NA VRSTI JE AKCIJA
OBČINSKA konferenca SZDL Ljubljana Šiška je 14. decembra pripravila posvetovanje, na kate-rem so ocenili delo in rezultate na področju ure-sjiičevanja ustavnih dopolnil ter vlogo občinske konference v tem procesu. Posveta so se udele-žili tudi člani izvršnega odbora občinske konfe-rence, predsedniki krajevnih konferenc ter kra-jevnih skupnosti, nekateri člani republiške kon-ference, vabljeni pa so bili tudi republiški po-slanci in delegati občinske skupščine.
Posvet je vodil predsednik občinske konfe-rence SZDL inž. Tone Kovič, podal pa je tudi uvodni referat. V svojem prispevku se je kritič-no dotaknil nekaterih problemov in slabosti, s katerimi se mora SZDL v bodoče spopasti, ker često ovirajo ali celo onemogočajo njeno učin-kovito delovanje.
Vzrok temu, da rezultati na področju uresni-čevanja ustavnih dopolnil niso takšni, kakršne bi si želeli, leži predvsem v dejstvu, da delo družbenopolitičnih organizacij ni dovolj aktivno in usklajeno. Gotovo pa so k obujanju družbene akcije, ki se je marsikje upočasnila v mrtvih tokovih konformizma, veliko pripomogli pismo predsednika Tita in Izvršnega biroja predsed-stva ZKJ ter sklepi 36. seje predsedstva ZKJ in 29. seje CK ZKS. Ti dokumenti so po besedah to-variša Koviča naleteli pri delovnih ljudeh na iz-redno ugoden in širok odmev, pripravljenost re-ševati kritična vprašanja v naši družbi pa je da-nes večja kot kdajkoli. Seveda ob tem ne sme-mo prezreti vloge SZDL, te naše najbolj množič-ne organizacije, ki bo morala opraviti najtežje naloge tako pri uresničevanju ustavnih dopol-nil kot pri vrsti drugih družbenih akcij.
Ko je govoril o izpolnjevanju amandmajev, zlasti še XXI. in XXII., je predsednik dejal: »Ugotoviti moramo, zakaj se ta dopolnila pre-počasi uveljavljajo v praksi. Nedvomno pre-cejšen del krivde nosijo neaktivne družbenopo-litične organizacije v delovnih kolektivih. Pone-kod sploh nimajo ustreznih programov glede ustanavljanja TOZD. Mislim, da se razprava vse preveč plete in vrti v vodilnih strukturah in premalo med delovnimi ljudmi. Imamo zelo kon-kretne sklepe in stališča, ki smo jih sprejeli na 3. seji mestne konference ZKS, vendar z njiho-vim uresničevanjem v naši občini nikakor ne moremo biti zadovoljni. Podatek, da imamo za-enkrat samo v dveh delovnih organizacijah že ustanovljene temeljne organizacije združenega dela, je za naše delo kaj slabo spričevalo.«
OBJEKTIVNE TEŽAVE
KO JE GOVORIL o vzrokih za takšno stanje, je Tone Kovič omenil tudi nekaj objektivnih te-žav, s katerimi se nekatere delovne organizacije v naši občini srečujejo in ki jih ovirajo pri ure-sničevanju sklepov. Med njimi je samo 8 tak-šnih, ki imajo 1000 in več zaposlenih, ostale de-lovne organizacije pa so pogostokrat precej raz-drobljene. Zato bi morala komisija za samo-upravljanje v okviru občinske skupščine prisko-čiti na pomoč delovnim organizacijam, ki še ni-majo ustanovljenih TOZD. Celotna davčna za-konodaja, ki bo veljala v tem letu, je že obliko-vana na dohodku TOZD in organizacije, ki ne bodo pravočasno pohitele z ustanavljanjem le-teh, se bodo znašle v nezavidljivem položaju.
Poleg teh objektivnih razlogov pa ne smemo pozabiti na ovire subjektivne narave, je poudaril referent. Veliko je neznanja in celo bojazni za svoj položaj, zlasti še pri nekaterih vodilnih to-variših v podjetjih, kljub temu, da sta občinski komite ZKS in mestna sindikalna organizacija v delovnih organizacijah organizirala že vrsto posvetov in seminarjev ter posredovala na kupe strokovnega materiala. »Ponovno moramo opo-
zoriti na to, da podpiramo sklepe mestne konfe-rence ZKS in da se bomo morali v bodoče za-vzemati za njihovo uresničevanje, saj so to na-ši sklepi,« je dejal tovariš Kovič.
Ko je govoril o integracijskih procesih v na-ši občini, je omenil ugodne rezultate na področ-ju združevanja skupnosti kovinske industrije, pri čemer so zlasti aktivni v Litostroju, ugoto-vimo pa lahko podobne pobude tudi v podjetjih Rašica, Union, Viator in Hotel Uirija.
»Podpiramo vs^ pobude, ki imajo namen iz-boljšati produktivnost in doseči večji ekonom-ski učinek, vendar pod pogojem, da so za tak-šno usmeritev obenem dani vsi pogoji samo-upravnega odločanja in oblikovanja takšne sa-moupravne organiziranosti, ki bo dosledno sle-dila ustavnim dopolnilom.«
V zvezi s samoupravnimi interesnimi skup-nostmi je Kovič dejal, da moramo oblikovati tak delegatski sistem in odnose, ki bodo zagoto-vili čim uspešnejši samoupravni pristop k reše-vanju problemov v teh skupnostih — s čim več-jim vplivom tistih, ki sredstva pravzaprav ustvarjajo. Prav tako pa je ena naših poglavit-nih nalog uveljaviti sistem delegatskega odnosa v samoupravnem odločanju v okviru krajevnih skupnosti. »Politično delo v KS ni lahko, saj je povezano z ustrezno kadrovsko zasedbo odbo-rov, ki delo organizirajo,« je v zvezi s tem dejal Tone Kovič v svojem referatu. »Tako organizi-rani, kot smo sedaj, ne bomo mogli opraviti vseh nalog, ki jih pred nas postavljajo ustavna dopolnila ter mesto in vloga SZDL glede na do-kument »SZDL danes«. Ce naj socialistična zve-za v krajevni skupnosti resnično predstavlja osnovo politične koordinacije, potem bo morala biti močneje prisotna tudi v teh krajevnih orga-nizacijah. S tem mislim tudi na to, da bi morale krajevne konference v večjih krajevnih skup-nostih dobiti svojega predstavnika, ki bo ko-ordiniral delo.«
ZDRUŽEVANJE KMETOVALCEV
V SVOJI razpravi se je Kovlč dotaknil tudi družbenega položaja kmetov in v zvezi s tem dejal, da je SZDL v zadnjem času okrepila delo-vanje na tem področju, pojavljajo pa se tudi že pozitivni premiki glede usklajevanja dela kme-tijskih zadrug (KZ Medvode na primer) z ustav-nimi dopolnili in z zakonom o združevanju kme-tovalcev. Več pozornosti bomo morali po bese-dah predsednika Koviča posvetiti tudi proble-mom s področja osebnega dela z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, ki se pojavljajo ob do-slednem uveljavljanju ustavnih dopolnil. Ko je govoril o vlogi SZDL v okviru uresničevanja XXIV. ustavnega dopolnila, je predslednik ome-nil, da se odpirajo nekatera področja delovanja socialistične zveze in v zvezi s tem vprašanje vključevanja delovnih ljudi v koordinacijske napore te družbenopolitične organizacije. Naštel je nekaj najpomembnejših rezultatov, ki so po-sledica delovanja SZDL v občini, med njimi zla-sti uspešno in delovno sodelovanje predstavni-kov občinske skupščine na zasedanju delegatov občin v skupščni SRS ter na sejah v občini ter krajevnih skupnostih, zborih j>bčanov, zborih volivcev; ne nazadnje pa tudi delovanje odbo-rov, komisij in sekcij ter pomembno vlogo jav-ne razprave v političnem delovanju.
Po tej široki paleti vprašanj in problemov, ki jih je v referatu podal Tone Kovič, se je razvila živahna razprava, v kateri so se udeleženci kri-tično dotaknili nekaterih pomankljivosti v zvezi z delom in vlogo SZDL.
Leopold Krebelj je spregovoril o ustanavlja-nju temeljnih organizacij združenega dela: »Mnogi vodilni mislijo, da je ustanavljanje TOZD le stvar ZK in sindikatov, v takšnih raz-merah rezultati seveda niso blesteči. Drugje zo-pet so šli v drugo skrajnost, menili so, da bodo to zahtevno delo opravili v nekaj dneh. To je seveda nesmisel, na to opozarjajo povsod, kjer so se te naloge lotili z vso resnostjo in prizade-vanji.«
Ivanka Kukovec je opozorila na problem in-formiranja glede uresničevanja dopolnil: »Kljub temu, da je bilo dosti napisanega, pa ni bilo prav veliko poljudnega in enostavnega mate-riala, ki bi ga razumeli tudi delovni ljudje. Pre-malo je konkretnih stališč in napotkov. Podobno je z informiranjem o delegatskem sistemu.«
Danilo Sbrizaj je spregovoril o vprašanjih v zvezi z delom delegatov in povedal, da so že dosegli nekatere uspehe. Upoštevali so na pri-mer njihov predlog pri sprejemanju zakonodaje o cestah. Poudaril je, da delegati vedno zasto-
pajo stališča, ki so jih prej zavzeli organi ob-činske skupščine ali pa stališča, sprejeta na skupnih sestankih ljubljanskih občin.
VSEBINSKI PROBLEMI
RUDI BREGAR se je v svojem prispevku zavzel za to, da se pogovorimo tudi o vsebinskih pro-blemih, ki nastopajo ob uresničevanju amand-majev, to je po njegovem mnenju pomembnejše kot preštevanje sestankov. »Zmotno je mnenje, da v manjših delovnih organizacijah ni mogoče ničesar storiti v zvezi z dopolnili,« je med dru-gim dejal. »Ustavna dopolnila opredeljujejo sa-moupravni položaj delavca ne glede na to, v kako veliki organizaciji dela.«
Ivan Brumen je med drugim spregovoril tudi o kriterijih za ocenjevanje učinkovitosti javne razprave: »Pet ljudi na sestanku še ne pomeni javne razprave,« je dejal in nadaljeval, da leži precejšen del krivde za mrtvilo, ki je upočasni-lo družbeno akcijo v nekaterih organizacijah, tudi na njih, v »vrhu«. »Postavili smo celo vrsto stališč, poslali zapisnike, potem pa se nismo do-sti brigali, kako so ta stališča tudi uresničevali.«
Jože Gabrovšek: »Težko je dobiti ljudi za delo v socialistični zvezi. Mnogi se upirajo, češ, v tej organizaciji ni perspektiv, ni oprijem-Ijivega dela. To moramo spremeniti, v pretek-losti je bilo resnično preveč forumskega dela in preveč govorjenja v imenu članstva. Tega »gre-ha« ne bomo mogli izbrisati čez noč.«
»Ne smemo metati vseh obrtnikov v en koš, niso vsi špekulantje!« je dejal Janko Sinkovec, ko se je v svojem prispevku dotaknil področja zasebne obrti. Povedal je, da so obrtniki sprejeli kolektivne pogodbe, ki jih bodo morali tudi iz-vajati. Potrebna pa bo seveda učinkovita kon-trola, kajti le v tem primeru bomo lahko vedeli, kdo se drži pogodbe in kdo ne in tako zaprli usta tistim, za katere je beseda obrtnik sino-nim za — »špekulacijo« ...
Sekretar občinske konference Milan Zagorc je zatem prebral referat o delovanju SZDL v šišenski občini, v katerem je orisal nekaj kon-kretnih rezultatov in področij dela občinske konference.
Na posvetovanju so sprejeli vrsto sklepov in stališč, ki bodo pripomogla k izoblikovanju jas-nejše in odločnejše vloge SZDL v družbenopoli-tičnem življenju. Določili so tudi konkretne na-loge in zadolžitve posameznih komisij in orga-nizacij ter podprli predlog, da se ustanovi ko-ordinacijski odbor za sprejem ustavnih dopolnil pri občinski konferenci SZDL, poleg tega pa še nekatera delovna telesa za spremembo statuta občinske skupščine ter delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Posvetovanje je tako, vsaj kar zadeva stali-šča in sklepe, opravičilo svoj namen. Toda, osta-ti zgolj pri stališčih, bi pomenilo ostajati v okvi-ru stare prakse, ko smo pogostokrat kljub mno-žici sestankov in sklepov korakali na mestu. Na vrsti je akcija, brez te bodo še tako radikalna stališča postala puhle fraze.
Godba na pihala iz Medvod vključuje v svojo sredo tudi mladino in nima skrbi za obstoj