Posame sne Stevllket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1'—«
.TABOR* iihiji nak dan, nama nedelje ia praanikoa, ob 18. ari a datumom naalednjcua doc tar dane aadnojsa patti D 10*—, ca mo* nemštvo D 18'—, doatarljaa na dam D 11'-, aa Utmmiaa D»-. iamrati pa dagaoora.
Narata m pri uprari .TABORA* MARIBOR. Jarcmera aBaa «*».«,
Pošlfihifa DHaidna v ptoVIn!. Cena danasnl@ Štev. 75 para.
Posamezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1’—v
UREDNIŠTVO ne nahaja n Mariboru, Jurčičeva ni. it. 4* L nadstropje- Telefon intemrb. Ha 276* UPRAVA ee nahaja • Jurčičevi oliei it 4, pritličje desno* Telo* ion it. 24- — SHS postnocekovn* račun štev. 11 *74l
Na naročila brca denarja ae m •sira* — Rokopisi aa »• vračajo*
Naslov
Maribor, sobota 22. avgusta 1925.
T
Tit
i c e
	
	
II
Potrebujemo jih za brate — tam preko ! Sprejema se v Mariborski tiskarni (v knjigovodstvu).
Radič je moral zapustiti Beograd.
Na pritisk radflcalakih' krogov je odšel že pred soboto, da ne bi uhajal ined
srbske kmete.
tov govori zelo1 .veliko in jako naglo, Sicer pa je napravil Radič nanj jako dober vtis. Radič pa je izjavil lakonično
BEOGRAD, 21. avgusta. Dames do-Iboldue je 17723vala posebno senzacijo vest 6e bo Stjepam Radie vrnil že nocoj-v Zagreb. Radič j® namreč ves cas trdni, da ibo oetal do sobote v Beogradu. N jelkovo naglo vrnitev motivirajo _ naidi£ev-Sttki krogi B pretvezo, da je prejel iz Zagreb® nujno pismo. Vse to pa je izmi-®jemo. V resnici jo Radič moral oditi pritisk radikalcih krogov, ki so se «a hoteli odkrižati zavoljo n jegove propagande. Hotel je namreč izrabiti današnji tu jutrišnji dan in še govoriti kme-»m v beograjski okolici. Radikalom pa 3« že vsega preveč in so mu odločno ma-toftgniR, da naj odpotuje.
Sijoči se je Radič e«**81 v	sp.a'
Ms« z voditel jem ridalkalom Aco Stamoje-■Mčem iz Kmjaževca. Konferirala sta pol dirugo uro. Po seetamku je izjavil Aca
Stanojevič, ki je star in bolj molčeč go-
feipod, da ud mogoče ponoviti vsega, kar S© Radič govoril, češ, d« voditelj Hrva-
Hrvatska Zajednica se bo razpustila?
Ustanovitev hrvaiske revizijonistične stranke.
, MAGREB, h. avgusta. V političnih zatrjujejo, da se bo Hrvatska Zajednica v kratkem raaspustila. Na ni e-ho mesto bo »topila nova stranka, tako* *vana hrvatska revlzljonistična stranka. Nova stranka bi imela sledeči program: 1. revizija ustave, l 2. federalistična preureditev države, 3. finančna in gospodarska samostojnost Hrvatsko in Slovenije,
4 monarhistično načelo.
, Tej stranki ibi pristopili tudi oni ra-diievci, ki so nezadovol jni z radičeveko »edaujo politiko.
državni podtajniki so danas prevzeli posle.
BEOGRAD, 21. avgusta. Kralj je 2® 16. avgusta podpisal dekret o imenovanju državnih podtajnikov. Danes so prevzeli svoje resorne posle in aieeor:
V ministrstvu agrarne reforme: dr. Vlada Andrid za Bosno in Hercegovino, Bora Milovanovič za Južno Srlblijo, La-*a Sušakovič za Vojvodino, Vsi radikali.
V ministrstvu za šume in rude: Boža KulundSie, radikal, znam kot predsednik legijon&rskc zveze.
V ministrstvu prosvete: prof. Josip Basanč, radičevec, aajedničansiki disident.
V ministrstvu financ: Minko Neudor-fer (radičevec).
V ministrstvu socialne politike: dr. Jgraj Krujevič (radičevec).
Drobiž po 2 Din razdeljen.
»
Pojavil »e bo te dni v prometu. j-SUSAK. 21. avjg. Včeraj je dospelo na 10 vagonov drobiža po 2 Din v bednosti 200 ituiLijanov Din. Pošiljatev »o razdelili na Ljubljano, Zagreb in Beo-krad. Diraiga pošiljaitev, 'ki je dospel® v G-ruž, je bila razdeljena med! Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Pošiljatev »a Južno Srbijo bo prispela ** Solun. Kakor se sporoča, bo finančni miniister odircdlil v najkrajšem časji ko-je novih dukatov.
Sestanek Hi Wendla z Ljubo Jovanovi-čem.
s BEOGRAD, SL avgusta. Po vesteh iz mplita je prispel tja znani nemški pu-to Jkjjat&lj, Jugoslovanov H«r-
»Vz-roki sporazuma somii najbolj ojaču-jejo sporazum.«
BEOGRAD. 21. avgusta. Snoči je imel Stjepan Radič daljše posvetovanje s predsednikom1 r ati i ‘k ail skeipc-a Ictatoa Ljubo ŽivkoVi čemi. O sestanku je podal Radie novinarjem sledečo izjavo:	^
Na sestanku sva se do dobrega spoznala. Seveda sva ob tej priliki popila veliko jougurta (kislo mileko, ki ga v Srbiji veliko pijejo). Govorila sva o .problemih socialno politike iu^ iskala metod, po katerih bi mogli čimpreje predložiti skupščini socialine zakone, — Upam tudi, da bo naša držav® čez tri leta najbolj urejena dlržava v Evropi. Govorila sva tludli o etpouaižumU. Nisem vedel, da je Živkovid tako veli.k kulturen mož. Izvrstno obvlada francoščino in pozna tudi diplomatsko zgodovino.
miamti W e ud el. Sestal! se je z Ljubo Jovan o v i c e m in je imel ž njim daljšo konferenco. Po vsej verjetnosti sta razpravijiatla o inozemski propagandi proti Srbiji, iki ji hočejo nekateri na podlagi meklh izjav Ljube Jovanovič* naprtiti odgovornost za vojno.
Komunistična obsodba na Poljskem.
VARŠAVA, 21. -avg. Preki sod je obsodil tri mlade komuniste, ki so 17. julija streljali! na varšavskih ulicah na stražnike in civiliste, na smirt z usmrtitvijo. Branitelji so so protivili češ da proki sod ni v to pristojen.
LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA.
Lesno tržišče.
LJUBLJANA, 21. avg. Hrastove deske 40, 70, 80 mm, obmejna postaja, denar 1300. Bukov les, naklad, postaja, denar in blago 17.50.
BORZA.
CURIH. (Avala) 21. avgusta. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 2442, Beograd 9.225, London 25.015, Berlin 122.65, Praga 15.25, Milan 18.72, Nevvyonk 515.50, Dunaj 72.55 Brussel 23.45, Budimpešta 0.00726, Varšava 89.50. Sofijia 3.75, Bukarešta 2.G5.
ZAGREB, (Avala) 2(1. avgusta, Curih 1.08050—1.089.50, London 270.74—272.74, Berlin 13337—1337, Dunaj 7.82—7.92, Praga 184—166, Milam 202.21 204.61, New yonk 55.56-5616.
Pozitivna stran Radičevega sodelovanja v Ženevi.
Maribor, 21. avgusta.
Zagrebški ».Tutamji list« jo objavil v četrtkovo, številki nekoliko bomlbasti-čem uvodnik o pomenu vlade RR z ozirom na zasedanje Društva narodov in Radičev prvi diplomatski nastop v Ženevi. Poveličujoč pretirano reči, ki jih je svoje dni pretirano zmanjševal, ponavlja list Radičeve v emtuziazmu rojene besede,	da	je naša	država postala	»no	'kraljevem'	pri-
hodu v Zagreb balkanska velesila, čez dvajset let pa. bo velesila tudi za Evropo«. Nami se zdi. da bo naša delegacija v Ženevi pomenila v septembru letošnjega leta. isto toliko kolikor je pomenila. Prejšnja leta. Biti so časi. ko je Radič Pošiljal v svet s»voje memuraiudume, pa so ugledi naše države ni zmanjšal. NoČc-m Pa zatajiti dejstva, da ima Radičev diplomatski nastop v Ženevi tudi pozitivne strani, samo da niso v neposredni zvezi z !Qru.štvom narodov. Zasedanje te svetovno korporacije privabi veliko politikov in novinarjev. Mnogi izmed teh
so slišal! in nemara celo saimi pisali, da obstoja v Jugoslaviji močna iprotidržav-na struja, ki zastopa idejo obnovitve Avstro-Ograke. Habsburška propaganda je namreč to raztrosila v svet bolj kot si mislimo. Stjepan Radič je veljal kot predistavitelj te ideje. Ce se bo sedaj ta destruktivni jugoslovanski politik pojavil kot sotrudnilv onih istih politikov, ki so sedemi let zatirali njegovo nejasno in tako različno komentirano politično koncepcijo, tedaj bo to uspeh. Pa no toliko za Radiča in saimohrvatsko politiko, kol ikor za tisto jugoslovansko državno politiko, ki se je začela s krfsko deklaracijo in pozne jo z ujedinjenjem. — Tuji politiki bodo namreč težko razumeli. odkod ta čuden in nenavaden spo razum. V evropske možgane to ne gre talko zlahka. Toda — tu se pridružuje mo »JutaTmijemiu lestu« — ves svet se bo lahko prepričal, »kako smešine in gol ju-five so bile naideje onih, ki so mislili, da bodo naše notranje prepire lahko u-poralbiti v svoje sebične namene. Ženeva bo konec bajke o nestabilnosti naše države, Ženeva bo oster in zgovoren demanti, posvetitev večne resnice, da je duh naroda močnejši od slučajnosti, da je misel skupnosti neomiajana in neomajna ...«
To bi biti o popraviti v toliko, da sta bil,nest naše države ne bi 'bila. omajana, tudi Če ne bi bilo sporazuma RR. Ni bila omajana niti v letih najostrejše radi-čevske kampanje. V letih, ko je bila 0-ifcoli mas razpredena močna mreža so vražnikoV, ko smo imeli nestalne meje, ko so se Habsburgi dogovarjali'z zapad-niimi diplomati, ko je bil na vseh koncih in krajih še priličen kaos — v teh letih ni mogla nobsraa defetistična aKcija o-maj-ati državne stabilnosti; Edino, kaT je mogla, je bilo to, da je dala gradivo sovražni propagandi, da je zalivala različne goljufive upe. Škodovala nam je pohtlčno in gospodarsko, zlasti gospo nareko
Temu je sedaj konec in to -- namreč onemogočenje spletk proti naši državi in njenemu kreditu —’ je nasporno pozitivna strarn Radičeve poti v Ženevi. 7anj — za g. Radiča - pa ta pot. nekoliko spominja na Canaoso.	'-ob.
Dnevna kronika.
— Tudi dobrega je preveč! V beograjskih listih beremo, d® so celo vladini krogi, ki sioeT priznavajo g. Sit.iepanu Radiču vso dobro voljo, sposobnost itd., postali nekoliko nervozni, ker Radič to iiiko govori in s tako »slovansko šinoiko-srčnostjo« poriva svojo osebnost vospred je. Tako vami takorekoč »mit Weiib und Kiind«, kakor pravi Schopenhauer, in-spicira razna ministrstva. Radikalna siporazumaškia pamet se proti temu »hunt« in za Radičevim hrbtom se njegovi prijatelji vprašujejo: »Arna kako mu ovo idef Ni niti član parlamenta niti predsednik parliaimontairnega kluba —a ministri so odgovorni samo parlamentu, m;i n istrskemu svetu in kralju«. Talko pra vijo v Beogradu, kakor da ne bi imeli umevanj® za »seljaoki tip države«. Se bo treba navaditi na več takih inšpekcij »mit Weib uind Kind«... Tudi Društvo narodov se Jbo najbrže moralo navaditi: da bo v Ženevi šlo težje ko v Beogradu, si lahko mislimo. Ta rahla nejevolja pa tudi pomeni, da so se radikali celo dobrih Radičevih strani že nekoliko — nasitili.	—ob
— Zasedba prostora letošnjega ljubljanskega velesejma. Prejeli smo. Z ozirom n® številna vprašanja, da li je še razstavnega prostora na razpolago, sporoča uprava ljubljanskega velesejma, da so vsi razstavni paviljoni kompletno zasedeni In sc more ozirati na v zadnjem času dešlo prijavnice le v slučaju, da kaka prijavljenih tvrdk iz nepredvidenih zaprek odpove udeležbo.
— Rumuuski odvetniki poselijo 26. avgusta t. 1. svoje stanovske tovariše kraljevine S. H. S. da poglobijo prijateljske stike med obema narodni«. — Umestno bi bilo, da se tudi slovenski odvetniki udeleže tega sestanka. Pojasnila daje odvetniška zbornica v Ljubljani.
— 150krntni morilec. V kratkem se bo 1 pričela pred sodiščem' v Prizrenu raz- [
Leto: VI. — Številka: 189.
prava proti slovitemu krvoloku Jožefu Uke in njegovim tovarišem radi 150 zločinov, ki jih je izvršil za časa evakuacije pri samostanu Sv. Marka. Za razpravo vlada ogromno zanimanje. Kl»
— 2000 prošenj za ločitev zakona T Beogradu. Beograjski časopisi poročajo, da leži pri duhovnem sodišču za pra« v osi a v ne vernike okoli 2000 prošenj za ločitev zakona.	Rl.
— Vozne ugodnosti za dijake, ki su člani Ferijalnega Saveza. Gospod Minister za promet je na prošnjo Ferijalnega saiveza odobril z odlokom M. S. št. 23.789 z dne 13. avgusta t. I. da velja po-vlastica za 'A vozno ceno. dijakom članom ferijalnega saveza do 15 sept. t. 1. Dijaki, ki imajo legitimacije Ferijalnega saveza, zopet dobe pri potniških blagajnah četrtiinske karte brez nakaznic' od železniške direkcije.
•
— Kakšne mezde imajo delavci v Ru« siji. Po statističnih podatkih sovjetskega komisarja za dela Smidta je znašala povprečna delavska plača v prvi polovici t. 1. 76 odst. predvojnih mezd. Ak<» poiščemo plače v posameznih produktivnih panogah, najdemo sledeče stanje: delavci v papirni industriji dobivajo 113 odst. predvojne plače, delavci v kemični industriji 98 odst., delavci v kožni industriji 107 odst., rudarji 48 odst. železniško delavstvo 64 odst. Pripomniti je treba, da so bile plače v prvih dveh panogah predvojne plače izredno nizke.
— Bred, velikim političnim procesom v Rumuniji. Koncem avgusta meseca se bo najbrže pričel velik političen proces) proti krivcem znane tatargunarske po-bune v septembru lanskega /leta. Obtoženih je nad 200 oseb, večinoma bivših’ ruskih • oficirjev ter ruskih bol jševiikov. Zaslišanih bo nad 800 prič. Politična javnost pričakuje razpravo z velikimi zanimanjem.	KI
Proti Radičevemu napadu na Jugoslovansko Sokolstvo.
Maribor, 21. avg,
Radičev »Dom«, m čigar pisavo je odi-govoren osebno g. Stjepan Radič, je obelodanil oster napad na juigoslov. Sokolstvo. Očita mm, da nosi samo sokolsko ime, v resnici pa je batinaška in orju-naška tolpa, kar pomeni, da ubij® pravo in zdravo sokolsko idejo«. — Beograjska) »Politika«, ki slovi kot strankarsko neopredeljen, a sedaj vladi naklonjen list, je ostro zavrnila, ta čisto neosnovani napad, ki pač ne kaže, da bi ime Radič potekalo od »rad imeti« (ljubiti), zakaj ljubezen je ali iskrena, ali pa jo ni.
Radič je docela pozabil, dia je pokrovitelj jugo slov. Sokolstva — kralj Aleksander, pa da radi tega ne more biti besede o — tolpi. Pocabil je tudi. da so vel srbski Sokoli Člani jugoslov. Sokolstva, med njimi tudi Radičevi sedanji zavezniki in prijatelji. Predno je napisal besedo »bati n aška in or junaška tolpa«, bel bil moral prevdariti, o kom piše. Kakor so v miilenij'sko mogiio pokopali črepiinje, ki pričajo o bratski neslogi in mržnji, tako se zdi, da tudi v sporaamm! trosijo vedno več nevarnega netiva.
Toda to je njihova stvar. Nos zanima v tem* trenutku samo to, kakšni globlji razlogi vodijo radičevce, da v sedanjem položaju napadajo s tako strastjo jugoslovansko Sokolstvol Zunanji razlogi — političen boj narodnemu jedinstvu, ki ga jugoslov. Sokolstvo zastopa v brezkompromisni obliki — so sedaj brezpredmetni. Radičevci so vendar eaiml priznali načelo narodnega jediimgtva. —< To. da so v Sokolstvu razne_ politične stranke, ne sme Sokola motiti. S sokolskega stališča — in kdor govori pozitivno o Sokolstvu, se mora postaviti na to stališče — je dames jasno ‘kot beli dan, da se bodo morali hrvatski Sokoli prejo priključiti jugo slo vensk emu Sokolstvu, v katerem se zbirajo Srbi, Hrvati in Slovenci, nego se bo jugoslov. Sokolstvo pridružilo hrvateikemu. Ce so radičevci iskreno za »poraznim, tedaj morajo priznati to dejstvo, ne glede na to, ali se bodo v praksi ravnali po njem cild ne.
<1.
. .1. H
»T A BOR«
sPoliifcifkia« pravilno trdi. da utegnejo talke psovke pomoriti sporazum v srcih drobnih ljudi, še preden jmh je mogel o-grebi, če pa v teh srcih ugasne, bo zamrl tudi pri onih velikih, ki so ga sklenili. Kakor rečeno, sporaizuim ni naša zadeva, treba pa je, da varujemo to, kar je še svetlega v naši državi. Jugoslovansko Sokolstvo, ki združuje Srbe. Hrvate in Slovence k skupnemu in enotnemu delu, je brez dvorna tevetlejši pojav nego hr-vatsko Sokolstvo, ki seje_ v protislovju 9 Tyrševimi načeli mržnjo do onih Sokolov, ki se ne strinjajo z avijatičarski-mli poskusi hrvatske politike.	—-ob.
Gospodarsko pismo iz Prage.
CEPS Praga, 19. avg.
Vprašanje agrarnih cariin, ki je de-lalb'vladini koaliciji z dvema socialistič-nimfti strankama velike težave, so rešile koalfcijske stranke za silo na ta način, da so priznale potrebo zaščititi češko aigraamo produkcijo pred inozemsko kou-'kuremco. Koalicija pa se je sporazumela, da bodo imele te carine nekak premakljiv značaj: alko bodo padle (jene na domačem trgu pod določeno višino, se 'bodo avtomatično znižale. Sedanje naglo padanje žitnih cen, moment, ki se ga ni upoštevalo pri carinski tarifi, ko se je določevala višina cen posameznih pridelkov, poriva zopet vprašanje agrarnin carin v ospredje. Vlado je to očividno presenetilo in zateklo nepripravljeno, ker ni raeulnala, da bo treba agrarne ca-
fine tako 'kmalu uvesti. ................
,•/ .	*
Kakor poročajo razni listi, je bila v zadnjem času sklenjena pogodba, po kateri bo dobavila češka industrija Romuniji večje število železniških vozov v vrednosti 40 mili jonov Kč. Razen Romunije je naročila tudi Angleška, Indija, medtem! ko je izvoz vagonov v Jugosla-4Vijo letos popolnoma izostal.
v	.	•
Kabajnimio se v času priprav za sklenitev, češkoslovaško-nemšfce trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo pričela v najkrajšem eaisu. Na novi pogodbi je »lasti zainteresirana češka industrija, oije zahteve sedaj vlada vneto proučuje. Nekatere panoge češke industrije, kakor kemična, kovineka, tekstilna, zlasti pa industrija optičnih aparatov, so ostro protestirale proti nameravanemu znižanju carin, ker se Hoje nemške konkurence. Trgovinska pogodba z Nemčijo je izredne važnosti za Češko, ker stoji Nemčija ima prvem1 mestu češkega uvoza in tzvoza.
Nade 'čeških izvozničarjev v uspehe nedavno sklenjene trgovinske pogodbe med češko in poljsko republiko so popolnoma uničili novi ukrepi poljske vlade. Poljska je obnovila sistem uvoznih dovoljenj, kar mači za poljske kupce in češke izvoznike veliko oviro uspešnega kupčevanja. Novi ukrepi poljske vlade so izzvati očitno nezadovoljstvo poljskih in čeških trgovsko-indmstrij-eJkth krogov.
Z deiele.
Marija Snežna.
Due 18. t. ml ob k ur> zjutraj je — ka-Ičor Smo že poročali — za vedno zatisnil svoje trudne oči g. veleposestnik Rajko Sfiligoj. Bil je blag. družaben in skoz-inskozi zaveden narodnjak. Pred dobrimi 30 leti se je preselil semkaj iz Pri-irnomke — na narodno mejo — ostal je kljub majhujšemtu pritisku od strani Nambev zvest sin roajke Slave ter v tem! duhu vzgojil tudi svojo deco. Leta 1914 je bil aretiran im naznanjen kot »ruoofil« im »srbofil« ker je prodajal Ciril-Metodove koledarčke. Leta 1918 ob prevratu so mu Nemci grozili, da mu bodo sežgali poslopje. Kljub temu je naš ljubi Rajko ostal tirden in zvest, Slovenec — Slovan. Deloval je dolgo let pri
posojilnici pri Mariji Snežni, pri občinske m' uradu itd. Pred 8 meseci je zbolel in ni mu bilo več usojeno ozdraveti. — Nam! redkimi ob meji pa boš Ti ljubi Rajko ostal vedno kot vzgled vztrajnosti v spominu in časti. Slava, Ti. Cenjeni o-bitelji iskreno sožalje!
ti', a-v.
Mariborske vesti.
Marib«r, 21. avgusta 1915
m Himen. V tukajšnji pravoslavni kapeli se je včeraj porečji g. Karel Trib-nik, profesor na tukajšnji drž. gimnaziji z go. Justino Maček, trgovko s papirjem.	Ki-
rn Iz vojaške službe. Na lastno željo je upokojen polkovnik in komandant 32. artiljeriijsikega mariborskega pollka g. Milan BIeiwe;s-Trsteniški. Bil je tudi predsednik oficirskega doma v Mariboru, priljubljen in spoštovan v mariborskih oficirskih in družabnih krogih. Z njim odhaja zadnji polkovnik slovenske narodnosti iz aktivne službe.	KI.
m Dr. Kukovec v avdiienci na Bledu. Včeraj dopoldne je bil od kralja sprejet bivši minister g. dr. Vekoslav Kukovec v daljši avdijenci. Kralj se je zlasti zanimal za gospodarske razmere v mariborski oblasti.	KI.
mi Karambol kolesarja in voznika. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je peljal Franjo H. na svojem enovprežnem' vozu po Glavnem! trgu proti Taienbaehovi u-liici. Iz te ulice je privozil na kolesu Julij V. in se na ovinku zaletel v voz. Sam se je m,e,koliko ranil pri padcu, še težje pa je poškodovano kolo. Škode trpi 500 Din.	Ki.
m! Otvoritev »Apolo« kina. Dosedanji Mestni kimo v kazini, ki ga1 je prevzel g. Ivan Roglič, se je prekrstil v »Apolo« kino. Ker je renoviranje dvorane in stranskih prostorov skoraj že končamo, bo v petek dne 28. avgusta otvoritvena predstava s »Šarmantnimi princem'«. KI.
mi Harrold Lloyd v Grajskem kinu. ■Saimo do vš te viši nedelje dne 23. avg. predvaja Grajski kino prvorazredno 'komično igro v 7. činih »Iračunjeni nebo-ičtnik« s Harroldoimi Lloyd v glavni vlogi. Brez dvoma Harroilda Lloyda, sedaj najboljšega ameriškega komičarja, največji, najboljši in najmovejši film. Naš stari in priljubljeni znanec z debelimi, črno obrobljenimi »širni« očali nastopa ■kot pomočnik, v neki trgovski velehiši v Newyorku. Varanje zaročenke, d'a je poslovodja te veletrgovine, mu vkljub neštetimi neprilitaaim in ovirami briljantno uspeva'. Plezan je po nebotičniku, ki jie polno ifiirnrtnonevarnih scen, je dejanje zaise, ki jemlje gledalcu kar vid in sapo. — KolbsaTni nebotičniki. newyor-ške ceste, nepregleden-,promet.	KI.
m KluH-bar. Dnevno koncert Pepo Winterhalter. Kavarniške oene! 1603
Naie Sole.
Novo računalo.
Imel sem priliko, da sem si ogledal novo računalo, ki ga je konstruirali dr. Djcka Boigojevič, ki je učiteljeval v Sarajevu in Dervemti, Originalni model je poslala naša vlada na letošnjo razstavo dekorativne umetnosti in industrije v Pariz, kjer je bil sprejet kot najpopolnejše učilo za računsko-geomctrijski po-' uk v osinovni šoti. Izumitelj pošlje računalo tudi na ljubljanski velesejem!, na kar se posebno opozarja c. učiteljstvo, da ne zamudi prilike ter si ogleda to novost.
Bogojevičevo računalo je sestavljeno tako, da lahko služi kot prav dobro na-zoriilo za ves rač. in geometri jaki pouk, kakor tudi za pouk o dolžinski, ploščim-ski in telesni neki meri. K računalu spada namreč obilica figur, geometričnih teles, več metersikih palic, dalje sestavljeni® kocke dim3, votle mere im lična tehtnica z uteži.
Za 1. razred služita gorenji žici s kroglicami, da na njih izvedemo spojen »istem štev. vrst ih štev. slik. Na 3. žici je 100 palčic (10 om dolge lesene prizme).
Samostojen trg. pomočnik,
rnumfaktnrne »rantneino Špecerijska rtroke, «• spre,me s 16. septembrom. Našla r r u-prtri.	1703
tiče se služkinja za vsako dalo, ki zna tmdi kahati. k ma-bni družini s 1. septembrom Maribor, Stritarjeva sl. 20. 1710
Brivska oprema za tri stole z ogledali, brez stolov, ceno za prodati. Ogledati v brivnici ▼jekoilav Gjurin, Jurčičeva 9.
1711
96 lat stara gospodična,
ki je petnajst let samostojno vodila gospodiastvo na veleposestvo, dobra kuharica, teli primerne sluibe k boljši dru-t*oi. Ceni. ponudbe na apravo »Tabora* pod »Marica*. 1707
Išm zastopnika,
kateri razpolaga z zadostnim skladiščem za večjo količino špirita in kateri bi bil voljan prevzeti razpečavo našega špirita.
Dionifko društvo za promet s Špiritom, Zagreli, bana Jelačiča 2.
V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI
JUTRI, V SOBOTO ŽVECER
pojedina odojkov.
ki »o z večjo, barvano palčico razdeljene po 10 in 10. Te nain služijo za ponazoritev računanja v 2. razredu. Ker delamo s prizmami tako, da jih zavrtimo s spodnje žice na gornjo, dobimo a) številno vrsto, b) številne slike. Nad žicami je tabela s predalčki za osnovne tipe št. slik, za številke, ali tudi za črke. Čez prizme na 3. žici se da pritrditi me terska palica, katere vsaka stran ima razdel-bo, ki jo baš rabimo.
Pod žico s prizmami je tabla 1 m!, sestavljena iz 10 deščic, ki so 1 m dolge im 1 dm široke. Vsaka deščica je razdeljena v 10 dm?, zaporedoma belo in modro barvanih, a prvi dm1 je razdeljen še v cm2. Za 3. razred nam predstavlja vsaka deščica 1 stotico, vsa tabla pa tisočico. — Čez tablo se dado montirati žice (10) bodisi v vodoravnem položaju — za ponazoritev množenja, — ali pa v navpičnem' položaju, kar služi za določanje mestnih vrednosti dekadičnoga sistema, tvorimo za 4. razred ponazorujemo e centimeterskimi, oziroma mili metanskimi prostorčki, ki dajo pojme števil do 10.000, oziroma do 1 milijona. — Tabla se da obrniti. Na drugi strani je pobarvana črno in ima v 'sredini pritrjena dva kazalca, s katerima se opišeta dva 'koncentrična kroga, tako dobimo urino ploščo, kjer. se deca vadi pitati na uri in spoznavati čas ter rim', štev. do 12. (2. razred).
Pripominjam, da ie ministrstvo prosvete z odi. O. N. br. 8374 z 3- marca 1924 odobrilo uvedbo tega učila v naše šole in ga priporočilo. Izumitelj razpolaga tudi s številnimi priporočili in pohvalami od strani šol. upraviteljev. V Mariboru je model razstavljen, pri zastopniku g. Ambrožu Preatoni v bivši pisarni pivarne Laško na Aleksandrovi cesti 14, kjer se sprejemajo tudi naročila. Cen j. tovarišemi učiteljem' toplo priporočam', da si ga ogledajo. ~ A. Kutin m. p. ***''■''
Na doki. meščanski šoli II. v Mariboru
je vpisovanje dne I. sept. od 8.—12. ure. Razredni ponavljalni izpiti se vršijo v sredo 26. za učenke vseh razredov. Zasebni izpiti so 27. končni pa od 28.—31. t. tu- Začetek vseh je ob 8. uri zjutraj. — Ravnateljstvo.
Š Na državni deški meščanski šoli v Mariboru je pričetek razrednih (ponavljalnih),'zaključnih jh Zasebnih izpitov v torek, dne 25. t.m. ob 8. uri, konec v soboto, dne 29. tm. ob 8, uri. Vpisovanje v 1. razred je v torek, dne 1. septembra, vpisovanje dosedanjih učencev v višje razrede je v sredo, dne % septembra, p-bailcrat od 8. do 13. ure. Vsi novi im prejšnji učenci se morajo izkazati z zadnjim izpričevalom, novi1 učenci' pa tudi še 9 krstnim' listom in s potrdilom' o cepljenju. V soboto, dne 5. istept. je ob 8. uri šol. mlaša, v pondeljek, dne 7. septembra pričetek pouka. Ev. izpremembe na šolski deski. — Ravnateljstvo.
/port.
: Maribor 1920 nastopi v nedeljo dne 23. avg. ob pol 19. uri dopoldne na igrišču ISSSK Maribora v Ljudskem vrtu v prijateljski tekmi proti- prvemu moštvu ISSK Maribora. Naiši »stari« nogometaši iz leta 3920 »e nahajajo v prav dobri kondiciji, kar dokazujejo lepi rezultati v zadnjem! času, kakor proti rezervi Merkurja s 4:0, in proti Ptuju L s 4:2. Nastopijo v sledeči nastavi; Turk. Stau-ber, Vogrinec, Nabergoj, Mus to vic, Žafran, Glaser, Vauda. Štkraber, Vračko, Len asi.
: ISSK Maribor 1920 : ISSK Maribor I.
V nedeljo dopoldne ob pol 10. uri nastopita ta oddelka v prijateljski tekmi, ' ki bo zelo zanimiva in napet«, saj nastopijo stari preizkušena igralci. — Predsedstvo nogometnega odseka del egi ra. k tej tekmi naslednje igralce: Mernig,
* ' V MarihoruV^ne 22. avguffa 1925
Vauda, Bur jan, Fišer, Wagner, Radolič,, Škrob ar, Senica, Turina, Vodeb, HrešcaJcj II; rezerv a Kirbiš.	,	j
/okolstvo.
o Jugoslovansko sokolstvo proslavi lOOOIetnico hrvatskega kraljestva. Starešinstvo jugoslovanskega sokolskega saveza v Ljubljani je sklenilo, da Proslavijo vsa društva po celi državi, 8. septembra spomin lOOOletpice hrvatskega kraljestva. Najslovesnejša proslava bo v Zagrebu, kjer se bo vršila Slavnostna akademija in svečano zborovanj® JSS. katerega se morajo udeležiti V®® župe s prapori in po treh delegatih v krojih. Ostala bratska društva priredijo na ta dan ob 10. uri dopoljdne za svoj® član.k v o enako proslavo s predava/ njem.
: Sokolsko društvo v Sv. Lovrencu n® Pohorju priredi v nedeljo dne 6. septembra 1925 na vrtu gostilne Koder svoj javni telovadni nastop, združen z 7e6f* lico in raznimi zabavami. Pozivajo 8, vsi prijatelji narodne stvari in S®ko * fiva, da ta dan potsetijo vrlo S eutlo vrečam e v velikem številu. — Pri popolofn' skilr vlakih so goistom vozovi- brezplac1^ na razpolago, sicer je pa tudi pešizlct.1® postaje Šent Lovrenc slkozi Puščavo & redno lep in zložen.	.
Mariborski radio*
Radio koncertni salon, Slovenska tiH'
ca 12. Ob 20. uri zvečer postaja Par1*' Radio koncert od M. Marcela de ValtU^' lete. ___________________________ H
Kratke novice.
Po sveta.
V Turiuski tekstilni industriji j® k1' 1® 200.000 delavcem1 pismeno odpovedsg služba. — Španski diktator,I*riimo de K' vera je izjavil novinarjem, da ne podvzela Španija ofenzive v MarPko. PoTočilo neke ameriške uplivne ve banke pravi, da je angleški hjezpn« než bolje plačan kakor neinški dela'v za deseturno težko delo. :—. V varsavs^ kovinski industriji se je pričelo mezj . gibanje. — Ob priliki 95.' rojstnega umirlega cesarja Franca Jožefa so P®! žili avstrijski monarhisti na njeF° grob dva metra velik venec, — V Fr*^ ciji se bo te dni znižala qeua kruhu.
V Hanoverju so se poj/aviili slučaji tr bušnega learar ja. — V Marsei lle se j sestal izvršilni odbor socialistične ‘kj ternacijonale, v katerem je zastopam'^ 30 držav iz Evrope in Amerike. — Ab el Krim ni odposlal svojih' delegat™! z sklepanje premirja, — V okoli'oi ' je zastrupila neka kmetica svojega ža. Večerji s postrvi je primešala n liko arzenika. — V Berlipu se	^
tekilcm mesecu usmrtilo 37 oseb. Gjav motiva samomorov sta brezposelnost pomanjkainje hrane. —, 'Ameriški nerji nameravajo izvršiti na južnoamv riški obali velik tunel, ki bi bil zgrul^. pod morskim' peskom! in kamenjem L po katerem, bi prišli do veliike iadkm’t. se je potopila v 18. stoletju na tem stu. Ta ladja je vozila zlata ib sr®_ra-^ vrednosti 460 milijonov fjuntov. ■ kalmiiških stepah v Rusiji razsaja 9 bonska kuga. Razširila se je tudi v v katerih rusikih vaseh. — V nekem', du118^ skeml hotelu je nravstvena policija 1&L ževala v sredo zjutraj kontrolo. Za^a® la je 191etno dekle z neznaaiiu .mošk’ ki je biil pri dekletu čez noč. Kp so ho li gospodično odvesti na policijo, s®, ^ izmuznila v sosedno sobo, odprla in skočila iz 4. nadstropja na^ dVol-' • Zlorrtila si je nogo in dobila težke i nje pošlkodbe. Ni še dognano, kdo je-brže je dekle iz odlične družine, ki bilo zasačeno pri Ijnbavni pustolov^čT ,
Mestna hranilnica
oddaja
«« t	mm
m
v Mariboru
m mi
Načrti, stavbeni pogoji j. t. d. se dobe na vpogled pri Ta)r" nateljstvu hranilnice v Orožnovi ulici št. 2, ob uradnih dnevih od 8. do 12. ure.
Pismene ponudbe je predložiti ravnateljstvu do 28, avg. 1925 do 12. ure v zapečatenih kuvertih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Mariboru si pridrži pravico, oddati stavbo ne glede na višino ponujene svote poljubnemu stavbeniku.
Maribor, dne 20. avgusta 1925.	.	^°8
Hestna hranilnica v Mariboru.
is	Kon»occijiTahor«, Ql*vnA la od*o,TV<u>i^	K#ko*l»v	Spifidler.	—	Ti*fe»	Mvihankt	jUskuiM	4,A