ok- olje, za turistično izo- braževanje ljudi in turističnih delavcev, za vzgojo turističnih podmladkov in podobno. Praznovanje 90-letnice Tu- ristične zveze Slovenije je bilo hkrati s praznovanjem svetov- nega dneva turizma 27. sep- tembrom in z desetletnico muzejskega vlaka. •>MG ,^1^ li mM m ^ ......#::..... iS...... JM S Predi petdesetimi leti > Franc Fideršek - 30 pa je še tretji kandidat iip Vidmar kot nosilec fe- talne liste OF Slovenije za ipščino narodov. Ta kan- lat se pred volitvami v iju sploh ni pojavil, vse so ij opravljali okrajni akti- ti. 'rvi 10-dnevni upravno-poli- tii tečaj za predsednike in taj- ;c KLO se je v Ptuju začel 20. tobra, drugi pa 5. novembra, da je bil drugi veliko bolj trpan s predvolilno propagan- I dan pred volitvami pa je bil en dan prekinjen, da so tečaj- i lahko doma sodelovali pri ajanju volitev. ' petek, 9. novembra, je druga ipina tečajnikov sodelovala celodnevnem zborovanju v lodvorani, kamor je bilo po- cano vse, kar naj bi imelo tavck z volitvami. Instruktaža i)ila temeljita - od tolmačenja lilnega zakona, dela volilnih fnisij, izpolnjevanje obrazcev zapisnikov, vloga zaupnikov Jdidatov itd. Vse je bilo te- Ijito pripravljeno, ker je bilo eno, da bo na instruktažo Šla poslušat mednarodna ko- iija, ki naj bi kontrolirala de- 'kratičnost izvajanja volitev. Vendar ni bilo nikogar in tudi na dan volitev ptujskega okraja ni obiskala nobena komisija. Zvečer pa je bilo v Ptuju veliko predvolilno zborovanje. Govor- niki so ponavljali že večkrat izrečene gesla in fraze, mladina pa je burno vzklikala in ploskala. Potem je bila po mestu velika baklada, ki se je usmerila na Pa- noramo, kjer so ob kresovanju dajali duška svojemu razpo- loženju še pozno v noč. V soboto pa je že bil neke vrste volilni molk in čas za krasitev volišč in izložbenih oken. V nedeljo, 11. novembra, ob 7. uri so povsod slovesno odprli volišča. Prvi je navadno volil predsednik volilnega odbora in s tem pokazali drugim, kako se ta reč pravilno opravi. Potem je dal po eno črno kro- glico iz trde gume in povedal: "Tu .so tri skrinjice, na dveh so imena kandidatov Ljudske fron- te. Če si za prvega, Jurančiča, boš spustil kroglico v to skrinjico, če si pa za drugega kandidata, Majcna, boš spustil kroglico v to skrinjico. Če pa nisi za nobene- ga, boš spustil kroglico v tretjo skrinjico. Vsak volilec mora vta- kniti pest v vse tri skrinjice, po- tem pa mora pred komisijo iz- tegniti dlan, da je resnično oddal kroglico." Na enak način je dal predsed- nik istemu volilcu še drugo črno kroglico, ki jo je bilo treba odda- ti za nosilca federalne liste Vid- marja ali pa spus-titi v drugo - prazno. Drugi člani volilnega odbora so imeli delo razdeljeno. Tajnik je v volilnem imeniku obkrožil tiste, ki so že prišli volit, drugi je pisal seznam glasovnic, tretji po- magal predsedniku ,pri tol- mačenju. Za volilno skrinjico vsakega kandidata pa je sedel uradni kandidatov zastopnik, ki naj bi skrbel, da na volišču ni bilo propagande za enega ali drugega kandidata. Le črna skrinjica ni imela uradnega zastopnika, zato pa je bila nanjo usmerjena večina ušes, da bi slišali, ali je kroglica morda zdrsnila v tisto skrinjico. Tako je bilo na volišču, na ka- terem sem bil prisoten, verjetno pa je bilo približno enako pov- sod. Na vsakem volišču sta bila prisotna uradna zastopnika okrožnega in okrajnega odbora O F. Ko je eden izmed volilcev s pestjo poropotal v odprtinah vseh treh skrinjic, enako tudi v nadaljnjih dveh, da ni bilo slišati, kam je spustil kroglico, mi je pooblaščenec okrožnega odbora zašepetal: "Glej, glej, tudi tu jih je reakcija že poučila, kako je treba delati." Potem mi je po- jasnil, da je reakcija zadnje dni okoli Maribora tako poučevala ljudi. Zato naj si zapomnim, da bo vsak, ki bo ropotal po skrinji- cah, zagotovo kroglico spustil v črno. Vsem, vsaj na tistem volišču, nam je bil nov pojav, da so posa- mezniki po tem, ko so spustili kroglico v eno od skrinjic, izteg- nili dlan proti komisiji v drži na- cističnega pozdrava. Po opozori- lu okrožnega pooblaščenca je po- tem predsednik vsakega takega oštel in zagrozil, da je nacistično izzivanje kaznivo. Vsak pa je za- brusil nazaj: Kaj kaznivo, saj si vendar naročil, da moram pred komisijo iztegniti dlan in prste, da sem kroglico v resnici dal za kandidata." Tako so volitve potekale ves dan, volit pa je prišla tretjina vo- lilcev. Komisija je dosledno vztrajala, da je lahko glasoval vsak le osebno. Trije možakarji so prišli kako uro pred zakl- jučkom volitev in se zunaj pogo- varjali. Na opozorilo so odgovo- rili, da imajo do 19. ure še vedno čas glasovati. In res so minuto po izteku vstopili, vendar jim pred- sednik ni več dovolil glasovati. Po prerekanju smo le prepričali predsednika, da je popustil, ker sta s tem soglašala tudi okrožni in okrajni delegat. Kot nalašč pa so še vsi trije vrgli kroglico kar v prvo skrinjico javno. S tem so namerno kršili volilno tajnost, a izognili so se sumu, da so oddali glas v črno. Tako je bila udeležba le dvo- tretjinska. Za tako slabo ude- ležbo je bilo za aktiviste opra- vičilo predvsem neugodno vre- me. Ponoči je snežilo, čez dan pa deževalo. Ljudje niso imeli obutve, zato je marsikateri par čevljev prišel na volišče po dva- krat. Ob 19. uri je predsednik slove- sno razglasil konec volitev, čeprav je njegova ura baje kazale že 3 minute čez. Vsi, ki so bili te- daj na volišču, se kljub večkrat- nim pozivom niso hoteli odstra- niti, češ saj so volitve javne in tudi štetje glasov mora biti jav- no. Nič se ni dalo napraviti, vo- lilni dobor je začel svoje delo. Najprej so prešteli vse nepo- rabljene krogljice. Bilo jih je 144, kar se je ujemalo s številom vseh prejetih in številom volil- cev, če je vsak porabil po dve. Ugotovili so, da je bila volilna udeležba 66,1%. Potem so po vrsti odpirali skrinjice in šteli glasove. Prvi kandidat Jože Ju- rančič je dobil točno 33%, drugi kandidat Franček Majcen pa 23% glasov. V črno skrinjico je oddalo glasove 44% tistih, ki so prišli glasovat. Vse to je tajnik volilnega odbo- ra točno zapisal v obrazec 15 - Zapisnik volilnega odbora in vsi navzoči člani odbora, zaupniki in namestniki so zapisnik podpi- sali. Še sedaj se nahaja v ustrezni škatli Zgodovinskega arhiva Ptuj. Potem so se z enako na- tančnostjo lotili skrinjice s kan- didatom za skupščino narodov. Tam je Josip Vidmar dobil 56% glasov, v črni skrinjici pa jih je bilo 44%, torej povsem enako število kot pri prvi listi, kar je dokazovalo, da so volilci bili dosledni pri svoji odločitvi. Tako je bilo na volišču v Na- dolah. Pozanimal pa sem se tudi za rezultate v drugih KLO na območju nekdanje občine Žeta- le. V Žetalah je bila volilna ude- ležba 42,2%. Za Jurančiča je gla- sovalo 55%, za Majcna pa 24%, v črni skrinjici je bilo le 21%) kro- glic. Upoštevati pa je treba, da jih kar 58%) ni prišlo na volišče. Josip Vidmar je dobil 74% odda- nih glasov, v njegovi črni skrinjici pa jih je bilo 26%. V Čermožišah je bila volilna udeležba 40%, kar pove, da sko- raj dve tretjini volilcev nista prišla volit. Od tistih, ki so gla- sovali, je dobil Jurančič 26% gla- sov. Majcen pa 24%, v črni skrinjici je bilo točno polovica, t. j. 50% glasovnic oziroma kro- glic. Za Vidmarja je glasovalo 40% volilcev, 60% pa jih je kro- glice raje spustilo v črno skrinji- co. 8 - NAŠI KRA.I1 INUUDJi: 12. OKTOBER 1995- TEDNIK PTUJ / O ČEVUARSTVU ŠE DUŠAN SEMOLIČ IN PTUJSKO SODIŠČE PO DOBRIH ŠTIRIDESETIH DNEH KONČANA ZASEDBA ČEVLJARSTVA V KIDRIČEVEM # V TOREK NEKAJ PO OSMI URI SO POLICISTI IN VARNOSTNIKI ODSTRANILI TRI Dt. LAVKE IN DELAVCA IZ UPRAVNIH PROSTOROV • DUŠAN SEMOLIČ, PREDSEDNIK ZSSS, SPOŠTUJE RAZLIČNE OBLIKE SINDIKALNEGA BOJA • O ČEVLJARSTVU ŠE PTUJSKc SODIŠČE - GLAVNA OBRAVNAVA PRELOŽENA NA 23. OKTOBER Sredi minulega tedna so pri območnem svetu Svobodnih sin- dikatov na Ptuju pripravili tiskovno konferenco o Čevljarst- vu, s težavami v tem podjetju pa so seznanili tudi predsedni- ka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča, Tudi v petek, ko naj bi na ptujskem okrajnem sodišču prišlo do glavne obravnave proti dvajsetim nekdanjim delavcem Čevljarstva zaradi motenja posesti, sodišče ni odločilo. Eni izmed obtoženih strank - Ljubi Danko -sodišče ni uspelo vročiti vabila na obravnavo, zato je sodnica Albina Hrnec Pečnik glavno obravnavo prestavila na 23. oktober. hova pripeljala do vzpodbujanja samopomoči pri delavcih. Ob tem je pozval organe v državi, da kar najhitreje odgovorijo na pri- tožbe članov NSS ter tako poma- gajo tistim delavcem, ki so v podjetju še zaposleni in bi radi delali. Vendar kot je povedal sekretar območnega odbora ZSSS Boris Frajnkovič, njihovi delavci že več kot štirinajst dni v podjetju ne morejo delati in je s tem ogrožen tudi njihov socialni položaj. V omenjene težave v Čevljarstvu naj bi se bo Frajnko- V torek zjutraj okog pol deve- te ure pa je, kot je sporočil pred- sednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi, svoje delo opravilo še 20 oboroženih policistov in 10 varnostnikov. Ti so se pripeljali kar z 11 avtomo- bili ter iz upravnih prostorov Čevljarstva odstranili skupino treh delavk in delavca. ^ Kot je na tiskovni konfrenci o Čevljarstvu povedal Dušan Se- molič, spoštuje različne oblike sindikalnega boja, vendar je po njegovih besedah pri tem po- trebno postaviti neko mejo, da ne prizadeneš pravic drugih del- avcev. "Če pri Neodvisnih sindi- katih sumijo, da gre za zlorabe položaja, naj to raziščejo pristoj- ni organi, predvsem pravosodje. Ne morem se tudi strinjati s tem sindikatom, saj so z zasedbo podjetja preprečili delo tistim delavcem, ki imajo le ob trdem delu možnost, da podjetje obsta- ja še v prihodnje. Sedaj vse pelje le v propad in delavce vodi na cesto. Naj se rešitve najdejo tudi v obliki sindikalnega boja, orga- ni pravosodja pa naj pospešijo postopek. Ob tem pozivam tiste, ki zasedajo podjetje, da drugim delavcem v podjetju omogočijo nemoteno opravljanje dela, saj ni prav, da si vsak lahko vzame pravico v svoje roke, ker to pelje v kaos," je med drugim na ti- skovni konferenci dejal Semo- lič. Tudi vsak sum, kot je dejal Se- molič, je potrebno na obeh stra- neh sindikata nemudoma preve- riti in ne dati času, da bo naredil svoje. Meni tudi, da organi pra- vosodja in pregona niso naredili vseaga, kar bi morali, zato je nji- Predstavniki NSS so pred ptujskim sodiščem pripravili manjši shod. vičevih besedah začelo mešati preveč ljudi, tudi tisti, ki pri tem nimajo ničesar, vendar so vseeno solidarni z Neodvisnim sindika- tom. Frajnkovič meni, da tudi sestanek z Neodvisnim sindika- tom, do njega doslej še ni prišlo, ne bi spremenil ničesar. Kot pra- vi Frajnkovič se ob tem le pos- tavlja vprašanje, ali je vodstvo omenjenega sindikata na pravi poti. Sicer pa osem delavcev in de- lavk iz Čevljarstva pravi, da bi radi delali, vendar jim je to zadnjih štirinajst dni onemo- gočeno, zato se sprašujejo, od kod bodo dobili plače za septem- ber. Nihče po njihovem mnenju doslej ni naredil odločilnega ukrepa: ne sindikati, država in ne sodstvo, kljub temu pa so še zmeraj na strani direktorice Nade Jurančič. Z ZASTAVO ZKS PRED SODIŠČEM Na okrajnem sodišču na Ptuju torej minuli petek ni prišlo do glavne obravnave, ker ena izmed obtoženih strank zaradi odsot- nosti ni dobila vabila na obrav- navo. Tožba proti petim toženim je po besedah odvetnika Martina Graja, ki zastopa Čevl- jarstvo, umaknjena, ostaja jih še petnajst. Martin Graj je naspro- toval tudi vključitvi Neodvisnih sindikatov Slovenije kot stran- skega posrednika, saj meni, da tožene stranke niso več zaposle- ne v podjetju in da se NSS ne more izkazati kot reprezentativ- ni sindikalni zastopnik delavcev Čevljarstva. Ob tem je sodnica Albina Hrnec Pečnik povedala, da bo sodišče o morebitni vključitvi NSS še odločilo, do glavne obravnave pa naj bi na sodišču prišlo 23. oktobra ob 9. uri. Še pred obravnavo se je pred sodiščem zbralo okrog petnajst predstavnikov Neodvisnih sin- dikatov Slovenije iz Slovenskih Konjic, Maribora in Ptuja ter izobesilo zastavo ZKS, sindikal- ni zastavi, prižgalo sveče ter do- dalo šopek nageljnov. Rastko Plohi, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, je ob tem povedal, da so želeli na simbo- ličen način povedati o še zmerj nerešenih težavah v Čevljarstva ter da želijo, da se zadeva razčisi po pravni poti, saj bodo le tak[ lahko tudi delavci dobili naza delovna mesta. •> Tatjana Mohorko Potem ko so po uvedbi lokalne samouprave in novih občin v Gasilski zvezi Ptuj devet letošnjih mesecev poslovali brez for- malnega akta o financiranju svoje dejavnosti, so v začetku tega tedna v Mestni hiši podpisali pogodbo, s katero bodo za- gotovili denar za opravljanje dejavnosti Gasilske zveze Ptuj za leto 1995. Pogodbo s predsednikom gasilske zveze Francem Simeonovim so podpisali le župani občin Ptuj, Dornava, Ki- dričevo in Destrnik ■ Trnovska vas, v kratkem pa pričakujejo, da jo bodo tudi župani drugih petih občin, saj je očitno, da je združevanje v Gasilski zvezi Ptuj upravičeno in iz več razlogov koristno za vseh 64 gasilskih društev na območju nekdanje občine Ptuj. A kot kaže, ni in ne bo steklo povsem gladko, kar dokazuje že to, da se v nekaterih novih občinah niso odzvali povabilu za podpis pogodbe o financi- ranju Gasilske zveze Ptuj. Predsednik zveze Franc Si- meonov sicer zatrjuje, da bodo gasilska društva le z višjo obliko organiziranosti, kar je v tem primeru Gasilska zveza Ptuj (nekdanja Zveza gasilskih društev občine Ptuj), lahko zagotavljala zadovoljiv strokovni nivo in potreben ob- seg požarnega varstva. Nav- sezadnje ima večina nekdanj- ih občinskih središč to urejeno na tak način, s čimer so od- padle tudi vse dodatne skrbi glede financiranja po novem. Pravna osnova za eno in dru- go je zapisana v novi gasilski zakonodaji, zakonu o gasilst- vu in zakonu o požarnem varstvu, ki pa ju očitno še nihče ne jemlje dovolj resno. Nezaupanje glede predlaga- nega sistema financiranja je po vsej verjetnosti pogojeno tudi z bojaznijo pred do sedaj neznanim ali ne preiskušenim, saj je na dlani, da doslej v no- bene sistemu gasilci z niko- mer in nikoli niso podpisovali nikakršnih pogodb o financi- ranju gasilske dejavnosti, am- pak so prežeti s humanostjo ob vsakem času in vsakomur, ne glede na strankarsko in po- litično pripadnost, prihiteli na pomoč. In tako bodo počeli tudi v bodoče, ne glede na to, kdo bo pripravljen njihovo dej- avnost financirati in kdo ne. In če je to očitno jasno ptuj- skemu mestnemu županu dr. Miroslavu Luciju, ki je pozdra- vil idejo gasilske zveze in predlaganega sistema njene- ga financiranja in pogodbo podpisal brez pripomb, če so pogodbo z nekaterimi pripom- bami in predlogi za dopolnitev podpisali tudi župani občine Dornava, Juršinci ter Destrnik - Trnovska vas (predstavnik občine Majšperk je podpisu bistveno nasprotoval), potem je vendarle pričakovati, da bodo pogodbo podpisali tudi župani drugih občin na območju nekdanje ptujske. Vsak župan je namreč odgo- voren tudi za požarno varnost svoje občine in poleg financi- ranja dejavnosti svojega gasil- skega društva je zagotovo umestno, da z delom sredstev financirajo tudi skupne potre- be in cilje na področju gasilst- va, ki jih smotrno (in zagotovo tudi najceneje) lahko ure- sničujejo le v okviru gasilske zveze kot drugod po Sloveniji. Obstaja tudi druga možnost in apetiti po občinskih gasil- skih zvezah v vsaki od novih občin, a to bo za občanov že tako napol prazen žep še dražje. Nasprotno bo težko dokazati, zato je sedanje nera- zumevanje glede financiranja Gasilske zveze Ptuj v nekate- rih občinah očitno jemati bolj kot nagajanje drug drugemu kot pa resno razmišljanje o bodočnosti gasilske organiza- cije, ki je še kako potrebna. Kje so tisti zlati časi, ko so ga- silci gasili zastonj? Ali je denar pokvaril tudi njih? •♦M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Cenjeni ali pohabljeni? Po različnih dogajanjih zadnjega tedna bi lahko rekli, da je Slovenija za nekatere po svetu še vedno cenjena in spoštovana, za druge pa po- zabljena in s padajočim ugle- dom. Padanje ugleda Slovenije v svetu se po mnenju Janeza Janše, predsednika Socialdemokratske stranke, kaže tudi v tem,^ da se "naših uradnikov otepajo celo ameriški kongresniki, ki sicer sprejemajo predstavnike majhnih afriških revolucionar- nih gibanj". Na našo državo sta po Janševih besedah pozabila tudi nekdanja prijatelja, italijan- ski in avstrijski predsednik Lui- gi Scalfaro in Thomas Klestil, ko sta se v sredo sestala v Gorici. Obudila sta spomin na žrtve na soški fronti med prvo svetovno vojno, Slovenije, kjer je fronta večinoma potekala in od koder so bili tisoči padlih borcev, pa nista omenila. ZAPRAVUENE SIMPATIJE? Odbor predsednikov Medna- rodnega denarnega sklada (IMF), ki je nedavno razpravljal o poročilu o Sloveniji in sloven- skem gospodarstvu, pa je izjem- no visoko ocenil njene gospodar- ske dosežke in jih uvrstil med najboljše v državah v prehodu. Vsi člani odbora so soglašali, da bi si Slovenija zaslužila naziv "države, ki predstavlja vzor odlične politike menedžmenta v gospodarstvu države v prehodu". Slovenski dosežki so vidni v sta- bilizaciji in postopnem iz- boljševanju vsesplošne gospo- darske rasti, ki je doslej v letu 1995 znašala 5,5 odstotka, do konca leta pa naj bi bila pri- bližno 5-odstotna. Londonski Financial Times pa piše, da je Slovenija v času po osamosvojitvi tako napredovala, da je njena vlada trdno pre- pričana, da bi si zaslužila spre- jem v Evropsko unijo med prvi- mi srednje- in vzhodnoevropski- mi državami. Kar dva komentatorja pa sta te dni ugotavljala, da Slovenija ne uživa več takšnih evropskih simpatij kot še nedavno ■ tega. Komentator Slovenca je zapisal, da je v ozračju, ki zdaj vlada v evropskih konferenčnih dvora- nah, skoraj nemogoče pričako- vati, da bi bila Slovenija kaj kmalu spet deležna evropskih simpatij. Komentator maribor- skega Večera pa se sprašuje, kako je mogoče, da si je Sloveni- ja nekoliko zapravila simpatije, ko gre za njeno približevanje in vključevanje v evropsko zvezo. V Bruslju in državah petnajsteri- ce so nas po dvostranskih zaple- tih z zahodno sosedo, kjer smo sprva uživali simpatije, ko je ve- lika Italija postavljala nerazum- ne zahteve mali Sloveniji, začeli gledati malo drugače. Pod ev- ropskim povečevalom nas ne vi- dijo več tako, kot si želimo, in opazijo tudi tiste pomanjkljivos- ti, ki jih sami ne zaznamo dovolj in jim ne posvečamo dovolj po- zornosti. Kaj je narobe v naši zu- nanji politiki, ki je vsekakor od- sev notranjepolitičnih dogajanj, če tudi politiki prihajajo do skle- pov, da sami zaviramo vstop v evropsko zvezo? Je razlog to, da v notranjepolitičnem življenju premalo uveljavljamo evropska merila in je med besedami in de- janji prevelika razlika? DRNOVŠEK - OBVEZNO KRIV? Medtem ko se komentator Večera ukvarja predvsem z vprašanji - žal tako splošno, da ni moč razbrati, na kaj neevrop- skega v Sloveniji konkretno mis- li, komentator Slovenca na- tančno ve, da je za vse kriv in da nosi vso težo odgovornosti za nastali položaj slovenski vladni predsednik. V začetku je seveda res, da na prvega človeka v vladi objektivno pada največja odgo- vornost tudi za posamezne zu- nanjepolitične poteze. Vendar pa se pri Slovenčevem komenta- torju in pri nekaterih drugih (vedno istih) kritikih predsedni- ka vlade zdaj že zdi, da je zanje Drnovšek že obvezno vnaprej in v vsakem primeru kriv: enkrat, ker preveč hiti v Evropo in Ev- ropi domnevno razprodaja Slo- venijo, in drugič zaradi tega, kar se domnevno preveč obotavlja, ker ne pristaja na vsako zahtevo in pritisk iz Evrope. Seveda je moč najti v Drnovškovi zunanji politiki zadnjega leta kar nekaj zmede in nedorečenosti, napačnega ocen- jevanja in napovedovanja razple- ta posameznih dogajanj, poveza- nih s Slovenijo. Neposredno po svojem septembrskem sestanku s hrvaškim kolegom Nikico Va- lentičem je na primer optimis- tično govoril o samo še enem ko- raku, ki naj bi ločil obe državi od sporazuma. Opozarjal je na netočnost domnev, da se v slo- vensko-hrvaških odnosih nič ne premika, že kakšen teden pozne- je pa je govoril, da pomeni mari- borski sestanek korak nazaj v urejanju odprtih slovensko- hrvaških vprašanj. Takšne pro- tislovnosti bi lahko zaznali tudi v njegovih posameznih izjavah o Evropi. Toda če vidimo to, mo- ramo priznati tudi to, da dr. Drnovšek zadnji čas dosledno ponavlja, da Slovenija hoče v Evropo, da pa vanjo ne bo vsto- pala pod vsakršnimi pogoji in pritiski ter na novo izmišljenimi in samo za Slovenijo veljavnimi pogojevanji. Opozarja, da Slove- nija ni zapustila ene nedemokra- tične in hegemonistične državne skupnosti zato, da bi postala ujetnik novih neenakopravnost in novih nenačelnih delitev n; velike in male, pomembnejše ii manj pomembne v okviru Ev ropske unije. Zaradi vsega tega bi bilo do bro, da bi bili komentatorji, ki S" ukvarjajo s slovensko evropski politiko in evropsko politiko di Slovenije, določnejši in prepoz navnejši. Posebej pomembna in dobro došla pa je pobuda predsednik' Slovenske ljudske stranke Mai jana Podobnika "za oblikovanj jasne, konkretne in enotne zu nanjepolitične strategije, ki t) pomenila konsenz na zunanje političnem področju, z name nom, da bi se okrepile pogajal ske pozicije slovenskih predstav nikov in izboljšanje možnosti i uspešnejšo rešitev manjšinskili premoženjskih, ozemeljskih i' drugih vprašanj s sosednjim državami". Čudno, da na Podot nikovo iniciativo še nis' pritrdilno odgovorili vsi pozvan - predsednik vlade, predsedni' države, zunanji minister, pad^ ment, stranke ... Tudi v medij'' bi Podobnikova pobuda zas lužila večji odmev. Jak Kopriv TEDNIK -12. OKTOBER 1995 OD TOD IN TAM - 9 PTUJ/JESENSKI ZIVZAV Grad so napol' (if/f ofrocf {Vlinulo soboto so ptujski grad napolnili najmlajši skupaj s svojimi mamami in očeti. V pritličnih sobanah so risali, v prvem nadstropju vstopili v pravljični svet Jasne Knez, naj- ^animiveje pa je bilo v majhnih šotorih na grajskem dvo- rišču. Vsak je skrival po eno ustvarjalno delavnico. Tako so deklice kmalu preo- blečene zaživele kot kraljične, fantje pa so se sabljali z živos- rebrnimi sabljami. Največje ve- selje sta vzbujala ponija s Štaten- berga, vendar pa sama nista nav- dušenja delila z otroki - z njimi sta imela namreč ogromno dela. Vsi so želeli jahati, nato pa se udeležiti še viteških iger na graj- skem dvorišču. K tem sta jih vzpodbudila "čisto prava" viteza, ki sta se - bojevala s pravimi sabljami. Pa njune borbe otroci, vajeni vsega mogočega nasilja s televizijskih ekranov, niso vzeli preveč zares. Zdela sta se jim prav simpatična. Tudi tokrat so se lahko otroci, tako kot na Spomladanski vetrnici pred pol leta na stadio- nu, posladkali s palačinkami, spečenimi v ptujskem dijaškem domu, prav tako pa so lahko jed- li tudi jabolka, natrgana v sa- dovnjakih ptujske kmetijske šole. Takšni dogodki so najmlajšim gotovo v izredno ve- selje. Organizatorji - Društvo prijateljev mladine. Center in- teresnih dejavnosti in Pokrajin- ski muzej - so ocenili, da se jih je skupaj s starši zbrali približno 500. •> Milena Zupanič Nevenka GerI je kot dobra vila^odila najmlajše skozi triurno dogajanje na ptujskem gradu. Vsi so hoteli jahati. Za sodelovanje na Jesen- skem grajskem živžavu se or- ganizatorji zahvaljujemo Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, Dijaškemu domu Ptuj, Zvezi kulturnih organizacij Ptuj, Centru za socialno delo Ptuj in Mladinskemu oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Prireditev so podprli MIP Ptuj, Perutnina Ptuj, Mlekar- na Ptuj, Tiskarna Ptuj, Ko- munalno podjetje Ptuj, Kme- tijska šola Ptuj, Orinoco, d.o.o., Svečarstvo Mesaric in Grajska kavarna. ORMOŽ / 2. TRADICIONALNI TEK DUŠANA MRAVUETA Ta konec tedna je bilo v Prlekiji izredno živahno. Poleg izseljene Štajerske, ki se jeseni 'svojih korenin zave', so Ormož in okolico obiskali znani direktorji, politiki in novinarji, ki so tekli skupaj z ultramaratoncem Dušanom Mravljetom. Prireditev, ki je promocijskega, športnega in kulinaričnega značaja, sta organizirala Studio Stil iz Ljubljane in Dušan Gerlovič. Projekt je potekal v okviru akcije ministrstva za šolstvo in šport Šport za zdravje in ob podpori sekretariata za turizem pri ministrstvu za gospodarske delavnosti. Prireditev se je pričela že v pe- tek z odprtjem razstave akadem- ske slikarke Alenke Gerlovič v obnovljenih prostorih ormoškega gradu in se nadalje- vala naslednji dan z novinarsko Iconferenco v vinski kleti. V so- boto se je pričel športni del pri- reditve s predavanjem o športu in zdravju, ki sta ga pripravila pomočnik državnega sekretarja za šport Marko Tršan in profe- sor Fakultete za šport Herman Berčič, nadaljeval pa se je s te- kom Dušana Mravljeta z ormoškimi osnovnošolci in dvi- gom balona Kreditne banke Ma- ribor, ki je bila glavni pokrovi- telj prireditve. Ker je bil dogo- dek namenjen promociji štajer- S športniki se je dobro ujel tudi Marjan Podobnik, predsed- nik SLS. Foto: Štefan tiozvan skih vin, je trasa teka z direktor- ji, politiki in novinarji vodila med goricami z obvezno pogos.- titvijo pri vinogradnikih Štam- par, Krajnc, Kupljen, Hlebec, Curin-Prapotnik in Šnajder. Na tek se je podala družba uvoženih direktorjev uglednih firm, po- grešali pa smo politike, ki so bili ta konec tedna dobesedno raz- prodani. Njihovo čast je rešil Marjan Podobnik, ki je bil zares športno razpoložen in je pretekel precejšen vzpon od vinoteke Kupljen do Taverne. Nerazumljiva pa je indiferent- nost domačih direktorjev, saj se razen Zlatka Zadravca ni nihče pojavil na startu. Če že niso žele- li požirati v kratkih hlačkah, pa bi gotovo lahko prišli .na družabni večer, da bi izmenjali izkušnje s predstavniki in direk- torji podjetij, kot so Mura, Slo- venika. Iskra, AFP, Mobitel ... Politiki so se na lokalni ravni odrezali precej bolje. Sicer tudi ti niso želeli teči, so se pa ude- ležili sprejema pri županu mesta Ormož, s katerim se je prireditev končala. •> Viki Klemenčič C)ušan Mravlje med ormoškimi osnovnošolci. Foto: Štefan Hozyan PTUJ / PREVENTIVA V ZOBOZDRAVSTVU Moj ponos > zobje za pel Sedmi kviz znanja o zobeh Moj ponos - zobje za pet smo pripravili letos kot izločilno tekmovanje v znanju o pre- ventivi na področju zobnega in ustnega zdravja. Zmago- valec bo zastopal Ptuj v pe- tek, 13. oktobra, na držav- nem kvizu, ki bo v okviru III. vsakoletnega dneva oralne- ga zdravja. V tem letu smo bili organi- zatorji prireditve Ptujčani sku- paj z občino Ormož. Tekmo- valne ekipe so pokazale veliko znanja, tako da smo dobili zmagovalca šele z dodatnimi vprašanji, pomagati pa je mo- rala tudi sreča. Zmagala je eki- pa šola Ljudski Vrt. Društvo za oralno zdravje je gibanje. Vanj so včlanjeni po- leg zobozdravstvenih delavcev tudi tisti, ki jim je mar za zob- no in ustno zdravje. Zoboz- dravniki se zavedamo, da živi naš poklic zaradi bolezni zob. Zbrane tekmovalcev/ je pozdravil dr. F. Cizerl. Foto: Laura kljub temu pa se veselimo le- pega nasmeha z nizom zdravih zob. •> dr. J.Reberc PTUJ / DR. ROSIC ODPRL ZASEBNO GINEKOLOŠKO AMBULANTO m pregledi doik Dr. Dušan Rosic, specialist ginekolog in porodničar, je v Ter- mah Ptuj odprl zasebno ginekološko ambulanto, drugo v Ptuju. V njej bodo opravljali preventivne ginekološke pregle- de, preglede nosečnic, spremljali nosečnice, v sklopu gineko- loške diagnostike oziroma dejavnosti pa tudi preglede dojk, ker je potreba po teh velika, obolevnost žensk po 40. letu za rakavimi obolenji na dojki pa je tolikšna kot pri vseh gineko- loških obolenjih skupaj. Na zahodu hodijo ženske pogosteje na mamografijo, kot na ginekološke preglede. Dr. Dušan Rosic načrtuje povezavo s splošnimi ambulantami, da bi rizične skupine žensk usmerjali v ambulanto za dojke in s tem skušali obolevnost zmanjšati. Dr. Dušan Rosic bo še naprej sodeloval z bolnišnico, sodelo- vanje bo v obojestransko korist. Sodeloval bo v dežurni službi, en dan v tednu bo operial, en dan pa bo delal tudi v ambulanti za dojke. Pacientke bodo na pregle- de naročali po telefonu prek cen- trale Term - številka 771-721. Sprejemali jih bodo vsak dan do- poldne razen četrtka, ko bo am- bulanta odprta popoldne. V nje- govo zasebno ambulanto bodo prihajale, kot bi prišle na preg-' led v javni zavod, saj dela na osnovi koncesije in sklenjene pogodbe z Zavodom za zdravst- veno zavarovanje Slovenije. Ob- staja pa tudi možnost samo- plačniških pregledov. Nov zasebni zdravnik si želi, da bi ambulanta uspešno delala, da bi bile pacientke zadovoljne in da bi še naprej uspešno sode- loval z bolnišnico. Odločitev za zasebništvo ni bila lahka (po- spešila jo je odločitev vlade o no- vih tarifnih razredih, ki je mlade zdravnike potisnila v drugi plan), potrebnih je bilo veliko poti, da je pridobil vse potrebne papirje, pa tudi pri razpisu zava- rovalnice se je zataknilo, saj bi lahko začel delati že junija, če za- varovalnica ne bi kasnila z razpi- som. •>MG Šolski zvona SELA # V mesecu knjige so se na osnovni šoli na Se- lih posvetili knjigi. V svoji otroški knjižnici, kjer so preživeli pestre ure, so si ogledali nove knjige, ki so jim jih po požaru darovali Mladinska knjiga Ljubljana, Kniigarna MK Ptuj, Svet knjige in založba Harlekin iz Kamnika. PTUJ # Knjižničarji mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča so dobro povezani s šolskimi knjižničarji, ki so jim letos že predstavili nove knjige, primerne za šolar- je. Tudi letos bodo skupaj pripravili medobčinski knjižni kviz in bibliopedagoške ure. DESTRNIK # Ob tednu otroka so na destrniški šoli pri- pravili športni dan, na katerem so se tamkajšnji učenci srečali z vitomarškimi in učenci iz Trnovske vasi, nastopi- la sta Spidi in Gogi, na Destrniku pa so domači učenci priredili Pokaži, kaj znaš, potem pa še karaoke. V torek so si učenci od 6. do 8. razreda ogledali Can- karjev dom, prirodoslovni muzej in Institut Jožefa Štefana v Ljubljani. Včeraj pa so pričeli trgati grozdje v Mestnem vrhu in na Vurberku. Tako se bodo prav vsi seznanili s tem delom, prislužili pa si bodo tudi nekaj denarja za šol- ski izlet. Pripravila Ml 10 - OD TOD IN TAM 12. OKTOBER 1995 ■ TEDNIH KRČEVINA PRI VURBERKU / EMIL JAKOLIČ IMA JELENE Poleg damiakov se fazani Na dobrih štirih in pol hek- tarjih si je Emil Jakolič pred tremi leti omislil vzrejo jele- nov - damjakov in po krajšem času se mu je ideja dodobra uresničila. V začetku je bilo na pašniku le 20 živali, sedaj pa jih je v čredi že kar 50. Še v letošnjem letu naj bi se jim pridružili tudi fazani. V naših krajih je posamezni- kov, ki so se odločili za vzrejo jelenov, kar nekaj, vendar jih imajo v svojih čredah le manjše število. Emil Jakolič, ki ima ob svojem gojišču jele- nov tudi gostinski lokal, na- merava v prihodnje razvijati svojo dejavost v smeri turizma na kmetiji. "Pred leti, ko je bilo precej negotovosti okrog moje redne zaposlitve, sem se odločil, da bom ostal kar doma ter po- skušal neko novo dejavnost, ki v našem okolju ni tako razšir- jena. Na domačiji smo sicer imeli pašnike, obdelovali smo nekaj njih, vendar je bilo ved- no preveč dela. Ideja o vzreji damjakov je stara že kar nekaj časa, pred tremi leti pa se je vse skupaj začelo zares. Takrat sem iz Slovenskih Konjic pripeljal prvo čredo, v njej je bilo 20 damjakov, danes pa se je čreda že močno povečala. Tudi gozdnato-travnate površine so bile kot nalašč primerne za vzrejo jelenov. Med letoro je z njimi le malo dela, saj jim je le tu in tam potrebno v krmišče nastaviti nekaj sena in koruz- ne silaže, napajajo pa se kar iz naravnega izvira na gojišču," je ob našem obisku povedal Emil Jakolič. Emil Jakolič Obiskovalci lahko damjake spoznajo tudi od blizu. DamjaKi so posebna pasma jelenov, poznani kot izrazito dnevna divjad. Živijo v ravnin- skih ali gričevnatih listnatih in mešanih gozdovih. Barva pri njih ni ustaljena kakor pri dru- gih vrstah divjadi, a praviloma so rjavi z belimi pikami. Njiho- va pradomovina naj bi bila v vzhodnem Sredozemlju, Mali Aziji, Iraku in Iranu, vendar so danes tam poznani samo še posamezni primerki. Pri nas so jih začeli gojiti v petdesetih letih. Damjaki so nekaj posebnega med divjadjo, pravi Emil Ja- količ, ki se je za vzrejo jelenov odločil zgolj iz ljubiteljstva do živali. Nikoli namreč ni bil član kakšnega lovskega društva, vendar se je z leti so- delovanje z lovci le razvilo. Vsem, ki obiščejo gojišče dam- jakov, na Jakoličevi domačiji radi ponudijo nekatere poseb- ne jedi iz divjačine in v pri- hodnje naj bi ponudbo le-teh š,e razširili. Jelenjim jedem bodo dodali jedi iz fazanjega mesa, kajti Emil se je odločil še za vzrejo fazanov. Od maja, ko so gojišče in gostinski lokal odprli za goste in naključne obiskovalce, je teh iz dneva v dan več, in kot je povedal Emil, so imeli letos precej tu- ristov iz ptujskih term. Da bi bili še bolje poznani daleč nao- krog, so pripravili krajši infor- mativni prospekt, v pri- hodnjih mesecih pa mu bodo dodali še manjšo brošuro. •> Tatjana Mohorko ORMOŽ / V TURISTIČNEM DRUŠTVU Pitpravc^ nct maftinovaiije čeravno se je trgatev komaj dodobra pričela, pri ormoškem turističnem društvu že poteka- jo priprave na tisti veseli dan, ko bo iz mošta nastalo vino. Ker se z vinogradništvom lju- biteljsko ali pa zares ukvarja domala vsa občina, bodo prire- ditve ob martinovem v Ormožu trajale cel teden, od 4. do 11. novembra. Veselo druženje bo imelo tudi tekmovalni značaj in tako bodo že prvi dan ocenjevali najlepšo vinsko ročko in vinsko stekleni- co. Za vinogradnike bo posebej zanimivo predavanje Govorica vina. Predsednik Društva vino- gradnikov Jeruzalem Franc Lah je dejal, da se za predavatelje še dogovarjajo s kmetijskim mi- nistrstvom, da pa se trudijo pri- peljati zares kvalitetne predava- telje. Predstavili bodo tudi knji- go Najlepše trte na Slovenskem av- torja Draga Medveda, v kateri so predstavljeni vsi vinorodni rajo- ni s svojimi posebnostmi. Na vinskem zemljevidu Slovenije je naš okoliš močno zastopan in v knjigi so predstavljeni domala vsi domači pridelovalci vina. O kletarjenjeu letnika 1995 bo tekla beseda na posebnem preda- vanju, saj je letošnja letina zaradi gnilobe in drugih posebnosti precej zahtevna. Za obiskovalce Lansko martinovanje je spremljala vrsta prireditev - na sliki razstava kmečkih dobrot. Foto: Š. Hozvan bo zanimiva razstava stare vino- gradniške opreme^ najlepših ročk in vinskih etiket. Ormoški in ljutomerski vinogradniki bodo složno postavili na ogled tudi vsa priznanja, diplome in plakete, s katerimi so bila ovenčana njihova vina. Močno si prizadevajo pripraviti razstavo o šipona, vendar se o tem projektu še dogovarjajo. V soboto, 11. novembra, se pa prične osrednji del prireditve. Mesto bo ves dan prizorišče sej- ma, razstavili bodo kmečke do- brote, pihalni orkester bo pri- pravil Martinov koncert. ormoške manekenke bodo pred- stavile obleke za hladne dni, predstavljeni bodo kmečki običaji, vrhunec večera pa bo krst mošta, koncert vinskih pe- smi in ples. V Martinovem ted- nu bodo obiskovalci v vseh loka- lih postreženi s posebnostmi ku- linarične ponudbe ob Martinu. Takšno prireditev seveda tudi nekaj stane. Pri turističnem društvu upajo, da stroški ne bodo presegli predvidenih 1.060.000 tolarjev. •» Viki Klemenčič DORNAVA / NA OBISKU V VRTCU Veselimo se lesenl Tako so poimenovale vzgoji- teljice vrtca v Dornavi petko- vo prireditev. Dopoldan je skoraj sto vrtičkarjev in ma- lih šolarjev skupaj s starši pred vrtcem izrezovalo buče, izdelovalo verižice iz jesen- skih sadežev, potiskalo papir z živobarvnim jesenskim list- jem, poleg pa so se tudi po- krepčali z doma spečenim pecivom, se skupaj igrali in se pogovarjali. Vzgojiteljice so bile zado- voljne, saj se je udeležilo dneva odprtih vrat, kot so še poimeno- vale ta dan, veliko staršev. Sicer pa so v prejšnjem tednu, tednu otroka, pripravile poseben pro- gram v dornavskem vrtcu. Izpel- Veselimo se skupaj s starši in tovarišicami. jale so glasbeno in likovno del- avnico ter otroke peljale na izlet v gozd. •> Milena Zupanič PTUJ / POSLOVNA STAVBA V TRSTENJAKOVI SE POLNI Ubm * hiitilc m močnejše Ptuj je od prejšnjega četrtka bo- gatejši za prvo specializirano mod- no trgovinico za močnejše, ki so jo v družinskem podjetju Support poi- menovali Nina. ' Odprtje novega lokala pomeni širitev dejavnosti tega zasebnega podjetja - doslej je bila glavna dejav- nost slikopleskarstvo. S tem so ust- varili možnosti za samozaposlitev in zaposlitev tudi drugim. Kot je v imenu družine povedala Nada Kelc, bodo v njem svoj delček mode našle ženske, ki potrebujejo večjo konfekcijsko številko in je po- navadi v drugih trgovinah ne najde- jo, rade pa bi bile modno oblečene. Dobaviteljica je Marija Trobina iz Ljubljane;^ki oblači znane Slovenke: Barbaro Serbec-Šerbi, Ičo Velka- verh, Natašo Dolenc in druge. V bu- tiku bo za zadovoljstvo kupcev skrbela hčerka Nina. V četrtek so v okviru družinskega podjetja Support odprli tudi frizer- Močnejše ženske bodo odslej imele manj težav pri oblačenju. Foto: Langerholc ski salon Nada, kjer je bil prva stran- ka župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci. •o- MG Občina Gorišnica in Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Ptuj objavljata RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja gospodarstva občine Gorišnica v letu 1995. Razpis je objavljen na podlagi 4. člena Pravil- nika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobi- vanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja gospodarstva občine Gorišnica (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25) po skle- pu seje občinskega svea z dne 28. 09. 1995. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: 1. družbe v zasebni in mešani lasti, 2. samostojni podjetniki posamezniki, 3. zasebni kmetijski proizvajalci, 4. zasebniki, ki opravljajo dejavnost s po- dročja javnih zavodov. Sedež obratovalnice oz. družbe in kraj investi- cije morata biti na območju občine Gorišnica. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki za- gotavljajo: - spremembo gospodarske strukture v občini s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodar- skih enot, - ohranjanje in povečanje produktivnega za- poslovanja in samozaposlovanja za nedo- ločen čas s pospeševanjem uvajanja sodob- nih tehnologij, - ohranjanje poseljenosti krajine, - energetsko varčne in okolju prijaznejše dej- avnosti, - prednost imajo investicije, ki bodo proiz- vodnjo začele v tekočem letu, - rok za dokončanje novogradnje je 12 mese- cev, - rok za dokončanje rekonstrukcije je 6 mese- cev. Razpisni znesek sredstev znaša 28,2 mio SIT. Obrestna mera za posojila bo R -i- 7%. Doba vračanja posojila je največ 6 let, vključno z enoletnim moratorijem. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh iz- vodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na tajništvo občine Gorišnica. Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime in priimek oz. firmo, naslov obratovalnice oz. podjetja, opis in predračunsko vrednost in- vesticije ter višino zaprošenega posojila, je potrebno priložiti še naslednjo dokumentaci- jo: a) poslovni načrt ali investicijski program po metodologiji Nove Ljubljanske banke za manjše projekte. b) za naložbo s predračunsko vrednostjo 100.000 DEM v tolarski protivrednosti.prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje: - osnovne podatke o investitorju, - opis programa z vidika tržnih možnosti, - tehnologije, inovacije, kadre, varstvo okolja in porabo energije, - vire financiranja, - predvidene rezultate programa, c) potrdilo o vpisu v register obratovalnice oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (regi- stracija podjetja z vsemi prilogami), dovoljen- je za opravljanje dejavnosti in koncesijsko po- godbo, d) potrdilo o plačanih obveznostih državi, e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za obrtnike davčna napoved za leto 1994, in podatke o poslovanju v letu 1995 (obrazec), za podjetja pa zaključni račun za leto 1994 (bi- lanca stanja in bilanca uspeha) ter podatke o poslovanju leta 1995, f) predlog zavarovanja kredita (zemljiškoknjižni izpisek), g) dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila. h) za zahtevek s področja kmetijstva je po- trebno priložiti še: - investicijski program po metodologiji Mi- nistrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republi- ke Slovenije, ki ga verificira območni kmetijski svetovalec, - strokovno mnenje pristojne kmetijske sveto- valne službe, ki mora vsebovati podatke, kaj je že zgrajeno, koliko finančnih sredstev je še potrebno za dokončanje investicije, namen koriščenja sredstev in predvideni rok za do- končanje investicije, - potretDne tlorisne in karakterističen prereze, iz katerih so razločno vidne tehnološke zmogljivosti, v katere se vlaga, in dosedanje zmogljivosti, če obstajajo (povečanje proiz- vodnje mora znašati najmanj 25%). Komisija lahko po svoji presoji zahteva še do- datno dokumentcijo. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. OBČINA GORIŠNICA TEDNIK - 12. OKTOBER 1995 OD TOD IN TAM - 11 OBČINA VIDEM Razpis dodelitve sredstev za fi- nančne intervencije za otiranjanje in razvoj kmetijstva ter spremlja- jočihi dejavnosti v Ot>čini Videm za leto 1995 (v nadaljevanju - otiran- janje in razvoj kmetijstva) OBČINA VIDEM OBJAVLJA na osnovi 4. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohran- janje in razvoj kmetijstva v Občini Videm (Uradni list RS št. 158/95; v nadaljevanju - Pravilnika) in skle- pa Sveta Občine Videm z dne 12. sept. 1995 naslednji RAZPIS dodelitve sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in raz- voj kmetijstva Občine Videm v letu 1995. 1. SPLOŠNI POGOJI Po 6. členu Pravilnika lahko za sofinanciranje intervencij na območju Občine Videm zaprosijo fizične in pravne osebe (kmetije, zadruge, kooperanti, društva, šole itd.), ki se okvarjajo s kmetij- sko dejavnostjo in imajo sedež oz. stalno bivališče v Občini Videm ter bodo sredstva vložili v investicije ali proizvodnjo ipd. v Občini Vi- dem. Navodila in podatke v zvezi z razpisi dobijo prosilci na sedežu Občine Videm, Videm pri Ruju 42, in na sedežu Kmetijske sveto- valne službe na OZVŽ Ruj. Vlogo za dodelitev sredstev po tem razpisu naslovi vlagatelj na OZVŽ - Obdravski zavod za veteri- narsto in živinorejo Ruj, Kmetijska svetovalna služba. Ormoška ces- ta 28, 62250 Ptuj (najbolje oseb- no; v nadaljevanju - Kmetijska svetovalna služba pri OZVŽ F^uj). Vlagatelj s svojim podpisom na vlogi jamči za točnost podatkov, navedenih v vlogi. 2. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohran- janje in razvoj kmetijstva v Občini Videm so zagotovljena v pro- računu Občine Videm za leto 1995 v višini 5.970.000,00 SIT v obliki podpor, vzpodbud in regre- sov. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo posamezni projekti in raz- vojni programi, ki zagotavljajo naj- večje tržne učinke ter ohranjajo in razvijajo tradicijo in identiteto Občine Videm. 3. NAMEN IN POGOJI ZA PRI- DOBITEV SREDSTEV A ■ ŽIVINOREJA Govedoreja Obnova črede plemenskih krav REGRES Namen ukrepa: Spodbujanje obnove plemen- skih krav s kakovostnimi prvesni- cami SL in ČB pasme (pogoji in pravilnika UL RS 41/95). Znesek regresa je 20.000,00 SlT/žival. Višina predvidenega re- gresa je 500.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - da je osnovni stalež živali naj- manj 6 krav in se ne sme zmanjšati naslednjih 5 let. Mogoče je regresiranje le do 5 živali na kmetijo. Zahtevke vložite pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj na osnovi kopije račuha. Prašičereja Plemenske živali - REGRES Namen ukrepa: Spodbujanje nakupa plemenja- kov, da se izboljša deficitarna me- sna proizvodnost. Znesek regresa je 10.000,00 SlT/žival. Višina predvidenega regresa je 200.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - regresirana bo nabavna cena plemenjakov, ki jih upravičenci kupijo ali sami vzredijo ter name- nijo za obnovo ali povečanje osnovne plemenske črede v letu 1995, - vsi plemenjaki morajo biti vzre- jeni v selekcijskih razmnoževalnih farmah ali v rejskih središčih, - pridobljeno mora biti potrdilo, ki ga izda Biotehniška fakulteta. Oddelek za zootehniko, - plemenjaki morajo ustrezati pogojem po pravilniku o vodenju rodovništva, ugotavljanju proiz- vodnosti živali, ocenjevanju ple- menske vrednosti in priznavanju plemenjakov. Zahtevke vložiti pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj na osnovi kopije računa ali doku- mentacije o nabavi živali. B - RASTLINSKA PROIZ- VODNJA Poljedelstvo - REGRES Analiza zemlje: regresiranje po- sameznih analiz zemlje v višini 50 % cene analize zemlje (2.000 do 5.000 SIT/analizo). Višina predvi- denega regresa je 150.000,00 SIT. Zahtevke vložiti pri Kmetijsko svetovalni službi pri OZVŽ Ruj na osnovi kopije računa oziroma po- datkov o opravljenih analizi. Vrtnarstvo-zelenjadarstvo REGRES Namen ukrepa: Vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji z usmerjan- jem tržnih viškov predvsem na manjših kmetijah ali polkmetijah. Predvideno je regresiranje 1000 m^ (10 arov) pokrite površine v deležu do 10 % predračunske vrednosti investicije. Višina predvidenega regresa je 200.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: Regresirani bodo plastenjaki od 150 do 500 m^ ali steklenjaki od 50 m^ in več. Zahtevke vložiti pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj ob priložitvi razvojno-proizvodnega programa vrtnarstva. Vinogradništvo in sadjarstvo - REGRES Namen ukrepa: Vzpodbujanje in obnovitev tren- da investicij v območno tradicio- nalno vinogradništvo, kot tudi sadjarstvo z najkakovostnejšim sadilnim materialom. Vzpodbu- janje in izkoriščanje možnosti predvsem proizvodnje svetovno uveljavljenega izbora priznanih haloških vinskih sort grozdja, podprte z že uveljavljeno blagov- no znamko haloških vin. Predvideno je regresiranje do 5000 kos/kmetijo trsnih oziroma sadnih cepljenk. Sadjarstvo - vrednost regresa na sadiko znaša 40 SIT, razen za orehe 200 SIT in jagode 5 SIT. Višina predvidenega regresa je 420.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - skupna površina nasada mora biti najmanj 0,5 ha in obnovljena površina najmanj 0,3 ha, za jago- de najmanj 0,10 ha. - predvideno je regresiranje sa- dik, ki so nabavljene v priznanih slovenskih drevesnicah in vrtnari- jah ter uvoženih, ki so pod stro- kovnim nadzorstvom Kmetijskega inštituta Slovenije. Vinogradništvo - vrednost re- gresa znaša 40 SIT po cepijenki. Višina predvidenega regresa je 1.200.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - prej navedeni osnovni pogoji, - urejen upis v register pridelo- valcev grozdja, - prijavljen pridelek, - za vinogradnike, ki so novinci pri opravljanju te dejavnosti, zadošča izjava Kmetijske sveto- valne službe. Zahtevke vložiti pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj. OPOMBA: V primeru, da se sredstva, namenjena za to dejav- nost, ne porabijo do 31. 12. 1995, se lahko prenesejo v naslednje tromesečje leta 1996 oziroma se lahko porabijo za namene po pra- vilniku ali urejanje dovoznih poti do obnovljenih vinogradov ali sa- dovnjakov, o čemer v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo odloči Odbor za gospodarjenje. C - IZOBRAŽEVANJE; RAZ- VOJNE IN RAZISKOVALNE NA- LOGE Dopolnilne dejavnosti in izo- braževanje - PODPORA Namen ukrepa: - izobraževanje kmečkih žena, kmetovalcev ter organiziranje strokovnih seminarjev ali izvajanje pedagoških dejavnosti s področja kmetijstva na osnovnih šolah z lastnimi kmetijskimi površinami, - delovanje strokovnih in inter- esnih društev s področja kmetijst- va ter spremljajočih dejavnosti, - sodelovanje na razstavah, de- monstracijah, okroglih mizah in posvetih s področja kmetijstva, - urejanje pogojev za izvajanje vseh kmetijskih dejavnosti na osnovnih šolah na osnovi inter- esa, - ureditev pogojev za perma- nentno kmetijsko izobraževanje odraslih in mladine, - pospeševanje poskusništva, - pospeševanje razvojnih in razi- skovalnih programov na področju utrjevanja tradicionalne identitete kmetijstva, spremljajočega in al- ternativnega turizma Občine Vi- dem. Višina predvidene podpore je 150.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: Zahtevke vložiti pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj na osnovi programa izobraževanja. usklajenega s kmetijsko svetoval- no službo, ter fotokopije računov že opravljenih storitev. Vzpodbujanje strokovnega in tehnološkega napredka na kmetijah in na osnovnih šolah v občini, ki v vzgojnem smislu opravljajo kmetijsko dejavnost - REGRES Namen ukrepa: - vzpodbujanje aktiviranja mla- dih kmetij na področju Občine Vi- dem ter vzpodbujanje utrjevanja družinskih kmetij. Višina predvidenega regresa je 300.000,00 SIT. - ureditev vodooskrbe na kmeti- jah predvsem na področju Haloz v Občini Videm. Višina predvidenega regresa je 800.000,00 SIT. - izvajanje strokovnih ekskurzij in kmetijskih učno-vzgojnih pro- gramov na osnovnih šolah v Občini Videm na lastnih kmetij- skih objektih, - izvajanje poskusov na kmeti- jah ter oblikovanje "vzorčne haloške kmetije", - zimsko izobraževanje vseh or- ganiziranih struktur občanov s po- dročja kmetijstva, - pospeševanje kozjereje v Ha- lozah. Višina predvidenega regresa je 480.000,00 SIT. Zahtevke vložiti pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj za področje posamezne od navede- nih razvojno-izobraževalnih dejav- nosti na osnovi skupnega progra- ma ter fotokopij računov že opravljene dejavnosti v letu 1995. D - EKOLOŠKO UREJANJE GNOJIŠČ IN GNOJNIC TER VA- ROVANJE PITNE VODE - RE- GRES Namen ukrepa: - ohranjanje zdrave in čiste pitne vode, - spremljanje gibanja količin ni- tratov v vodi na vodozaščitnih območjih občine Videm in v Halo- zah s kritjem 50 % stroškov razi- skav, - invenstiranje v objekte za zaje- zitev gnojišč in gnojnic za pre- prečevanje onesnaženja podtalni- ce, studencev, mirnih in tekočih voda v Občini Videm (varovanje rib, rac, ipd.). - regresiranje nakupa semena dosevkov z namenom potrošnje presežkov nitratov v zemlji kot posledica gnojenja z biološkimi gnojili. Višina predvidenega regresa je 800.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - pokrivanje stroškov posamez- nih intervencij v višini do 50 % vrednosti investicije, - do intervencijskih sredstev so upravičene kmetije, ki imajo zemljišča na vodozaščitenih območjih in na območju Haloz, - ukrepi morajo potekati pod nadzorstvom specialistične službe za živinorejo pri OZVŽ Ruj, - do sredstev so upravičene kmetije, ki pomenijo s stališča gnojnice potencialni občinski eko- loški problem, - da kmetija leži na območju Občine Videm, ki ni v petletnem planu za ureditev javnega vodo- voda. Zahtevke vložiti pri Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ruj na osnovi ugotovitvenih postopkov in fotokopij računov že opravljenih uslug v letu 1995. 4. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Pričetek roka za vložitev vlog za dodelitev sredstev je z dnem obja- ve tega razpisa in traja 30 dni ozi- roma do porabe sredstev za vsa področja tega razpisa. 5. PRIDOBITEV SREDSTEV Odobrena sredstva bodo naka- zana upravičencem v skladu z zmožnostmi občinskega pro- računa, vendar najkasneje do 31. 12. 1995. Obravnavane bodo le popolne in v roku posredovane vloge. V primeru, da razpoložljiva sredstva na posameznem po- dročju tega razpisa ne bodo po- rabljena, se ta razporedijo v druge namene po tem razpisu. O tem odloča Odbor za gospodarjenje. Odbor za gospodarjenje in Kmetijska svetovalna služba stal- no sodelujeta in preko dogovorje- nih kontaktnih oseb svetujeta vla- gateljem ter usklajujeta postopke v zvezi s tem razpisom. Štew/;ca.- 112-0195 Datum: 12. oktobra 1995 Predsednik Občinskega sveta: Friderik Bračič, s.r. 12 . ZANIMIVOSTI IN REPORTAŽE 12. OKTOBER 1995- TEDNIK BUKOVCI / PRIZNANJE ZA UREJENO HAMERŠAKOVO KMETIJO Družino Hameršak, ki jo sestavljajo mati Marija Kekec, hčerka Rozika z možem Francem ter 16-letna Nataša in 11-letna Simona, smo obiskali to nedeljo. Povod za obisk je bilo priznanje za urejeno kmetijo, ki jim ga je podelilo ČZD Kmečki glas. Priznanja so bili veseli, presenetilo jih je, saj kot sami pravijo, morajo no kmetiji še veliko narediti, da bodo zadovoljni z njeno urejenostjo. Mi pa dodajamo: ko bi le tako vzorno skrbeli za okolje tudi drugi! Za uspeh so jim v ponedeljek čestitali tudi predstavniki mestne občine Ptuj ter jim ob tej priložnosti izročili spominsko darilo. Tri generacije v Bukovcih 36 so se odlično ujele. Mati Marija Kekec pravi, da je sedaj bolj gospodinja, ker gospodarijo mladi. Pri njih se ni zgodilo to, kar se na kmetijah pogosto dogaja, da stari ne dajo posestva iz rok do konca. V njihovem primeru se je to zgodilo pravi čas. Mlada dva, Rozika in Franc Hameršak, sta zagnana in natanko vesta, kaj hočeta. Rozika je glavna pri reji plemenskih svinj, drugi ji pomagajo po svojih močeh. Franc dela v Avstriji že pet let. Ko sta prev- zemala kmetijo sta vedela, da bo potrebno nekje dobiti denar za njeno modernizacijo, ureditev hlevov in nakup strojev, ki vodijo v napredek. Nista bila za to, da bi kmetijo obremenila s krediti. Vse, kar Franc v tujini zasluži, vlagajo v modern- izacijo. Trenutno imajo 25 plemen- skih svinj, prihodnje leto pa bodo morda pričeli rejo pitan- cev; brez velike investicije bi jih lahko že sedaj začeli rediti okrog 150. Doma pridelajo dovolj krme, letošnji pridelek koruze bo zelo dober. Če bi imeli še 20 plemenskih svinj, bi kmetija da- jala toliko zaslužka, da bi lahko službo pustil še Franc. Rozika odločitve, da se je po trinajstih letih službe v kuhinji ptujske bolnišnice odločila za kmetijo. še ni obžalovala. Zelo rada dela na kmetiji, mama Marija pravi, da je bilo tako že v njenih naj- nežnejših letih. Nikoli ji ni bilo težko prijeti za kakršnokoli delo. Delo so si tako organizirali, da imajo čas tudi za dopust. Bolj kot običajno je "napeto", ko pri- pravljajo silos. O kakšni drugi dejavnosti na kmetiji za zdaj pri Hamerškovih ne razmišljajo. Gospodar Franc pravi, da je ena dovolj, če jo do- bro opravljaš. Imeti pa moraš Dvorišče Hameršakove kmetije v Bukovcih 36. dobre stroje in voljo do dela, s starim vozičkom in zastarelim traktorjem uspeha že ne more biti. V ljubezni do zemlje in dela na njej vzgajajo Hamerškovi tudi hčerki Natašo in Simono. Za delo na kmetiji se bo morda odločila mlajša, Simona, ki se bo po končani osnovni šoli po vsej verjetnosti vpisala v srednjo kmetijsko šolo. Starejša, Nataša, obiskuje drugi letnik tekstilne šole in želi šolanje nadaljevati. Sicer pa kot pravi mama Marija, se nikoli ne ve, kako se bodo odločili otroci. Morda bo pri hiši kdaj tudi zaživel kmečki turi- zem, za katerega je prostor v sta- Družina Hameršak: mama Marija Kekec ter Franc m Rozika Hameršak. Hčerki sta bili ob obisku našega fotografa v šoli. Foto: JB ri hiši čez cesto, ki jo je Franc podedoval, čeprav sam trenutno tej ideji ni naklonjen. Predstavl- ja si, da kmečki turizem bolj sodi v hribe. Hameršakovi uspešno kmetu- jejo na okrog desetih hektarih zemlje, od katere je osem orne. Na njej v glavnem pridelujejo hrano za živali. Imajo tudi manjši vinograd, ki daje dovolj vina za potrebe kmetije - letos bo bolj kislo. •>MG NOVINCI / OBISKALI SMO NAJSTAREJŠO OBČANKO 9W let Frančiške Žiiek Minuli petek je v Novincih 26 v krajevni skupnosti Vito- marci praznovala visok jubilej, 97 let, Frančiščka Žižek, najstarejša v občini Destrnik- Trnovska vas. Prav na njen rojstni dan so jo obiskali predstavniki krajevne skupnosti ter župan Franc Pukšič, zdravja in sreče v prihodnjih letih pa soji zaželeli tudi njeni otroci, vnuki in pravnuki. Kljub visoki starosti je Frančiška še vedno pri močeh in ji tudi zdravje dobro služi. Rada pogledala kakšno oddajo na televiziji ter prebe- re kaj v časopisu, vesela pa je obiskov svojih najbližjih. Otroška leta je preživela v Moravcih pri Mali Nedelji, po letu 1958 pa se je preselila na najvišji vrh v KS Vitomarci Vršeč, torej v Novince, kjer živi še danes. V zakonu je povi- la kar devet otrok, danes jih živi sedem, veselje pa ji dela tudi 13 vnukov in 20 pravnu- kov. Kot je ob obisku povedala Frančiška, si nista z možem nikoli iskala stalne zaposlitve, saj sta doma obdelovala košček svoje zemlje. "Včasih je bilo res hudo z de- narjem, vendar sem si ga lahko z delom prislužila pri oko- liških kmetih. Tudi danes bi še Ob visokem jubileju je Frančiški dobila tudi županovo čestitko. rada delala, vendar mi leta tega več ne dopuščajo. Na krajši sprehod že grem, kam daleč pa več ne morem. Po dolgim letih življenja lahko le rečem, da je receptov zanj več, pravega bi se s težavo spomnila," je povedala Frančiščka, ki sedaj živi skupaj s svojim sinom Jožetom in nje- govo ženo Marijo. S priložnostmi darilom in dobrimi željami so se na Frančiške Žižek ob njenem vi- sokem jubileju spomnili tudi v KS in občini Destrnik -Trnov- ska vas, in kot je ob obisku po- vedal župan Pukšič, ji lahko vsi skupaj zaželijo le še na mnoga leta, ki naj bodo predvsem pol- na zdravja. Besedilo in posnetek: T. Mohorko BARBARIN MODNI KOTIČEK V živalskem obiemu Ni je revije, ki ne bi naznanja- la oz. prikazovala, da so zopet tu. In o njih bomo spregovorili tudi mi. To so seveda živalski vzorci. Vsa- kih nekaj let se prebijejo v ospredje modnih pist in tako je tudi letos. Letošnji preboj je bil nenaden in zelo učinkovit, saj je povpraševanje trga po takšnih izdelkih zelo veliko. Presenetil je tako proizvajalce tka- nin kot konfekcionarje. Ampak če boste vztrajni, jih boste prav gotovo našli - če ne pri nas, pa zagotovo v tujini. Nekatere pa boste prav goto- vo našle kaj v svoji garderobi izpred nekaj let ali celo iz mladosti. In kaj pravzaprav iskati? Letošnji vzorci so lahko različne kače, tigri, leopardi... Vzorec kače se najbolje poda odtisnjen na usnju, svili, poliestru ali celo pletivu. Če pa ste pripravljeni odšteti nekoliko več denarja, pa sezite po izdelkih iz prave kače. To so lahko različni modni dodatki, kot so pasovi, torbi- ce, čevlji ali pa celo plaščki alijac- keti. Najbolj zastopan je seveda tiger, ki ga boste našli v različnih vzorcih, barvah in materialih. Tiste, ki ste velike ljubiteljice teh vzorcev, se boste prav gotovo odločile za plašč, kostim ali jakno. Če pa ste ena tis- tih, ki se počasi privajajo na modne novitete, si za začetek omislite kapo ali klobuček, pas ali torbico, šal, ruto ali samo ovratnik in manšete na kostimu ali j akni. V vaši jesen- ski garderobi naj bo vsaj en tak kos garderobe. Če vam ti vzorci še niso všeč, vam bodo to jesen prav gotovo kmalu zlezli pod kožo. •> Barbara Plaveč PTUJ / PRVA POROKA NA GRADU ki iS pinuii Se pred kratkim so se nekateri z vsemi močmi upirali ideji, da bi bile poroke v ptujskem gradu. Mla- doporočenca iz Ptuja Nataša De- teljah in Davorin Topolovec pa sta uspela premagati vse ovire in sta se kot prva poročila v palaciju ptuj- skega gradu. Muzealci, ki bdijo nad tem kultur- nim spomenikom neprecenljive vrednosti, so mladima in njunim gostom dali natančna navodila, kaj smejo in česa ne v tem kulturnem objektu. Ženin Davorin je nevesto Natašo ponesel čez grajski prag. Do- godek so ovekovečili tudi sobotni obiskovalci ptujskega gradu, ki so bili navdušeni. Prva poroka v ptujskem gradu v so- boto, 30. septembra, ne bo samo ne- pozaben spomin dveh mladih, ki sta sklenila zakonsko zvezo za grajskimi zidovi, temveč tudi za njune goste in vse, ki so se tisti dan znašli na graj- skem hribu. Nataša Debeljak in Davorin Topo- lovec sta prebila led, sedaj so na pote- zi drugi. V mestni občini Ptuj bi mo- rali skupaj z muzejem poiskati rešitev in palacij opremiti tudi za po- roke. Poroke v gradu so nekaj, kar si mladi želijo, zakaj jim tega ne bi omogočili? S tem bo prišlo na grajski hrib še več življenja in morda tudi kakšen tolar več za ohranjanje njego- vega bogastva. •*MG V soboto, 30. septembra, v romanskem palaciju. Foto: Kosi Nenavadna kumara Franc Zelenik iz Prven- cev seje oglasil pri nas z nenavadno kumarico - trojčki. Pravi, da so jo spremljali vse od takrat, ko je bila dol- ga 3 cm, zdaj pa meri dobrih 25 centimetrov in tehta 2 ki- lograma. Njeno seme bodo shranili za drugo leto. Bomo videli, kakšen bo pri- delek. Fotozapis: MS TEDNIK • 12. OKTOBER 1995 OD TODINTAM - 13 PIŠE: UROŠ VIDOVIČ / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV' No naivišjem vrAu Pireneiev 6. Zjutraj, ko zgodaj prilezemo iz topliii spalnih vreč, so naši pog- ledi najprej uprti v nebo nad nami. Na obrazih se pokaže sla- bo razpoloženje, kajti nebo je prekrito s temnimi oblaki. Med zajtrkom se skušamo dogovoriti o najboljši rešitvi in hitro nam je Jasno, da ta dan ne bomo videli vrha Pica de Aneta. Glede na to, da smo v Španiji in imamo cel dan časa na pretek, hitro sprej- memo skupno odločitev, da se ta dan odpravimo v majhno državi- co Andoro. Preden se odpravimo proti vzhodu, kjer leži naš današnji cilj, opazujem zemljevid, ki pa ne pokaže prave podobe pokraji- ne in cest ob poti do Andore. Ker se peljemo prečno na gorska slemena in doline, se moramo kar trikrat vzpenjati in nato spuščati prek goratih predelov Pirinejev. Po štiriurni vožnji se pred nami odpre veličastna doli- na z gričastimi naselji, za katero se že kažejo skalni vrhovi majhne državice Andore. Že ob prihodu na mejni prehod med Andoro in Španijo nam je bilo jasno, zakaj se je lahko kljub ogromnim sosedom ta državica tako dolgo ohranila. Strma pobočja obdajajo ozko in globo- ko dolino, ki je bila s strani osva- jalcev težko dostopna. Prvi zgodovinski dokument, ki omenja Andoro, je listina ob ustanovitvi katedrale v Urgelu iz leta 839. V tej listini sta prvič omenjeni "Andorski dolini" in njunih šest župnij. Frankovski kralji so podelili te kraje urgel- skemu škofu, ta pa jih je zaupal rodbini Caboetov, ki je škofa priznavala za svojega fevdalnega gospoda. Potem je prišla dežela v last grofov iz Foixa. Po vrsti spo- rov za oblast nad Andoro sta se grof in škof leta 1278 slednjič po- godila, da bosta skupaj vladala deželi. Če izvzamemo obdobje francoske revolucije, sta obe strani zmeraj upoštevali to po- godbo in tudi danes sta vodji Andore orgelski škof in predsed- nik francoske republike. Andora je razdeljena na šest župnij, ki so hkrati tudi občine z lastnimi matičnimi uradi in občinskimi upravami. Vrhovni vladni organ je generalna skupščina, ki ima še zmeraj tako obliko, kot jo je imela vil. sto- letju. Sestavlja jo 24 svetnikov, njen predsednik pa je generalni župan, ki mu pomaga podžupan. Prebivalci se lahko pritožijo pro- ti odločitvam skupščine pri obeh "vladarjih" oziroma njunih pooblaščencih - pri generalnem vikarju orgelske škofije ali pre- fektu francoskega departmaja Vzhodni Pireneji. Andora nima svoje vojske, zato pa morajo ime- ti vsi družinski poglavarji orožje v hiši. Za javni red in mir skrbi majhen policijski oddelek. V zu- nanjih zadevah zastopa Andoro Francija. Preden so jo odkrili turisti, je živela Andora bolj odmaknjeno, samosvoje in revno življenje. Glavni vir dohodkov sta bila živinoreja in poljedelstvo. Čeprav je Andora mednarodno priznana in samostojna država, pa na mejnem prehodu doživi- mo pravo komedijo. Kot večina popotnikov po raznih deželah sveta si tudi mi želimo olepšati svoje potne liste z žigom države, v kateri smo prvič. Zato pov- prašam mejnega policaja, kje bi lahko dobili ta "dragoceni" odtis. Ob tem vprašanju se nasmeje in mi pokaže veliko moderno stav- bo ob cesti. Za steklenimi vrati je sedela cela množica uniformi- ranih in neuniformiranih moških, ki so kar buljili vame. Ko zaupam svojo željo sta- rejšemu policistu, se ta nasmeje in mi odtisne lep pečat Andore naravnost na roko, nato pa mi ponudi pečat in si sam lepo po- lepšam potne liste. Po tem "ri- tualu" se odpeljemo proti glav- nemu mestu Andore Andom la Vella. Tukaj je prava prometna zmešnjava, vendar jo, kolikor se le da, urejajo bolj ali manj spret- ni policaji. Kljub temu da je državica majhna, se začudimo ob pogledu na tri ali celo štiri lepo urejene policaje v enem križišču. Če bi imeli v Ptuju toli- ko policajev v vsakem križišču, potem bi bil verjetno vsak drugi prebivalec Ptuja uniformiran. Kot večina turistov, se tudi mi odpravimo po nakupih v števil- ne trgovinice, prepolne raz- novrstnega blaga. Artiklov nam- reč v državi nimajo obdavčenih, zato prihajajo po nakupih števil- ni tujci. Poleg turizma je tako trgovina glavni vir dohodka. Med drugimi predmeti je tukaj največja ponudba tehničnega blaga. Številni fotoaparati, tele- vizorji ... so tudi za naše sloven- ske razmere nenavadno poceni. Toda da to dejansko velja le za prebivalce Andore, ugotovimo ob vrnitvi v Španijo. Podobno kot so številni prometni policaji v Andori, so tukaj številni špan- ski cariniki. Prav vsako vozilo mora na temeljit pregled in plačilo manjkajočih dajatev državi, ki jih kupcem poklanja Andora. Ker smo tujci in le v prehodni vožnji čez obe državi, nam uspe prestopiti mejo brez pregleda našega belega "kon- jička". Kot zanimivost moram ome- niti še ceno bencina, saj je tukaj še cenejši kot v Sloveniji; liter dieselskega goriva stane pri- bližno 62 tolarjev. Seveda se med odhodom iz te male državi- ce oskrbimo z gorivom, nato pa odrinemo nazaj v Benasque ter upamo, da so se tam že prikazali sončni žarki. Toda že med potjo opazimo, da se je vreme cel pos- labšalo, kar lahko pomeni še kakšen dodaten dan našega pote- panja. DESTRNIK / OSNOVNA ŠOLA PRIPRAVILA OBČINSKI KROS Osnovna šola Destrnik je letos prvič poskrbela za organizaci- jo krosa v novi občini Destrnik - Trnovska vas. Pripravili so ga na prvi jesenski dan ter ga uvrstili med športne aktivnosti v tednu športa. Na startu je bilo kar 116 tekačev. Kot je povedal glavni organi- zator krosa Drago Skurjeni, so tekači tekmovali v različnih ka- tegorijah. Najboljši bodo zasto- pali občino na državnem krosu, ki ga letos pripravljajo na Rav- nah na Koroškem. Najboljši so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali domači zasebniki in Kmetijska zadruga Destrnik ter Vitomarci. Med dečki 1983. letnika je bil najboljši Sandi Kumer, med let- niki 1982 Peter Kolenko, med letniki 1981 Matej Markež, Sandi Lovrenčič je najbolje te- kel med letniki 1980, Milan Lah med letniki 1978/79, med letniki 1975 ter starejšimi pa Zvonko Lovrenčič. Med deklicami letnika 1983 je bila najboljša Laura Muršec, med letnicami 1982 Simona Hanželj, med letnicami 1981 Si- mona Simonič, med letnicami 1980 Tamara Šteger, Mateja Čuček med letnicami 1978/79 ter Majda Kovačič med letnica- mi 1975 in več. •> T. Mohorko AKCIJA JUDO ZVEZE / JUDO V VSE OSNOVNE ŠOLE V Ptuju se je pričela akcija Judo v vse osnovne šole do leta 2000, ki jo vodita Judo zveza Slovenije in JK Drava Ptuj. O tej vseslovenski akciji smo se pogovarjali z idejnim vod- jem tega obsežnega projekta prof. Vladom Čušem. V. Čuš: "Akcija se je pričela promotivno v Ptuju hkrati s tednom športa oziroma akcijo Šport za zdravje, ki je bila po celotni Sloveniji. Nadaljevala se bo v vseh slovenskih mestih oziroma krajih, kjer je doma judo - praktično po celi Slove- niji. V Ptuju smo v celoti uspe- li. Nastopilo je kar nekaj razre- dov z okrog 130 nastopa- jočimi. Moram izpostaviti zelo dobro sodelovanje z OŠ Olge Meglic, tamkajšnjim ravnatel- jem g. Hojkerjem in učitelji športne vzgoje. # In nadaljevanje akcije? V. Čuš: "Nadaljevanje akcije je projekt Jwi/o v vse OŠ do leta 2000. Prva, eksperimentalna faza bo potekala v Ptuju. Zajeli bomo vzorec 400 učencev iz 4. in 5. razredov osnovnih šol. V četrtem razredu bo poudarek na padcih v judu, v petih raz- redih pa bodo dodane osnove samoobrambe." # Kako je prišlo do tega obsežnega projekta? V. Čuš: "Pripravil sem ga za potrebe Judo zveze Slovenije in bom tudi analiziral rezulta- te projekta po prvem šolskem letu. Takrat ga bomo pričeli tudi v drugih okoljih, ki že imajo objekte in strkovni ka- der. V prvi fazi bodo program Vlado Čuš. Foto: Langerholc izvajali trenerji juda. Sočasno s tem teče tudi akcija, da bomo učiteljem športne vzgoje v osnovnih šolah zagotovili per- manentno izobraževanje iz juda in jih usposobili za izved- bo relativno kratkega progra- ma. S tem bi omogočili, da bi se judo razširil še na preostale šole v Sloveniji. Hkrati pote- kajo aktivnosti s pomočjo fa- kultete za šport, instituta za šport, ministrstva za šolstvo in šport ter drugih pristojnih or- ganov. Reči moram, da imamo v tem trenutku popolno pod- poro ter razumevanje za pro- jekt." # Kakšni pa so pri tem cilji judo zveze? V. Čuš: "Prvi in osnovni na- men akcije je, da otrokom pos- redujemo vedenje, kako povečati svojo varnost, jim dati informacije in gibalno znanje, ki ga potrebujejo ob različnih nezgodah. V bistvu je osnovni cilj akcije otroke seznaniti s športno panogo Ju- dom, ki je zelo atraktivna in dinamična ter motorično iz- jemno bogata. Normalno pa je, da si s projektom želimo zago- toviti širšo bazo judoistov: prišlo bo do večjega vključevanja v klube, s tem pa do kvalitete, ki jo želimo doseči s trenažnim delom. Ko se bo akcija končala, bo prak- tično pomenila uvod v večlet- no delo." D.K. Urhu v spomin življenja reka se vali, nikdar nikogar ne sprašuje, kako kot kaplja kdo potuje ... Ne moremo doumeti, da Te ni več. Zakaj? Zakaj? Dragi Urh, si res neiial igrati, ali si res že s se- demnajstimi leti odšel od nas, še preden si dose- gel svoj igralski zenit? V imenu NTK PETOVIA, v imenu igralk in igral- cev, v imenu Tvojih športnih prijateljev, ki so rasli s Tabo in se veselili Tvojih in svojih uspehov, se Ti zahvaljujem za vse, kar si dal temu klubu, svoje- mu mestu in svojim prijateljem, ki smo zate navi- jali, pričakovali Tvojih zmag. Tvojih medalj in ved- no novih športnih podvigov. Zapustil si nas, ko si zrastel v velikega igralca, v prvoligaškega igralca in reprezentanta, a ko še nisi pobral sadov svojega dela, ko si se šele začel vzpenjati po svoji športni lestvici do zvezd. Vsi smo ravno sedaj pričakovali od Tebe naj- več, ponosni smo bili, da si treniral v svojem matičnem klubu, v katerem si igralsko zrastel, radi smo bili, da si prenašal svoje bogato igralsko znanje na mlajše igralce in igralke. Pričakovali smo, in to si nam tudi obljubil, da boš pomagal trenerju pri vzgoji mladega rodu igralcev, ki ta čas pričenjajo svojo igralsko pot, svojo igralsko karie- ro. Sedaj pa... Neizmerno bogastvo je sijalo iz Tvojih oči, dragi Urh, ko smo Te srečevali na šolskih hodnikih ali v športni dvorani, lepota otroštva, srečna mladost in razposajena polnost življenja ... Včasih smo iz- menjali besedo, stavek, največkrat so govorile oči. In veliko so povedale. Govorile so o zlatem fantu, o prijatelju, o mladeniču, ki ni znal biti len, ki si je zelo zgodaj ustvaril zrel odnos do vsega, ki je bil temeljit, zahteven do samega sebe, pošten do sebe in drugih, ki ga je oblikovalo veliko dela, naporov, prelitega znoja v športni dvorani, pravil- na vzgoja in bogata ljubezen. Bil si ponosen fant, Urh, bolela Te je krivica, a bil si tudi nežen in blag in nisi vračal udarcev, ki bi povzročali bolečino drugim in ki bi zaznamovali s trpljenjem Tvojo lastno dušo. In imel si rad otroke, svoje najmlajše soigralce, ki so jim žarele oči, ko so Te gledali. Veš, v Tebi niso videli samo igralca, ampak tudi prijatelja in svoj idol. Urh, hvala Ti za vse, kar si nam dajal v našem klubu! Mnogo prekratki so bili Tvoji dnevi - toda veliko si nam dal in veliko si storil. Ponosni smo nate! Hvala za Tvoje zgovorne oči, hvala za Tvoj nedolžni in človeško topli odnos, hvala za Tvoj vzorni odnos do dela, do trenerjev, do soigralcev in do nasporotnikov na drugi strani mize, hvala za Tvoj prispevek pri razvoju namiznega tenisa v NTK PETOVIA in v mestu Ptuju. Spominjali se Te bomo kot svojega najboljšega igralca, čudovite- ga športnika in dragega prijatelja. In nadaljevali tam, kjer si Ti obstal, s Tvojim vzgledom in s Tvo- jo duhovno pomočjo in prisotnostjo. NTK Petovia Ptuj PTUJ / SEJA PREDSEDSTVA ŠPORTNE ZVEZE Ljudje odhajajo, šport ostaja v petek, 29. septembra, so se člani predsedstva športne zveze Ptuj zbrali na 32. seji. Po- vabilu se je odzval tudi državni svetnik Branko Brumen. Predsednik ŠZ Ptuj Branko Resnik je ob tej priložnosti predal skromna darila in priznanja članom predsedstva ob koncu mandata. Kljub kritikam, ki so v preteklosti letele na ŠZ, se ne moremo znebiti vtisa, da je bilo vseeno na področju športa v občini Ptuj veliko storjenega tako v tekmovalnem in šolskem športu kot pri ob- jektih. Člani predsedstva so vztrajali pri tem, da hočejo imeti jasne odgovore na nerešena ali bolje rečeno "čudna vprašanja in reagiranja". Kljub koncu mandata jih čaka še obilo dela, predvsem pa sklic skupščine. Govorili so tudi o športnem zavodu in direktorju. Preveč je bilo nasprotij in na nekatera vprašanja niso dobili odgovora. Dobili smo občutek, da člani predsedstva ŠZ Ptuj so za sodelovan- je, s tem pa je povezano tudi boljše delo v športu, ki prinaša rezultate. Čez noč ne moreš namreč pozabiti narejenega in storjenega v preteklem obdobju. Čez noč se tudi ne da vsega spremeniti, kar je bilo narejno v dobro športa, pa naj bodo to kadrovske ali institucionalne spremembe. Ljudje, ki vodijo šport, odhajajo, ostane pa šport, s katerim se ubada in ukvarja veliko ljudi. D.K,: JUDO / PTUJCANOM TRI ZlATA ODLIČJA v nedeljo, 1. oktobra, je v ma- riborski dvorani Tabor potekalo tradicionalno mednarodno tek- movanje v judu Iršičev memori- al '95. Udeležba je bila izjemna, saj so se za odličja potegovali tekmovalci iz 18 klubov iz Av- strije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije v kadetski in članski konkurenci. V močni mednarodni konku- renci je v sicer okrnjeni postavi nastopila tudi ekipa judoistov ptujske Drave in ponovno dose- gla zavidljiv rezultat. Med kadeti je Dejan Vogrinec potrdil svojo formo in kvaliteto z osvojenim 1. mestom v katego- riji do 65 kg. V kategoriji do 78 kg je Nikola Seničič osvojil bro- nasto medaljo, kar je več kot odličen rezultat, saj je tekmoval v višji starostni kategoriji kot si- cer. V absolutni kategoriji nad 78 kg je Marko Kramberger za- sedel 5. mesto, ki je bil zaradi poškodbe že prikrajšan za boljšo uvrstitev. V članski konkurenci je ponovno zablestel Sebastijan Kolednik z osvojeno zlato me- daljo do 60 kg. Ptujska Drava pa je svoja aduta imela tudi v kate- goriji do 86 kg Marjana Ozi- miča in Bogdana Lešnjaka. Oba sta svojo močno konkuren- co gladko premagala in se spo- prijela v finalnem dvoboju, kjer je Lešnjak po premoči nad klub- skim tovarišem osvojih zlato medaljo. Mladi uspešni val ptujske Dra- ve se je tako ponovno uvrstil med najboljše. V močni medna- rodni konkurenci so ekipno za- sedli odlično 5. mesto tik za Im- polom iz SI. Bistrice, Celjsko Ivo Reyo, Branik Brokerjem iz Ma- ribora ter Mladostjo iz Zagreba. Simon Starček 14 - NASVETI 12. OKTOBER 1995 ■ TEDNIK Kuharski nasvell JABOLKA Ce upoštevamo letni čas, po- tem bi bilo prav, da spregovori- mo o jabolkih, ki jih je to jesen v izobilju. Danes poznamo neštete sorte jabolk, med katerimi so se neka- tere razvile po naključju, nekate- re pa so posledica trdega dela in gojenja. Mnoge med njimi so zelo stare sorte in so danes vedno bolj cenjene, spoznanja o njih pa segajo v 18. in 19. stoletje. Kljub bogastvu sort so se gojitelji ome- jili na približno 100 sort, mnoge med njimi so pomembne le za neko območje in jih drugod ni mogoče dobiti, iz njih pa pri- Jabolčni zavitek iz listnatega testa. pravljajo neštete jedi. Kuhar razlikuje med jabolki za namizno rabo, te so surove zelo sladke in dišeče, in kuhinjske sorte, te pa so bogate predvsem s kislinami. Nekaterih sort ne ce- nimo le kot namizne. Ker vsebu- jejo veliko kislin, so zelo primer- ne za poširanje ali kot začimba za kako omako. Sorte, ki tudi pri kuhanju obdržijo svojo obliko, so idealne za sautiranje, poširan- je ali peko. Kašaste sorte upo- rabljamo za peko, kot dodatek k pečenki ali za omake. Za poširanje in sautiranje mora imeti sadež čvrsto meso, morda še ne docela zrelo, medtem ko je lahko za peko in tlačenje tudi mehkejši. Surova jabolka so sestavina za solate, denimo v piščančji ali smetanovi waldorfski solati z ze- leno in orehi. Jabolko se ujema tudi s pikantnimi živili, kot sta slanina ali vrtna kresa, pa tudi z mnogim sadjem. Zanimiva je kombinacija s siri, na primer z dozorelim chedarjem ali oku- snim camembertom. Grobo na- ribana surova jabolka lahko damo na solato, kruhke, kolače ali pogače, vendar jih moramo prej dobro podrgniti z limono, drugače oksidirajo oziroma spre- menijo barvo. Narezana na koščke, obročke, slamice ali pretlačena so surova jabolka povsod priljubljena ses- tavina za kolače. Jabolčno kašo pogosto začinimo s cimetom in klinčki. Sautirane jabolčne obročke ali palčke, odvisno, ka- tera oblika rezanja vam je bolj všeč, flambiramo z jabolčnim žganjem in jih postrežemo k svinjini in raci. Najbolj znane jedi iz jabolk so: jabolčna čežana, šarlota, ja- bolčne palačinke, jabolčni začin- jeni kolač, le kdo ne pozna ja- bolčnega zavitka itd. V svetu pa slovi jabolčni kolač ali TARTE TATIN. Imenuje se po sestrah Tatin, ki sta se ga do- mislili v svoji restavraciji La Garre v manjšem mestecu južno od Orleansa. Še danes lahko v tej restavraciji občudujemo njuno peč in pokusimo košček slastne torte. Sladkor, ki je karamelizi- ral na dnu modela, naredi po- tem, ko kolač zvrnemo, sladek preliv, pod katerim so jabolka skrita v krhkem testu. Pripravimo ga tako, da naredi- mo krhko testo in ga postavimo na hladno. Surovo maslo razto- pimo v modelu in po njem po- tresemo sladkor. Polovičke ja- bolk z vdolbino navzgor zložimo tesno drugo k drugi. Dno mora biti v celoti pokrito. Jabolka 15 - 20 minut dušimo na plošči, da sladkor karamelizira in rahlo brbota. Pazite: ko se jabolka zmehčajo začnejo spuščati sok. Ta sok mora izpareti, preden sadeži karamelizirajo. Jabolka nekoliko ohladimo. Pečico se- grejemo na 220 C, plinsko na 4.- 5. stopnjo. Testo razvaljamo v okroglo ploščo - nekoliko večjo, kot je dno pekača. Testo položimo na jabolka in robove potisnemo k obodu. Delamo hi- tro, da se testo ne zmehča zaradi toplih jabolk. Kolač pečemo 20- 25 minut, da postane zlatorjav. Potem ga pustimo še 5 do 10 mi- nut, da se v modelo ohladi. Kolač ali torto zavrnemo na ve- lik pladenj in pazimo, da se ne pobrizgamo. Skuto ali smetano postrežemo posebaj. Model, ki ga uporabljate, naj bo okrogel, močan, nepregoren, z oblogo proti prijemanju. To je lahko model za pite ali gibanice s pre- merom 30-36 cm. TARTE TATIN: Za 8 -10 obrokov potrebujemo: - 200 g moke (pol ostre, pol gladke) -175 g surovega masla - 400 g sladkorja -3 kg jabolk s čvrstim mesom, olupljenih, razpolovljenih In očiščenih - tolčena sladka smetana ali fino pretlačena in sladkana sku- ta, ki jo serviramo posebej, pra vtako kot smetano. Podrobna priprava je opisana v sestavku. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE d petih ¥ed:enlskih 4. nadaljevanje Veliko mu pomeni, ali imamo drugi do njega korekten odnos. Pri tem naivno sodi, da so vsi ljudje dobri, kajti samo s takšno predpostavko ubeži strahu, ki raste iz njegove nemoči. Samo tam namreč, kjer bi bili vsi ljud- je dobri, bi se on kot "slabič" lahko počutil varnega. Iz istih razlogov ga vsaka izguba hudo prizadene, kajti tak, kakršen je, le težko nadoknadi enkrat iz- bubljeno. Zahtev in nalog, ki mu jih postavijo drugi, se loti z vso zagrizenostjo. Pri tem je kar pre- več vzoren, vesten in natančen. Da bi izpolnili pričakovanja okolice, je v šoli navadno "štre- bar" s poudarjenim čutom za dolžnost ... Tudi izbira poklica, ki je navadno takšne narave, da zahteva natančnost in temelji- tost, ponovno odseva njegov privzgojeni strah pred svobodo in lastnim hotenjem. Po vsem povedanem je očitno, da v prvih letih življenja ni bil svoboden v območju lastnega uveljavljanja. Z drugimi beseda- mi: prišlo je do razkoraka med njegovimi normalnimi željami po osvajanju sveta ter togimi za- povedmi in prepovedmi staršev. S tem pa je že nakazano, kateri odnos do otroka v družini obli- kuje takšno njegovo doživljanje in vedenje. Na prvem mestu naj omenimo prezgodnje in prenasilno omeje- vanje otrokove svobode gibanja, prijemanja in stikanja po pred- metih, nadalje pretrde zahteve, da mora biti vse opravljeno samo na poseben način in v posebni obliki, ki jo seveda predpišejo vzgojitelji. Sem spadajo tudi pe- dantni in netolerantni starši, ter njihovi karajoči pogledi, če je otrok preživahen in preglasen. Zlasti hudo je, ker taki preveč dosledni, neizprosni in v vzgoj- nih postopkih preveč togi starši, ki ne upoštevajo otrokove en- kratnosti, lahko zlomijo ves nje- gov pogum. Njim podobni so starši, ki ne trpijo ugovora in vi- dijo v otrokovem hotenju po sa- mostojnosti zgolj upornost in trmo, ki mu jo je potrebno "izbi- ti". Ti navadno ne vzgajajo, tem- več dresirajo, pri čemer budno pazijo na svojo pozicijo, moč in prestiž in zato niso pripravljeni priznati lastnih napak. In končno spadajo v to skupino staršev tudi oni, ki skušajo prez- godaj in prestrogo navajati otro- ka na čistočo, red in prizadev- nost. Posebej še omenimo starše, ki od otroka preveč pričakujejo in zahtevajo. Pri tem gredo zlasti daleč v svojih zahtevah glede vzornosti otrokovega vedenja in še posebno glede otrokovega šol- skega in drugega uspeha. Zato ni čudno, da otrok v takšni družini spozna, da si lahko pridobi na- klonjenost le, če je v vsem tem uspešen. Ljubezen, nežnost in čustvena podpora so darila, ki si jih mora otrok šele pridobiti. Da bi bil temu kos, mora razviti vi- soko zavest dolžnosti in izredno samoobvladovanje. Navadno so zahteve in pričakovanja teh staršev to- likšna, da jih otrok neke starosti le težko ali sploh ne more izpol- niti. Ker pa zbudi takemu otro- ku vsak neuspeh izvenzavestno bojazen, da bo izgubil ljubezen staršev, otrok le s strahom stopa v različne odnose z ljudmi in predmeti, kajti izključeno je, da bi jim bil vedno kos. KRVODAIALCI 26. SEPTEMBER - Albin Avguštin, Lov- , renc na Dravskem polju; Štefan Dončec, Ul. NIkola Tesle 3, Kidnčevo; Vlado -: Belšak, Panonska 5, Ptuj; Anton Zajko, ' Pobrežje 86/a, Videm pri Ptuju; Stanislav Zavec. Turniška 26, Ptuj; Štefan Pesek, Ul. < 5. prekomorske 12. Ptuj; Janko Gole. ReSeva 6, Ptuj; Janez Peklič, Kraigherjeva 17, Kidričevo; Marjan Kovačec, Apače 64, Kidričevo; Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Markovci; Franc Zajc, Sela 34, Lovrenc na ; Dravskem polju; MIlan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj; Iztok Kojc, Volkmerjeva 27, Ptuj; Jože Heš, CMD 10, Ruj; Vera Inkret, Kraigherjeva 21, Ruj; Martin Turk, Vegova ul, 3, Kidnčevo; Anton Topolovec, Ledina | 20/a, Maribor, Andrej Petek, Zg. Hajdina I 147, Hajdina; Albert Frčeč, Apače 246, Lovrenc na Dravskem polju; Avguštin Ros, Planjsko 7, Majšperk; Rajko Kolarič, Tovarniška c. 5, Kidričevo; Mirko Nežmah, | Čučkova 7, Kidričevo; Anton Planinšek, Župečja vas 2, Lovrenc; Janez Fajfarič, Gorišnica 35, Gorišnica; Franc Čagran, Žamenci 6, Dornava; Franc Majcen, Za- gorje 16, Tomaž; Dušan Hazabent, Lov- renc na Dravskem polju 8; Ivan Strelec, ' Zg. Hajdina 78, Hajdina; Štefka Zupane, Kajuhova 3, Ptuj; Jože Galun, Stogovei 14, Ptujska Gora; Jernej Plavčak, Tovar- niška C. 20, Kidričevo; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ruj; Dušan Menoni, Lovrenc na Dravskem polju 1. 27. SEPTEMBER - Janez Jakop, Polje*: 355, Ljubljana; Dalibor Mlinar, Staretova| ulica 15, Kranj; Sandi Bregovec, Tržaška | 117, Ljubljana; Boštjan Učakar, Celovšak C. 163, Ljubljana; Bojan Rokavec, Gabrje pod Limbarsko gorco. Moravče; Kristijan Hace, Jamnica 16, Prevalje; Eivis Mauc, | Majšperk 75; Igor Uzelac, Novi trg 2, | Uubljana; Primož Prinčič, Dunajska 360, Črnuče; Borut Zavec, Beblerjev trg 7, Ljubljana; Saša Kovač, Ljubljanska 33, Celje; Aleš Krištof. Stržovo 77, Mežica; Robi Živko, Rimska pološčad 17, Ruj; Matjaž Roek, Kalanova 3. Medvode; Mar- jan Lakota, Cesta na Golico 6, Jesenice; i Boštjan Smonkar, Shakespearova 2, Ma-1 ribor; Mitja Petre, Slovenska vas 17, Šen- ■ tilj; Drago Šironjič, Kvedrova 36, Ljublja-j na; Damjan Birtič, Vodnikova 111, Šiška; Matej Kosec, Pod gozdom 24, Maribor; Dušan Težak, Kardeljeva 72, Maribor; Damjan Štrekelj, Stanežiče 41/c, Ljublja-| na; Aleš Skodlar, C. Dolomitskega odre- i da, Ljubljana; Danilo Car, Pristava 10/b, Cirkulane; Marko Škarabot, Šempas 42, Šempas; Stanko Lenart, Nova vas- 72, Ruj; Matjaž Strnad, Mislinjska dobrava 12, Šmartno pri Slovenj Gradcu; Roman Plevel, Nasovče 16/a, Komenda; Matej i špacapan, Ozeljan 1, Šempas; Renato Petrovič, Hrastovec 61, Zavrč; Sebastijan Šantl. Petanjci 95/a; Ernest Belšak, Sko- rišnjak 17/a, Zgornji Leskovec; Marko I Strugar, C. Toneta Tomšiča 23, Jesenice; Mirko Knezar, Sp. Partinje 29, Lenart; Savo Zarič, Kvedrova cesta 3, Ljubljana; Ivan Žuran, Gradišča 143, Cirkulane; Boštjan Lever, Prihova 61, Nazarje; Rafko Hepenšek, Gore 1, Gornji Grad; Stanislav Čuš, Rotman 24/a, Juršinci; Tomaž Debe- vec. Večna pot 5, Ljubljana; Andrej Jarko- vič, Podstrm 1, Kostanjevica; Roman Red- nak. Paski Kozjak 21, Velenje; Matjaž Per- nek, Zg. Gruškovje 53/a, Podlehnik; Bo- gomir Oprešnik, Jurovska cesta 9, Lenart; Marijan Trbovc, Svetelka 16/a, Dramlje; Boštjan Potočnik, Vinogradniška 4; Marko ; Smrekar, Ul. bratov Rozmanov 10, Ljublja- na; Duško Tič, Kovaška c. 11, Zreče; Zdravko Zupanič, Ljubljanska 91, Domžale; Dejan Debenjak, Titova 96, Je- senice; Alojz Trot)ec, Setnik 20, PolhovJ Gradec; Mihael Dragar, Senožeti 5/a, Dol pri Ljubljani; Marko Zuber, Kred 3, Koba- rid; Aleš Simonič, Dolenja vas 5, Črno- i melj; Mirko Krajnc, Sp. Kapla 3, Kapla; ] Marko Pograjc, Baragova 4, Žužemberk; Sebastijan Švarc, C 24. junija 80, Čr-^če, Boris Hafner, Trnje 17, Škofja Loka; Marko Šerjak, Pijava Gorica 19/a, Škofljica; Fran- ci Kunst. Planinska cesta 19, Sevnica. 28. SEPTEMBER - Emil Zadravec, Stane- tinec 55, Štrigova; Anton Tkalec, Benceto- va 20, Središče; Vojko Šohar, Zg. Hajdina! 137, Hajdina; Franc Tetičkovič, Lovrenc na Dravskem polju 8; Stanislav Frčeč, Apače 242, Lovrenc na Dravskem polju;! Milan Prapotnik, CMD 17, Ruj; Jožef Svenšek, Kicar 54, Rogoznica; Milan Belšak, Kajuhova 11. Kidričevo; Franc Čuček, Podvinci 38, Ruj; Stanko Munda, Lačavec 60, Kog; Janko Zamuda, Tibolcil 55, Gorišnica; Stanko Janžekovič, PreradI 40, Polenšak; Aibin Petrovič, Vareja 6, Vi-; dem pri Ruju; Anton Cenar, Mezgovci 55,| Dornava; Miroslav Dobič, Mihovce 24, Cir- kovce; Bruno Skuber, 8. Kraigherja 26, Ki- dričevo; Francka Zajšek, Rujska Gora 1/a; Jožef Murata, Proletarska ul. 17, Ki- dričevo; Franc Matjašič, Vlahovičeva 5, Ki- dričevo; Stanko Lesjak, Apače 80, Lov- renc na Dravskem polju; Alojz Purg, Stran- ske Makole 4, Makole; Franc Lendero, Apače 297, Lovrenc na Dravskem polju;j Drago Švagan, Majšperk 57, Majšperk;! Jože Majcen, Vičanci 11, Velika Nedelja;| Stanislav Fišer, Lovrenc na Dravskem pol-| ju 2; Marjan Avbel, Majšperk 76; TomažJ Habjanič, Ul. 5. prekomorske 4, Ruj; Silvol Petek, Trajanova 9, Ruj; Vinko Širecji Kočice 55, Žetale; Mario Kuret, Stogovcil 45, Ptujska Gora; Drago Arnuš, Ul. Borisa| Kraigherja 9, Kidričevo; Branko Lukman,! Jurovci 5/a, Videm pri Ruju; Zdravkoj Krošl. Savinsko 38, Majšperk; Roman Pal, Zg. Hajdina 149, Hajdina; Anton Kmetec;! Slovenja vas 22, Hajdina; Drago Smolin-| ger. Golobova 8, Ruj; Marija Kožic, Kraig^J herjeva 24, Ruj; Marjan Cajnko, Nova vas, 100/b, Ruj; Jože Ornik, Hajdoše 29, Haj-^j dina; Angela Krajnc, Slovenski trg 9, Ptuj;: Marija Čurin, Starše 79/č, Starše; Janez, Mlinaric, Nova vas pri Markovcih, Markov- ci: Mirko Fruk, Apače 221, Lovrenc nai Dravskem polju; Angela Horvat, Arbajter-j jeva 4, Ruj; Vinko Brumec, Reševa 6, Ruj;| Stanislav Šeliga, Stogovei 47, RujskaJ Gora; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d| Videm; Vinko Rep, Podleže 70, Rujskal Gora; Ivan Šibila, Apače 250, Kidričevo^! Davorin Lubej, Ul. B. Kraigherja 11, Ki4 dričevo; Milan Žumbar, Pristava 21/b, Cir^l kulane; Andrej Rozman, Sovjak 93, Videm! ob Ščavniei; Jožef Sirec, Nadele 33, Žeta-! le; Danica Budja. Kajuhova 1, Ptuj; MIlan] VrabI, Sp. Hajdina 52/a; Hajdma; Jože) Turk. Rujska Gora 103/a; Bogdan KelencJ Cunkovci 12. Markovei; Jurček Lamot, Trnovee 1, Lovrenc na Dravskem polju;! Jože Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Milani Kelc, Gruškovec 101/a. Cirkulane; Ja.nez Kurbos, Kajuhova 1, Ruj; Danica Leben,' Zavčeva 4, Ruj; Alojz Cajnko, Kajuhova- 11, Kidričevo, Leopold Paher, Gerečja vas 72, Hajdina; Ivan Rola. Selce 59, Veličina; Josip Kokot, Apače 39. Lovrenc na Drav- skem polju; Vinko Gorjup, Dragonja vas 12, Cirkovce; Gabrijel Fošnjar. Rujska 213, Maribor; Bojan Bertalanič, K Brodu 27, Zrkovci; Ivan Hrga. Drtaetinci 7/a, Vito- marci; Lovre Rap, Laporska c. 13, Poljčane; Ivan Jelen, Kraigherjeva 22, Ruj; Alojz Mlaker, Dragonja vas 18, Cir- kovce; Anton Mlakar, Čučkova 11, Ki- dričevo; Zdenka Cebe, Rujska 65, Pra- gersko; Jože Kramberger, Cirkovce 60/c, Cirkovce; Slavko Simonič, Bezovci 7, Po- lenšak. I V SADNEM VRTU volu- harji oktobra pred nasto- pom zime pospešeno nabira- jo hrano za preživetje. Če tega nevarnega in zahrbtne- ga rastlinskega škodljivca med letom nismo uspeli sproti pokončevati ali vsaj omejevati ob njegovem razmnoževanju, so sedaj pri približno 6 do 7 rodovih postala gnezda najštevil- nejša. V lepih in toplih je- senskih nočeh si zbira rast- linsko hrano na prostem po trati, zbira in objeda razne plodove ter korenine neka- terih sadnih vrst in drugega rastlinja. Ob nabiranju hra- ne za zimsko zalogo so volu- harji še toliko bolj prizadev- ni in požrešni, kot so bili med letom, ob čemer povzroče tudi večjo škodo. To obdobje izrabimo za dos- lednejše uničevanje tega škodljivca, ker je pri zbiran- ju hrane manj izbirčen in tako dojemljivejši za razne zastrupljene vabe, pri števil- nih izhodih se hitreje ujame v pasti, pa tudi zastrupljanje s plini, uničevanje s topiči ali lov s pastmi je v tem ob- dobju uspešnejši. V vsakem primeru uporabimo več načinov lova in uničevanja oziroma tiste, s katerimi imamo največ koristnih izkušenj, da bi ga čim bolj omejili pri njegovem zim- skem, sicer nemotenem in neopaznem škodljivem ob- jedanju in uničevanju sad- nega drevja. Sadni vrt po končanem obiranju sadja očistimo. Z dreves in' tal poberemo os- tanke odpadlih in gnilih plodov in jih neškodljivo uničimo - zakopljemo ali sežgemo. Na gnilem sadju v sadovnjaku prezimijo zim- ski trosi sadne gnilobe in naslednjo pomlad okužijo sprva cvetove, nato pa so v li vegetaciji izvor in žarišče za okužbe in gnilobo sadja. Varstvo sadnega drev- ja pred sadno gnilobo bo v prihodnjem letu precej lažje in uspešnejše, če bomo v sadnem vrtu neprestano vzdrževali red in rastlinsko higieno. V letošnji deževni jeseni, ko zaradi zorenja sad- ja ni bilo več mogoče škropl- jenje proti rastlinskim gli- vičnim boleznim, je listje močno napadeno zaradi se- kundarne okužbe z ja- bolčnim škrlupom. Ko bo listje odpadlo, ga pograbimo in sežgemo ali kompostira- mo. Če ga kompostiramo, kompostni kup potresimo z apnenim prahom ali ureo, da uničimo ostanke rastlin- skih bolezni. V OKRASNEM VRTU še cveti precej okrasnih je- senskih cvetnic, a bo občut- ljivejše in nezavarovane po- morila že prva jesenska sla- na. Med občutljivejšimi vrstami jesenskih cvetic so dalije in gomoljne begonije, katerih gomolje pospravimo še pred slano. Običajno nad- zemni deli dalij in gomoljas- tih begonij v tem času še niso dozoreli, medtem ko so gomolji že zreli in so godni za izkop in zimsko hrambo. Spulimo celo rastlino ter odložimo na suho mesto pod streho, da se nadzemni deli popolnoma posuše in odmro, nakar jih odstrani- mo. Gomolje zložimo v eni plasti, da se na zračnem, su- hem in pred mrazom zava- rovanem mestu posuše. Z vlaganjem v zimsko hrambo čim bolj odlašamo do nasto- pa hujšega mraza, da bi se tako gomolji za prezimitev bolje utrdili. Pred hrambo gomolje še enkrat pregleda- mo, očistimo zemlje in ras- tinskih ostankov ter odstra- nimo tiste, ki so kakor koli poškodovani. Po prvih slanah bodo po- zebli tudi nadzemni deli kan. Korenika kane ni tako občutljiva na slano kot dali- je in gomoljaste begonije, vendar jih tudi moramo iz- kopati in hraniti v toplejši shrambi. Priprava korenik za zimsko hrambo se nekoli- ko razlikuje, saj z njih ne otresemo vse zemlje, izločimo le morebitne os- tanke koreninskih plevelov, razrastle med koreniko. Ko- renik ne sušimo, ampak jih takšne, kot smo jih izkopali, vložimo v zimovališče. Nad- zemna stebla porežemo na 10 cm dolge štrclje nad kore- niko, korenike pa vlagamo v nekoliko toplejši prostor - najbolje prezimijo pri tem- peraturi 10 do 12C. Prostor, v katerem bomo čez zimo hranili nadzemne in podzemne dele okrasnih rastlin, vsak dan, ko je vre- me suho in toplo, zračimo, seveda pa prostor pred tem temeljito očistimo. V ZELENJAVNEM VRTU oktobra posadimo zimski česen. Ta uspeva v bolj suhih zemljah, peščenih ali globokih ilovnatih tleh, ki so bila za predhodne vrtnine dobro pognojena z organskimi gnojili. Če so težka, jim moramo pri- mešati pesek, v nobenem primeru pa česen ne uspeva v zelo hladnih tleh z visoko podtalnico. Dobro uspeva v zemlji, v katero smo tik pred sajenjem podkopali kake 2 do 3 cm razgrnjeno plast do- bro preperelega komposta ali kompostovke s pri- mešano mivko. Zdrave stročke sadimo tako, da jih vtikamo plitvo v zemljo v medvrstno razdaljo 20 cm, v vrsti pa na 10 do 15 cm. Za tako saditev potrebujemo 30 do 50 stročkov na kvadratni meter površine ali 8 do 10 glav česna. Sadike zimske solate, ki smo jo posejali v začetku septembra, do sredine okto- bra presadimo, da se presaje- ne še dobro vrastejo in utr- dijo za prezimitev. Kasneje sejane zimske solate pa pre- sajamo šele zgodaj spomladi po prezimitvi posevka. V oktobru ni več zaneslji- vo sejati motovilca na pros- to, ker je od zime odvisno, kako bo prezimil. Zaneslji- veje ga je sejati v zaprte gre- de, plastenjake ali grede s prekrivali. Pozni posevek motovilca na prosto dobro prezimi le ob izjemno mili zimi ali pod izdatno snežno odejo. *** Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 8. in 9. ter 17. in 18. oktobra, zaradi plodov 9. in 10. ter od 18. do 20. oktobra, zaradi ko- renike od 12. do 14. ter od 21. do 23. oktobra ter zaradi cveta in vrtna zelišča od 14. do 17. oktobra. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK ■ 12. OKTOBER 1995 ŠPORT . 15 ŠPORTNI NOVKE KOŠARKA • Začetek v slo- venski ligi V prvi prvenstveni košarkarski tekmi so Ptujčani brez težav pre- magali goste iz Kungote z rezul- tatom 94:51. Priložnost za igro je dobilo vseh dvanajst igralcev. Strelci: Kostanjevec 27, Kotnik 23, Damiš 9, Hodnik 7, Orozovič 7, Rojko 4, Indjič 4, Jagarinec 4, Bojnec 4, Majal 2, Janžekovič 2, Arnuš 1. V naslednjem kolu (tekma bo 21. oktobra ob 19. uri) se bodo Ptujčani v športni dvorani Mla- dika pomerili z ekipo Koroške, mladinska košarkarska vrsta pa 15. oktobra ob 10. uri z ekipo Rogaške v športni dvorani Mla- dika. MG STRELSTVO # 1. sloven- ska liga V prvem kolu državne lige z zračnim orožjem so ptujski strel- ci V Brežicah proti ekipi SD Kruno nastopili oslabljeni brez Alojza Trstenjaka, tako da so nastopili Janez Štuhec, Ludvik Pšajd in Sašo Porok. Ekipa SD Ptuj je bila za celih 42 krogov boljša, saj je zmasgala z rezulata- tom 1604:1646. Janez Štuhec je s 577 krogi postavil najboljši re- zultat kola ter s tem postal posa- mični zmagovalec derbija. Lud- vik Pšajd je bil s 558 krogi drugi, Sašo Porok pa je nastreljal solid- nih 511 krogov. Kljub vsemu pa imajo Ptujčani probleme, saj sta jih nenadoma zapustila dva izvrstna trenerja Milan Kramberger, ki bo treni- ral ekipo Kidričevega, in Alojz Trstenjak. Kdo bo odslej treniral najboljše Ptujčane, pa pri- hodnjič. S.I. BOKS • Nastop v Avstriji V soboto in v nedeljo je nekaj slovenskih boksarjev iz Maribo- ra, Slovenske Bistrice, Ljubljane in Ptuja nastopilo na mednarod- nem turnirju v avstrijskem Lin- zu. Med zmagovalci sta tudi Rakuša iz Boksarskega kluba Ptuj v lahki in Dejan Zavec iz šole boksa Breg v velterski kate- goriji. Nastopili so boksarji iz Avstrije, Madžarske, Zvezne re- publike Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. l.k. ROKOMET • Fužinar-Pyra- midia 12:30 (8:11) RK PVRAMIDIA: Tement, M. Šandor 3, Zd. Roškar, Kostanjevec 3, Ivančič S, Žnidarič 6, F.Šandor 6, Ranfl 7. Pyramidia je že v petek odigra- la tekmo četrtega kroga rednega dela državnega prvenstva za ro- kometaše. Gostovala je pri raven- skem Fužinarju in zmagala z 18 zadetki razlike. Fantje so v obrambi zaigrali sila zavzeto in borbeno, dosledno izpolnjevali svoje naloge, v napadu pa s kom- binatorno igro povsem zlomili odpor Fužinarja. ManjaBezjak STRELSTVO • Majcenovič drugi Na odprtem invalidskem prvenstvu Zvezne republike Nemčije z zračnim orožjem, ki je bilo od 22. do 25. septembra v Bad Homburgu, se je odlično uvrstil Ptujčan Srečko Majceno- vič. Trojni položaj tri krat 40 strelov mu je prinesel 1181 kro- gov in odlično 6. mesto, stoječi položaj pa odlično drugo mesto s 593 krogi od 600 možnih. Srečko intenzivno trenira in vidni so njegovi uspehi. Pod strokovnim vodstvom bo prav gotovo dobro pripravljen za sve- tovno invalidsko prvenstvo, ki bo drugo leto v Atlanti v Ameri- ki. Franc Cetl ODBOJKA # Uspešen ogn- jeni krst Minulo soboto so odbojkarice Marsela Ptuj svoje uspešno delo dokazale na prvi drugoligaški tekmi v Kopru, kjer so se pome- rile z ekipo Cimosa iz Kopra. Tudi prednost domačega terena in domačih navijačev ni pomaga- la, da bi Koprčanke zmagale. Ekipa Marsela je nastopila v pos- tavi: Gojkoškova, Merharjeva, Pavlinova, Vindiševa, Marjeta Emeršič, Godčeva, Zenuno- vičeva. V odlično organizirani tekmi so zmagale s 3:0 (15:1, 15:8,16:14). V soboto, 14. oktobra, ob 14. uri se bodo dekleta Ženskega od- bojkarskega kluba Marsel Ptuj v Mladiki pomerile z močno ekipo iz Šoštanja. L.C. NOGOMET % Dvakrat remi V Kidričevem sta se v katego- riji mlajših in starejših dečkov pomerili reprezentanci me- dobčinskih nogometnih zvez Ptuj in Celje. Pri mlajših dečkih je bil rezultat 2:2 (oba zadetka za reprezentanco MNZ Ptuj je do- segel Jani Premužič), pri sta- rejših pa 1:1 (uspešen je bil Gre- gore Dončec iz 11 m). Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Pešpot E7 V soboto, 14. oktobra, bo otvoritev evropske pešpoti št. 7 - E7, ki pelje iz itaiije na IVIadžarsko (od Atlantika do Črnega mor- ja). K njenemu označevanju je vključeno tudi planinsko društvo Ptuj. Evropo prečka enajst dolgih pešpoti, dve od teh pa tečeta tudi čez Slovenijo: E6 Baltik - Jadran z odsekom Radlje - Snežnik in E7, ki pride iz Italije pri Kobaridu čez Porozen in gre mimo Škofje Loke, Vrhnike, Velikih Lašč, Dolenjskih Toplic, Kostanjevice in Krškega do Bistrice ob Sotli. Sedaj se pripravlja podaljšek, ki bo tekel čez Atomske Toplice, Rogaško Slatino, Donačko goro, Haloze, Bori, Ormož, Ljutomer, Banovce, Moravske Toplice, Selo in Gornje Petrovce do madžar- ske meje pri Hodošu. Pot bo speljana večinoma po markacijah Haloške, Ormoške in Prekmurske planinske poti, le manjši del je bo na novo označen. Pri Planinskem društvu Ruj je stekla akcija markiranja dela poti E7, ki teče po Haloški planinski poti in naprej do Borla in Podgor- cev. Pot je speljana od Rudijevega planinskega doma pod Donačko goro (od koder je možen tudi vzpon na Donačko goro, ki pa ni obvezna točka poti E7) čez Kupčinji Vrh in Jelovice do sv. Bol- fenka. Tukaj se pot E7 odcepi od Haloške planinske poti in gre čez Stogovce na Rujsko Goro, nato pa čez Doklece na Janški Vrh ter se vrne na Haloško planinsko pot in se nadaljuje čez Doleno in Gorco do Podlehnika, od tod pa čez Dravinjski Vrh v kraj Gradišče, kjer se pot ponovno loči od Haloške planinske poti in se spusti do reke Drave pod gradom Bori. Po prečkanju reke se nadaljuje po cesti skozi vasi Muretinci, Formin in Sodinci, kjer se priključi na Ormoško planinsko pot. Pešpoti niso namenjene samo pohodništvu, pač pa si lahko ob njih ogledate bližnje turistične kraje in znamenitosti. Na podaljšku poti E7 boste ob kulturnozgodovinskih znamenitostih občudovali tudi prostranstva vinogradov in se morda osvežili v katerem od zdravilišč, ki jih bo na tej poti kar precej. Odsek evropske pešpoti št. 7 od Bisrice ob Sotli do Hodoša bos- te lahko prehodili že v kakšnih desetih dneh, spoznali pa jo boste po rumeno-rdečih markacijah. Odbor za propagando in informiranje PD Ptuj DOPISNI SAH V norveškem mestu Gjovik v bližini olimpijskega Lilehamerja je po- tekal mednarodni kongres svetovne federacije za dopisni šah. Kot delegat Slovenije je na njem sodeloval priznani mednarodni sodnik Fide, Ptujčan Janko Bohak, ki je tokrat s pooblastilom hrvaške šahovske zveze zastopal tudi to državo. Kot predsednik sveta za dopisni šah pri šahovski zvezi Slovenije je Bohak na tem kongresu sodeloval že tretjič. Pomembna odločitev kongresa je tudi v tem, da bb Slo- venija organizator 2. mednarodne- ga memoriala dr. Milana Vidmarja v dopisnem šahu. Pričel se bo 15. novembra ob 110. obletnici rojstva dr. Milana Vidmarja. Prvi memo- rial dr. Milana Vidmarja v dopi- snem šahu je bil odigran pred 10 leti. Dr. Milan Vidmar je na evrop- skem prvenstvu v dopisnem šahu nastopil samo enkrat, leta 1936, ter osvojil naslov evropskega prvaka. Silva Razlag USPEŠEN START GORIŠNIČANOV člani ŠD Gorišnica so se vključili v tekmovanje v 2. moštve- ni ligi - vzhod, kjer nastopa 26 moštev. Moštvo sestavljajo štirje člani, članica in mladinec. V 1. kolu so gostovali v Slovenj Gradcu ter brez izgubljene partije zmagali 4:2 in osvojili 2 meč točki. Uspeh so dosegli Miloš Ličina, Dušan Ličina, Janez Vrbančič, Tomaž Kralj, Nataša Fosnarič in Matej Horvat. Pred tekmovanjem je bilo končano člansko prvenstvo Gorišnice, na katerem je zmagal mladinec Jurij Cvitanič pred San- dijem Murkovičem in Matejem Horvatom, na ženskem prvenstvu pa Klementina Pukšič pred Anjo Zamuda in Nino Tuš. Ob tem po- tekajo mesečni hitropolezni tur- nirji. Po osmih turnirjih vodi Ja- nez Vrbančič pred Milošem Ličino, Jurijem Cvitaničem, Zlatkom Roškarjem itd. Aktivno delovanje društva je do- brodošlo tudi za najmlajše, kar se kaže v letošnjih izjemnih rezulta- tih. Tako je moštvo deklet OŠ Gorišnica (Nina Tuš, Sabina Za- muda, Darja Kotnik, Leja Golob, Janja Vukašinovič) osvojilo 3. mesto na državnem prvenstvu, moštvo fantov OŠ Gorišnica (Jurij Cvitanič, Matej Ličina, Dejan Ivančič, Gominik Cvitanič, Dar- jan Šterbal) pa je četrto v državi. Uspešni so bili tudi med posamez- niki, saj se je uspelo kar osmim uvrstiti med prvih deset v svojih kategorijah. Ivan Voršič ROKOMET V soboto so novo prvenstvo začeli v obeh drugih slovenskih moških ro- kometnih ligah. V vzhodni skupini so rezultati: Radeče - Drava 24:21, Krog - Ormož 27:27, Lisca Sevnica - Pomurka 21:21, Polet - Gorenje B 21:23, Dol Hrastnik - Brežice 30:26 in Velika Nedelja - Pivovarna Laško B 24:26. Že po prvem krogu se potrjuje napo- ved, da bo novo prvenstvo kakovost- nejše od prejšniih,saj vse ekipe treni- rajo veliko več kot prej. Tako se bo kakovost dvignila, po drugi strani pa ima)o vse ekipe za cilj uvrstitev med prvih šest in s tem v bodočo enotno drugo ligo. Zato bo v novem prvenst- vu še kako zanimivo. DRAVA GOSTOVALA Drava se ie po izpadu iz prve lige z močno spremenjeno oziroma pomla- jeno postavo v Radečah pomerili s po mnogih ocenah prvimi favoriti lige. Domačini imajo v tej sezoni štiri prvoligaške igralce (Doberšek, Oblak, Novak in Papež) ter upra- vičeno merijo na prvo mesto in na- predovanje. To se kaže tudi v vzdušju v tamkaišnji dvorani, ne nazadnje pa tudi pri sojenju. Tekma je bila kako- vostna in borbena, sodnika iz Celja sta domačinom prisodila 16, Dravi pa kar 22 minut izključitev. Polčas se je končal 10:10, Ptujčani pa so z vztraj- no igro v drugem delu dvakrat pred- nost domačih znižali na dva zadetka in imeli priložnost za tesen izid, ven- dar so v prvem poskusu zastreljali se- demmetrovko, malo pred koncem pa sodnika nista piskala očitnega prekrška nad Belšakom. Ne glede na vse je trener Hrupič zadovoljen s pri- kazanim, saj Drava s trdim delom postavlja novo ekipo, ki veliko obeta. DRA V A: Štumberger, Margušič2, Ka- tar, Osterc, Kolednik, Hmjadovič 5, Belšak S, Kramberger 1, Pisar 4, Zuran 4, Kozel, Mlakar. ORMOŽ OSVOJIL TOČKO Ormožani so osvojili točko v Murski Soboti proti Krogu in s tem potrdili, da dober odpor prvoligašu Kodeljevu prejšnjo sredo v pokalu ni naključen, temveč plod treningov in novega načina igre, ki je z vrnitvijo Alana Potočnjaka veliko pridobila na kako- vosti, manjka pa še izkušenj in tekoče izpeljave kombinacij. Tudi to bo boljše, ko se bodo fantje popolnoma ujeli in v popolnosti izpeljali zamisli trenerja Vlada Hebarja. ORMOŽ: Luskovič, A. Potočnjak 8, N. Potočnjak, Djarmati, Praprotnik 4, Grabovac 1, Rajh 3, Kirič 3, Želodec, Sulek,Javemik 5, Fridrih 3. V. NEDELJA IZGUBILA DOMA Velika Nedelja je v svoji dvorani ne- koliko nepričakovano izgubila z dru- go ekipo Pivovarne Laško iz Celja. Domačine so v zadnjem času pestile poškodbe, po drugi strani pa lahko Celjani sestavijo zelo kakovostno moštvo in premagajo vsako ekipo v tej ligi. VELIKA NEDELJA: Trofenik 3, Gregorič3, Ivanuša, Kumer 5, Bezj<^ 6, Soštarič, Planine 5, Kokol, Belec, Lah 1, Mesarec 1. V soboto bo drugi krog. Drava se bo v dvorani Center pomerila z Dolom pri Hrastniku, tekmo bodo začeli ob 19. uri, Ormož bo gostoval pri Pomurki, Velika Nedelja pa v Velenju. l.k. Trenutek s pokaJne tekme Ormož - Drava. NOGOMET 1. DRŽAVNA LIGA RezuUati 11. kroga: Maribor - Biostan Publikum 0:0, Beltinci - Mura 0:0, Rudar - Olimpija 2:1, Hit Gorica - Primorje 3:1, Izola - Mag Korotan 1:0. 1 HilGorica 11 6 2 3 17:9 20 2.Mura.........................11 5 5 1 16:8 2 3.BiostortPublikum.......11 5 4 2 29:14 19 4.Rudar...........................11 5 4 2 13:8 19 S.SaOlitnpija................11 5 2 4 32:14 1/ 6, Primorje......................11 4 3 4 17:15 15 7.MAGKoroten...............11 4 3 4 11:11 15 e.Moribor........................11 2 5 4 13:13 11 9. Beltinci.........................11 1 5 5 5:16 8 10.Izola..........................11 1 1 9 4:40 4 Pari naslednjega kroga • 15. 10.: Mura - Maribor, SCT Olim- pija - Hit Gorica, Rudar - Izola, Biostan Publikum - Mag Koro- tan in Primorje - Beltinci. 2. LIGA Rezultati 9. kroga: Family Shop Piran - Črnuče 4:0, Šentjur - Koper 1:0, Mengeš - Železničar iVlaribor 1:2, Drava - Rudar Trbovlje 0:2, Zagorje - Naklo 0:3, Radeče Papir - Nafta 0:3, Vevče - Napredek 1:3 in Želez- ničar Oscar - Era Šmartno 1:0. 1.Nafta............................9 6 2 1 17:4 20 2. Železničar Oscar..........9 5 4 O 18:4 19 3.Napredek.....................9 5 3 1 15:6 18 4,FamilySliop.................9 5 3 1 14:6 18 S.Črnuče..........................9 4 2 3 19:14 14 6.Šentjur.........................9 4 2 3 10:6 14 7.EraŠmartno................9 4 1 4 17:14 13 S.ŽelezničarMoribor......9 4 1 4 11:14 13 9.RudarTrbovlje.............9 3 3 3 8:7 12 10. Dravo.........................9 3 2 4 12:14 11 11.Naklo.........................9 3 2 4 10:12 11 12.Koper.........................9 3 1 5 9:12 10 13.Vevče Donit................9 2 2 5 10:13 8 14. Radeče Papir.............9 2 2 5 8:25 15, Mengeš......,...............9 1 3 5 9:16 6 16.Zagorje......................9 1 1 7 4:27 4 10. krog, 15. 10.: Črnuče - Era Šmartno, Napredek BST - Želez- ničar Oscar, Nafta - Vevče Donit, Naklo - Radeče Papir, Rudar Trbovlje - Zagorje, Železničar Maribor - Drava, Koper - Filc Mengeš in Family Shop Piran - Šentjur. DRAVA - RUDAR TRBOVLJE 0:2 (0:!) Ptuj - stadion Drave, gledalcev 500, sodnik Vivod iz Doliča. Strelec: 0:1 Holešek (30), 0:2 Holešek (70) Drava: Klinger, Volk (Gerečnik), Janžekovič, Žolek, Ramšak, Koren, Čeh, T. Emeršič, Baškovič (M. Emeršič), Korber in Vesenjak. Nogometaši Drave so srečanje proti tradicionalno težkemu na- sprotniku pričeli dobro, a je prvi gol padel šele v 30. minuti, ko je , po napaki domačega vratarja sod- nik Vivod dosodil indirektni strel v domaČem kazenskem prostoru in je gostujoči igralec Holešek neubranljnivo zadel levi spodnji del domačih vrat. Ta za- detek je nekako presekal "domače in ni bilo več prave igre. Tudi v drugem poolčasu smo gledali podobno igro kot v prvem. Z vstopom M. Emeršiča v drugem polčasu je igra nekoliko zaživela, vendar to še ni bil pravi pritisk na vrata gostov, kjer je njihov vratar z lahkoto pobiral žoge. Gostje so v 75. minuti po Holešku dosegli Še drugi zadetek in sanj o morebitni točki je bilo konec. Seveda s tem porazom Še ni ko- nec sveta. Ptujski nogometaši bodo le morali pritisniti po plinu in pričeti zbirati točke. Verjetno se zavedajo, da je bilo preveč točk oddanih na prelahek način. 3. LIGA-VZHOD 8. krog: Turnišče - Aluminij 2:2, Bistrica - Beltrans 3:2, Bak- ovci - Paloma Sever 3:0, Steklar - Kungota Broker 2:2, Pohorje - Dravograd 1:0 Zreče - Odranci 2:1, Dravinja - Kovinar 2:1. I.Pohorje........................8 6 1 1 23:10 19 2.Bakovci........................8 6 1 1 13:4 19 3. Dravograd...................8 6 O 2 21:9 18 4.Drovinja.......................8 5 1 2 16:8 16 S.TurniJče.......................8 3 3 2 15:12 12 6. Odranci........................8 4 O 4 15:1612 7,Ur.iorZreče..................8 4 O 4 7:11 12 8. Steklar.........................8 3 1 4 10:14 10 9. Kovinar........................8 2 3 3 10:9 9 lO.Aluminij....................8 2 2 4 10:14 8 11. Kungota Broker...... 8 2 2 4 7:13 8 12. Bistrica......................8 2 1 5 13:20 7 13.Beltrons.....................8 2 O 6 11:17 6 14. Poloma Sever............8 1 1 6 8:22 4 Razpored tekem 9. kroga: so- bota, 14. oktobra, ob 15.00 Alii minij - Steklar, Dravograd - Bi strica, Kovinar - Bakovci, Odran- ci - Dravinja, Beltrans - Unior Zreče, Kungota Broker - Pohor- je, Paloma Sever - Turnišče. TURNIŠČE ■ ALUMINIJ 2:2 (0:0) Turnišče - gledalcev 100, sodnik Kmiplež is Maribora. Strelci: 1:0 A. Lackovič (60.), 1:1 Kovačec (65.), 2:1 B. Lebar (70.), 2:2Jerenko (77.) Aluminija : Budimir, Prelčec, Štnigoc (Mlinaric), Husel, Emeršič, Rozman, Habjanič, Gorše, Hojnik (Jerenko), Gajser in Kovačec. Nogometaši Aluminija so proti nekdanjemu drugoligašu Tur- nišču nastopili močno oslabljeni, zraven tega pa jih je verjetno v glavi ostal še neprijeten poraz v prejšnjem kolu proti Palomi Se- ver. V Turnišču so zaigrali predvsem borbeno. V prvem polčasu je bilo nekaj priložnosti na obeh straneh. V drugem delu pa je bila igra živahnejša. Najprej so povedali domačini, nato pa je Kovačec izenačil. Ko je v 70. mi- nuti zadel domačin Lebar, je ika- zalo, da bodo točke osiale v Tur- nišču, toda igralci Aluminija so le zmogli toliko moči in povsem zasluženo izenačili zadetkom Jerenka. Po zadnjih neuspehih je to zelo pomembna točka. Potrditi jo bo potrebno v soboto proii Steklarju iz Rogaške Slatine in potem bolj mimo pričakati konec jesenskega dela. 1. MEDOBČINSKA LIGA Rezultati tekem 7. Kroga: Slo- venja vas - Videm 4:11, Bukovci - United Eagles Pragersko 3:4, Hajdina - Gorišnica 2:2, Stojnci - Središče 3:0, Boč - Dornava 0:1, tekma Rogoznica - Gerečja vas je bila prekinjena pri rezultatu 0:1. ISlovenjovos................7 S i 1 21:8 16 2.U,EeaglesPrag...........7 5 ] 1 17:1016 3. Gerečja vas..................7 5 1 13:6 16 4. Stojnci..........................7 4 2 1 14:5 14 5. Dornava......................7 3 3 I 14:1012 6. Središče.......................7 3 1 3 19:1210 7. Gorišnica.....................7 2 3 2 9:9 9 B.Videm..........................7 2 2 3 12:11 8 9. Hajdina.......................7 1 3 3 7:17 6 lO.Bukovci......................7 1 1 5 9:18 4 11.Boč.............................7 ; ] 5 5:20 4 12. Rogoznica.................7 T 1 6 4:18 1 Razpored tekem ;:. kroga: ne- delja, 15. oktobra, ob 10.30: Gorišnica - Slovenja > as.ob 15.00 United Eagles Praiersko - Vi- dem, Grečja vas - iiajdina. Sre- dišče - Rogoznica. Dornava - Stojnci, Bukovci - Boč. 2. MEDOBČINSKA LIGA Rezultati tekem kroga: Sp. Polskava - Mladine .^:2, Skorba - Podvinci 4:0, Pas Leskovec - Apače 1:3, Tržeč - ■ mož 3:1. 1.Grajena.......................6 1 O 28:6 16 2.Skorbo.........................6 1 1 20:6 13 3. Ormož..........................6 2 1 13:9 11 4,Sp.Polskavo................5 2 1 11:7 8 5.Mladinec......................6 2 2 11:15 8 6.Hajdoše.......................6 1 3 8:20 7 7. Tržeč............................5 3 1 8:8 6 8.PagoLeskove(.............6 1 4 6:15 4 9. Apače -1.....................6 1 4 6:17 3 10. Podvinci -1 ...............6 2 4 4:13 1 Razpored tekem . kroga: so- bota, 14. oktobra, o 15.00: Haj- doše - Sp. Polskava: nedelja, 15. oktobra, ob 10.30: Apače - Tržeč, ob 15.00 Podvinci - Pago Lesko- vec, Grajena - Skorba. Branko Lešnik Danilo Klajnšek TEDNIK • 12. OKTOBER 1995 ZA KRATEK ČAS - 19 Mladi dopisniki JESEN Poletje hitro se poslavlja, že jesen nas spet pozdravlja. Nas bogato obdarila, polne kašče naložila. Pridne roke, polne dela, so nam dale dosti jela. Zdaj vsi se veselimo, ker je vsega res obilo. Tihi veter zdaj nas boža, spet cveti jesenska roža in orehi, pa kostanji, vse je v veliki čajni. Gor v strmi tam gorici pojejo ljudje o ptici, soncu toplem, ki na, sije, vince sladko nam nalije. In ti ljubi drobni škorci res so pravi nori norci, grozdje radi bi obrali, radi bi nas pretentali. Zato klopotci že brnijo, da vse ptice prepodijo, grozdje tiho se smeji in v sode vinček se cedi. Jesen rumena dobra žena, otroci se je vesele, na drevju rdeča in rumena jabolka zore. Evelin Krajnc, 5. a OŠ Hajdina INTERVJU S SVOJO MAMICO Starši imajo vedno manj časa za svoje otroke. Moja mamica pa si vzame velikokrat čas zame in mi kaj zanimivega pove. Zadnjič sem napravila z njo pravi inter- vju. Zdel se mi je zanimiv, zato ga podarjam tudi vam. - Bili ste številna družina. Koliko otrok je bilo pri vas doma? Mami: Bilo nas je devet. - Ste se med seboj dobro razu- meli? Mami: Kot vsi drugi otroci samo se tudi mi včasih kaj sporekli. - Česa se iz otroštva najraje spo- minjaš? Mami: Najraje se spominjam po- letnih večerov, ko sta bila mama in oče z nami pred hišo, otroci pa smo lovili kresničke. - Delaš v bolnišnici. Je tvoje delo naporno? Mami: Vsako delo je naporno. Če delaš z veseljem, ni nobeno pretežko. - Če bi se še enkrat morala odločiti za poklic, katerega bi si izbrala? Mami: Ne vem. Verjetno bi bila spet to, kar sem. - Kaj rada počneš v prostem času? Mami: Rada berem, hodim na sprehode, rada pletem in rada poslušam glasbo. Zelo rada tudi spim. - Katera knjiga ti je najbolj všeč? Mami: Vojna in mir. - Ali rada pospravljaš in kuhaš? Mami: Raje kuham kot po- spravljam. - Kdaj boš spet kaj dobrega spe- kla? Mami: Tega ti pa ne povem. To naj bo presenečenje. - Mami, hvala za prisrčen razgo- vor. Srečna sem, da te imam. Naj ti zaželim še lahko noč in hvala za nocojšnji razgovor. Sara Kopše, 5. a OŠ Ljudski vrt, Ptuj OBISK IZ AVSTRALIJE Ob koncu pouka sem bila pre- pričana, da bodo letošnje počit- nice prava polomija, saj so vsi govorili, kam bodo šli na morje. Vendar sem kmalu spoznala, da ne bo vse tako črno, kot sem si predstavljala. Zadnje dni junija, ko so bila šol- ska vrata že zaprta in je šola samo še tiho samevala, sem prišla s spričevalom domov. Na mizi sem zagledala pismo, nas- lovljeno na družino Sok. Rado- vedno sem ga odprla in prebrala vsebino. V pismu je bilo napisa- no, da prideta 4. julija naravnost iz Avstralije naša dobra prija- teljica teta Vera in njena hči An- dreja. V pismu je bilo tudi napi- sano, da bo decembra minilo na- tančno 20 let, odkar je teta Vera odšla iz Slovenije. Kakor je bilo napisano v pismu, tako se je tudi zgodilo: 8. julija sta prišli na naše dvorišče. Ves dan sem se veselila tega trenut- ka in zdaj, ko sta prišli, me je zgrabila panika, tako da sem os- tala v dnevni sobi vse do tedaj, ko so me poklicali. Obstala sem kot okanemela. Teto Vero in njeno hčerko sem si predstavlja- la čisto drugače. S težavo sem stopila do njiju in jima plahko podala roko. Tako je bil najtežji del tega našega srečanja že za mano. Zdaj sem se še morala samo pobliže spoznati z Andre- jo. Najprej sva šli z Andrejo do Pesnice. Povedala mi je, da ima ravno ta dan rojstni dan, in jaz sem ji seveda čestitala. Potem mi je še povedala, da ji je Slove- nija zelo všeč. Prvi del našega srečanja je bil hi- tro za nami. Še preden pa sta odšli, sta nas vse obdarovali. Ne- kaj dni ju ni bilo in jaz sem zelo pogrešala Andrejo. Vrnili sta se 22. julija z Andrejino babico. Obe z Andrejo sva se zelo razve- selili ponovnega snidenja. Zdaj se je Andreja naučila še več slo- venskih besed in meni se ni bilo več potrebno mučiti z ang- leščino. Teti in Andreji smo želeli razka- zati Slovenijo. Med drugim smo bili tudi na ptujskem gradu. Tudi naše drugo srečanje je veli- ko prehitro minilo in prišla je ura slovesa. Nekaj dni za tem je prispelo pismo. Teta vera je na- pisala, da sta srečno prispeli. Pred slovesom je Andreja teto Vero spraševala, ali je mogoče še kakšen način, da bi ostali v Sloveniji. Toda načina ni bilo in tako sta morali odpotovati v Av- stralijo. Tega srečanja se še tako živo spominjam, kot da bi se zgodilo včeraj. In večkrat, ko mi je dolgčas, se spomnim Andreje in v trenutku me preplavi val sreče. Sandra Sok, 6. b OS Gorišnica POTOVANJE Z VLAKOM Predvčerajšnjim smo bili z vla- kom v Ljubljani. Ko smo prispe- li, smo šli v živalski vrt, kjer smo si ogledali živali. Najprej smo vi- deli divje race, ovne, koze in morskega leva. Na sredini žival- skega vrta se nam je pridružil gospod, ki je pokazal kačo in kuščarja. Kača se je imenovala udav. Nina in jaz sva jo imeli okrog vratu. Zelo hladna je. Po- tem smo videli slonico Gango, kako je pila vodo. Videli smo še sove, tigre, leoparde in opice. Teta z modrim dežnikom nas je popeljala v park Tivoli in potem v gledališče. Tam smo si ogledali predstavo z naslovom Hočete peti z mano. Ko je bila predstava končana, smo počasi šli do železniške postaje. Odpeljali smo se nazaj v Ptuj. Aneja Cafiita, 2. b OŠ Videm 20 - POSLOVNA SPOROČILA 12. OKTOBER 1995- TEDNIK STROKOVNJAKI SVETUJEJO / PIŠE: IVAN BRODNJAK, ING. AGR. Pšenica spada med delovno eks- tenzivne poljščine, saj je možno celoten postopek mehanizirati, zato je dohodek na hektar razme- roma nizek. Kljub temu pa je pri nas sejemo precej predvsem za- radi kolobarja in dejstva, da so cene drugih poljedelskih kultur (ječmen, kurza) zaradi cenenega uvoza še precej nižje. Pridelovanje pšenice se izplača le, če dosežemo pridelek nad 5,5 t su- hega zrnja na hektar. Kljub temu da nam nekoliko narastejo stroški pridelave, se nam splača upošteva- ti priporočeno tehnologijo, ker nam dohodek zaradi povečanega pridelka raste hitreje kot povečani stroški. Iz kalkulacij je razvidno, da nam pri pridelku 4000 kg/ha ostane za plačilo za delo le 14.670 SIT, pri pridelku 7300 kg/ha pa 81.411 SIT. Osnove za visok pridelke moramo zagotovi že jeseni s pravilno in pravočanso pripravo zemlje, pri- mernim gnojenjem in prvo izbiro sorte. PRIPRAVA ZEMUE V primeru, ko nam na parceli po dežju ostaja voda, priporočamo kot prvi in izredno pomemben ukrep podrahljevanje do globine 40 - 50 cm. Parcelo je priporočljivo orati vsaj 10 do 14 dni pred setvijo, da se zemlja sesede, le do globine 18-25 cm. Pred oranjem lahko na površino navozimo gnojevko do 25 m^/ha. Neposredno pred setvijo pa pripravimo setveni sloj do globine 2-5 cm. Na terenu so sejalnice za direktno setev, pri katerih ni potrebna pred- hodna obdelava zemlje, kar precej poceni proizvodnjo. V lanskem letu je že bilo posejanih 40 ha površin, na katerih so bili doseženi dobri pridelki. Tistim, ki se bodo odločili za dirketno setev na težjih, slabo prepustnih tleh, pripo- ročamo predhodno podrahljavanje zemljišča do globine 40-50 cm. GNOJENJE Gnojenje s hlevskim gnojem ni priporočljivo, ker se dušik iz gnoja lahko nekontrolirano sprošča in nam povzroča poleganje. Zato je bolje, da ga uporabimo za druge kulture, pšenici pa gnojimo le z mineralnimi gnojili po predhodni analizi. V primeru, ko analize ni- mamo, gnojimo s 500 kg NPK 9:18:18 ali 400 kg NPK 8:26:26 ali 7:20:30, ko v tleh primanjkuje ka- lija. Ce smo na površino navozili 25 m^ gnojevke na hektar pred oranjem, lahko mineralna gnojila zmanjšamo na 200 do 250 kg/ha. Na zemljiščih, ki so dobro založena s hranili, lahko mineral- na gnojila potrosimo po brazdi in zabranamo, na siromašnih tleh pa jih obvezno zaorjemo. Fosfor in kalij se v globino le počasi izpirata, fosfor le do 1 cm na leto, zato ga je potrebno spraviti v globino meha- nično. SETEV Čas setve: Pšenico sejemo v času, ki je optimalen za vsako sorto, pri večini sort je to že po prvem okto- bru, pri setvah po prvem novem- bru pa se lahko pridelek zmanjša za 1-1,5 t/ha. Praviloma dajejo ra- nejše setve zaradi boljše ukorenin- jenosti in daljšega obdobja raz- raščanja višje pridelke, če je topla jesen, pa nam lahko prebujne po- sevke čez zimo poškoduje snežna plesen. Gostota: Odvisna je od posamez- ne sorte, kaljivosti, čistoče, debeli- ne zrn, predvsem pa od časa setve. Pri večini sort je ob pravičasno set- vi dovolj že 250 kg semena/ha. Poizkusi so pokazali, da se pride- lek ob povečanju gostote ne povečuje, poveča se samo občutlji- vost na bolezni in poleganje. Pšenico sejemo na globino 2-4 cm, na lažjih tleh globlje, na težjih tleh plitveje. JESENSKO ZATIRANJE PLEVELOV Na parcelah, ki so zapleveljene z ozkolistnimi pleveli (srakoperec, stoklasa), priporočamo jesensko škropljenje po vzniku, ko ma pšenica 3 liste z enim tehle herbi- cidov: cougar 1,5 l/ha, dicuran for- te 1,5 l/ha, quartz super 3,5 l/ha, stomp 330E l/ha. Jesensko tretiranje s herbicidi ima prednost tudi zato, ker že v začetku izključi konkurenčne ple- vele. PRIPOROČENE SORTE Marija je srednje pozna sorta niz- ke rasti, odporna na poleganje in rjavanje plevic, manj pa na pepe- lasto plesen. Spada med najbolj stabilne sorte po pridelku in kako- vosti. Priporočen čas setve je med 5. in 15 oktobrom 650 kaljivih zrn/m^. Fink je visokorodna rana sorta (re- snica), nizka, dobro odporna na poleganje, občutljiva na pepelasto plesen. Zahteva intenzivno agro- tehniko. Priporočen čas setve je med 10. in 20. oktobrom. Pitoma je srednje pozna, srednje nizke intenzivna sorta, ki se je predvsem dobro obnese na težjih tleh. Zahteva zgodnjo setev do 10. oktobra in le 400 - 500 kaljivih zrn/ha. Je dobro odporna na bolez- ni. Zagi IN zrinka sta rodovitni srednje pozni sorti, odporni na po- leganje, občutljivi pa na pepelasto plesen. Sejemo ju med 10. in 20. oktobrom. Ana, srednje zgodnja sorta nizke rasti, je odporna proti poleganju in srednje odporna proti pepelasti plesni. V letu 1995 je bila na parce- lah, ki niso bile trikrat dognojeva- ne, slabše kakovosti. Setev: 650- 700 kaljivih zrn/m^. Hubertus je visoka avstrijska sorta z visoko vsebnostjo beljakovin. Občutljiva je za poleganje in ne prenese visokih odmerkov dušika. Odporna je na pepelato plesen. Se- jemo le 450 kaljivih zrn/m^, kar je 180-200 kg semena/ha. Je pozna sorta, primerna za težja tla, kjer ni suše, in prašičerejske kmetije, ki potrebujejo dosti slame. Profit je srednje pozna visoka sor- ta, dobro odporna na bolezni, pri- mernejša za težja tla. Sejemo le 180-200 kg semena/ha. V letošnjem letu so vsi pridelki, ki so upoštevali navodila kmetijske svetovalne službe, dosegli pridelek več kot 6000 kg suhega zrnja/ha z visoko vsebnostjo beljakovin. Tudi v prihodnje priporočamo pridelovalcem, da se pred posa- meznim ukrepom posvetujejo s svetovalno službo. Ivan Brodnjak, ing. acr. TEDNIK - 12. OKTOBER 1995 POSLOVNA SPOROČILA-21 22 - OGLASI IN OBJAVE 12. OKTOBER 1995- TEDNIK TEDNIK - 12. OKTOBER 1995 OGLASI lNOB.IAVE-23 PTUJ / PRVI POHOD HALOŠKE KONJENICE Haloze so navdušile Minuli konec tedna se je med haloškimi griči, trgači in klopotci sprehodila haloška konjenica s 43 konjeniki iz cele Slovenije. Da so si organizatorji iz vrst GIZ Poetovio Vivat, konjeniškega kluba Country, KK Turnišče in KK Skorba izmislili pravo stvar, potrjuje že udeležba, ki je presegla pričakovanja. Med konjeniki, ki so spozna- vali Haloze, sta bila tudi predsednika Valvasorjeve: konjenice, najstarejše v Slo- veniji, in pohorske. Za mno- ge je bila trgatev, ki je prav v teh dneh v polnem zamahu, provrstna atrakcija. Pokrovitelji prve Haloške konjenice so bili župani mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, občine Gorišnica Slavko Visen- jak, občine Videm Franc Kirbiš in občine Zavrč Franc Visen- jak, ki so se ob trasi potrudili, da konjeniki niso bili niti lačni niti žejni. Potrudili pa so se tudi dru- gi, ki so konjenike srečevali na njihovi naporni dvodnevni poti. V Cirkulanah so jo celo blagoslo- vili. Prenočili so na turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu, kjer je bila nepozabna zabava s Pidžijem. Haloška konjenica se še ni do- bro končala, ko so ji napovedali, da bo postala tradicionalna. Še več, že spomladi se ji bo pri- družila nova, prleška. Konjeniki iz Maribora, Litije, Selnice, Cerknice, Tepanj, Oplotnice in Ljubljane so bili s Konjeniki na Borlu. prvo haloško konjenico izredno zadovoljni. Presenetila jih je gostoljubnost, s katero so se srečevali na vsakem koraku. Nji- hovo zadovoljstvo je največji po- rok, da bodo v naše kraje še prišli in da bodo pripeljali še druge. Novost v ptujski turis- Foto: Kosi tični ponudbi se je tako že na začetku pokazalo kot prava za dušo in telo. •>MG JANEZOVCI / 70 POTOMCEV OSMIH OTROK Prvo srečanje družine Visenjak je bilo prijetno In množično. Foto: Langerholc Sreianje rodbine Visenjak v družini Visenjak, ki izhaja iz Strmca pri Polenšaku, je bilo pred nekaj desetletji rojenih 8 otrok. Vsi so si ustvarili svoje družine in dočakali lepo sta- rost, tako da jih je sedaj skupaj s potomci natanko 78. In ker so, kot sami trdijo, Vi- senjakovi v glavnem veseli in družabni ljudje, so si močno želeli, da bi se vsi srečali. To jim je konec septembra uspelo, saj so se srečali v gostilni Pri Mici v Janežovcih. Nekateri so se šele na tem srečanju spoznali ali prvič videli, za vse pa je bilo to izredno lepo doživetje, ki je pre- hitro minilo. Toliko so si imeli za povedati, toliko novega so iz- vedeli o svoji družini, da živijo skoraj po vsej Sloveniji, saj so raztepeni med Ptujem, Maribo- rom in Ljubljano, da opravljajo različne poklice, da v glavnem dočakajo visoko starost, saj je eden od njih dočakal celo 101 leto, da so nekateri tudi na viso- kih položajih itd. Polni različnih doživetij in v glavnem dobrih občutkov so si obljubili, da se bodo tako še srečali. (-0M) Kulturni Križem Kražera SLOVENSKA BISTRICA # V okviru tretjega gleda- liškega tedna se bo jutri predstavilo KUD Zarja Trnovlje - Celje z Anouilho- vo zgodovinsko igro o Ivani Orleanski Škrjanček. Člani Slovenskega ljudskega gle- dališča iz Celja Oder pod odrom pa bodo v soboto uprizorili komedije Zorana Hočevarja Smejči. Obe pred- stavi bosta v domu kulture ob 19. uri. PTUJ # Danes gostuje v gledališču Lutkovno gleda- lišče Maribor za otroški lut- kovni abonma s predstavo Sneguljčica. PTUJ • Gledališka skupina DPD Svoboda Ptuj bo 13., 16., in 17. oktobra nastopila za otroški in mladinski abonma s predstavo Srečna hiša Doberdan. PTUJ • V Miheličevi gale- riji je razstava del, nastalih na ptujski slikarski koloniji Terme 95. PTUJ • V Mestni hiši raz- stavljajo člani likovne sekci- je DPD Svoboda Ptuj. SLOVENSKA BISTRICA # V razstavnem salonu Grad so na ogled fotografije Utrinki iz Jakutije novinarja Danila Utenkarja. ČRNA KROMKA Z AVTOM V NAKLADALKO v sredo, 4. oktobra, nekaj po 18. uri je voznik osebnega avtomobila Zoran T. iz Mezgovcev, občina Dornava, med vožnjo po regionalni cesti skozi Dvorjane trčil v nakla- daiko delovnega stroja YCB, ki ga je na levem voznem pasu ceste us- tavil Boštjan L. iz Dvorjan. V nezgo- di sta bila voznik 27-letni Zoran T. in sopotnik 18-letni Dominik M. iz Ruja hudo ranjena. goreKT RABELdi VASI Rujčane je v sredo, 4. oktobra, zgodaj zjutraj prebudilo zavijanje siren. Iz doslej še neznanega vzro- ka je ob 4.35 začela goreti baraka Franca P. v Rabelčji vasi; pogorela je do tal, v njej pa nekaj pohištva in raznega orodja. Po oceni je lastnik utrpel gmotno škodo za okoli mili- jon tolarjev. PROSTORIH v kletnih prostorih stanovanjske hiše Slavka Z. v Sovjaku pri Trnov- ski vasi je v petek, 6. oktobra, ob pol enih ponoči izbruhnil požar in se razširil na vse prostore, vključno s podstrešjem. Prihiteli so domači gasilci ter gasilci s Stare Gore in Vidma ob Ščavnici, ogenj omejili in pogasili, kljub temu pa je nastala velika materialna škoda. Vzroka nastanka požara še niso ugotovili. ilJvmJTpoTOK v petek, 6. oktobra, nekaj po 9. uri je po regionalni cesti od Vurber- ka proti Ruju vozil osebni avto 39- letni Branko G. V naselju Gra- jenščak je v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ces- te in zdrsnil v potok Grajena. V nez- godi se je voznik hudo ranil. SE RANIL v petek zvečer nekaj pred pol- nočjo se je na kolesu z motorjem peljal po lokalni cesti skozi Do- briško vas (občina Slovenska Bi- strica) 17-letni B. F. Izgubil je oblast nad krmilom, padel in se hudo ranil. IN V DREVO Po lokalni cesti skozi naselje Hvaletinci pri Vitomarcih v sobo- to, 7. oktobra, ob 10.25 vozil oseb- ni avto Janez Š. V levem ovinku ga je zaneslo na bankino, od tam je zavil nazaj na cesto, kjer je avto obrnilo za 180 stopinj, potem pa je zdrsnil po bankini in zadel v drevo. Voznik ni bil vidneje poškodovan, hudo pa je bil ranjen otrok M.S., sopotnik v avtomobilu. AVTOMOBILA ČELNO TRČILA v soboto, 8. oktobra, ob 19.10 je po magistralni cesti skozi Sloven- sko Bistrico vozil osebni avto Zdenko G. Na Spodnji Ložnici je nenadoma zavil v levo in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozila Viktorija J. V nesreči sta bila Zden- ko hudo, Viktorija pa lažje ranjena. TATVIN v času od petka na nedeljo, 1. oktobra, je neznanec vlomil v sta- novanjsko hišo Janeza G. v Klepo- vi ulici v Ruju. Z vlomilcem je izgi- nilo predvsem razno električno orodje. Po oceni je lastnik oškodo- van za dobrih 1,200.000 dolarjev. Konec minulega tedna je nezna- nec vlomil tudi v stanovanjsko hišo Mirka S. v Gubčevi ulici v Ruju. Odnesel je nekaj zlatnine, čekovne blankete in posteljnino. Povzročena škoda je ocenjena na 170.000 tolarjev. V petek, 29. septembra, popold- ne je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Milana Š. iz Zlatoličja. Z vlomil- cem je izginilo le nekaj zlatnine. Naslednji dan pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Daniela G. v Hajdošah. Ukradenih je bilo nekaj deviz in zlatnine v skupni vrednosti okoli 70.000 tolarjev. Minulu konec tedna je bilo vlomljeno v prostore Doma strel- cev v Slovenski Bistrici. Izginilo je pet pušk, nekaj daljnogledov in streliva. Po oceni so bistriški strelci utrpeli škodo za 450.000 golarjev. V noči s srede na četrtek, 5. okto- bra, je bilo vlomljeno v Mercatorje- vo samopostrežno trgovino Po- trošnik Lenart v Zamarkovi ulici. Vlomilec, po nekaterih znakih sta bila dva, je odnesel precej cigaret, kave, sadnega sirupa in nekaj dru- gih drobnarij. Policisti so brž prišli na kraj vloma in ukradeno blago našli v bližnjem grmovju. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v skladiščne prostore KZ Lenart v Selcah pri Veličini. Z vlomilcem je izginilo več gum različnih dimenzij. Po oceni je trgovina oškodovana za 190.000 tolarjev. NAKLEPNO VZVRATNO TRČIL v četrtek, 5. oktobra, okoli 17.30 je Niko K. vozil osebni avto Merce- des od Slovenske Bistrice proti Mariboru. Med vožnjo je v naselju Zgornja Polskava in v naselju Mor- je naklepno ogrožal voznico oseb- nega avtomobila Renault clio Tere- zijo M. Dvakrat je naklepno vzvrat- no trčil v njen avto. Zaradi razjasnit- ve okoliščin tega nevsakdanjega pobalinstva na cesti so policisti po- licijskega oddelka Rače zaprosil vse morebitne priče ali očividce, da se jim oglasijo. •>FF OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Ida Fištravec, Veščica 31, Ljutomer - Roka; Jožica Mikša, Sodinci 18, Velika Nedelja - Sebastjana; Beti Koder, Krajgerjeva 19, Ptuj - Evelin: Nada Debeljak, Gradišča 5, Cirkulane - dečka; Zdenka Vogrinec, Sovjak 5, Trnovska vas - Kristijana; Dragica Korez, Kočice 13, Žetale - Tadejo; Mateja Robin, Nova vas 79, Ptuj - Kevina; Natalija Ce- dula, Kajžar 59, Miklavž - Majo; Biserka Hiržim, ■ Višnjica 4, Ivanec - deklico; Renata Jcšc, Vrazova 1, Ormož - dečka; Ana Maj- hen, Dolanc 21/d, Cirkula- ne - dečka; Olga Kosi, Zamušani 51, Gonšnica - Domna; Barbara Šic, Sp. Hajdina 11 l/a, Ptuj - dekli- co; Helena Zupanič, Lanco- va vas 15/c, Videm - Jana; Majda Šegula, Mezgovci ob Pesnici 61/a - Saro; Valerija Toš, Vitomarci 8, Vitomar- ci - dečka. POROKE: Boris Krajnc in Marinka Jelen, Videm pri Ptuju 27; Mitja Letonja in Marija ŠantI, Maistrova ul. 6, Ptuj; Mitja Gjurasek, Mi- noritski trg 2, Ptuj, in Janja Ljubeč, Vodova ul. 5, Ptuj. UMRLI SO: Marija Bezjak, roj. Strelec, Markovci 18, -:' 1908,129. septembra 1995; Frančiška Šoštar, roj. Simo- nič, Prešernova ul. 25, Ptuj, 'i: 1917, t 1. oktobra 1995; Franc Težak, Veličane 61, 1922, t 2. oktobra 1995; Matilda Črešnjovnjak, roj. Vurcer, Sveti Tomaž 20, 1949, t 3. oktobra 1995; Ivana Veber, roj. Pod- goršek, Rogaška cesta 12, Ptuj, 1925, + 4. oktobra 1995; Darja Avrelio, roj. Leskovar, Prešernova ul. 5, Ptuj, 1959, t 4. oktobra 1995; Marija Lubec, roj. Krivec, Vičava 53, Ptuj, -l^ 1905,15. oktobra 1995.