V Trstu, v p»na«fefl«k, 15. jantarja 1S17. Letnih XMI. 12'iaja V Sc.k uđll, tudi nedeljah ob 5 zjutraj. in praznikih, L -a Sv r.vir As: Stega !t 20, I. nadstr. - Vsi Vaj * p^ljajo nrednlista. Kefr^-.lrirans pi«ma «=e ne ••prejemajo in rokopisi se ne vrtajo. .. j; n odiovoT.I iiiednik Štefan Gsdim. T astiiik bonsorci) • "r.žSinosf - Tisk t,sk?rn= -EdinosU;. «dru«c£ vxt;caim .om v Trovski boji. vtacedonska tronta. — Popolnonia po- i-esrečcni sunki Francozov ob Ohridskem; jezeru. Razno: Minister zunanjih stvari, grof Czertini. obolel- __ Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 14. fKor.) Uradno se razglaša! 14. januarja 1917. Vzhodno bojišče. — Zapadno \a!eni so osmanske čete odoiie ruski sunek. Sicer v romunski nižini vsled slabega vremena nobenega posebnega bojnega de-IM Jugovzhodno Herestrau je za- brigadj generala Goldhacha včeraj z ncuadnim itapadom višino 701. V ozem-ijii ToUvesa uspešne akcije nemških oe-aeikov, Hi >o prizadejale sovražniku težke izgube. Dalje severno nič varnega. Italijansko bojiSče. — Mir. Jugovzhodno bojišče. — Dne 11. januarja so deli treh francoskih polkov padli avstrijske postojanke na južnem dtii. Ohridskega iezera z vzhodne i rancoski napad je Mi odbit, pri čener so sodelovali tudi vzhodno iezera napada^či avstrijski in bolgarski oddelki. Včeraj zjutraj so pre^ie naše čete v napad In so vrgle sovražnika preko Cerave. Namestnik načelniku generalnega štaba: p L Hofer, s m!. ura^i poročilo. BERGLIN. 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. januarja 1917. Zapadno bojišče.-— Razven ži-vabnejšega copovsko^a ognja na obeh sir^seh Soir.me je bilo na vsej fronti cb deževju in deževju le poratno bojno delovanje. i<»oiii noči oill sovražni pa-truli.il napadi na več tečkah odbiti. Vzhodno bojišče. — Fronta p* in-ca ! eopol-Ja Bav.: Nobenih bistvenih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: V4 vzhodnih Karpatih sg severno Zlate Bi-5ti ice nemški grenatHrjl ra več točkah prodrli v rusko postojanko, prizadejaii sovražniku težke izpuhe in se vrnili v sms-shi ukaza s pienom in tije*nlki v lastno postojanko. Južno oltoške ceste je bil zasede« neki vrh. SO ujetnikov ie ostalo v rokah napadalca. — Mackensenova armada: Neugodne vreme r^'e ramrere so omejevale bojno deiovai>;e. Ruski sunek cb Seretu. se \ er oz a pa dno BraHe, je bSI odbit. — Maceuonska fp^ita: Sovražen sunek med Vardarietn in Dojranskhn jezerom. južno Stojoko\a, je bil brezuspešen. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Boi§inKi urntfno poročile. SOFI I A. 13. (Kot.) Mscedonsiui fronta: vzhouno Ćerne ste se dv-s sovražni ^totniji poizkušal približati na?«m postojankam, •a ste bili pregnani: le na nekaterih toCkah home slab topovski ogenj. — Romunska fronta: Pred !&scceo >:no povzročili na neki sovražni ladji požar. Zavita v plamen je bila od gnana po Donavi. SOFIJA. 14. (Kor.) Generalni štab javlja: • Na maeedonski fronti je bilo samo med Va "arjem in Dojranskim jezerom živahnejše delovanje sovražne artiljerije. Sovražnik _;e napadal južno vasi Stojakovo, toda njegov napad je bil zavrnjen že po našem ounju. Na drugih frontnih odsekih šab artiljerijski ogenj. —. Romunska fronta. — Ob dolnji Donavi med Galacem in lsacceo posamičen artiljerijski ogenj na «>beh straneh. Z našega brega smo obstreljeval? vojaške naprave v Galacu ter kolodvor in železniške mostove v Nižini iresta. V kolodvoru je izbruhnil požar. .Naša letala so metaia bombe na Jur-»ev$ko pristanišče in na bližnjo letalsko postajo. 7. januarja je bilo četam na vseh frontah preči ta no dnevno povelje, v katerem gcneralissinius Žekov v imenu carja Bolgarov opozarja na zavrnitev mirovnih predlog rv osrednjih v lasti od strani entente, naznanja bolgarski armadi, da bo vojna po krivdi pohlepnih sovražnikov trajala še dalje, ter hrabriim vojičakom sporoča Željo ujedinjenja bolgarskega naroda po detli titi v ne m porazu z* vratnih in pohlepnih sovražnikov. Turško uredno poročile. CARIGRAD. 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Konstatirano je bilo, da je bila križarka, o katere uničenju je bilo poročano, angleška križarka »Seapiane«, težko poškodovana stražna ladja pa najbrže italijanska topničarka. Neka patrulja naših. Ob Donavi bojujočih se čet. je prinesla s posrečenega napada na sovražno postojanko s seboj 21 pušk. Naše poizvedovalne patrulje na macedonski fronti so dne 9. januarja jugozapadno Seresa odbile angleške patrulje. Angleži so pobegnili in so stavili na bojišču 12 mrtvih. Neka druga naša patrulja je na istem mestu razrušila velik del žičnih ovir Angležev. — Na ostalih frontah nič važnega. CARIGRAD. 13. (Kor.) Iz glavnega sta^ na se poroča: Fronta ob Tigrisu: Dne 11. januarja je ena sovražna brigada zopet napadla del naših postojank vzhodno Ku-tekur.are; odbili smo napad z znatnimi izgubami za sovražnika in predrli s proti-iizparfoftt v sovražno postojanko. Napravili smo ujetnike in uplenili tri avtomatične puške. Po dopolnilnih poročilih smo odvzeli sovražniku v boju dne 9. t. n. šest avtomatičnih pušk In množino orožja in vojnega orodja. — Kavkaska fronta: Nenadni napad nad eno stotnijo močne ruske čeče je bil odbit. — Romunska fronta: Etta naših v Romuniji operlrajočlh divizij je dne 12. t. m. napatila Mlhaieo. Uiela je 400 mož in uplenita več strojnih pušk. Na begu je utonilo veliko število ruskih vojakov v Seretu. — Sicer nič važnega. SevMfll bistvi i ententni noti W!sm STOCKrlOLM. 13. i Kor.) Odgovor en-tente Wilsonu uapravlja na Švedskem zelo slab vtisk. Listi vs^^i strank soglašajo v tem, da se o navedenih mirovnih pogojih ne moie razpravljati. Veliko je razočaranje v ententi prijaznih listih. KOD AN J, 13. (Kor.) >-Politiken:< izjavlja o mirovnih pogojih entente. da jih nobena politična stranka na Nemškem nc more sprejeti. Zdi se torej, da je razprava o miru. ki i o je državni kancelar pričel pred enim mesecem, zaenkrat prekinjena. Toda mir je vendar na pohodu, kakor je pisa! pred kratkim »Vorwarts<. Ako ie beseda mir« enkrat padla, ne bo več izginila iz razprav. Kajti ni je dežele v Evropi, kjer ne bi naraščala želja po miru. BHRN, 14. (Kor.) ^Berner Tagblatt« pravi v nekem članku o noti četveroza-veze med drugim: Sodba se mora glasiti: Ententa bi bila mogla prokrčiti pot miru s tem, da bi bib sprejela roko nasprotnikov ali vsaj roko nevtralnih prijateljev. Ona nadaljuje vojno, ker gredo njeni nameni za osvojitvijo dežel in svetovnega gospodstva. ROTTERDAM, 14. (Kor.) Nienwe Rot-terdamsehe Courant« prše: Nad vse čuden \ tis napravlia, ako »Ne\vyork Times« Že v naprej proglašajo za nesramnost, čc centralni vlasti pogojev aliiran-cev ne bi smatrali za zmerne. So sicer tudi razni angleški listi, ki, kakor se zdi, z vso resnostjo verujejo, da pogoji aliiran-cev ne zapirajo vrat za pogajanja in da je sedaj vrsta na Nemčiji, da pove, je-li mir še mogoč. a KOELN, 14. (Kor.) »Kolnischc Zeitung« poroča iz Wasliingtona z dne 12. t. m.: Odgovor četverozaveze se različno presoja. Splošni vtis je ta, da ne pripušča nobene nade za mir v sedanjem trenutku. Najbolj je presenetil osorni ton note skupaj z zahtevo, da se Turčija prežene iz Evrope ter da se vrnete Alzaciia in Lota-ringija. ____ Položaj na Grškem po zadnjem ultimatu. PARIZ, 13. (Kor.) Agence iiavas poroča iz Aten: Sprejem ultimata entente je , bil sprejet ra miroljubnega dela prebival-istva z veseljem in je dovedei do srečne razrešitve ;>oložaja. Vlada je pričela izvrševati zahtevane odredbe. V Pek>ponez je odšlo mnogo vlakov s četami in vojnim orodjem. General Kallaris, poveljujoči general 1. armadnega zbora (Atene), čegar odpustitev it zahtevala ententa, jc zaprosil za dopust. Olasom poluradnih listov so vojaške tsblasti prepustile aliirancem šest baterij. Na drugi strani pa je 3000 mož broječa množica demonstrirala za kralja in proti sprejetju ultimata. Niiisttr zunsnlih stvori grof Czemin zfeokL DUNAJ, 14. (Kor.) Minister zunanjih stvari, grof Czernin, je zbolel in mora ležati v postelji. Cesar jc včeraj popoldne posetil grofa Cžernina in ostal pri njem pol ure. __ Slovesna otvoritev državnega sveta v Varšavi. VARŠAVA, 14. (Kor.) Avstroogrski generalni guverner v Lublinu, fzm. Kuk, šef njegovega generalnega štaba Hauser, voditelj civilnega deželnega kornisarijata dr. vitez Madeiski in drugi zastopniki avstro-ogrske vojaške uprave so prispeli !f slovesni otvoritvi državnega sveta. Dr. Kerzf stopil v pokoj. DUNAJ, 14. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja Najvišje lastnoročno pismo na tajnega svetnika dr. Kerzla. kl inu dovoljuje na lastno prošnjo vstop v pokoj in izreka popolno priznanje in toplo zahvalo za dolgoJetno uspešno zdravniiko službovanje pri cesarju Francu Jožefu. Rasne politične vesti. Češki glas na naslov »Reichsposie«, oziroma nemških krščanskih socijalcev. V nekem polemičnem članku piše »Union*: Kar se tiče Ijubcznjivostl, s katerimi trakti ra »Reichspost« nas Čehe, nas puščajo povsem hladne. Ne razvnemljemo se nimalo, če »Reichspost« kulturo Češke označa kot »izrecno nemško kulturo«, kajti ona (Reichspost) je pač zadnja instanca, ki bi bila poklicana za sodbo o kulturelnem delu narodov. Tudi se ne raz-grevamo, če trdi, Ja nas nemška manjšina daleč presega v s ojih činih za državo in deželo. Vse te druge trditve so obnošena gesla nemš! o radikalne gospode. Če - Reichspost š j sedaj paradira žnjimi, ne pridobivajo s tem na vrednosti, marveč so le značilna za nižino, do katere je krščansko socijalna stranka sedaj padla! Bilo bi pod dostojanstvom češkega naroda in njegovih glasil, ako bi se liotdi zavarovati proti takim izjavam, ki se obsojajo same po sebi. Le eno bi hoteli zapisati »Reichspost1"« v beležnico z ozirom na besede o nemški kulturi: Minoli so tisti časi, ko se je moglo trditi, da kak narod tvori sol zemlje in da je edmi nositelj dobrin človeštva: vsi narodi in vsi heroji duha delujejo na veliki gradbi svetovne kubure in le pri premočno razviti narodni prevzetnosti je možno usmeliti se do trditev. kakršnje si upa izrekati »Reichspost«. Sedanji voditelji nemških strank, ki menda nimajo nobenega drugega opravila, nego da razmišljajo o zatiranju nenem-ških narodov, naj bi si poklicali v spomin besede Friderika Ludovika Jahna, ki je menil: »Z narodi se ne da isostopati kot z voskom in testom. Vsi tisti narodi in vladarji, ki ohsovražujejo druge narode, da bi jih prelili ali pretopili, so sami obtičali, ali k večjemu dozoreli za stfsko.« Davek na imetje v Nemčiji. V torek se je na berolinski borzi nenadoma pojavila precejšnja potrtost, tako da so kurzi začeli precej padati. Vzrok temu dejstvu je razburljivo sporočilo državnega poslanca dr. Stresemanna na shodu, ki ga je imel v nedeljo in kjer je govoril o fiuančm obremenitvi nemške države in davčni porazdelbi teh brey»en. Poslanec dr. Strc-setiiann je izvajal nekako tako-Ie: > Zaradi nakopičenih vojnih dolgov bo najbrž treba v državi novih davkov v znesku šestih do sedmih milijard mark. Poleg tega bo treba še novih davkov v zveznih državah (nemških) in novih občinskih davkov. Na merodajnih mestih so si na jasnem o dveh glediščih, namreč o tem, da teh davkov trajno ne bo mogoče zmagovati, temveč da se mora del dolgov poravnati takoj z dalekosežnim davkom na imelje — tudi na mala imetja — v znesku ene četrtine do ene tretjine imetja. Nadalje se je na jasnem tudi o tem, da ni mogoče izpustiti neimovitih krogov. Za delavca pomenja torej ta takoimeno-vani status tjuo rastočo draginjo in rastoče davčno breme. In za to bi se moral zahvaljevati načelu: Vsak nosi svoje lastno breme____« .— Nemško časopisje se obširno bavi s to vele važno izjavo in pravi večinoma, da je stvar pač res zelo „razburljiva da pa vendar ni prišla nepričakovano. To je tudi res, kajti če pomislimo, da bodo vojni stroški Nemčije, kakor pravijo Miinchener Ncueste Nacliricli-teu <, znašali do konca tekočega leta okoli 70 milijard in da se je nabavila, oziroma se nabavi vsa ta ogromna svota s posojili, potem znašajo samo obresti teli ix>-sojil najmanje 31 - milijarde na leto. ne gled-j na vse druge skupne državne potrebe, katerim se pa priključujejo še državne potrebe posameznih nemških držav in potrebe posameznih občin. Potrebe so ogromne, in popolnoma umliivo je, da država tako ogromnih davkov ne m ;re znagovati leto za letom, in je treba torej precej energične, radikalne operacije, ki je, kakor je dejal posl. dr. Stresemann, nameravana v obliki davka, vsekakor enkratnega, na imetje in stcer do tretjine imetja. Veliko je, presneto veliko, posebno pri majhnih imetjih. U»da kaj se hoče: nemški narod, ki bo žrtvoval do konca tekočega leta 70 milijard v svoje voine nan ene, prenese tudi žrtev, da bo daroval teli 70 milijard vojnega posojila državi. In to še nI niti ena tretjina imetja državljanov nemSke drŽave, katero cenijo »Miinchener Neueste Nachrichten na 300 milijard mark. so bili tisti klici po rehni ah ne, in lahko je prišel do spoznanja, da bi se bilo dalo del ati sloven s ko politiko brez tega sredstva. Zgodila bi se bila potem lahko kvečjemu ta nesreča, da bi obstojalo med slovenskimi strankami nekaj več tolerance in medsebojnega spoštovanja in da bi bila naša politika v ma sisaterem Irenotku in na marsikaJeri strani mnogokrat bolj stvarna in temeljitejša, nego je bila. Tcda t'ares nam gre edinole za naredno-političue, narodnogospodarske in narodno-obrambne zadeve. Na tej podlagi iščemo skupnosti. Glede verskega vprašanja pa po ža ostni preteklosti, ki jo beležijo strankarski boji na Slovenskem v zadnjih desetletjih, ni upati, da bi se dosegla za skupen nastop naših strank tudi skupna pozitivna verska formula, in zato je pač naj-umestnejše, ako se zida skupnost le zgolj na podlagi vsem strankam skupnih narodno-političnlh, gospodarskih in narednoobrambnih točk. Verska točka se izloči, s tem je sa-moobsebi dano, da zastopniki katoliškim političnim strankam rasprotnjočih struj v skupnosti ne bodo iskali sredstev za uresničenje kakih protiverskih stremljenj; na drugi strani pa bi bilo za varstvo verskih in cer-kven;h interesov pri skupnem podjelu dovolj poskrbljeno že s tem, ker morajo po današnjih razmerah pristaši Slovenske Ljudske Stranke imeti v skupnosti itak odločno večino. Mislim torej, da to poglavje ni nepremostljivo, ako se pokaže na vseh poklicanih straneh dovolj dobre volje. Slednjič se moramo dotakniti * še neke temne strani našega javnega življenja; to je nestvarni in navadno 'zgolj osebni način polemike v tiskani in govorjeni besedi naše javnosti. Koliko političnih Itimpov, ban-ditov, tolovajev itd. je Zcibeleženili v slovenskem Časopisju in izgovorjenih na slovenskih zborovanjih! Bogu hvala, da ram je vojna tudi te zaupnosti odnesla, in ne dvomim, da si želi pač vsak razumen človek, pa bodi te ali ene stranke, naj se lista grda navada ne povrne več na Slovensko. Kdo zabavlja in 2inerja ? Tisti, ki mu manjka stvarnih razlogov za bra-nbo svojega stališča. Tak h nevednih delavcev pa v naši javnosti sploh ne potrebujemo. Stremiti moramo za tem, da bomo vedno bolj v stanu dokazati primernost in pravilnost svojega j '.vnegi delovan a z ra.mmn mi znanstvenimi razlogi: ie s takim delom s? dosežjo trajni uspehi v javnem življenju. Končno pišemo in govorimo Še z namenom, da izobražujemo Ijrdstvo, ki nns posluša. Ali pa se pravi izobraževat« ljudstvo s tako pisavo, kakor je bila pred vojsko pri nas premnogokrat običajna, bodisi v političnih, bodifi v gospodarskih ali znanstvenih prepirih? In tudi časti ni delalo to narodu n i k a k e. Seveda izboljšanja teh razmer ni mogoče doseči potom sporazuma med strankami; treba je ie pri mnogih so-trudnikih na tej in oni strani nt kaj več sramežljivosti in razumnosti. .Morda od po sameznih vodstev tudi nekaj več stiožje kontrole glede častivrednega nastopanja posameznih sodelujočih udov: potem bo precej boljše! S C « Stranke bodo obstojale tudi po vojni, kakor so obstojale doslej. Sleherna pa pravi, da išče s svojim delom dobrobit naroda. Če je to res, potem v tako važnih in odločilnih trenotkih, kakor je baš sedanji, ne bo težko najti poti za skupno postopanje. Ako se ne bi našla ? Tedaj bo za to težko odg jvarjal oni, ki bo kriv nesporazumlj ±nja. življenje pred vojno toli bogato. Brezobzirni, vse zahteve morale zasmehujoči kult lastnega plemena se začenja zopet šopiriti, ter le za svoj narod zahtevati pravico do svobodnega razvoja, za druge pa vsakovrstne represalije. Niti tega se ne plašijo, da narodno zavest pri pripadnikih sosednjega naroda proglašajo za državi nevarno in da silijo k čim večji nje utesnitvi. Skušajo, da bi razvneli strasti, ki bi celo tudi v mirnih časih morale delovati skrajno ogorčljivo in razdevalm^ tembolj pa v taki grandijozni vojni, ki stavlja do požrtvovalnosti vseh tako velike zahteve! Eni hočejo položiti v grob deželno avtonomijo, drugi napovedujejo vojno državnemu temeljnemu zakonu o enaki pravici narodov, t.-etii bi hoteli nastaviti šolstvu drugih plemen nož na (Tu je cenzura črtala nekoliko vrstic). In s takimi nauki, ki tako jasno kažejo konjsko kopito satana narodne despocije, hočejo državo > pomiaditu in ažurirati »novo ero«! Mesto da bi v različnosti narodov, ki v človeški družbi zasledujejo namen medsebojnega izpopolnjevanja in skupnega napredka, videli prednost države in višji duševni namen, proglašajo narode kot podedovano zlo, kot oviro, ter začenjajo razlagati krivi nauk, da se v naši Avstriji more vladati le v smislu enega plemena in le centralistično. Enako pravico proglašajo kot Scilo in Karibdo za avstrijsko državno ladjo ter proklami-rajo popolno nadvladje enega cdlnuga jezika kot rešilno pristanišče za to ladjo. Tam naj najde ladja zaželjeni mir, !c tam uspeva čudotvorna panaceja (zdravilo za vse bolezni), ki inaugurira novo ero bla-j ginje in sreče---- Da ti nauki nc pomirijo nikogar, da marveč globoko žalilo vse resnične prijatelje monarhije, za to se ne menijo njih propovedniki! Tem krepkeje treba nagia-šati nasproti takim bojnim klicem, da le ena cdma pot dovaja k rešitvi narodnega vprašanja in do narodnega miru v monarhiji. Ta pot je najstrožja izvedba narodne enakopravnosti! Vsak poizkus, da bi § 19 državnih temeljnih zakonov porušili, izzove le nove konflikte. Ravno med vojno je Avstrija podala naiprepričevalneji dokaz o svoji moči kot država. Vkljub temu predstavljajo posamični politiki monarhijo kot »težko bolno« in usiljujejo svoja zdravilna sredstva«, ki pa morajo dovesti le do nasprotnega temu, kar bi utr-jalo. Nadejamo se, da ti načrti ostanejo le pobožne želje in da bodo merodajni činitelji pri vseh svojih korakih imeli pred očmi edino le blaginjo vseh, ter da se bodo izogibali vsake enostranosti, kakršna se jim hoče sugerirati! ___ Ho krivi pet!! Ozračje se Osti ! (Konec.) Prezreti ne smem važne točke, ki ji tudi člankar — nj— posveča mnogo svojih izvajanj : Versko vprašanje. Pred vojno se je v slovenski strankarski politiki dnevno govorilo o „brezvercih," „farjih* itd. Nad dve leti, odkar imamo vojno, ne slišimo več ti:tik glasov in zdi se mi, da jih tudi rav nič ne pogrešamo. Kdor je otef. imel je časa dovolj razmišljati, ali e Pod tem naslovom priobčuje neki član češke narodne, takoirnenovane staro-češke stranke: Na novo oživljeno politično življenje v naši monarhiji je, žal, podkrepilo stari nauk izkustva, da je vsikdar in v vsakem času elementov, ki se niso ničesar naučili in ničesar pozabili. Vsi, ki so blage volje, so s>e nadejali, da svetovni požar, ki sedaj pustoši Evropo in v katerem je naša monarhija pokazala občudovanja vredno odporno silo. napravi pri nas konec notranjim sporom. Kaj nam je bilo bližje nego razveseljiva vera in sladka nada, da izkustvo, ki je je .dalo nepremagljivo skupno postopanje vseh naših narodov, skloni nas vseh brez razlike, da se za vedno odrečemo prepiru, ter da se čudovito učinkujoči recept edinstva na bojiščih prenese tudi na notranjepolitično življenje?! Kakor vsi na bojiščih zastavljajo vse za državo, tako naj bi v zaledju delovali v bratskem združenju, da bi največjo vseh skušenj, ki nam jih je usoda naložila, prebili istotako sijajno, kakor jo naši bratje na bojiščih. Široki sloji ljudstva niso štrli te lepe nade. li so za skupno sodelovanje, ničesar nočejo več čuti o prejšnjih uničevalnih bojih. Tuj jim je vsak narodni antagoni-zem. Hočejo, da narodi spoštujejo drug drugega, da medsebojno respektirajo svoje pravice in da odnehajo od vseh prizadevanj, ki gredo za tem, da bi druga plemena trpela škodo, ter da bi se jim nadeval nasilen jopič. Zal pa, da je pri nas še vedno političnih krogov, ki nočejo nič vedeti o takem božjem miru med narodi Avstrije ter usiljujejo javnosti vse tiste stare bojne klice, na katerih je bik) naše Pozor, svojci vojnih uletnlKog In elBllnlh inMranceu 1 Vedno bolj se množe vprašanja in pritožbe iz prebivalstva glede neugodnega položaja vojnih ujetnikov v Rusiji, katere pošiljajo deloma na vojno ministrstvo, deloma na poizvedovalni tirad za vojne ujetnike, deloma pa na različna društva »Rdečega križa«, na zunanje ministrstvo in drugam. Mnogo teh dopisov pa dokazuje, da so ljudje glede uradnih mest, na katere se naj obrnejo, čisto napačno o-rjentirani. Zato se mora posebno pripomniti: A. Agende za varstvo vojnih ujetnikov v sovražnem inozemstvu, so osredotočene v vojnem ministrstvu,, katero Je v teh vprašanjih edino odločilno mesto. B. Glede civilnih internirancev v sovražnem inozemstvu je kopetentno zuua-nje ministrstvo ne glede na vojno ministrstvo. C. Kot oficijelno pomožno mesto vojnega ministrstva v zadevah vojnih ujetnikov deluje urad, katerega je najilov: Oe-meinsames Zentralnachvveisbureau, Aus-kumtsstelle fiir Kriegsgefangene, Wien I., Brandstattc 9. Ta osrednji poizvedovalni urad pa obstoji zopet iz več oddelkov. 1. Kdor poizveduje o kakem civilnem internirancu v sov ražnem ozemlju, ali hoče imeti ženitno polnomoč za vojne ujetnike in potrebuje pojasnila glede razreda napredovanja ujetih častnikov m kadetov, kdor hoče povprašati brzojavno v sovražnem ozemlju o vojnih ujetnikih, ta se naj obrne na sledeči naslov: Ge-meinsames Zentralnachvveisbureau, Aus-kunftsstelle tur Kriegsgefangene, Wien L, Fischhof 3, telefon št. 16.567. Z. Preiskavo o vojnih ujetnikih v sovražnem ozemlju preskrbi urad. omenjen pod št. L 3. Denarne pošiljatve v sovražno ozemlje posreduje sledeči urad: Genieiusames Zentralnachvveisbureau, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Geldstelle, Wien L, Graben 17, telefon št. 1404. 4. Kdor išče za kakega vojnega ujetnika ali civilncga interniranca v sovražnem ozemlju varstvo in pomoč, ta se naj obrne na naslov: Gemeinsames Zentralnachvveisbureau. Auskunftsstelle fiir J Kriegsgefangene, Abteilung F, \Yren L, jBrandstatte telefon št. 12.617. 5. Kdor hoče poslati vojnemu ujetniku kako n j igo, to kihko pošlje polom slede- Stran II. V EDINOST* štev. 15. V Trstu, dne 15. januarja 1917. C- gu tirada: Oeineinfeames Zcntralnach-v •hhurtML. ^iiskarift^stclle ffir kriegs-k W»en L. Landskrongassc 1. ttr:eT!.r št. 14,400. ali pa potom das Ftir-sor«ckf>mitee ffir Krieg<.gefaiigcne des ung rM'iti. Wutcn Kreuzes. Budapes*. rit ut. 1- 6. K i 1'očt občevati z lastnim pri-iać > države v od sovražnika zase-uen /ciiiiiu <^edai možno le z Italijo), naj -t « brue na naslov : Gemeinsames Ze'itra .i ^weisbiireau. Auskunftsstelle fur k-ieg>tfa*aitKLrte. VVieii I.. Brudtstattc «», Mefoii št- 12.(»17. 7. vd r išct potom iskalnega lista, ki je I - iudi \ ra/.no o-zeiisije. kakega lopreiai ca. ta naj se obrne na naslov: -S" diMat! zur Ermittlung vcrscbolicner Kri, -t im Fcide . \V ieu I- Stnck itn Eiscu l a 5. u Iv? št. 76Jt» in 10.159. ali ra na \atona-N'. JegvzeK . Budim- i cita IV.. \aczi ut 38. L). Drutfa uradna mesta ali mesta v-ega riža* e ne baviio z vojnimi i -:Ct- ik:. t I* ^ vdov a nje posameznih oseb a;i t a :v pri nevtralnih diplomatskih / isj k: ic absolutno nedopustno. \ . - ; - ; » je o poMUl voj- • i v na \>ei» krajiii in v vsake;.t . in, najbolj natančno informirano in i n v ta namen na razpolago organi-, ; k se poslu/Jiie vseii dostopnih v i.i p<.-mučnih sredstev. i. s ♦ neverietno ie. vlu dobe privatne c r. fc.-'cnih dej>:viii vesti, kaure naj j, .i ::;*zuane vojnemu ministrstvu, ker ii ujetnikov ccnzuri-r. i v vojnem ministrstvu in sc potem i imenovanemu ministrstvu. \ 'e. viiu vojnemu ministrstvu pred-[ . informacij. se ie takoj v prsih me-v \oire organizirala pomočna služba stilu ter sc ie posebno diplc-i m potom |/osreti«>vaio. Pa nre- s ci i us',»e!i. se nio^a posebno na to opo-zu\ : >-e zadene v Kusiji na eti^ vrsto t- ž i ! kalnega značaja (klimatične ali z • bc razmere, pomanjkanje zdra- v . - V organizacija itd.l. £ele po vojn: se I i inrglo prebivalstvu vse to natančni p !.; en načti ;. «krbeio za vojne u-jeinike v sovražnem »nozemstvu. m • • I/ tefia poročila voji»ca ministrstva sij e da se np' n;:M ljudje, ki iščejo kakega : i.,! ujetnika ali pa civilnega m-! !c na zgoraj imenoval-v urad.-, ki jim bodo sli v vsakem azi-ru ua roko, nc pa na različne urade v ino-ze n. navadno ničesar ne dosežejo a! p ec!n pripravijo našim ljudem ob-C. -io. Obračanje do tujih društev, za* u>, >tev itd. je tudi nedopustno._ tino), Crisnig čl Co. (kav. Sport), Irena Abram (kav. Nuovo) po K 200; Aloiz Canciani (kar. Nuo-va Stazionc), A. Furlan (kav. Piazza (ikiscppina). 1 F. De*ra*si (kav. Flora), F. Marinscheg (kav. Artnonia), Aleksander Coen (kav. Armonia). AL Coen (kav. Monitiiore), Ignac Demarchi >er\ola). P. Damiar.i (kav. Seriola). Anton Dalla-brida. A. Cojcoy, Izidor Battich, lv. di V. Lauro. Aston Jeric, Jos. Valmarin. J. Tamburini, Pavel Defilippi. Jak. Frank, P. Zudenifiu. Anton CepiC, Aloiz ^kerl. Mira Tomac, Julija Peicovich, Marija Maurovich, Diomira RieKer. Alfred Stiglich. Leopold Mara. Julij Kfovis (hote! Nilo), Herman 1 Marincovich, Iv. Apollonio, Antonija Varisco. i Marija Parenzan, Cecilija Zorzcttich, Kajetan pl. Jurco. Anton Pettarin. Paskval Teodor. Irena Botteri. Matildu Crasnicli. Mici FichbcrRer (r.otcl Metropol). Franc .Biancbini, Pavla Candusio. Mois^ Wei5man. Aiu Malvasia. Oirolamo Oiursev j Marija Marinschek, Leopcldina Hutter. Franc ' Strinjsaro. Antonija Parovel, Tereza Kavre. Jos. I Senizza Sv. Iv^vsko Konsumno društvo bno: Česen K 5*30 do K ^broklje s cvetjem 80 vin.; *br ' ?e brez cvetja ^^ vin.; kislo zelje 76 vini; rdeče korenje 52 \1n.; rumeno kore 40 vin.; cvetni karfijol 8 namizna iabolka) —; peteršilj 5O e 64» vin.: kisla repL rh do 64 vin.; s!a : • repa M vin.: salata vin.; ohrovt 5t> \ .»1. I . C'. -4t *5 1 ^Znonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto XVII. Uredil Kngclbert (ianj?! P>16. 1 ast in založba »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učitelistva <. T'rctj sci;(ij imamo 12. zvezek lanjskega letnika Z\onek . z vsebino celega letnika. Ko pregledujemo vse tc priobčene , pesmice. i>ripovedne in poučne spise, ix>-ienj sestavke v pouk in zabavo, ki smo ]ifi tekom leta čitali s prav tihim zadovolj-tvoin. kot jih čitala naša mladina, moramo reči. da yre »Zvončku pod stro-kovnjaskitn vodstvom uctclja Engel-herta (iangla vse priznanje. Naša mladina ima tako malo sebi primernega čti\ a. a » se ga ji nudi toliko in tako raznovrstnega. kar ie gotovo glavna stvar, da sc je list moral priljubiti ne samo naši mladini, temveč tudi vsem onim, ki žele naši deci posebno še v sedanjih težkih časih nekaj veselih uric, s katerimi pa je obenem združimo udi marsikaj, kar ji je v ouk hi razbistritev uma. In potem še Kotiček gos pot a Doropoliskcga«, kjer >e tako lepo mišljenje in razpolo- ženje naše mladine z vseh strani naše domovine in z; seje v njena srca toliko dragocenih zrnec. Za tekoče leto obeta uredništvo poleg raznih drugih spisov tuji Slike iz živalstva«, »Čudovite živali iz pradavnih m današnjih dni«, nadaljevanje o > Bobu in Tediui«, nadaljevanje spisa »Z delom se učimo« itd. Gradiva torej obilo in najboljšega. Priključujemo se torej \ubilu uredništva in upravništva Zvončka«, ob zaključku sedemnajstega letnika in pravimo: Starši, dajte svoji deci dobrega čtiva, in to ji nudi »Zvonček«, ki zasluži, da mu vsak dosedanji naročnik pridobi vsaj po enega novega naročnika. Naročnina znaša na leto samo b K — tako naj se popravi tudi na platnicah, — imovitejši pa naj iz ljubezni do slovenske mladine primaknejo še kakšno krono, da se ohrani naši mladini ta prepotrebni list, ki trpi vsled vojnih razmer prav tako, kot vse druge naše kulturne naprave. — Dajmo torej, da bo »Zvonček« tudi še nadalje tako ljubko zvonil naši mladini v zabavo in pouk, kot je doslej! Naročnina nai se pošilja: Upravi »Zvončka«, Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Domače vesti. V tretj'č pod kljnč! V Sarajevu so v tretjif zaprli veletržca Mojzesa Šaloma rad: ifere dobavljanju črevljev. Proti nje-it u - m b ; /e dv« procesa: v Serajevu in B:> a bi' * -! nbakrat. Se- da* v radi i^te stvari zopet deli pod 1 .Ini. \ tretje gre rado. Morda mu /daj pridejo do živega. Mesna za£. t. m., se b^G : o J 9l 'z do 1 pop. in od .V/2 pop. d*- ' pop. prodaj;;!e na javni dražbi dragocenosti. zasta\ljene meseca februarja leta 191na sve'lcmodre listke serije 137 in ^icer od št. 10701 do Št. 12tHM». Isl m ?. vojno posojilo. - 37, Izkaz. fi.-u.it o eriij Triesiina K N>ti*oć; Errcst pl K 0. ^ «f ordinarijat (VII. podpis), M**-. B-V*lavo (II pod piv) p<, K 10tisoC: Sodni fnnk^:ijii^r i bi\ak*-."i v Trstu (razen že sena--atno p'.'i? zneskov.) K 5.1«*): Fran: l.entič K Pobcrt Bisiach. f. Skerlavaj. Tere/a Sktr- i*. 1 rj Riosa (nad. pod p ). lekarna Vielrnctti po K 2i.soć: Erne^t Piisek. Anton Suttina. dr. Albert llir)»ch pL SLron>torfi". N N.. greraii hišnih ■sc P. Br^ovich po K ltlsoć: P. Harlovicb. N. N p K r***: Iv. Bian.'ii. N N p<» K .V»0; Ovi-4pm IMnjinici. tirni' Forchi^^sin po K 230; Anton N. N- Mari;u Zeiukr, Julija Andriano. A'"»ert J;.rza. Rud« If Časchicra. l uka ^tuparich. Ed%a!d J sipina Palrr.j (hotel brioni), Arto l.cnćek. Macdslciu Lozič, Franc Zt?liant, Aia >teiai.utti. i.iu Zad iik. Marija Rubinich, K. ^ ' estri. Lucij * Cervelin. l^onierik Pilot, Albert Lj . (kav. Rcwl-nc). P Ordul; (kav. Bizan- zrno. Hujskanje proti madžarskemu narodu. Pester Lloyd« poroča: Kakor je znano, so po romunskem vpadu na Sedmograško lanjske jeseni našli begunci zavetišča tudi v Budimpešti, kjer so jih nastanili tudi po Šolali. Med begunci, ki jih je bilo več sto. ste se nahajali tudi dve ženski iz Braše-vega. ki sle se demonstrativno pogovarjati po romunsko. K6 so jo opozorili, da ne gre to. je ena teh dveh žensk, vdova 11'.na Coliban, izrekla besede, ki so žalile madžarski narod. Državno pravdništvo ie vložln proti tej ženski obtožbo zaradi hujskanja proii madžarskemu narodu. V ponedeljek se je vršila razprava pred budimpeštanskim kazenskim sodnim dvo-ron\ Ko je uradno postavljeni braniteli dr. Jurij Nagv izvedel, česa je obdolžena obtoženka, je izjavil, da mora kot madžarski odvetnik odložiti obrambo, ker ne more braniti osebe, ki psuje njegov narod. Razprava se je vršila nato brez branitelja. Obtoženka je tajila, a priče so izpovedale obrtmenievalno. Sodni dvor je obsodil vdovo zaradi zločina hujskanja v enoletno ječo. Proti razsodbi je državni pravdmk vložil vzklic zaradi prenizke kazni. Obtoženka ostane v preiskovalnem zaporu. Pijan kipkan. Pred sodiščem v Ply-mouthu je stal kapitan neke angleške ladie Stavman obtožen, da je zaukazal napad na neko angleško bolniško ladjo. Kapitan ie bil večinoma pijan, in v tem stanju bi i>:i jako rad poizkušal svoje topove. Ze v lV-rt Saidu je kapitan ukazal topničariu (Jiitordu, naj odda rt) strelov tjavendan. Oifford ni hotel streljati, nakar je streljal kapitan sam. Tisti večer je priplula proti Stavmanoverrru parniku angleška bolniška ladja s svetlo gorečimi svetiljkami Rdečega križa. Kapitan se je strahovito jezil nad temi lučmi in je zaukazal. da naj se strelja na to ladjo. Moštvo pa tokrat ni hotelo poznati šale in je uklenilo kapitana. Pozneje je poizkušal kapitan vreči topničarja Gifforda v morje, kar se mu pa ni posrečilo. Sodišče šc ni izreklo sodbe. - Gnjat za 800 mark. Iz Slezvik-Holštaj-na poročajo berolinskemu »Lokal- Anzei-geriu<: Tu se dogaja večkrat, da prihajajo bogataši iz Hamburga ali Kiela. večkrat z avtomobilom, da kupujejo za naravnat neverjetne cene od kmetov razna živila, ki jih je drugače težko dobiti. Ker gre očividno za liudi, ki veliko zaslužijo v vojni, seveda siotaki in tisočaki ob takih prilikah ne igrajo nobene uloge. Prcd-kratkirn je v bordesholmskem okrožju stopile v hišo neke kmetice nek tak gospod in zelo vljudno vprašal kmetico, ali ne bi imclii na prodaj gnjati. Kmetica je rekla, da ne, nakar je gospod pokazal gnjat, ki je visela v dimu, in dejal: iTamie visi ena!« Žena je odgovorila: »Da, ta telita 42 funtov (21 kg), pa jo no ram prihraniti za moža, ki težko d Ju. Gospod pa je potegnil iz žepa listnico in dejal zvito: »Će vam dam 800 mark za gnjat. ali mi jo\iaste?« Žena ga je debelo pogledala zaradi te visoke ponudbe, a takoj nato je snela gniat in spravila na mizo naštetih osem stotakov. Možakar je plačal kilogram šunke po 45 kron, če pa računamo današnjo večjo vrednost marke, pa celo po 58 K. Potem naj se pa človek čudi, če kmet drago prodaja svoje pridelke. .•Kralj smodnika«. Vojne dobave so vrsto amerikanskih industrijskih kraljev pomnožHe za enega, čigar ime je bilo doslej le malo znano. Je p.i to »kralj smodnika- Pierre Samuel Dupont. V Wiiming-tenu v državi Delaware stoji še danes mailina smodnišnica. ki jo je zgradil leta 1802. Pierre Samuel Dupont iz Nemoursa na Francoskem. Pierre Dupont je bil od-iičen lojalist in državnik, ki je vsled ve^ like revolucije leta 1790. pobegnil v Ameriko, dočim je na Francoskem republika zasegla njegovo veliko imetje. V Ameriki se je začel kot prvi baviti v veliki meri z izdelovanjem smodnika. Tekom minulega stoletja so smodnišnice ostale v po^ sesti njegove rodbine in so se sčasoma razvile v mogočno industrijo. Že leta 1915. je čisti dobiček Dupontovih tova-ren naraste! od 5,600.000 dolarjev, ki so ga imele leta 1914.. na 57.SOO.OOO dolar-iev; narastel je torej za več kot tisoč od-i stotkov. Delavstvo sc je v enem letu pomnožilo od 53o0 na 62.128 oseb. Vse tovarniške zgradbe so zgradili v največji hitrici in v manj kot treh mesecih so zgradili barake za 20.000 novih delavcev. Pierre Samuel Dupont je znal izkoristiti vsled vojne nastali položaj bolje kot vsakdo drug. Med 68 tovarrtimh ki so last tvrdke, ste najmanje dve. ki naipravijo na dan nad pol milijona funtov eksplozivnih snovi. Dupont pošlje čez morje vsak dan za en milijon dolarjev municije. to; gosp. Hinko Schmidt steklenico konjaka; g.a Perhauo Josipina steklenico ruma; g.a Tomažič 2 paketa čaja. 2 škatlji cigaret; g.a Milič 2 steklenici konjaka; g.a Daneu 2 kroni; g.a Martelanc 3 krone. Vstopnino so preplačali: Najdič Davorin 10 K; Kosič Zofija, Prele. Pisteli po 5K; Stergar 3'60; Schmidt Hinko 2'80; Hvala, Gombač Adolf po 2 K; N. N. 1*80; N. N. 1*60; Andolič 1'40; Primožič Ivan 1'20; Medic, N. N. po 1 K; N. N. 80 vin.; Brana, Kralj, Aljinovič. Macarol, Bartel. Krese-vič, N. N., N. N., N. N., po 60 vin.; Udovič Ivan 50 vin.; Bukovnik. Trobec oo 40 vin.; štirje Neimenovani po 20 vin . Joiti-bač 10 v. Ker se ni mogla udeležiti prireditve, je darovala g.a Kosovel 4 krone. Vsem darovateljem prisrčna hvala! Gdč. Anica Kodrič je darovala za božićnico otr. vrtca v Kol on j i dva para čevljev in tri pare copat. Lepa hvala! Pri božičnici magdalenske podružnice CMD so darovali po K b: Vekoslav Kodrič in Matija Zlobec, po K 4 Miloš Vekjet in I. Lah. po K 3 Jakob Merliar in ga. Zupane, po K 2 Simonič, Fr. Tomažič, Iv. Stekar, gostilničar Cač. ga. Miklavec, j. Macarol in Šturm Jos.. K 1'60 Šorn, po K 1 Trošt, Budihna, Poropat, Poljšak, Pc-gan, Macarol, Klunipešter, Godina, Rudeš, Besednjak. Gulič, Cunja, ga. Godina, Mar-tinčič, ostanek K 44'40 je bilo dobrovoljnih prispevkov mesto vstopnine. Odbor podružnice se vsem prav srčno zahvaljuje. — Magdalenski podružnici CMD daruje g. A. Miklavec v počaščenje spomina pok. svaka Matije Primožiča K 10. V nabiralnikih magdalenske podružnice CMD je bilo pri Tirolcu K 4, pri Nardinu K —*14t pri Caču K 1*18, v Konsumnem društvu na Kolonkovcu K — 02. G. Krečič (Kersich) je izročil po g. Kodriču K 10. CESKO - BUDjrviSKA ftCSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna \t Trstu) se nahaja v .uliai Mle Po«t« šte* 14. vhod v uHci Oiorifio Oalatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba In slovenski jedilni ti _______ ZDRAVNIK Med. Dr. Koral Pernlčlf stanuje v Trstu, ul. Giulia 7611L n. (zraven T-reherjeve pivovarne) fn ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. zrn MlranJ«, Mrvouit In «troSk« b«* luni (blizu cerkve sv. Antona novega«) LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsem, katerih se tiče: Ce ne priobčimo takoj darov za razne »večere«, je že takoj pritožba, ali pa ponoven seznam darov, češ »če se je izgubilo«. Ljudje božji! List je zaradi sedanjih razmer tako ozek, da ne moremo takoj ustrezati vsem tem nepotrebnim željam, ali celo zahtevam. Vsaj v sedanjih Časih bi gospoda darovalci par vinarjev ali kakiti darov v »natura-lijah« lahko zaupaJi odborom CMD podružnic, da so res sprejeli te darove in jih porabili v določene namene. Našim ubogim otrokom pač ne bo nihče odtegoval onega, kar jim je kdo daroval! M Ml za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Hcrco Confoiii, Trst, U. Campanlle 21 Riuniene fidrlstlca di Slcurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena l£ta 183S. Zavarovanja proti žkodi. [ ovzročeni po ogujn streli in eksplozijah. Zhvsrovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini 7. vlomom. Zavarovanja pošiljate v na moiju in po snham. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši knmV. naći] ah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Star.je zavarovalne glavnice na življenje (31 13 1915) K 546,405.949-— Odkut obstoja dru/ba, je bilo v T^eh braniah iv plačano na škodah K 872.453 4 43-85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in vaf-nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. m l PODLISTEK. iA „Ne sodite,...! Roman. — ^Uka tamie, milostiva tetka, gospod v uniformi. i o je naš najmilostivejSi vladar. — A j----ali smem »Migledati sliko od blizu? — Se\ eda----Magda, daj jo sem. Sonja se je nasmehljala: — A rtMiici, on je!----MoJ današnji v>poinik. Splošno začudenje, vprašanja semter-fja----zadrega je izginila. — A'i m se res vozila s knezom? Ali si *e vozila v prvem razredu? Ali sc ne itkh^ fjorda. S<^nia? — N., s.rl^ek, . t. ie u i j učeua. da- sira\no je bil knez v ci\ilni obleki. V ostalem inu pa uniforma pristoji veliko bolje. Vstopil je v M. in se je celo uro vozil / menoj. Pogovarjala sva se in bila sem vesela, da sem zopet videla človeka pred seboj, ko sem bila toliko easa sama. Pogovarjal se je s teboj? Kaka čast! Tetka je bila vsa razburjena. Sonja ra j se ie posmejala na glas. ko se je spomni Ta, kako jo je občudoval s potfkdi, in pa tudi. ker sc je njej. Ki jc skoraj vsak dan občevala z najvišjo g<; do, zdck> tako mišljenje smešno. Saj > je cclo tudi car sam dal predstaviti »lepo Sonjo«. — Ti je pač dvoril, ker se tako smeješ? Pri Magdi se ni vedelo nikdar, kje se je nehavala omejenost in pričenjala zloba. Pusinia je bila hipoma neznansko ošabna, j - Ali misliš, da si dam dvoriti po vsakem gospoda, ki slučajno najetim nani? I — Ah. nc oziraj se na otroka, — je pripomnila Jos!]/nia. D AKO VI. Za »Božićnico« na Vrdelci so darovali: Franica Tominc 3 K m masla, Franica Je-jičič, Alojzija Baretto, Ivan Oodina, klepar, in Anton Koren po 1 K. Fabjan Žgur 10 K, Zofija Višnjovec 2 K, Katarina Va-tovec 2 kg sladkoria, Jakob Perhavc stekl. ruma. Vsem darovalcem presrčna hvala! V počeščenje sptmiina blagega pokojnika gosp. Martina Andreja (jodina daruje obitelj Anton Sancin Drejač 20 K družbi sv. Cirila in Metoda. Darovi, došli ces. komisarju. Myrto P. Scaramanga K 600 za sleteče namere: K 100 otroškemu zavetišču Burlo-Oarofolo K 100 za zdravniško postajo K 200 za o-krepčevalnice na Krasu in K 200 v^jno-oskrbnemu odboru za vojake na primorski fronti. Vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Rojanu K 23'36, nabranih med učenci tekom meseca decembra, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. Za Silvestrov večer pri Sv. Ivanu so še darovali: gospa (iradišarieva porcelanast servis za socivje. servis za kavo. nočno svetiljko, 40 kosov torte, 10 luno-nočno svetiliko, 40 kosov torte, 10 limon; g.a Germek Tončka porcelanast pepelnik, 2\'-i kg sladkorja; R.a Suban iz Višave šartelj in % 1 mleka; druž. Hn-bemik servis za kavo; g.a Karmela Zi-darič cvetlično vazo; g.a 2gur Antonija servis za pivo, g.a Zadnik — Sv. Ivan servis za kavo; g.a Ana Hočevar servis za pivo, g.a Gašperšič sito za moko; pn-redilni odbor škatljo finega pisemskega papirja: g.a Gmeiner V2 kg zdrobljene kave; g.ca Jožica Dovgan škatljo biško-tov, druž. Ščck tri jabolčne štruklje; g^ N. N. 1V2 kg sladkorja; g.a Ponikvar tor- :sl 4ALI OGLASI ■ ■ ■ a m se rakunmjo po 4 lUt be««do. Kasto« iiakaaa bea«d« m rm8a-■ajo enkrat vai. — Kajuanjia : pristojbina saala 40 evntink. . S? II Trst - m Stadion 10 - Trst Odprt ođ 8'2 zvečer naprej Cena: l. vrste K 2. II. vrste KI. V novem sKladtttu Jlustrla" S: mešane cunje od 80 stot. do K 120, vol-a od 6-7, bomba/. 5-6, žaklje, žima, steklenice in vrv po najvitgih cenah. Yin Molino Grande itev. 38. — Moro8:novi£. ^ahnaiIUh« idč« učitelja za Cečkt jezik. Po- HOSPOBICnn nudbe pod „T. M •• na lan. odd. Edinost'. ftf.U tifftlfi po K 1-50, barv h. ne po K UNije Delt - S0, bombaž K 6*-, volnena pokrivala K 3 50, leteni e K 4 —, rabljeno obleko K 2 -, belo volno K T'—, Bivo volno K 6*—. Zaloga ulica G ppa 1«. Nac^on. EainAanC A atom .Terk;6 posluj« zepot r svojsus fOIfiSrOI at«lj«ju v Trstu. T>a dsll« Post- iUv. 10. ^07 Ha debelo samo za pifprotlajalce. Nogavice, sukan««, pip«, mile, gpsaiijev« podpet-■ik«, razni gumbi, denarni««, mazilo za č«vlj«, •loktričns svotilj k«, baterij«, pisemski papir kotlini svinčniki, zaponk«, prstani rdečega križa, krama za brado, Ilica, razoa rezila, robst, mrožie« brk«, pl«t«nino, sraja«, spodnje hlače, ogUdala, ustnik«, razno glavnike, zaponk« „Patent Kaopfs in drugo prodaja J 4KO 9 t>:VI. ulica «. Si««U fttev. 19 3« za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabllimento Austria^o dl Credlto per Commercio ed InduBtria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Fllcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37»%, na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. Blagajno je odprta od M Z In od 3-5 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 precJpoldne. Elutifnl jeRieni podplati ..pax in jekleni iz linoltum prevlečeni prdpetniki, ki se pritrdijo toliko na nove, kolikor na rabljene čevlje s par žeblji. Podplati *PAX", patentovani v Avstro-Ogrski in v Nemčiji, so elastični, lahki, ne ropotajo, se ne polzijo in trajajo dolgo. Pripravni tudi za gospe, posebno priporočljivi pa za dečke in za one, ki mnogo hodijo. — Trajajo najmanj 3krat toliko kolikor usnja!i podplati, in so vsled tega skrajno ekonomični. — Par podplatov in par podpetnikov stane samo za malo časa in v svrho reklame kron S.—• Za naiočila zadostuje poslati v papirju izrezano mero podplata in podpetnika skupno z imenom in naslovom naročitelja na I. FRAGIACOMG — Trst — Corse št. 1. II. nadstr. Uradne ure od 10-1 h 4 3. PoSIljatve samo po povzetju. — Nisem oirok, sem več kot vi vsi, sem zaročena. — Ali res. malica? — Da. i noj Ar tur je komandiran v vojno šolo, in ko se vrne. se zaročiva javno. Sonja ji ie ljubeznivo podala roko čez ; mizo: j — Čestitam! — Hvala. Joj, ali imaš dragocene prstane! Ko bi jaz imela kakega takega. Sonja je snela prstane. Izberi. — je de>ala kratko. — Kako, izberem naj...? — Ali da. kakor se ti poljubi. — Srčna ti hvala. Tega-le z rubini... ali smem? Sonja je prikimala. Potem p« se je zopet ozrla na kneževo sliko, ki je stala prednjo, in vprašala:* — Koliko lei pa šteje knez? (Daiie.) IIIIMMMIIIIMBMIIMIIMMIIIHM MM ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Tratu). Ustanovljena L 1831. Zikladi aa jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,964,656.23 Glavnica za Mvarovanje žlvIJenU 3l! decembra 1914: K 1,295,816,563. PlaCana podvra«la o«Meta 1881 do 81. decembra 19^ K 1.212,012,598.5o. S 1. januvarjem IV07. je društvo uvelo za življensk! oddelek nov« glavne posoie polic« aadariene največjo kulantnostjo. Povdarjati le sledeče usodnosti potic«: I. Velja v alb takoj od izdania: a) brezplačno nadalje^nje veljavnosti police za celo vloio. kadar mera zavarovaaec vrflti voj. službo ako ie vpisan v polah črne vojske, k) ako Dlača zavarovanec lmlm od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki ie izgubila veljavo ikled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrSi v teku 6 mesecev po preteku roka. II. - Velja > alh p« pretoka 6 »esecev od Izdania: , w . . a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brc* vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater'sibodi defeli tega sveta. (Svatova« police) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v rfvoboffi. UI. Veljavnih po pretaka aaega leta po izdanju police: ,.n(uoh(n a) zavarovanec se oprosti plačevanju ra meSana zavarovanja v slučaju, da postane nespoaoben za deln. IV Veljavalh po pretaka trab let od izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec amrl vsled »amoraoia, poskuSenega samomora. . c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju Druitvo sprejema zavarovanje tudi za _ žlvlienje. požar, prevažanje in ulom.