fteu. 38. O Ljubljani, g petek, dne 16. februarja 1906. Leto xxm Velja po poŠti: aa celo leto naprej K26-— pol leta „ „ 13'— su četrt leta „ „ 6'50 sa cn mesec ,, ,, 2 /0 V upravništvu: aa celo leto naprej K 20 — sa »ol leta „ „ IG"— m že trt leta „ „ 5"-~ <& sni mesec „ „ W© ?la poSlIJ. na dom 26 to ras mesec. Posamezne Stev. 10 h, Uredništvo J« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez -- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se ae vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inseratl: Enostop. petltvrsta(72mm)i za enkrat „ ... 13 h za dvakrat , . , . 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-JjavlJenJu primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje Bn praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (lpravnlSkega telefona Stev. 183. Hožari iščejo zaveznikov. Dolgoletno hujskajoče delo mažarskih nasilnikov je prišlo do točke, na kateri se mora obrniti na to ali na drugo stran: Ali zmaga krona ali zmaga revolucija. Tajna zveza mažarskih voditeljev z zunanjimi sovražniki habsburške vladarske hiše je gotova stvar. V slučaju, da se upre Mažari, je pripravljena italijanska armada, da napade Avstrije na zapadu in aa jugu. Od Tirolske čez Črno goro de Belgrada bi imela Avstrija toliko opraviti, da ne bi mogla krotiti Mažarov, če ae bi prišli zopet na pomoč — Rusi. Gevor domobranskega ministra Sch o-n a i c h a, ki nam ga je sporočil sinočni brzojav, kaže, da se v odločilnih krogih zavedajo te nevarnosti. Nekaj nenavadnega je taka odkrita in ostra kritika lastne armade ia mornarice v javni seji državne zbornice iz ust domobranskega ministra. Z najvišjega mesta so hoteli gotovo pritisniti na zbornico, da bi dovolila več vojnih zahtev. Tačas pa iščejo Mažari zaveznikov na tujem. Da bi evropsko javno mnenje pridobili na svojo stran, delujejo po svoj'h prijateljih — ia ti so vsi sovražniki Avstrije — v vsem časopisju. Da pišejo Italijani v prilog Mažarom, je umljivo, a tudi francosko časopisje je polno člankov, ki popisujejo Maždre kot ubfge, tlačene sužnje, ki izkušajo streti svoj robski jarem ter potrebujejo za to podporo cele E»rope. Posebno značilen je pa članek, ki ga je Fran Košut spravil s polnm svojim podpišem v londonski „Daily Chronicle." Ta članek naravnost kliče Evropo na vojsko proti Avstriji in mrgoli neopravičenih napadov aa Avstrijo in na krono. Kako daleč sega predrznost mažarskih veleizdajalcev, naj pokažejo tu nekateri odlomki tega članka. Košut najprej pobija načelo, ki se ga je doslej držalo angleško časopisje, da je avstro-ogrska monarhija potrebna zaradi ravnotežja v srednji Evropi. Košut pravi, da Avstrija s svojimi notranjimi borbami ae more biti nič drugega, nego element vojske. Po pravici žigosa Košut nemške vladehlep nost v armadi in izven nje, a same kolikor je Mažarom na poti. On pa hvali težaje avstrijskih Vsenemcev po združitvi avstrijskih dežela s Prusijo, češ da se ti čutijo „po prirednem zakonu privlačnosti nagnjeni k svoji domovini". Nate pa biča najostreje ogrsko liberalno stranko, češ da je bila vedno le dekla kroae, ki je robsko izvrševala le kraljevo voljo. Košut pravi, da je eakrat samkrat zmagala liberalna stranka nad kraljevo vo-Ijo — pri civilnem zakonu ! Drugače pa so bili baje M ižari vedno tlačeni in jih je kralj Franc Jožef vladal s terorističnim absolutizmom. Na Ogrskem je baje vladala vedno le ena velja — samovolja kraljeva. Dalje trdi mažarski voditelj, da sta Ogrska in Avstrija med seboj v razmerju popolne ravno-pravnosti in da Avstrija tlači Ogrsko s tem, da usiljuje njeni armadi nemški jezik in avstrijskega orla. Košut je s tem namenoma nekoliko slepil. Oa zamenjuje nalašč nemštvo in av-strijstve. Košut govori, kakor da bi bila Avstrija v smislu dualizma res vsa nemška in da imajo Nemci ravno tako pravico v naši državni polovici, kakoršno si prisvajajo Mažari na Ogrskem. Zato mu je boj proti nemškemu poveljnemu jeziku isto, kar boj proti kroni in proti Avstriji. Poveljai jezik mu je zunanji povod, s katerim hoče pred vsem svetom dokazati, da so Mažari tlačeni in potrebujejo pomoč Evrope, da se osvobode izped habsburškega jarma. Zamolčal je pa Košut dolgo politično zgedevino notranjih bojev od leta 1867 sem med obema državnima polovicama, v katerih je bila Avstrija vedno politične ia gospodarsko tepena in je krona vedno odločevala v prileg Mažarom. Kakšna ravno-pravnost je to, če so imeli Ogri vedno vse pravice, če so vedno smeli zadrževati gospodarski napredek Avstrije, a so k skupnim izdatkom prispevali le 30 edstotkov ? Ma-žar je ukazoval, Avstrija je plačevala — taka je bila ravnopravnost. In če se danes ozremo po političnem bojišču, koga vidimo, da zahteva odločnosti proti Mažarom? Oni, ki hoče streti mažar-sko prepotene«, ni krona, ni stari liberalizem, ki je vselej izdal naše koristi, ampak so vse ljudske stranke naše državne polovice. O ravnopravnosti ne morejo govoriti ljudje, ki z železno pestjo tlačijo druge narode. Dokler Ogrska ne da Hrvatski, kar ji gre, f. ima pred svetom pravice govoriti, da se njej dela krivica! Košut končuje svojo snubitev pri Al-biencih: .Nihče ne more prorokovati, kako se bodo te zmešnjave končale. Le to je gotovo, da je Avstro Ogrska nehala biti evropska velevlast in ne postane več vele-vlast, dokler se ne ustanovi v ajej mir, ia sicer ne le navidezen mir, ki ga izsili ped-jarmljenje, ampak mir, ki nastane iz javne zavesti, da so ustavne svoboščine zagotovljene in da se zakoni spoštujejo." Da, to je res. A kdo je oni, ki ne spoštuje zakonov? Ali ne mažarska koalicija, ki sploh ne priznava nikomur pravice do obstoja, nego sebi? Prepričani smo, da bo vse evropsko časopisje zdaj preplavljeno s članki o absolutizmu na Ogrskem, v katerih se bode pozivala Evropa na bej proti Avst-iji, da osvobodi te »nesrečne žrtve". Edino pravo, kar more vladar storiti proti temu zdaj, pa je, da naj izvede popolno enakopravnost vseh narodov v državi. Potem bo konec mogočnosti nemških in mažarskih veleizdajavcev! Državni zbor. Začetkom včerajšnje seje je interpeliral posl. S i I e n y v zadevi konflikta s Srbijo, Resel in tovariši pa v zadevi reorganizacije službe in plače finančne straže. Središče včerajšnje seje je bil brez-dvoma znameniti govor domobranskega ministra Schdnaicha, katerega sme večinoma že včeraj priobčili D^nes še dostavljamo: o jeziku orožništva je minister izjavil, da se ministrstvo trudi to vprašanje rešiti v skladu z dejanskimi potrebami. — Obravnave o tem so v teku in bodo v kratkem času končane Ostale točke njegovega govora sme že včeraj priobčili. Poslanec K 1 o f a č je našteval narodne zahteve Cehov ter se je bavil tudi z n a š o balkansko politiko. Klofačje izjavil, današa diplomacija de1uje z v sem i sred s t v i proti miru in redu na Balkanu. Klofač je dejal, da je Avstrija mojsterica v intrigah ter je napadal nekega frančiškanskega patra Angele, češ, da je avstrijski agent aa Balkanu. Poslanec W a g n e r , član katoliškega središča, je zahteval naj se popolno-maepuste orožne vaje v 11. ia 12. službenem letu in naj seda vojakom kmetovalcem na lete za časa žetve šesttedenski dopust Orožne vaje naj se vrše spomladi in naj se skrajšajo za dež. brambo ns osemnajst dni, za ostale vojake pa na dvanajst dni. Rusin W a s s i 1 k o je govoril za splošno in enako volivno pravico in za klical: Kljub vsemu, kar se je zgodilo rusin-skemu narodu, ima rusinski narod same ea odgovor: „B*g ohrani našega cesarja)" Vsenemec H a u c k : Bog bo tudi Vas ohranil! Izjavo člana ustavovernega veleposestva grofa S t ti r g k h a smo že včeraj priobčili. Ko je izražal nezaupanje vladi, je klica! posl L e c b e r : Velikansko! Uboga vlada, sedaj je razdrobljena! Poslanec dr. S e m m e r se je pritoževal nad prestolonaslednikom, češ, da je bil s svoje izjavo pri linškem katoliškem shodu v nasprotju s tisoči svojih podanikov ter je zahteval, da vojaštvo pri cerkvenih slovesnostih ne sme nastopiti. Poslanec Baumgartner je zahteval, najsevarmadi verski čut bol) goji, naj se humanno postopa z obolelimi vojaki, zahteval je odpravo dvoboja ter je zahteval, da se mažarskim zahtevam prav nič ne ugodi. Debata je bila nato zaključena ia izvoljena generalna govornika posl. S t e r a -berg in Schraffl. Včeraj naznanjeni Irotev predlog ni bil dovelj podpiran. Irota je to silovito vjezilo. Upil je na podpredsednika Začka: »Češki slepar z glasovi!" .Vi ste pri štetju glasov sleparili!" Nemir je trajal nekaj minut. Nate je govoril glavni govornik proti gref Sternberg. Bavil se je najprej z razmerami pri avanzementu, nato pa razpravljal: Naša un farma je ideal uniforme, kaka uniforma ne sme biti. Po nadvojvodih so pri avanziranju oškodovani ostali častniki. Princi naj avanzirajo izven statusa! LISTEK. lfseslovanski bogoslovski časopis. („Slavorum litterae theologicae"). Navadno vsa književna podjetja, zasnovana na podlagi slovanske vzajemnosti, hitro propadejo. Temu je večinoma krivo to, da so taka podjetja zasnovana na podlagi trenutne navdušenosti ali se pa porode v glavi človeka, ki hoče .gradove zidati v oblake". Zaradi mnogih podobnih žalostnih izkušenj je bilo tudi podjetje, o katerem hočem tukaj govoriti, sprejeto z nezaupnostje. De sedaj še ni bilo poskusa kako večje književno medslovansko podjetje ustanoviti na cerkveni in bogoslovsko znastveni podlagi. Ta ideja se je šele pred dvema ali tremi leti porodila v mladih glavah in naenkrat zbudila mnogo zanimanja v odličnih znanstvenih in cerkvenih krogih; ideja se je širila pod imenom »ideje Cirile-Metodijske" , svoje središče je imela na bogoslovskih in akade-mifikih sestankih v Velehradu. ■Ideja C. M." hoče erganizirati ka- toliške Slovane na cerkvenem in b o g o s 1 o v s k o - z n a n -stvenem polju in njih pozornost obrniti na slovansko-grški vzhod; zraven pa hoče posredovati med slovanskim vzhodom in zapadom med Slovani in ne-Slovani — vse to pred vsem na bogoslevsko-znanstvenem in cerkvenem pslju, vsaka politika je strogo izključena. Na ta način hoče zapad seznaniti z vzhodom in narobe, vsem Slovanom pa s tem priboriti njih številu in zmožnostim primerne stališče na bogoslovsko-znanstvenem in cerkvenem polju. Na tej podlagi je zasnovan novi časopis. Kar nepričakovano je 1. 1905 meseca marca izšla 1. št. vseslovanskega bognslov skega časep sa pod naslovom »Slavo-rum litterae theologicae. — Conspectus periodicus". Po treznem preudarku je bil izbran za časopis latinski jezik, ki se je res že izkazal kot najprimernejši. Plašno je nastopna 1. št. svojo pot med širni slovanski in ostali svet. Tudi najbolj navdušeni prepaga-terji omenjene .ideje C M." so bili v strahu, da sta se podjetra izredno delavna in učena praška kanonika dr J. T u m p a c h in dr. A. P o d 1 a h a prenaglila, ko sta že zdaj izdala 1. št. na svojo znanstveno in denarno odgovornost. Optimisti so se bali za drobni listič, pesimisti so ga pa takoj obsodili na smrt. A izredni blago slov božji je spremljal novi časopis in z vsako št. mu je rastel pogum. Ob koncu prvega letnika so bili tudi največji optimisti presenečeni nad izrednim uspehom. Takoj prve št. so našle nepričakovano priznanje v nemških, francoskih, ruskih, srbskih, seveda tudi v čeških, poljskih, hrvatskih in slovenskih časopisih. Miren ton, ki se ogiblje ostre in zbadljive kritike in povsod išče le resnice,izredna množina znanstvenega i n b o -goslovsko-cerkvenega mate riala, preglednost in praktičnost novega časopisa, je zbudila zanimanje in dosegla priznanje pri Slovanih in ne Slovanih, katoličanih in ne-katoličanih. Nekoliko teh nepričakovanih priznanj je navedenih ob koncu I (1905) letnika (str. 283-285), med njimi so navedeni glasovi 4 francoskih, 2 nemških, 2 poljskih, 1 ruskega časopisa. Časopis je takoj iskal stika z ruskimi bo g o s I o v s k i m i krogi; hitro je našel navdušenega prijatelia v osebi bogoslovskega učenjaka N. N. G 1 u b o -kovskega, prvega ruskega biblicista in urednika ruske »Begoslevske Enciklopedije" in zato najvplivnejšega ruskega bogoslovskega pisatelja. Kar naenkrat je pa vrhutega zasijala šs zlata svoboda v Rusiji, in časopis in njega ideje imajo zdaj že popolnoma svobodno pot v Rusijo; ustanoviteljem se še sanjalo ni, da bodo to že v enem letu dosegli Da se je časopis ustanovil ravno v tako ugodnem trenutku, to gotovo spada med slučaje, ki niso slučaji. 1. številka novega letnika 1906 je spet prinesla izredno presenečenje. Krog sotrud-nikov se je izredno pomnožil; vse kaže, da bo časopis okt li sebe zbral ne samo vse naj-edličnejše slovanske bogoslovske pisatelje (oglasilo se bode celo nekolike ruskih učenjakov), smpak tudi nekatere francoske, nemške in i t a 1 i j a n - Zloraba, katero bom gotovo, če ne v tej, pa v prihodnji zbornici gotovo odpravil (Hrupna veselest) je, da se aktivne častnike pri-deli dvorni službi. — Ce kak častnik ni že prav za ničesar več, se ga prideli kakemu nadvojvodu in avanzira. Aktivni častniki niso za to tu, da bi raznašali »Pots de chambre". In sedaj gospodje se b«dete čudili, da nisem še ničesar rekel proti visokim in starim generalom. (Veselest) Jaz sem proti tem gospodom izrekel tu v zbornici obdolžitve, ne da bi se kak minister ganil za njihovo obrambo. Taki generali so pred javnostjo obsojeni in izročeni sramoti. Ce terej ne govorim e teh generalih naj se mi ne zameri, ker jaz nisem nikaka strupena krota, ki svoj stiup nepotrebno brizga. Ker se pa takim ljudem ne more zaupati rekrutov, zato glasujem proti predlogi o vojaških novincih (Burna veselost) Nato je govoril glavni govornik za kr-§čan. scc. Schraffl. Izjavil je, da njegova stranka more za predlogo glasovati le če se Ogrom ničesar več ne da i n j e i z -rekel Gautschh vi vladi največje zaupanje, ker je prepričala krono, dasesplošna in enaka volivna pravica ne da več odlašati. Pri glasovanju je bila predloga v drugem in tretjem branju sprejeta. Prihodnja točka dnevnega reda je bila predloga zakona odružbahz omejenim jamstvom. Nakrat se vzdigne ministrski predsednik Gautsch ter odgovarja na interpelacijo nemških strank v zadevi ogrske krize. Novega Gautsch pravzaprav ni nič povedal. Ponavljal je že zuane svoje tozadevne izjave. Tudi včeraj je izjavljal, da vztraja na stališču skupnosti. Zajamčil je, da bodo nove trg. pogodbe pravoč-.sno uveljavljene in je naznanil, da bo predložil že naznanjeni po-oblast lni zakon za avstrijske prispevke k skupnim izdatkom prve dni meseca marca. Novo je bilo Gautschevo naznanil«, kar se tiče avtonomnega carinskega tarifa, bo ta zakon še tekom februarja objavljen v uradnem listu in je tako uzakonjenje tudi za Ogrsko a stvar. J r. Lueger je predlagal, • ,e o odgovoru ministrske-ga predsednika otvori debata. Predlog je bil sprejet z 212 proti devetim glasovom. Pri glasovanju so nagajali Vsenemci, ker so zahtevali, da se vrši poimensko glasovanje. S t e i n in I r o sta zagrozila, da bodeta pri vsakem glasovanju predlagala poimensko glasovanje, ker predsednik sicer naznani napačno seštete glasove. Predsednik je nato zaključil sejo in določil prihodnje sejo za ponedeljek ob 3. uri popoldne. S t e i n je predlagal naj se vrši seja danes in zahteval poimensko glasovanje. — Steinov predlog je bil sicer odklonjen a s poimenskimi glasovanji se je zavlekla seja zbornice za eno uro. Danes in jutri zboruje carinski odsek, ki se peča z italijansko in belgjsko trgov, pogodbo. Vponedeljek popoldnese vrši debata oGautschevi izjavi in bo skoro getsvo v tej seji tudi končana. Včeraj je razpravljal imunitetni odsek o izročitvi poslanca F r e s l a sodišču. Fresl je tožen razžaljenja veličanstva, veleizdaje, razžaljenja armade in hujskanja na nepokorščino Po daljši razpravi so sklenili z 12 proti 5 glasovom, da Fresla ne izroče sodišču. Nekaj poslancev ni glasovalo. Načelnik imunitetnega odseka dr. Do-boszynski je odstopil, ker Fnesla niso izrodili sooišču. Včeraj zvečer je zboroval p r o r a č u n s k i odsek. Izvolili so pododsek za preiskavo zgradb v tržaškem pristanišču. Načelnik dr. K a t h r e i n je nato naznanil, da polaga Gautsch veliko važnost na rešitev proračuna. Izvolili se nato poročevalce o proračunu. Sledila je razprava o kongrui, o kateri sta poročala poročevalec d r. F u c h s in soporočevalec dr. S t e i n -w e n d e r. Načelnik nauč. ministrstva p 1. B i e -n e r t h je izjavil, da se mora dobiti po kritje z ozirom na stopnjajoče zvišanje plač v okviru drž. proračuna. Posebnega dovo ljenja ne bo potreba. Tudi plače evangelj-skih pastorjev se bodo uredile na ta način. Poslanec HoffmannWellenhof je izjavil, da nasprotuje predlogi, ker bi morala država skibeti pred vsem za lastne uslužbence. Predlagal je, naj se izvoli pododsek sedmih članov in naj odgodijo posvetovanje o kongrui toliko časa, da predloži pedodsek svoje poročilo. Odsek je odklonil predlog za odgodenje s 15 proti 12 gla sovom in sklenil, da se izvoli pododsek, ki pa mora poročati odseku tekom štirih tednov. Novi praški župan. Včeraj so izvolili v Pragi za župana dosedanjega prvega županovega namestnika Mladečeba dr. Grosa. Izmed 88 oddanih glasov je dobil Gros 76 glasov. V svojem nagovoru je izjavil, da boče voditi mestne posle objektivno in nestrankarsko. Moderni pogani se združujejo. V jeni so ustanovili dne 11. januarja »Zveze nemških monistov". Na ustanovnem shodu je bil častni predsednik znani »mo-nist" dr. Haskel. Zveza monistov je izdala oklic, v katerem izjavlja svoja »moderna41 načela. V oklicu pravijo: »Vedno večja nevarnost grozi našemu znanstvenemu kulturnemu in političnemu ž vljenju po ultramon-tanizmu in ortodoksiji (1). To nevarnost odpravimo le, ako postavimo nasproti močem iz preteklosti prevladajočo duševno silo v obliki enotnega novodobnega svetovnega na-ziranja. Mogočni napredek naravoslovja na vseh poljih v zadnjih desetletjih je povzročil tudi razširjenje in vgiobljenje pri izpo znanju narave. Kakor je pa napredovalo to izpeznanje, tako je tudi izpodrinilo in odstranilo zastarela naziranja o svetu in o človeku, telesu in duhu, stvarjenju in razvoju. Namesto starih dualističnih naziranj so nastopila vedno bolj monistična načela. Tisočem ia tisočem ne zadostuje več staro, po tradiciji in navadi sveto svetovno naziranje, zato iščejo novega enotnega svetovnega na-ziranja, ki bo imelo za temelj naravoslovje. To svetovno naziranje mora biti le moni-stično, ki prizna gospodstvo edinele čistemu razumu in žametuje vero na zastarele dogme in razodevanje. Msnistično naziranje sq ie že neomajano razširilo v najširše kroge. Ž i so tuintam zveze svobodomiselcev, svobodne občine in povsod veliko posameznikov, ki se obrnili brbet staremu svetovnemu nazi-ranju in priznavajo monizem. A te posamezne sile in skupine so raztresene in zato sorazmerno le malo vplivajo. Manjka organizacije monistov, ki bi zbrala in enotno združila raztresene sile." znanost od teh monistov ne bo imela mnogo koristi, pač pa bo francoska loža dobila v njih pomožno organizacijo. Umrli dr. M e n g e r z Dunaja je v svoji oporoki zapustil svoje k jige dunajskemu vseučilišču ter določil ustanovo za knj žnico, v kateri se morajo samo take knjige sprejemati, ki so v verskem oziru „pretiortodoksne". To naj je „znanost brez predsodkov"! Gibanje proti inozemcem na Kitajskem. Gibanje proti inozemcem na Kitajskem postaja vedno bolj nevarno. Poslaniške straže so opozorjene na nevarnost, nemško poslaništvo dobi še eno baterijo. Vstaja proti tujcem se bo razširjala od juga proti severu. Kitajska vlada iziavlia, da provzro-čajo nemire inozemci. Različni so razlogi, da nameravajo Kitajci nastopiti proti belemu plemenu in se otresti „belih psov", kakor nazivljejo sinovi »nebeškega kraljestva" Errepce in Američane, ki so si pridobili velik vpliv na Kitajskem. Izid rusko japan ske vojske je ojačil samozavest mongolskega rumenega plemena, ki je izgubile strah in vero v nepremagljivost belega plemena. Izid zadnjih kitajskih orožnih vaj je povzročil, da smatrajo Kitajci sebe za nepremagljive. Vaje se hvalili tudi Evropci, ki s« jih videli. Kitajci so vedno smatrali Ev-ropce za barbare. Bali so se le evropskih vojakov in evropskega bogastva. Sploh so Kitajci boljši trgovci, kakor Evropci in Američani. Izjalovili so se večkratni poizkusi evropskih trgovcev, da bi nastopili na Kitajskem samostojno. Odvisni so popolnoma od kitajskih posredovalcev, takozva-nih kompredorov. Ti komprodori so duša trgovine in spravljajo tudi največje dobičke. Ker so uspeli Kitajci v boju z ameriškimi Zjedinjenimi državami, ia so preklicali ponosni Američani prepovedi, da se ne smejo naseljevati Kitajci v Ameriki, je to dejstvo zelo dvignilo kitajsko samozavest. Saj se je pa tudi znižal po kitajskem bojkotu ameriški uvoz na Kitajsko za 70%. Sedanje gibanje proti tujcem ima drug značaj, kakor ono 1. 1900 Slepa strast proti tujcem je vodilna le na južnem Kitajskem, kjer niso še izvedli reform, a na severnem Kitajskem so za gibanje proti tujcem mere-dajni politični razlogi. Naperjeno je sedanje gibanje pred vsem pioti misijonom in proti dinastiji Mandžu Vsa Yuan S kajeva armada je prepojena s protidinastičnimi zarotniki in če izbruhne vstaja, ostanejo misijoni v notranji Kitajski brez varstva, medtem ko se baje ni bati za življenje in premoženje tujcem v obrežnih mestih. Sedanjega gibanja ne vodijo nazadnjaški bokserji, marveč dijaki vzgojeni v inozemstvu. Razpust zbornice na Grškem. Te dni je bila seja grške zbornice jako burna. Na Grškem imajo tudi vojaki aktivno in pasivno velivno pravice za državni zbor, a ker je bilo tretje branje zuk. načrta o izključitvi vojakov kot poslancev, so uprizorili vojaški poslanci obstrukcijo. Min. predsednik Theodokis je zahteval konec seje, kar je odobrila zbornica. Zbornico so razpustili in razpisali nove volitve. Rumeni bratje med seboj. »Tribune" poroča iz Pekina : Kitajci se že zelo pritožujejo zaradi gospodarskih iz-prememb v Mandžuriji. Trdijo, da ravnajo Japonci s Kitajci v Mandžuriji, kakor se ravna s premaganim ljudstvom. V službe, v katerih so bili prej E/ropci, se vsiljujejo zdaj Japonci. Staro nasprotstvo med Kitajci in Japonci se torej zopet pojavlja. ske učenjake, ki se zanimajo za grško-slovanski vzhod. Žito sta si urednika-usta-novitelja (dr. A. Podlaha in dr. J. Tumpach) morala že poiskati še novih članov uredništva ; uredništvu sta se pridružila mladi učenjak A. S p a 1 d k k (v Pragi) ki je med zapadnimi učenjaki že zaslovel kot najboljši poznavavec ruske dogmatiške literature, in marljivi poljski bogoslevski pisatelj I. Urban S. J. (v Krakovu). Časopis v prvi vrsti služi vsem, ki se zanimajo zabogoslovsko znanost zapadnih in vzhodnih Slovanov; ravno take dobro služi vsem, ki iščejo raznih informacij e begoslovski znanosti in cerkvenih razmerah med Slovani o uniji in drugih podrobnih vprašanjih. Ker ima časopis namen pozornost zapada obrniti na slovansko-grški vzhod, zato posebno natančno poroča o begoslovski literaturi in cerkvenih razmerah v Rusiji, Srbiji in Bulgariji. Tudi pri nas se večkrat govori o teh stvareh in ljudstvo v izobraževalnih dru-Stvih in drugod rado posluša taka predavanja, V omenjenem časopisu najde vsak do6ti gradiva in informacij; a kar je glavne, to gradivo nima samo časnikarske in informacijske vrednosti, ampak tudi popolno znanstveno vrednost, ker je vse vzeto iz prvih virov, povsod so citirani dotični časopisi, knjige in strani, tako da se na podatke tega časapisa lahko vsak popolnoma zanesljivo opira, zraven pa tudi vidi, kje ima iskati podrobnejših podatkov ako jih želi. — Kdor prebere n. pr. v 1. šte-viki 1906 oceno na str. 33-37, ima popolnoma jasno sliko o zgodovini pravoslavne cerkve v turškem cesarstvu, o nje razmerju do rimsko katoliške cerkve itd; zraven pa še najde mnogo zanimivih sodb ruskih zgodovinarjev o teh stvareh. Kdor površno pregleda poročila o ruskih, srbskih in bulgarskih časopisih, se lahko brez truda informira o vsakem važnejšem gibanju v cerkvi in be-goslovskih literaturah omenjenih narodov. — Razen tega prinaša časopis tudi temeljite članke e dognutiškin in podobnih razlikah med vzhodno in rimsko katoliško cerkvijo. O slovenski literaturi poročata v 1. številki 1906 dr. A. U š e n i č n i k in dr. F. K • v a č i č. Časopis »Slav. lit. theol." je lani izhajal petkrat na leto ; letos bode izhajal v obširnejših snopičih (najmanj po 89 strani) štirikrat na leto. Na-ročninastaneza celo leto 6 K. Naroča se pri administraciji časopisa „Slav. lit. theol." v Pragi I.—190; uredništvo je v Pragi IV.—63. — Dobi se tudi še nekoliko izvodov lanskega letnika po isti ceni pri administraciji. — Cena je v primeri z drugimi časopisi podobne vrste izredne nizka; le požrtvovalnosti nekaterih čeških cerkvenih krogov, posebno obeh kanonikov urednikov se imamo zahvaliti, da je eksistenca časopisu kljub nizki ceni zagotovljena. Omenjeni časopis se sme torej z mirno vestjo priporočati vsem duhovnikom in vsem slovenskim znanstvenim krogom; v interesu dobre stvari je, da se časopis kolikor mogoče razširi, ne iz gmotnih ozirov, am še posebno zato, ker je stik občinstva s ta kim podjetjem velikega pomena za vedo, iz* obrazbo in cerkev. Dr. F r. G r i v e c. Rusija. Državni kontrolni urad poroča, daje stala Rusijo vojska na Daljnjem Vzhodu 1.966,600.000 rubljev, 1. 1904 so izdali 840 milijonov! Samo za brodovje Roždestvenskega so porabili 600 milijonov ! V Moskvi so prijeli med sejo preku-cijski odbor v stanovanju nekega č r kost a v o a. Prijeli so pet oseb, med katerimi sta dva dijaka in ena dijakinja. Ustrelili so v Sevastopoiu napadalko na admirala Cuhima. Napadalka je stara 20 let, svojega imena ni povedala. V Peterburgu so prijeli 13 oseb, kiso pripravljale napad na W i 11 e j a. Perzijski trgovinski minister zaprt in izgnan. Iz Teherana poročajo, da so zaprli 13. t. m. perzijskega trgovinskega ministra in ga izgnali za celo življenje i z Perzije, ker je načeloval revolucijskemu gibanju. Izgnani perzi'ski trgovinski minister je bil deset let perzijski poslanik v Bruselju. Maroška konferenca bo najbrže takoj zaključena, ko rešijo vprašanje o bankah. Rešitev policijskega vprašanja prepuste najbrže vladam. Medtem ko zborujejo v A'gecirasu zastopniki velavlasti in urejajo zmedene maroške razmere ob zeleni mizi, sta pa došli dve španski križarici pred Marchieo. Maroški parnik »Turki" js pa pripravljen na boj proti vstašem. Maroški vstaši so dobili povelje, da se zbirajo v Uijidi in okolici. Književnost In umetnost * Katoliška bukvama je izdala Dvojno kazalo drugih deset letnikov DuhovnegaPastirja (1894.-1903) — sestavil Valentin B e r n i k , župnik. (C^na s poštnino vred K 1 10). — Prvi del kazala kaže, kolika množina homiletičnega gradiva je poshranje-nega v imenovanih letnikih »Duhovnega Pastirja"; za posamezne nedelje in praznike navaja kazalo do 20 pridig, bogata je tudi zbirka govorov za patre-c i n j e , za razne priložnosti cerkvenega leta, za Marijine družbe, z a p r i p r a v e n a m i s i -jon, za stanovske shode i. t. d. — Drugi del kazala pa podaja v abecednem redu razdelitev in kratko vsebino tvarin, obravnavanih v posameznih govorih, tako da je »Dvojno kazalo" koristno tudi enim čč. gospodom, ki nimaio posameznih letnikov .Duhovnega Pastirja". Ži prvi pogled v .Dvojno kazalo" nas prepriča, da naš«; homiletično slovstvo si revno, ampak da podaja za vse priložnosti primernega, skrbno izbranega gradiva. Zato nam ni treba iskati pomoči v tujih homiletičnih listih. V tem oziru so jako uvaže?anja vredne besede, ki jih beremo v »Voditelju" (let. V, z v. 1): »Na Slovenskem sc še vedno dobijo duhovniki, ki žrtvujejo za razne nemške pridigarje leto za letom veliko denarja, »Duh. Past." pa ni najti v ni'h hiši. Na ta načm ne pridemo nikamor. Če ti je dal Bog govorniškega daru in pisateljske moči, zalagaj .Duh. Pastir" s svojimi proizvodi, na vsak način si ga pa naroči." — Da naš ho-miletični list »Duhovni Pastir" v nobenem oziru ne zaostaja za tujimi homiletičnimi zbirkami, jasno pričajo ocene v časnikih in priporočila v Škofijskih listih. » G o s p i -na kronica" v Spletu (l. IX str. 31) priporoča .Duhov. Pastirja* »radi lijepe in zgodne zadržine" duhovnikom, ki naj bodo prepričani, „da 6s u njem noči mnogo Ijepša gragje nego u tolikim drugim prepovjednim priručnicama ili časopisima, možda i tugjin-skim." Škofijski list t r ž a ž k e škofije (l. XXXII., strana 32) priporoča »Duhovnega Pastirja" kot »Aptissimum ad-miniculum sacerdotibus, cum diligenter a variis auetoribus elaboratur". Škofijski list krike škofije (V. 1 št.) pravi o njem, da je »epbemeris homiletica iam pluribus diocceseos sacerdotibus ex interno suo et practice argumento perbene neta in »Škofijski list bosanske in sriemske škofije pravi v svojem priporočilu: »Propovjedi se ove od-likuju osobito lijepom sadržinom" (t. XXIX, br. 1). ... »Izbor propovjedi je dobar" (t XXX br. 1). Da se p. n. gg. naročnikom in onim čč. gospodom, ki se hočejo na novo naročiti »Duh. Pastirja", polajša nabava starejših letnikov, je založništvo znižalo ceno tem le letnikom: VII. 1890, VIII. 1891, IX 1892, X 1893. XI 1894, XIII 1896, XVI. 1899, XVII. 1900. XVIII. 1901 in XIX. 1902 o d K 8— na K 4 — Novi in dosedanji naročniki dobe za polovično ceno tudi priloge .»Duhovnega Pastirja", v kolikor niso že razprodane. Tržna cena prilogam pa je: Ant. Kržič — Alojzij Stroj: Zbirke lepih zgledov, dva zvezka po 5 snopičev, zvezek h K 6, vezan K 7 50. Kosec Katoliško zakonsko pravo K 2, vez. K 3 20. Označeni letniki »Duhovnega Pastirja" in priloge se dajo za polovično ceno le naročnikom, ki se oglase do 1. a p r i 1 a 1906 — V zalogi je tudi še „Dvejne kazalo" za prvih deset letnikov .Duh. Pastirja" (1884-1893); stane K 1. Vsa naročila naj se naslovijo na „K a t o 1 i š k o Bukvam e" v Ljubljani. Dnevne novice. Ovadba proti županu Hribarju in njene posledice. Sporočili smo, da se jc vložila pri dižavnem pravdni št vu neka ovadba proti ljubljanskemu županu Hribarju in njegovemu sinu g. dr. I. M. Hribarju. V tej zadevi smo dobili takoj pismo g. župana, ki zatrjuje, da se mu godi krivica, in nas prosi, naj to objavimo, danes pa nam je došlo sledeče pismo: Ljubljana, dne 16. febr Slavno vredni štvo 1 Pfosim Vas, da priloženo izjavo še danes v cenjenem svojem listu priobčiti blagovolite. Zahvaljujoč se Vam že v naprej na tej uslugi, ostajam z odličnim spoštovanjem udani dr. vit B!eiweis Trsteniški. Pismu je pridejana sledeča izjava: Z ozirom na vesti, tičoče se gospoda župana Ivana Hribarja, sem dne 15. t. m. sklical izvenredno sejo kluba narodno naprednih občinskih svetnikov. Ob skoraj polnoštevilni udeležbi se je gospod župan, predloživši „Slovenca" z dne 12. t. m., »Slov. Narod" z dae 13. t. m. in .Slovenca" z dne 15. t. m., ogorčeno pritožil, da g. občinski svetnik Josip Prosenc stoji na stališču in trdi, kakor bi bil g župan v neki pravdi po krivem pričal. Predložil je g. župan tudi pismeno spričevalo gosp. odv. koacipijenta dra Leskovarja, glasom katerega je g. Prosenc dne 5. fsbr. t. 1. izjavil, da vloži proti g. županu kazensko ovadbo. G. župan Hribar je navzočne po polnoma prepričal, da so trditve gosp. Pro-senca skrajno neosnovane in zlagane in naznanil, da je radi tega že vložil proti gosp. Prosencu tožbo radi razžaljenja časti. Ko-nečno je g župan prosil, naj klub na pod lagi predloženega gradiva izjavi, ali je zanj in za g. Prosenca še skupnega mesta v klubu. Klub je, sraslišavši obrambo gosp. Prosenca, izjavljal soglasno, da izreka gosp. županu Hribarju popolno zaupanje in da poživlja gospoda Prosenca, takoj izstopiti iz kluba. Gospod Prosenc je nato iz kluba izstopil in sejo zapustil; a klub je nadalje sklenil, pozvati gospoda Prosenca, naj takoj odloži tudi mandat občinskega svetnika, ki ga je prejel cd narodno-napredne stranke. — V Ljubljani, dne 15. svečana 1906. — Dr. vit. Bleiweis Trsteniški, kluba načelnik. Lojalno priobčujemo to izjavo in obžalujemo le to, da ni cenjeni gespcd načelnik kluba narodno naprednih občinskih svetnikov natančneje pojasnil, kakšna so bila omenjena pojasnila, na podlagi katerih je klub take strogo postopal z gospodom Pro-sencem. Nam se zdi, da so bili odločilni še drugi momenti, kajti znano je, da g. Prosenc ni bil prav všeč narodno naprednemu klubu že dalj časa, ker je nekaterekrat pokazal samostojneje mišljenje, nego ugaja vladajoči klubovi večini. Vložil je tudi samostojni predlog za samoslovenske ulične napise, ki bi moral priti na vrsto v eni prihodnjih sej. Tudi so diference med njegovim prvim in poznejšim županovim na črtom volilne reforme za ljubljanski občinski zastop. Dr. Tavčar zaničuje mlade. Ker smo sporočili, kako je Tavčarjev kon-cipient politiko svojega šefa zdelal v »Na-Sih zapiskih", smo kot popolnoma objektivno glasilo dolžni sporočiti javnosti tudi odgovor vsemogočnega vladarja liberalne stranke na nepremišljeno pisarjenje mladih elementov. Dr. Tavčar jim pravi: Mi pa se ne bodeme dosti brigali niti za »Naš List", niti za .Naše zapiske", držeč se načela, da naj mladina piše, kar se ji zljubi, in da se tisto, kar je spisala mladina, katera življenja prav nič ne pozna, nikjer na svetu ne poklada na resno tehtnico. Mladina, ki je prej pričela politično pisariti, nego se je odločila za ta ali oni poklic, ed kojega naj si pridobiva vsakdanji kruh, je navadno ošabnejša kot turšk sultan, in še nezmotljivejša kot rimski papež. Ž njo prepirati se je torej nehvaležno, pa tudi neplodno delo. »Naš List" v Kamniku je čisto zakoten listič, če bi ne plačevala Jebačin in zadnji čas prejkene tudi dr. Furlan — bi bil že davno mora zavezati svojo culico. Ako pa čitaš visoko doneče famfarade v lističu samem, dobiš občutek, da je kamniško glasilo kar čez noč prestrojilo vso dežeio, da imata stari Hen- rik Tuma in mladi njegov ljubljanski pe-sinovljeoec mogočno stranko v deželi, ki bode pri bodočih volitvah zasedla vse pozicije, tako napredne, kakor kierikalne. V resnici so pa le paičevina. in če bi gospod rbačin v njo pihnil, bi spredaj in zadaj vse skupaj padlo! S takim nasprotnikom pole mizovati, se pravi z« njega reklamo delatil Maj dela „Slovenec" to reklamo, ker kamniški list ni drugega, kakor tlačan naše častite duhovščine, za kojo se peba v potu svojega malega obrazka. Ravno isto velja »Našim zapiskom", ki zasttpajo socialno-demokratične težnje v novi struji. Časih ne-caj spretneje, kot je svoj čas te težnje po jubljanskth shodih zastopal krojač Ž-lezni-rar ali pa pozneje črevljar Kordelič! Ravno zategadelj ug ka kurjačev se nadaljuje vkljub temu, da so že v skrajni revščini. Kurjači z Reke so naznanili svojo solidarnost. Na pokopališču je demonstriralo okolo 800 oseb za delavce, ustreljene pri februarskih izgredih 1. 1902 — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. France Skube je meseca novembra grozil, da zapali sosedom Dušečo vas. Janezu Simoaiču ie zažgal kozolec z nastilom — škop. — Zagovarja se, da je govoril v jezi, ker ga je na paši sosedov fant metal in mu skril suknjo. Radi javne pos'lnosti ga je sodišča obsodilo na 2 meseca težke ječe poostrene z 1 postom mesečno. — Janez Kapšiz Kota doma, imel je veliko dolga. Odpotoval je brez do voljeaja vojaškega eblastva, oziroma izostal od nabora. Obsojen je bil na 7 dai strogega zapora z 1 postom in v povrnitev sodnih stroškov. Fant je priaesel domov 20 000 K. Rešiliedomačijo. ... — Plesna veselica novomeških obrtnikov s srečolevom se je izvrstno izvršila. Čistega dohodka je nekaj nad 100 K. Vse to se da v blagajno v podpor® onemo glih revnih ebrtaikov. Deluje se v ta namen štala živahna agitacija v prizadetih občinah okoli Idrije in Vipave. Le pri nas v Ljubljani se nihče dosti ne briga za projekt, menda zato, ker akcijonarjem — premalo nese! — Ameriške novice. VLa Salle se je ponesrečil v prtm< gokopu ] o s i p M a r o v t, doma iz Bočne na Spodnjem Štajerskem. — V E/elethu je stri plaz F r. K 1 u n a , doma iz Sajevca pri Ribnici. — Slovenci v Cikagi so ustanovili svojo čitalnico. UuDilGUfhe mm. lj Devetdesetletnico bo obhajal jutri prečast. g. dr. Matija Leben, profesor bogoslovja v pok. in častni kanonik. Na mnoga še leta ! lj Srebrno poroko obhajata danes g. j a ž e f G a t>.r i č , c. kr. dcželno-sodni t ficijal in njegova soproga Ivana. lj častno diplomo je podarila tukajšnja .Čitalnica" v L ubliani starosti slov. planincev gosp. Francu Kadilniku. Pri tej priliki je g. Kadilnik za ta dar darovalcem podaril 50 K, ki so ga slednji tudi — sprejeli lj Drugo gimnazijsko poslopje na Poljanah pr.čno graditi še to spomiad in spravijo poslopje še letos pod streho, da se drugo zimo osuši. Vlada je postavila r proračun za to poslopje 440000 kron. V tem poslopju bo shranjena tudi li-cealna bbhoteka. li Prisiljenec napadel paznika. Preteklo nedeljo je v tukajšnji prisilni delavnici 17 let stari prisiljenec Karol Parzer, doma z Gorenje Avstrije, paptdel paznika Ivana Ažmana ter nazniku zadal z nožem dve rani. Ena rana je bila smrtnonevarna. Paznik je ranjen preko ust in brade ter v rami, kjer se je nož zakrivil. V tukajšnji prisilni delavnici morajo vladati res čudne razmere. lj Odlikoval se cesar okrajnega komisarja dr. Avgusta viteza B a n n i z o z zlitim zaslužaim križcem. li Zopet afera Malitsch-Vo-deb-Svetek. Danes dopoldne se je pred tuk. dež. SodiScem iznova začela obravnava proti akademikoma Vodeb inSvetek zaradi znanih dogodkov na kolodvoru. Sodišču predseduje sodni svetnik E I s n e r , votanti so dr. T r a v n e r, dr. H a u f f e n in K o b 1 a r. Državno pravdn>štvo zastopa dr. R o g i n a , zagovornika sta dr. F u r -lan in dr. N o v a k. Obtožnica povdarja že znane stvari. Povabljenih je mnogo prič, večinoma so bile vse že zaslišane pri prvi obravnavi iazun dveh: vodje g. H u b a d a in železn. uradnika Andriessena iz Maribora. Obtoženca se zagovarjata kakor pri prvi obravnavi. Prebere se ovadba že lezniškega uradnika Andriessena, ki pravi, da se je Vodeb na kolodvoru v Laškem trgu dne 23. avgusta 1. 1. nespodobno obnašal naoram uradniku. Obtožba pravi o tem : S konc. vodjem gosp. H u b a d o m sta zahtevala slovensko vežnji listek da Ljubljane, a uradnik je rekel ntm ško : „L ubijane jaz ne poznam, a dam vam karto ,nach Laibach"4. G. Hubad je nato dejal : D< bi on mislil, da uradniki južne železnice morajo znati oba deželna jezika. Nato je Vodeb dejal, ,da je to impertinentnost". Vsled tega je poslal uradnik po orožnike, ki so dognali potem identičnost Vodebovo Nastopi priča Hugo Andriessen, asistent južne železnice v Mariboru Vedel se je afektirano ter hoče s svojim nastopom imponirati, a med občinstvom vzbujajo njegovi »govorniški poizkusi" kratkočasen smeh. Pravi tip fanatičnega nemškega naci jonalca. Mož pa je zraven še precej nervo zen. Pravi, da mu je Vodeb zaklical pri blagajni: »Das ist eins Frecbhtit"! Mož se je zapletel v razna protislovja s svojimi prejšnjimi izpovedbami je izpovedal precej drugače ko g vedja Hubad, ki je cel dogodek razložil popolnoma mirno in je imel vse busede, ki so takrat padle, notirace. — Kljub t mu se je državnemu pravdniku zdelo na ovadbo nemškega uradnika vredno raztegniti obtožbo proti Vodebu tudi na žalje nje uradne osebe. Nato so se prebrale razne izjave glede M a 11 i t s c h a in se zaslišale v isti zadevi Štiri priče Popoldne se raz prava nadaljuje ob pol štirih. lj Pri občnem zboru krajne skupine c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani so b li naslednji gospodje izvoljeni v ojoor: Predsednikom Avgust J^ršek, na-nestnik Ivan Koštnina; b'aga nik Avgust H;uff.l, namestnik Anton Valentin; pnglednit Ant. Ažnah, namestnik Peter Primšar; zapisnikar Franc Zupan, nemestnik Matija Bončar; knjižničar Karol Ceh, namesmik Oroslav Eržen; bolniška preglednika Matija Bužan in Anton Ravnikar; odborniki: Andrej Grill, Andrej Senegačnik, Anton Š.-ga, Franc Pla-zar, Fra«c Kristan, Jernej S etlič lj Umrl je v Trstu dvorni svetnik v pokoiu g. dr. Jožef Regnard, st.ir 95 let lj Odbor »Pevskega kluba« c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani vaDi svoje člane k družinskemu sestanku, ki se vrši v nedeljo, dne 18 svečana, ob 4. uri popol-dne v društveni sobi na Rimski cesti številka 4. lj Materijal za stavbe in druge priprave. Stavbni podjetniki se piesKrDujejo že sedaj s potrebnim mate rijalom za stavbno dobo. Dovažati so pri čeli že kamenje, stavbni les, tramovje, opeko in pe«ek lj Tatvini. Likarici Mariji Galjotovi je bilo dne 12. t m. ukradenega izpred neke gostilne na Martinovi cesti za 6 K 88 vin. perila. — Hlapcu Janezu Gorencu je bilo včeraj popoldne na Ambroževem trgu vlomljeno v kovčeg in pokradenega 12 kron denarja lj Skladišča v Kolizeju bodo prirejena v sedanjih pritličnih prostorih ob dvorišču na zah«dni strani. li Hlunioijsko skladišče na Gradu je deloma že izpraznjeno. Skladišče ob Dunajski cesti se izprazni in podere spo mladi, rredno prično z novo st .vbo. lj Drugo poluletje na mestsih in zasebnih ljudskih šolah ljubljanskih se je danes pričelo Iz brzojavk. Dunaj. Cesar obišče poleti Brno in druga meravska mesta, da tako izrazi svoje zadovoljstvo nad narodno spravo na Moravskem. Dunaj. Vesti o rekonstrukciji kabineta se vzdržujejo Madrid. Službeno se javlja, da niso resnične vesti o kakih resnih nemirih v Barceloni. Sarajevo. Pokrščeni M o -hamedanec Sinanovič, ki je pred turškim nasiljem pobegnil v Ameriko, bo postal v Ameriki misijonar. Razne stvari. Najnovejše. Mednarodni poštni kongres Kakor javljajo iz Rima, se tekom meseca aprila sestane tamkaj mednarodni poštni korgres. Slovesni otvoritvi bo prisostvoval tudi kralj Viktor Euanuel. Na tem kongresu bodo zastopane vse države. S t a v k a u č e n c e v umetniško-obrtne šole se vrši v Chalonssur-Marne na Francoskem. Vsi učenci so se zaprli v spalnico in pometali pohištvo na ccsto. Prtf.kt se je zastonj trudil, da bi jih pomiril m morali so priti vojaki. Solo so zaprli. Vzrok stavki so kazni, ki so jih prejeli nekaterih učenci vsled udeleževanja javnih nemirov. Pogajanja za podržavlje-nje severne železnice so skero popolnoma gotova. Gibanje za izboljšanje plač rudarjem. Na Češkem je bilo 11. t. m veliko rudarskih shodov, na kste rih so zahtevali izboljšanje svojih žalostnih razm< r. Snežna nevihta v Italiji. Iz R ma poročajo, da je razsajala po Italiji silna nevihta. Vlaki so zadržani, telefonske zveze vse pot>gme in tudi brzojav je zelo poškodovan. Na morju so bili hudi viharji in je poškodovanih več ladij. Vlak, ki vozi iz Pariza, je obtičal v snegu pri Turinu. Zgodovinar tat. V Vatikanu so zasačili dr. Vincencija Schamaneka, člana avstrijskega zavoda za zgodovinske študije, ko je hotel skrivaj odnesti neko knjigo iz vatikanske knjižnice. Sedaj so dognali, da je aretirani zgodovinar blazen. Oddali so ga v blaznico. Trgovec z dekleti. Dne 6 t. m. zvečer je praška policija na kolodvoru prijela dve osebi, moškega in žensko. Ker se nista imela z ničemur izkazati, so ju pe ljali na policijo. Med potjo pa se je moški iztrgal policam iz rok m bežal Et straž mk ga je dohitel in oba sta padla na tla. Posrečilo se je aretovanemu izmuzniti in je še trikrat sunil stražn ka z nogo v g^vo. A kmalu so ga prijeli in odpeljali na poli cijo Tu se je dognalo, da se piše Bohum 1 Antony, 23!etni bivši pekovski pomočnik. Ženska pa je bila 191etna brezposelna služkinja Barbara Vladykova Izjavila je, da jo je nameraval Antony odpeljati v neko sramotno hišo v Druždanah. Telefonsko In ftrzoja« poročilo. Dunaj, 16. febr. V drž zbornici je kazal grof Sternberg cel kun pismenih in brzojavnih čestitk, katere je sprejel iz Budimpešte in Ogrske za zadnja svoja govora. Praga, 16 febr. Ob praških nemirih za splošno volivno pravico je ustrelil neki policist 15letnega steklarskega vajenca Karola H u b a č a Oie ustreljenega Hu bača, trgovec Hubač, je tožil prašktga polic ravnatelja K r i k a w a , polic, stražnika L o j k a in erar, da mu morajo plačati 2 0 700 kron za škodo, ki jo ima, ker so mu ustrelili sina. Praško deželno sodišči je odklonilo tožbo proti Krikavu inSojku, ker državni uslužbenci niso dolžni povrniti škode, ki jo povzročijo med izvršitvijo svoje službe. Pač pa je sodišče razsodilo, da bo razprava o tožbi proti erarju. Finančno prokuraturo so pozvali, da edgotori na tožbo tekom štirih tednov. Praga, 16. febr. Vest, da se obravnava proti H i 1 s n e r j u ponovi, ni resnična. Reka, 16. februarja. Tu se posvetujejo hrvaški in srbski člani reškega odbora iz Hrvaške in Dalmacije o točkah, katere se predlože mažarsko hrvaški konferenci. Košut je brzojavil, naj se skupna konferenca odgodi na 28. t. m. Mažarske delegate bo občinski odbor z godbo na čelu sprejel na kolodvoru. Pripravljajo se velike slavnosti in banketi. Konference bodo v hotelu Deak ter bodo trajale skoro gotovo dva dni. Sem je v zadevi priprav prišel poslanec ogrske koalicije Tele ki. Zader, 16 februarja. Tu se je vršila konferenca delegatov poslancev dalmatinskega sabora. Po pregovorih z Italijani se j e k o n s t a t i r a 1 a m o • gočnost sporazuma. Sedaj bodo o tem razpravj^li posamezni klubi Budimpešta, 16 febr. Jutri priobči uradni list im. novanje generala Nyrija kraljevskim komisarjem za razpust parlamenta. Budimpešta, 16. februarja. Vodje koalicije so sklenili, da 19. t. mes. proti razpustu zbornice protestira državni zbor in tudi magnatska zbornica. List grofa An-drassyja pravi, da se bode poslanci proti razpu%tu uprli. Nyri ramerava prečitati v zborne! kraljev reskript in zagroz ti z bra hialno silo. List pravi: Tako lahko pa Ny-riju ne bo priti v zbornice, in četudi s pomočjo vojaško predere v zbornico, mu v zbornici ne bo lahko prečitati reskripta. Poslanci se no nameravajo kar hitro raziti. Riga, 16 febr. Neki gimnazijec je z bodalom hotel zabasti ravnate ja. Atentat so preprečili. V neki kleti so našli 14 bomb. Reka, 16. febr. Stavka je tu že skoro splošna. Dunaj, 16. febr. Kočijaž Pusth je s konji in vozom padel v Dunavo in utonil. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 16 16 Čil op»-sovf uJr 9 z več 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra t mm 732 6 732 7 733 6 Ton. pu -ratnra P« Cahljo Vfltrovl 1 2 sl. vzh. 04 33 sl. sever H-?!* obl. megla dež fli 52 Srednja včerajšnja temp. 13«, nerm. —0 2«. Zahvala. Pevsko društvo ..Ljubljana" šteje sl v častno dolžnost izrekati vsem, kateri so na katerikoli način pripomogli do tako sijajnega uspeha svoje XIV. velike društvene maskarade, najiskrenejšo zahvalo. V prvi vrsti dolgujemo zahvalo slavnemu stalnemu omizju "Jednota", katero je s svojo nad vse originalno skupino „Ofcet Ožbetovega Janeza" toli pripomoglo do prekrasnega izida maskerade. Sosebno se zahvaljujemo aranžerju mogočnega sprevoda po mestu, gospodu Miško Weis-u, nadal|e gospodom Pleškotu, Jevšeku in Niko Ogriču, kateri so blagovolili v svoji posebni naklonjenosti napram društvu brezplačno prevzeti toli trudapolen posti do srečnega izida veličastne skupine. 345 Nadalje izrekamo iskreno zahvalo vrlemu narodnjaku gospodu Franu Petrlču, zastopniku Punti-gamskega piva v Ljubljani, kateri je v svoji blago-naklonjenosti zopet to pot izkazal svoje iskrene simpatije z brezplačno prepustitvijo popolne uprege ob sprevodu »Ožbetovega Janeza" napram društvu. Dovoljujemo si tudi izrekati svojo posebno zahvalo vrlim gospicam Lekanovi, Vrenkovi In Moži-novi, katere so prevzele v svoji Ijubeznjivosti toli trudapoln posel. Konečno se zahvaljujemo slavnemu občinstvu mesta Ljubljane, kot njega okolice, katero je v tako mogočnem številu posetilo društveno maskarado in s tem izkazalo simpatije do našega delovanja. Za odbor pevskega društva ,Ljubljana": Ivo Dachs, predsednik. Rudolf Bukšek, tajnik. Ljubljana, dne 12. svečana 1905. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka* v Ljubljani,, Uradni kuril dunajske borze 16 Zaloibeni papirji. t*/, majeva renta...... t*/, srebrna renta..... 4•/, avstrijska kronska renta . 4*/, , zlata renta. . . 4*/. ogrska kronska , ... 4 •/. , zlata , ... 4*/, posojilo dežele Kranjske . 41/,*/. posojila mesta Spije t . . 4 V/. , , Zader . . 41/,*/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. . , , ž. o. . . 4'/i7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4m/,*/. pešt. kom. k. o. z 10*/. pr. 4';,'/, zast. pisma Innerst. hr. 41/,*/, , , ogr. cen. dež. hr. 4 V/. » n . hip. banke 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/,•/. obl. češke ind. banke . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/. prior. dol. žel...... 3•/. . Juž. žel. kup. '/,'/, • • i1 It'I, avstr. pos. za iel. p. o. Br • i k •. Srečke od 1. 1860l/,..... . , . 186* ...... „ tizske....... „ zem. kreditne I. emisije . « » > 1* » , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . , turške....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske , ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. ...... Rudolfove , ... Salcburške , ... Dunajske kom. a ... Delalo«. Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , .... Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Brili) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Mur4nyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valut«, C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigns........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji......... februar a 1906. Vetu Bla*o 10010 100 30 100 - 100 20 100 15 100 35 118 40 118 63 95 95 9610 114 35 114 55 99 50 101-— 100-65 101-65 100- 10050 101-50 100- 100-20 10016 100 25 100 35 101 35 106-70 107 70 100 50 101 50 100 — 100 90 100 — 100-90 9960 10060 100-50 101-60 999) 99 50 100'— 31670 31870 100-76 101-75 197 — 199 — 289-60 291 50 160 16 162 16 296 60 306 60 297 - 307 — 262-50 270 — 100- ~ 109-— 160- 161 — 25-30 27 30 476 — 487— 79- 86-— 92- 99- 6< — 68.— 62 — 64 — 33 20 36 20 67- 63- - 71-60 7750 534 — 644— 128-— 129 — 673 - 674 — 1635 60 1645 — 671 75 672 — 792 - 793 - 246-— 2-6 50 657 661 — 533-26 631-25 V631- 2641-- 634 60 636 60 277 - 277 60 6* 6 - 670 — 157 60 169-— 11-34 11-38 19 <'95 19'HS 23-47 23-55 23-98 24-06 117-25 117 45 95 60 9576 251 25 252 26 4 84 6.- Tržna poročila dne IS. februarja 19( 6. Budimpešta. Pšenica za april K 16*74 do K 16 76; rž za april K 13-o6 do 13 68; oves za april od K 14 84 do 14-86; koruza za maj K 13-72 do K 13-74 Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca mirna. Prodaja 8000 meterskih stotov, koruza mirno, rž mrtvo. — Druga žita nespremenjeno. Vreme: obtačao. Poslano.*) ,9Javno pojasnilo", ki mi ga privošči f>. trgovec Zupane Urban iz Ljubljane v „Slov. Narodu", dnč 7. februarja t. 1. s pomočjo so-druga notarja Plantana, me sili, da iz nju spisa sledeče ugotovim in širšemu svetu prijavim: 1. zadevo sta pričela popisovati gospoda sama v Jeseniški Straži"; 2 Zupane Urban je, kar vč vesoljni svet, v zadnji vrsti poklican komu očitati pijančevanje, oso-bito pa meni revežu ; 3. Zupane in Plantan pričujeta eden za drugega, da sta pravilno postopala preti meni, a prav tako ostanem tudi jaz pri svoji trditvi, ker pa tudi sama priznata, da je zapisal notar Plantan v zadolž-nico, da sem prejel od Zupanca 9000 K posojila, kar je pa neresnično ; 4. da Zupane Urban tudi sam prizna, da mi je iz popisanega reelnega postopanja proti meni dolžan še K 1400; in pristavim v boljše pojasnilo zadeve; 5. da mi je Zupane Urban, ko je bil notar Plantan v škripcih zaradi pričujojoče zadeve resnično ponujal 1400 kron, to pa le pod pogojem: prvič: da podpišem izjavo, da sem stem zneskom popolnoma plačan, da prejmem denar le vsled dobrote Zupančeve, kateremu sem zelo hvaležen, in da obžalujem vsako proti niemu o tej zadevi izgovorjeno besedo; in drugič : da poročam sodišču, da je bila ona notarska zadolžnica od notarja Plantana popolnoma pravilno in po dogovoru spisana, da sem tudi že popolnoma odškodovan, in da umaknem tožbo proti notarju, ter 6. da jaz take neistinite izjave nisem hotel podpisa>i in tudi denarja nisem prejel. No to pojasnuje celi slučaj ! — Kaj potrebuje gospoda take izjave, ako je vse v redu? Okolščinc so mi bile sicer neugodne, a meni se ni trebs skrivati niti za besede, niti za formalne ukrepe, vtdno in vsakemu prosto v oči pogledam! Na Jesenicah, dnč 13. februuarja 1906. Franc Krivec. 3) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Kot 355 3-1 l^aljarica išče službe oseba srednje starosti, najraje v kakem župnišču. Priloga 38, fttev. »Slovenca" dnčf 16. februarja 1906. Slovenci no Dunaju. Slovensko kat.l. izobraževalno društvo »Straža«na Dunaju uprizorila je s sodelovanjem slev. katol. akad. društva »Danice" dne 11. t. m. Finžgarjevega »Divjega lovca." Občudovati nam je agilnost tega društva, ki si stavlja v program ustvariti dunajskim Slovencem novo domovino, prireja mesce za mesecem zabavne večere, je uprizorila od svojega dveletnega pečetka sem že štiri igre. Težko nalogo si je bila zastavila letos z uprizoritvijo .Divjega lovca", čegar popoln uspeh je mogoč samo pri iz-vežbanih izgravcih, kakoršnih še tako talentirani diletanje ne morejo dati. Vkljub temu obnesla se je igra dobro, da je trpela tragična vsebina, je bilo krivda občinstva, ki je obračalo največjo pozornost na »Tončka", ki je z neprisiljenim in nad vse dovtipnim nastopom obsenčil manj markantne in izrazitejše osebe. Pretresljivo je učinkoval »Z a v r t n i k", čegar tip in značaj je bil eden med najboljšimi ter se je vtisnil pri tragiki kaznovanega napuha vsem v spomin. Popolnoma naroden duh in značaj osebe so pogodili Jež, Rožman Gaber, Sajetov Jure, Spela Tine, medtem ko je bila uloga Gašperjeva taka, da je že zunanjost sama dosegla namen, vzbuditi v občinstvu zaničevanje in srd. Želeli bi bili samo še malo več raflniranosti. Ulogi .Grozdeka" bi želeli malo več flegme. Da M a j d a ni popolnoma dosegla svojega namena, je krivo to, da je bila oseba prešibka in glas prenežen. Vsa rahla vibriranja strahu, groze, boli, upanja, zdvajanja so se pri tem poslušalcu porazgubila, dasi je bila uloga gotovo globoko občutena in pojmovana. Bolji v tem oziru je bil nastop Janezov. Nasprotno pa je bil prediletantsk, brez pravega čustvovanja in včasih v momentih najhujih duševnih bojev, medel. Zlasti zbog markantnega kontrasta v Tončku bi bil moral biti bolj rafiairan. Dobro, včasih in nekateri dovršeno so igrali lovci, biriči, Maruša, Spela i. dr. Priprosti otročji tip J u r č k a moriti je s svojim drznim nastopom očarati gledalca. Ce smo bili pri presojanju osobja malo strožji, priznati moramo, da je uprizoritev v celoti zadovoljila. Zlasti dobro zadet je bil skozinskozi milieu in naroden ton, tako da smo opazili med starimi gospodi nekoga, ki je bil do solz ginjen. Lepi in blagodoneči so bili pevski komadi, nič manj mešani, kakor ženski zbor. .Massenscenen" so bile vkljub malemu prostoru izvajane dovršeno in realno, kretanje priprosto in naravno, želeli bi bili samo, da bi ^se oziralo pri razdelitvi vlog na glasove. Izražanje dinamike v sklepčnih prizorih je oviral precej mali oder, tako da je bilo to igri v veliko škodo. Posamezne scene so se predstavljale dovršeno, kakor sploh nismo opazili nikake nesigur-nosti. Da igra ni bila izrabljena v vsej svoji lepoti in bogastvu ni krivo toliko osobje, kakor pomanjkanje modernih pripomočkov. Sicer pa je bilo mnogoštevilno občinstvo zadovoljno. — Po predstavi je bil plesni venček. Društvu »Straža" moremo samo čestitati ob njenem delu in gorečnostjo, s katero se posvečuje krepljenju narodnega slovenskega življa v tujini. Priporočati nam jo je v podporo rodoljubov in njih, ki jim je širenje narodnega življenja v čisli, da se bode moglo mlade društvo razviti polagoma v močno organizirano četo, ki naj straži in tvori močen steber Slovencem v morju tujine. Društvo »Abstinent". Društveni znaki. Centrala abstinenčnih društev na Dunaju je poslala vzorec društvenih znakov, po katerem si omisli »Abstinent" znake za svoje člane, znaki bodo v podobi kravatnih igel, za dame broš, in se bode nosili pripeti na vidnem mestu. Takoj, ko bodo znaki izgotovljeni, bode društvo naznanilo in jih razpošiljalo članom preti ceni, ki se določi pozneje. Društveni shodi. Prve nedeljo v mesecu marcu skliče društvo svoj prvi redni občni zbor, na čegar dnevnem redu bode tudi predavanje. Za nedeljo, dne 18. t. m. napovedani društveni shod v S t. Lambertu eb Savi se je preložil do pomladi. Ker bode pomladi bolj prilično za prirejanje društvenih shodov in predavanj, prosimo ona društva, ki žele, da se pri njih priredi shod ali predavanje, da nam to že sedaj naznanijo, da si moremo razdeliti čas in določiti predavatelje. Prošnja. Ker se je v zadnjem času zgodilo, da je bilo v tuk. tobačni tovarni vsled pijančevanja odpuščenih več delavcev in s tem pahnjene več družin v nesrečo, jo sklenile društvo v svoji zadnji odborovi seji, da vloži na generalno direkcijo na Dunaju prošnjo, da naj kolikor mogoče za-brani pitje alkoholnih pijač med delavnimi urami. Na konferenci tovarnarjev in podjetnikov, katero namerava društvo v kratkem sklicati, bede predlagalo, da naj upeljejo tovarnarji v svojih podjetjih med odmori prodajanje nealkoholnih pijač, katere naj se prodajajo delavstvu po nizki, lastni ceni. Zahvala. P. Celes tinu L o j k u, ki je zavzel v zadnji številki »Piščalke" napram napadom P. bkrabeca tako odločno, neustrašeno stališče in se zavzel za našo dobro stvar, izreče odbor pismeno za hvalo. Društvene člane, ki se prejeli pravila in pristopnice, prosimo, da nam poslednje čimpreje izpolnjene vrnejo, ker le onega, ki se je obvezal potom pristopnice, moremo smatrati pravim članom. Društvu je pristopile v zadnjem času lepo število novih članov. Štajerske novice. s Kakšne pristaše ima alov. liberalizem in »alov. Narod« na Štajerskem. »Slov. Narod" vedno, kjer le more, trosi med svet razne grdo sklebasarjene laži o naših duhovnikih in drugih krščanskih možeh. A poglejmo malo kakšne »nobel Gspude" ima »Narod" na svoji strani. Kakor je že znano čitateljem .Slovenca" (Ali tudi »Narodevcem") prišel je znani liberalni nestrpnež, dopisnik .Naroda" in kakor se na tihem šepeta tudi »Štajerca", učitelj Viher v kazensko preiskave zaradi neke neravno lepe zadeve z učenkami, ki je pa pri »Naredovcih" že itak splošno v navadi. In ta bivši učitelj je bil ljubljenec .Naroda" in strasten privrženec njegove stranke. „Narod", ali ni morda ravno brezverske in protikrščansko nazi-ranje spravilo tega svojega ljubčeka v propast in še delj . . . . — V St. Ilju v Slov. goricah ima .Narod" jednega še »lepšega" prijatelja, ki se je že od nekdaj rad na prsa trkal, da je liberalec dopisnik .Naroda" in še imejitelj več takih ^imenitnih" šarž. Ta oseba, ki sliši na ime Nace ali Polerjev petelinček, sicer ni vredna, da se o njem zapiše črka, vreden je pravi sodrug svojih kranjskih liberalčkev. Ta človek je že neštetokrat napadel naše, za narod toli zaslužne gg. duhovnike ia druge poštenjake, a zraven tega je krpucal s svojo borne pametjo našim zagrizenim nemčurjem dopise za — »Štajerca". Torej liberalizem, in nemškutarija, sta neločljiva brat in sestra 1 In ke je ta Nacek, nekemu mariborskemu liberalnemu veljaku enkrat razlagal svoje »lepe" narave, ga je ta, akoravno po-znaječ njegove »čednosti" - priporočal drugih v posnemo. Zares lepi bratci 1 š Ad informationam. Slavečemu se »Triglavu" v Celje je bila iz Dunaja do-peslana tudi sledeča brzojavka: .Omizje svobodomiselnih slovenskih akademikov iz Štajerske na Dunaju: Bi-cek, Heric, Kristan, Cernjavič, Pečovnik, Stuhec". Od vseh strani se zbirajo na Štajerskem »svobodomiselne" čete, za to pa se naj tudi naši možje pripravljajo na obrambo š Pošteno povračilo. Ker je »Domovina" po vsakih volitvah ubrala zopet pot previdne nevtralnosti, so jo tudi mnogi štajerski duhovniki naročevali in priporočali. .Domovina" se čuti sedaj varna v svojem gujezdu in začne posrečevati. Nekatere slučaje sme že omenili. V zadnji številki piše zopet .o ž u p n i k u na zatožni klopi r a d i u m o r a", ki pa je bil samo zaradi pridržanja nekega pisma in ne zaradi umora obsojen na 30 K globe, ter o ,ž u p n i k o r i ljubici". Štajerski duhovniki se si izredili gada na svojih prsih, mleko pa dajejo temu gadu celjski gospodje dr. S e r n e c st., notar Baš, dr. Vrečko in poslanec dr. H r a š o v e c , ki so kot nadzorniki lista odgovorni za njegovo smer. Omenjamo tudi onim, ki tega ne vedo, da sta sinova vseučiliščnika gg. Baša in dr. Hraševca na univerzah izmed največjih »svobodomiselnih" kričačev. Kakšen les, takšen sin, kakšea oče, takšen sin 1 š Samoumor v Celju. O tem se nam še poroča : Dae 14. t. m. popoldan se je za grajščino Lanovž v okolici Celje, vstrelil v prsa Jos. Privšek, bivši trgovec v Žalcu. Mrtvega jc našel lastnik grajščine g. Sušnik, ko je šel na sprehod. Privšek je sedel na neki klepici, imel prsa razgaljena in tekla je še kri iz rane. Tudi revolver je imel še v rokah. — Vzrok samomora je bila bolezen. Privšek ki je živel v dobrih gmotnih razmerah, je že delj časa bolehal. Pred leti ga je zadel v noge mrtvoud, ven dar je še s težavo hodil. Posebno ga je ▼ zadnjem času mučilo trganje po glavi. Dva dni pred samoumerom je rekel zdravniku, da se vsmrti, če mu bolečine v glavi ne odležejo. Bil je blag človek. N. v m. p. 1 A Umrl ja v Celju dne 15. t. m. nanagloma g. J a n o z Zupane. Bil je dolgo vrsto let prvi mežnar v mestni opa- tijski cerkvi, obenem pa je opravljal službo organista v kapucinski cerkvi. Poznalo ga je vse daleč na okrog, zlasti duhovščina. N. v m. p. 1 š »Kmetijsko bralno društvo« v Ložnici pri Žalcu imelo je svoje prvo občno zb.rovanje v nedeljo, dne 11. svečana, v prostorih gosp. Andreja Zagode, krčmarja v Zgornji Ložnici. Udeležba je bila zares velika; ne le vrli Žil-čani, ampak tudi drugi okoličani, kakor Gotovljani, Verbenčani, Arnovčani itd. so se ga udeležili. Prav zanimiv govor o kmetijstvu je imel žalski nadučitelj gosp. Anton Petriček: temu sta še sledila dva gospoda govornika prav s poučnim govorom. Izvolil se je nov odbor in sicer sledeči gospodje: Leopold Tratnik, predsednik ; Franc Koče-var, tajnik ; Alojzij Delacorda, blagajnik; Ludovik Herman, knjižničar. Podpore se je nabralo 24 kron. Gospodom govornikom in sploh vsem dobrotnikom omenjenega društva se najsrčneje zahvaluje odbor. š Sv. Ilj v Slov. goricah. Tukajšnje »Kmetijske bralno društvo" je imelo v nedeljo 11. svečana svoj 14. občni zbor. Zborovanja se je udeležilo krog 100 ljudi. To je lepo znamenje, da se naše ljudstvo 5 zanima za naše društvo in spoznava velik pomen izobraževalnih naših društev. — Zborovanje je otvoril namesto odsotnega g. predsednika Hauc a tajnik društva čast. g. Rauter, ki poroča o delovanju društva v pretečenem letu. Društvo je imele 92 udov, 84 rednih in 8 podpornikov. Večino tvorijo vrla naša dekleta (50). Denarnega prometa je bilo 409 37 K, dohodkov 24027 K, iz datkov pa 16910 K. Torej še preostane v društveni blagajni 7117 K. G. blagajniku Dražu se izrazi zahvala za njegovo požrtvovalno delovanje. — Društvo je potom mladinskih Zvez priredilo 14 shodov, ki so bili z večine podučnega značaja. Bile je tudi več izletov v soseščino. — Udeležili smo se velike narodne veselice 2. julija v Mariboru. Istotako je lepo število naših udov prisostvovalo velikemu in krasnemu zborovanju »slov. kršč. soc. Zveze" dne 3. in 4. sepL v Mariboru, kjer je imel odbornik društva Franjo Zebot referat e predmetu: Vzajemnost soc. dela in gojitev duha vzajemnosti. — G. tajnik in g. Thaler pa sta naše društvo zastopala na Prešernovi slavnosti 10. sept. v Ljubljani. — Društvo je član ljubljanske »Slov. kršč. soc. Zveze". Pri društvu imamo tudi vrlodelujoči: »Mlade niško" in .Dekliške Zvezo". Prva ima kiog 30, a druga 50 udov. Pohvalno se morajo omeniti poleg fantov naša vrla, pinaška dekleta, ki so res pravi ponos in dika našega društva. Neumorno delujejo ta na svojih podučnih shodih za izobrazbo in probudo naroda. — V novi odbor so voljeni: Gosp. Thaler Franjo, predsednikom; vlč. g. duh. svet. in župnik Matija K e 1 c m i n a , podpredsednikom ; g. Josip D r a ž , blagajnikom ; g. učitelj Ferdo S p r a g e r , tajnikom ; č. g. Jaka Rauter, knjižničarjem ; ter g. Anton Hauc in Franjo Z e -b o t, odbornikom. š Imenovan je za nadučitelja v Raj-henburgu defmtivni učitelj na Vidmu gosp. Fran Jamšek. š Umrla je v St. Lovrencu pri Mariboru veleposestnikova soproga g. F r a n-čiška Lamprecht. š Strašna smrt šolarja. Iz Trbovelj se nam poroča: Dne 13 t. m. je šel 131etni učenec vodenske šolo Alojzij Rovanšek preko tira, po katerem vz-diguje elektrika .šalo" s hunti v hrib. Stopil je na žico, ko se je premikala, in ga je vrgla. Kar prileti »šala" ter mu popolnoma zmečka glavo. Pri priči je bil mrtev. š Po trboveljski stavki. Iz Trbovelj se nam piše: Večina odpuščenih socialnih demokratov se je že poslovila ter so šli na Nnmško. Nekateri so dobili od tam po agentih obvestila, da jih ne sprej mejo. Namerava jih še veliko drugih iti prostovoljno na Nemško; a tam baje socialnim demokratom ne cvetejo rožice, kakor v naši Avstriji. — Za vzdrževanje redu je ostalo tukaj 23 orožnikov, ki stanujejo v delavski bolnišnici. Šola na Vodah se je zopet začela. š Porotno sodišče v Celju. Danes, 15 t. mes. je stal pred celjskimi porotniki Martin Drobnič, c. kr. sodni sluga v Slovenjem gradcu. Obtožen je bil uradnega poneverjenja, ker je denarje in kolke, ki jih je kot izvršilni organ sprejemal, baje za se obdržal, dalje pa tudi zlorabe uradne oblasti, ker je prikrival sodne akte. Porotniki so vprašanje glede poneverjenja zanikali, ker so smatrali obtoženčtvo dejanje kot disciplinarne nerednost, pač pa so potrdili z 8 proti 4 glasovom vprašanje o zlorabi uradne oblasti. Sodni dvor je Drobniču prisodil 8 mesecev težke poojstrene ječe. Pomilovanja vredni so obtoženčeva žena, ki je prisostvovala vedno jokajoč celi razpravi, in pa njegovi štirje mali otročiči. — Jutri, 16. t. mes. bo obravnava proti Evi Stolzer zaradi hudodelstva požiga. š Duhovniške vesti. Prestavljena sta čast. gg. kaplana Anten Berk iz Rajhenburga v Trbovlje in Jožef Tratnik iz Trbovelj v Rajhenburg. — Naš rojak preč. g. JožefKovačič, častni kanonik in mestni župnik v Feld-bachu, praznuje dne 19. t. m. svojo osemdesetletnico. — Čast. g. Franc Segula, vpokojeni župnik od Sv. Duha pri Lučah (sekovska škofija), je sprejet v lavantinsko škcflio ter je našlavljen kot provizor pri Sv. Roku ob Sotli. š Čitalnica v Ljutomeru javlja, da d je izvolila pri svoiem rednem občnem zboru dne 2. svečana 1906 sledeči odbor : Predsednik: G. Dr. Karol G r o s s -m a n n, odvetnik v Ljutomeru; podpredsednik : G. Alojzij Vršič, trgovec v Ljutomeru; tajnik: G. Fran Ceh, učitelj v Ljutomeru; blagajnik: G. Ivan Kryl, realni učitelj v Ljutomeru ; knjižničar: G. Rudolf Dostal, učitelj v Ljutomeru; Odbornik: G. Janko Karba, učitelj v Ljutomeru; Odbornik: G. Martin Karba, sedlar v Ljutomeru; Namestniki: G. Fran S 14 n j k o, tržanski sin v Ljutomeru ; G. Peter Veselič, brijač v Ljutomeru; G. Janko Horvat, slikar v Ljutomeru. š Konjske klobase bi bil rad prodajat v Mariboru Martin A u e r iz Račjega. Ker pa je policija znala razločevati konjske klobase od svinjskih in ker so bile že gnjile in zdravju Škodljive, so mu jih vzeli in njega naznanili drž. pravdništvu. š Sadna drevesca je uničil nekdo na poti med Hajdinjo in Brežicami v ptujskem okraju. Nemci zopet govore o slovenski surovosti, a pozabijo, da je največja podlost sumničenje brez podlage. Orožništvo še išče storilcev in nima o njih še nobenega sledu. Kako neumno 1 Pojdite gg. orožniki kar v uredništvo »Marburgerice", pa vam bodo takoj »natančno" vse povedali. Tukaj gospodje vedo, vidijo in slišijo vse, kar je in kar ni. Včasih slišijo še travo rasti. š Uvodnih ,člankov1 manjka nemškutarskim štajerskim lističem. 6no prestavljajo iz .Slov. Naroda" razne pikant-nesti. S tem delajo reklamo za »Slov. Narod", sebi pa preskrbe člankov, kakoršnih rabijo za poneumnjevanje svojih »špispur-garjev". Polda R o š t a u iz Mirne je labko ponosna, ker njeno odprto pismo ljubljanskemu škofu rabi .Marburgerica" za uvodni članek. Ne čestitamo ne Poldi ne »Mar-burgerici". š Laški trg dobi električno raz-svetlavo. š Ustrelil se je v bližini Celjabivši trgovec P r i u ž e k. š Dež. šol. svet je v svoji seji dne 11. jan. 1. 1906 dovolil nadučitelju Jožefu Šeligo pri Sv. Jederti nad Laškim trgom trajni pokoj s priznanjem dolgoletnega, zvestega službovanja. Iz dež. šolskega sveta je bil posian v disciplinarni senat meščanski ravnatelj T r u n k kot član in gimn.ravnatelj G 1 o w a c k i kot namestnik. Nastavljeni so: za nadučitelja v Kozjem deflintivni učitelj v Hrastniku Aston H o h n j e c ; za učitelja na ljudski šoli v Bizelju dtfiaitivni učitelj v Globokem Rudolf A r u š e k, za učiteljico v Kostrevnici deflaitivna učiteljica OJga Franc v Pre-kerjih. Malo posestvo je naprodaj t Slapah pri D. M. v Polju 21, iz proste roke. Poslopje obstoji iz hiše z dvema sobama, hlevom, kletjo, vse v najboljšem stanu. — Dalje nekaj njiv in vrt, cena samo 5600 K in ostane lahko polovico na obreslih. Pojasnila daje 347 3—3 Avgust Kuhar trgovec ln gostilničar v Vevčah. Z pomočnika sprejmem takoj za veliko delo Anton Cebulj 338 3-3 krojaški mojster Jesenice, Gorenjsko. Katol. bukvama v Ljubljani priporoča 275 5-6 J postne pesmi 7a me*an zbrr in orgije zložil P. Hugo-lin Sattner ord. ff. Min. — Cena parti-turi po pošti K 160, partitura in glasovi po pošti K 3 20, vsak posamezen glas 40 vin. je najboljSe in najflnejSe čistilno sredstvo. Ivan Jax5sin t IJubUanl, Dunajska cesta 17 sili* priporočata ^ svojo bogato zaloge šivalnih strojev voznih koles 2675 52—7 pisalnih strojev. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. = Tri nove = Spillmannove povesti 1 Izboren vspch, katerega so dosegli slovenski prevodi krasnih Spillmannovlh povesti v prvi vrsti »Praftki judek" in ,,Žrtev spovedne molčečnosti" nam je dal povod, da smo pričeli hitreje izdajati zbirko Spillmannovih povesti in podajamo danes slovenskemu ljudstvu in mladini tri snopiče: nove V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po poŠti 5 vin. več. VI. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več. VII. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več. Ne bomo se na tem mestu bavili z vsebino teh povesti, rečemo le, da ni samo skozi in skozi mikavna hi zanimiva, temveč tudi zelo podučna; povesti se priporočajo same in si bodo pridobile obilo prijateljev. — Kdor hoče brati mične povesti, naj seže po njih; s pridom in zanimanjem jih bodo brali odrasli in mladina. Posebno starši in vzgojitelji skrbite, da dobi mladina v roke Spillmannove in Krištof Smidove povesti; napravili jI boste s tem mnogo veselja, še večje vrednosti pa bo dušni prid in nagib k čednosti, ki ga bo zajemala mladina iz teh spisov; z dobrini berilom se doseže češče več kot s pogostim svarjenjem. V isti zbirki so popred izšli naslednji snopiči; I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. II. zvezek: Maron, krščanski deček x Libanona. Povest Izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. III. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. IV. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. Vsak snopič velja 40 vin., trdo vezan 60 vin., po pošti 5 vin. več. 339 1 Opomnimo tudi, da je povest istega pisatelja „Zrtev spovedne molčečnosti" popolnoma pošla, a bo že v enem tednu zopet na razpolago. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ravnokar došlo berolinski in pariški modeli za (farne j , deta j krrJ Največja izbera kostumov za dame, kril, raglan in bluz po čudovito nizkih oenah. Tako tudi največja izbora konfekcije za gospode O. Bernatovic Ljubljana, Mestni trg 5. 343 6—2 ^ rw -a nuumv; I A K Maznaiti Jo. S tem si dovoljujem cenj. odjemalcem vljudno javiti, da sem z današnjim dnem uvedel v svoji modni trgovini modnega in perilnega blaga ter konfekcije na najnovejši zistem. Direktna zveza z eno prvih avstrijskih tovarn za to stroko mi omogoča, da bom cenj. odjemalcem mogel vedno postreči-z najnovejšimi monogranii ter izpeljavami. Zunanja naročila točno in ceno. A. Vivod - Mozetič 204 5-2 trgovina modnega, perilnega ter konfekcijskega blaga ir predtiskarijo ^ ~ " . - .. gvniiH uiuun^a, ICI kuiiicklijbm;^« Ulaga r^ ^ Stari trg št. 21, Ljubljana. BmMMMnnnnnn^ Velika eksportna tvrdka. Ljubljana punaj*kac«*tait.12 Franc Keberurar in lr!0W zlatnino in srebrnino priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, veriiio, prstanov 1.1, d. po najnižjih cenah. 286 10—2 št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5*90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50 Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno. Izurjena prodajalca le prva moč, ki je zmožna slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, se išče za konfekcijsko trgovino. — Mesečna plača IOO kron. Ponudbe na 344 3-2 O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. Stanovanja z 1, 2 oziroma 3 sobami se oddajo. Kje pove kamnosek Vodnik. 287 4 1164 61-87 Same 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzGparniki Francoske prekoinorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiSi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri .Figovem. Razpis dopolnilnih volitev za trgovsko In obrtniško zbornico v Ljubljani- Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na znanje, da se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 21. februarja 1906 od devetih dopoludne do treh popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob 3. url popoldne se bo to glasovanje končalo. Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na Izvollo da voli ali ' a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter obenem odda, oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Olasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih Glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred tako pravočasno odposlati, da dospejo najkasneje do 21. februarja 1906 do 3. ure popoludne c. kr. volilni komisiji v Ljubljani. Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov se ne bo nič več oziralo Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev na volilno komisijo se pošiljajo po pošti poštnine proste, ako imajo na adresi pnstavek: „V volitvenih zadevah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani". Volilci I. voliine kategorije trgovinskega odseka dobe rdeče glasovnice in volijo enega pravega člana. Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rujave glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci III. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice ter volijo dva prava člana. Volilci I. volilne kategorije obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo enega pravega člana. Volilci II. volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo tri prave člane. Volilci III. volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci IV. volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo enega pravega člana. Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov Opozarja pa se tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kategorijah tistega odseka. Daljni pouk je v razpisu volitve, ki se dostavi vsakemu volilcu. V Ljubljani, dne 12. februarja 1906. C. kr. volilna komisija za trgovsko iti obrtniško zbornico v Ljubljani. 342 2-2 __Predsednik: Kulavicz 1. r. 3391 67 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" - o r. n u n.. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 Podružnica v CELOVCU. Knpitfe ln prodaja vso vrste rent, zastavnih pisem, priloritet, komunalnih obllgacU, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeae Izdaja k vsakemu žrebanju. 'I Zamenjava ]n ekskoniptnje l>ajs predujme na vrednostne papirje, izžrobane vrednostne papirje in vnovčujc Zavaruje srečke proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške žonltnlnsko kavcijo. Mioapt 1H lnfcM.. m.nlo, Tblt. JfcT Bor«na naroSlU. Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. ■V Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja m Izgube pri trebanjifc, pri izirebanju najmai\j-Aega dobitka. — Promese ca vsako irebanje. Menjarična delniška družba »HKUC t J at" I Wnilmlin 10 In 19 n.m.l I C*.__I__I_____o '•» >w| uuisaj, i.) uum/oigaa&e c% ®8T Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljskih vrednostnih papirjev in vestni aasvetl za dosego kolikor Ja mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti aaloienlh fflavnlo. 67 150-16