Št. 15 (16.360) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-e,; hra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-•< 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni / •:< b" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ,t maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla i. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel, 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD-Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski. it 1500 Lil? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI « hm Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 2M), legge 662/96 - Filiale di Trieste TOREK, 19. JANUARJA 1999 Treba bo čimprej ukrepati Vojko Colja Ko so se borci Osvobodilne vojske Kosova odpovedali svoji frontni strategiji in segli po klasičnih oblikah gverile in urbanega terorizma, je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo Srbi na to novo strategijo odgovorili po nekdadnjem nacističnem vzoru. Prejšnji petek so v vasi Račak izvedli pravo racijo in po mučenju hladnokrvno pobili 45 civilistov, med katerimi tudi starce, otroke in ženske. Srbi so torej segli po edinem razpoložljivem orožju v boju proti gverili. Spomladi in poleti so s pridom uporabili strategijo »Verbrannteerde« (požgana zemlja), a kot kaže niso računali na trdoživost albanskega prebivalstva. Se več, s svojim etničnim čiščenjem so v kosovske Albance vcepili spoznanje, da Srbi razumejo samo logiko sile. Ko so pred dnevi borci UCK zajeli osem mladih jugoslovanskih vojakov, so z njimi ravnali kot s pravimi vojnimi ujetniki, tako, kot narekujejo mednarodne konvencije. Kljub drugačnemu mnenju večine Srbov so dokazali, da so ljudje. Ze res, da so pri tem imeh višje cilje, od priznanja, da so vojskujoča se stran, do izposlovanja osvoboditve svojih v srbskih zaporih zaprtih borcev. Dosegli so sporazum s posredovanjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter ZDA, a kot Vsakič doselj so Srbi prelomili dano besedo. V zameno so na jugu države sprožili srdito ofenzivo s srhljivim rezultatom brezvestnega poboja civilistov. Svet se sedaj zgraža, v Beograd romajo generali zveze Nato, a je na dlani, da jeprepozno. Oktobra sprejeti sklep o bombardiranju srbskih ciljev je neuresničljiv, saj bi v bistvu zveza Nato s tem postala letalstvo Osvobodilne vojske Kosova. S sprenevedanjem in zločinskim zavlačevanjem se je mednarodna skupnost znašla v taki godlji, da se iz nje sedaj lahko resi le za ogromno ceno. Na Kosovo bi moral poslati oborožene enote, ki bi zaščitile albansko civilno prebivalstvo istočasno pa tudi srbsko manjšino, ki bo v sedanjem spopadu prej ah slej potegnila najkrajši konec. Ob vsem tem si upamo trditi, da se hitrih korakov bliža kosovski epilog. Kakšen bo, bo odvisno od ntednarodne skupnosti, saj “i se lahko ponovih tragediji ob koncu druge balkanske in prve svetovne vojne, ko je srbska soldate-ska pobila na stotisoče Albancev. Morda se to na Pragu tretjega tisočletja ne 0 zgodilo, v takem prime-^ Pa je za Srbijo Kosovo gotovo izgubljeno. KOSOVO / PO PETKOVI RACIJI SRBSKE SOLDATESKE Srbske sile še stopnjujejo svojo ofenzivo na območju vasi Račak Pokol obsoja ves svet z besedami pa ne bodo preprečili splošnega spopada PRIŠTINA - Po trditvah »verifikatorjev« O VSE Srbi nadaljujejo svojo ofenzivo na območju Račaka, saj obstreljujejo še tri do štiri albanske vasi. Srbi pa so včeraj preprečili tožilki Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour, da bi odpota-vala v Račak. Na zahtevo Albanije je sinoči o pokolu razpravljal Varnostni svet. Nad južnim Balkanom pa se zgrinjajo temni oblaki splošnega spopada. Albanski Premier Majko se je včeraj sestal z voditeljem opozicije Berisho, da bi našli skupno strategijo za Kosovo. Na 24. strani ITALIJA-SLOVENIJA / VRSTA POSLOVNIH SREČANJ IN DOGOVOROV Konkreten obračun obiska ministra Fassina v Ljubljani LJUBLJANA - Na delovnem obisku v Sloveniji se je včeraj mudil italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, ki ga je spremljala močna delegacija, v kateri je bilo zastopano več kot 50 podjetij, bank in državnih ustanov. Po poslovnem srečanju na Gospodarski zbornici Slovenije, se je Fassino sestal s slovenskim ministrom za gospodarske odnose Marjanom Senjurjem, nato pa je imel še pogovore z zunanjim ministrom Frlecem, ministrom za evropske zadeve Bavčarjem in z državnim sekretarjem Francom Jurijem, sprejel pa ga je tudi predsednik države Milan Kučan (na posnetku AP). Na 3. in 24. strani VELIKA BRITANIJA / PROCES Lordski sodniki začeli razpravljati o Pinochetu LONDON - Sedem sod- diktatorja Augusta Pinoche-nikov britanske lordske ta. Medtem so bdi pred lord-zbomice je včeraj dopoldne sko zbornico protesti Pino-začelo ponovno obravnavo chetovih nasprotnikov. (AP) primera nekdanjega čilskega Na 24. strani NI JASNO, KJE JE SEDAJ Ocalan poudaril, da je prostovoljno zapustil Rim RIM - Italijanski premier Massimo Dilema in zunanji minister Lamberto Dini sta včeraj z dokajšnjim zadovoljstvom komentirala rešitev primera Ocalan. Obenem sta se polemično obregnila ob evropske partnerje, ki Italiji niso pomagali pri razpletanju zapletenega vozla. Evropi italijanski premier in šef diplomacije očitata, da je prezrla kurdsko vprašanje in se sploh ni potrudila, da bi lahko sodili kurdskemu voditelju. Abdullahu Ocalanu, ki je odpotoval v soboto, so na odhodu, kot je sam pojasnil, pomagali nekateri italijanski poslanci. Najbrž gre za iste, ki so mu omogočili, da je pred dvema mesecema prišel v Italijo. Kje pa si je poiskal zatočišče? Turčija sumi, da je Ocalan v Rusiji, toda Moskva je demantirala. Prav tako so demantirale prisotnost kurdskega voditelja pribaltiske države, Ukrajina in Bjelorusija, kot tudi Grčija, Libija in Južna Afrika. Na 2. strani Pnbežmki: Banovci vztrajajo pri protestu TRST - Center za ilegalne pribežnike, ki ga, kot kaže, nameravajo urediti v nekdanji vojašnici pri Banih, vzbuja veliko zaskrbljenost med domačini. O tem so razpravljali na nedeljski skupščini v vasi, včeraj pa na srečanju na prefekturi, ki se ga je, poleg prefekta Micheleja De Feisa, udeležil tudi župan Riccardo Illy. Delegacija banovske skupnosti in odbora za zaščito Opčin je vladnemu predstavniku in županu se enkrat utemeljila nasprotovanje, da bi v nekdanji kasarni odprli sprejemni center za pribežnike. Sanacija vojašnice bi stala približno dve milijardi in pol lir. Zakaj trositi toliko javnih sredstev, če imamo v Furlaniji številne komaj izpraznjene kasarne, ki bi jih lahko v nekaj dneh preuredili v sprejemne centre? Na S.strani Načrt za obnovo starega Trsta TRST - Tržaška občinska odbornika Ondina Barduzzi in Mauro Tommasini sta sinoči na javnem sestanku v Muzeju Revoltella v Trstu predstavila napore Illyjeve uprave za obnovo Starega mesta. Se posebej sta govorila o izrednih in izdatnih prispevkih, ki bodo na voljo za zasebne gospodarske in socialne pobude prek evropskega projekta Urban Tergeste. Na 6. strani Sodelovanje tudi med univerzama GORICA - Tržaška in ljubljanska univerza nameravata v Gorici in Novi Gorici skupaj odpreti nekaj novih podiplomskih tečajev s področja družboslovnih ved in z izrazito mednarodno usmeritvijo. O programu so se predstavniki obeh univerz pogovarjali včeraj v Gorici na srečanju skupaj z županoma obeh sosednjih mest. Na 22. strani Paskaljevičev film uvod v festival AA TRST - Deseta izvedba filmskega festivala Alpe Adria Cinema se je začela s filmom jugoslovanskega režiserja Gorana Paskaljeviča, ki ga je publika zelo lepo sprejela. Drevi je na sporedu slovenski film Brezno. Na 21 .strani OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA I—na v veleblagovnici VlDUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila športna konfekcija Največja izbira krzna v FurianijkJulijski krajini TAX FREE RIM / PO ODHODU KURDSKEGA VODITELJA RIM / OSTRE POLEMIKE D’Alema in Dini branita rešitev primera Ocalan Zaenkrat ni še jasno, kje si je Ocalan poiskal zatočišče Premier zagovarja zakon o pribežnikih Zakon je napadel obrambni minister Scognamiglio - Val tujcev neustavljiv RIM - »Ne vem kje je, in me tudi ne zanima.« Tako je italijanski predsednik vlade Massimo D’Alema (telefoto Ap) povedal med včerajšnjo redno tedensko novinarsko konferenco, ki je bila v glavnem posvečena primeru kurdskega voditelja. Abdullah Ocalan je v soboto zapustil Italijo z letalom, ki sodi v letalsko družbo, last italijanskih obveščevalnih služb. Kurdskega voditelja je do letala pospremil agent obveščevalne službe in morda ga je tudi spremil do države, ki mu je nudila zatočišče. D’Alema je med včerajšnjo novinarsko konferenco branil odločitve svoje vlade, opoziciji pa ni prihranil nekaj polemičnih bodic. »Z Ocalanom ali brez njega se bo Italija zavzemala za rešitev kurdskega vprašanja,« je dejal D’Alema. S kanCn-kom zagrenjenosti je italijanski premier dodal, da »moja država je edina, ki je nekaj naredila, da bi lahko sodili Ocalanu. Iskreno povedano ni mogoče zahtevati, da bi Italija rešila probleme drugih držav«. ETAlema tako je evropskim partnerjem niti ne preveč diplomatsko očital, da se s problemom Kurdov niso hoteli spoprijeti. Na isti ton je uglašen tudi intervju zunanjega ministra Lamberta Dinija. Dejal je, da je Ocalan pro-stovolj odšel, kot je prostovoljno prišel. Zunanji minister je menil, da je Italija ubrala edino možno pot za rešitev prime- NOVICE Danes se sestane koordinacija Oljke RIM - Danes ob 14.30 se bo na sedežu na Trgu Brazza v Rimu sestala koordinacija Oljke, ki bo imela na dnevnem redu priprave na evropske volitve. To vprašanje v levosredinskem zavezništvu izzvalo ostro polemiko in privedlo Prodija in Ljudsko stranko na rob razkola. O napetostih priCa tudi dejstvo, da jutri ne bo Bosellijevih socialistov, ki bodo razlog za odstotnost pojasnili na novinarski konferenci. Romano Prodi je včeraj povedal, da pričakuje dokaj mimo srečanje. Sodelavci pa so dodali, da bo v uvodu bivši premier predlagal skupno listo Oljke. Če pa bi se izkazalo, da skupna lista ni možna, bo Prodi predlagal, naj komponente dodajo oljko svojemu simbolu, poleg tega pa naj uskladijo svoj program za Evropo in naj se dogovorijo o pravilih za volilno kampanjo. Bossi obsodil Borghezievo palico MILAN - Vodla Severne lige Umberto Bossi je včeraj v Milanu predstavil predlog referenduma, s katerim bi se državljani izrekli o določilih, ki urejajo status in prihod priseljencev. Bossi se je zavzel za odpravo teh določil, obsodil je večkulturno družbo in menil, da so Italijani siti priseljencev. Polemično se je obregnil tudi ob predsednika vlae Massima D’Alkemo: »Če misli, da določil zakona ne kaže zamenjati, je morda Cas, da zamenjamo D'Alemo.« Sicer pa je Bossi odločno pokaral svojega somišljenika Maria Borghezia, ki je v nedeljo med manifestacijo po milanskih ulicah zagrozil priseljencem s »padansko palico«. »»Ni treba palice, potreben je razmislek. Mislim, da ljudje ne smejo obravnavati to vprašanje emotivno,« je dejal senatur. Borghezia je zavrnil tudi predsednik republike Scalfaro. Loterija: zaplenili dve sumljivi milijardi MILAN - Policija iz Cinisella Balsama pri Milanu je zaplenila dve milijardi Ih, ki so morda sad goljufij na loteriji. O vsoti je preiskovalce obvestil direktor podružnice neke velike italijanske banke. Spomnil se je, da je pred Časom sorodnik enega od aretiranih osumljenih goljufov položil na tekoči raCun v podružnici dve milijardi. Zasumil je, da bi lahko šlo za umazan denar, zato je poklical policijo, ki je vsoto zaplenila, dokler ne bo ugotovila izvor teh bankovcev. Škofi zaskrbljeni zaradi družbenih napetosti RIM - Predsednik italijanske škofovske konference msgr. Camillo Ruini je opozoril na hude družbene napetosti v Italiji in pozval vlado, naj se loti orga-nizhanega kriminala, ne da bo zvračala krivdo na vse priseljence. Opozoril je na razkorak med »politiko in primarnimi potrebami italijanske družbe«, obenem pa se zavzel, kot že listi vzhodnoita-lijanskih škofij, za uvedbo federalistične ureditve. ra, saj »soditi mu nismo mogli, ker pri nas ni zagrešil kaznivih dejanj, Turčiji ga nismo mogli izročiti, ker velja v tisti državi smrtna kazen, po- litičnega zatočišča pa mu tudi nismo mogli priznati«. Kam pa je odpotoval Ocalan? Zaenkrat ni še jasno. Turški premier Bu-lent Ecevit je vCeraj sicer dejal, da je po informacijah iz zanesljivih virov kurdski voditelj v Rusiji, kar pa so v Moskvi demantirali, Čeprav z dokaj nedoločeno formulo, da »Ocalana danes ni v Rusiji«. Govori se tudi, da je kurdski voditelj dobil zatočišče v Bjelorusiji ali v Ukrajini, vendar sta tudi vlado ibeh držav zanikali. Prav tako so zanikale tudi južnoafriška, grška, libijska in sudanska vlada. V tej nejasnosti je jasno samo, da so ob njegovem odhodu iz Italije Ocalanu pomagali nekateri italijanski parlamentarci. H mviv/re MLi-i-n icv v 11 n Odsotnost prevajalca vzrok za prvo odložitev RIM - Zaradi odsotnosti prevajalca so včeraj takoj odložili proces proti domnevnemu morilcu Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina somalskemu državljanu Hashiju O. Hassanu. Vzrok za odložitev pričetka sodne obravnave je po svoje neverjeten, saj je sodišče dobro vedelo, da obtoženec ne razume italijanščine in zato bi moralo poskrbeti drugače. Proces, Ce ne bo novih zapletov, se bo zaCel 2.februarja. To vsekakor ni edini zaplet. Proces se bo odvijal pred drugo in ne pred prvo sekcijo rimskega porotnega sodišča, saj se je eden izmed elanov sodnega zbora odpovedal sojenju, ker je oCe umorjene novinarke-TG3 Giorgio Alpi pred leti operiral njegovega očeta in mu rešil življenje. Starša Ilarie Alpi vztrajata pri stališču, da je obtoženi Somalec morda res izvedel umor, naročnike zločina pa je treba iskati v Italiji in to celo med visoke častnike mirovne misije v Mogadišu. Slednji vsekakor zavračajo vse odgovornosti. RIM - Medtem ko so razmere v sprejemnih centrih v Apuliji spet na robu zmogljivosti in je med prebivalstvom znova stekla Clovekljubna solidarnostna akcija z zbiranjem hrane, odej in igraC, ki jih nosijo ilegalnim pribežni-kom, pa plamtijo polemike o zakonu, ki obravnava te nesrečneže. Med tistimi, ki so zakon ostro kritizirali, je bil tudi obrambni minister Carlo Scognamiglio, ki je menil, da ga je treba spremeniti, češ da so ga svoj Cas odobrili s preveliko lahkoto: odtlej naj bi tok pri-bežnikov postal ogromen, ušel naj bi bil vsakršni kontroli, danes skoraj nikogar ne uspejo zavrniti. Poleg tega bi nova določila morala predvidevati učinkovitejše inštrumente za kontrolo: po mnenju Scognamiglia danes bolj kontrolirajo italijanske državljane, ko se vračajo v domovino, kot pa tujce. Notranjemu ministru je takoj pritrdil desničar Giulio Maceratini, predsednik senatorjev AN, ki je iznesel podatek, da se samo vsak sedmi pribežnik drži dekreta o izgonu. Maceratini je napadel tudi ministrskega predsednika Massima D’Alemo, ki naj bi se vedel kot tri znane opice: ne vidi, ne sliši in ne govori. Po njegovem mnenju ne pozna podatkov o priseljencih ali se vede tako, kot da jih ne pozna. D’Alema se je namreč odločno postavil v bran zakona o priseljencih: »Dober je in strog«, je dejal, »načenjajo pa to vprašanje, ne da bi poznali pravih podatkov.« To pa ne izključuje možnosti, da vnesejo manjše popravke, je dodal, saj na primer 90% pribežni-kov Italijo zapusti, odidejo v druge evropske države, kar pomeni, da gre za širši, evropski problem. Pozitivno je ocenil tudi besede guvernerja Banke Italije Antonia Fazia, ki je poudaril doprinos priseljencev k razvoju države. S Faziom se je strinjala tudi ministrica za socialno solidarnost Livia Turco, po njenem mnenju regularnih priseljencev ni privabila dobrota vlade, temveč podjetniki, ki so jih iskali, ker pri nas ni ljudi, ki bi bili pripravljeni opravljati doloCena dela. V polemiko je odločno posegla tudi notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, ki je obljubila, da bo s podatki dokazala, kako tujce izženejo, ko za to obstajajo pogoji: ne gre torej za spreminjanje zakona, tem- več za izvajanje njegovih določil. Poslanec zelenih Paolo Cento pa je spomnil na vprašanje, na katerega so opozorili številni parlamentarci in združenja: sprejemni centri danes spominjajo na zapore, morali bi jih spremeniti, po- [ stati bi morali bolj humani. Oglasil se je tudi odgovorni pri rimski Caritas Sergio Briguglio, ki je zavrnil trditev, da je tok priseljencev danes ogromen v primerjavi s preteklostjo: vsako leto je k nam ilegalno prišlo okrog 100 tisoC tujcev, približno 300 na dan, kar pomeni, da so prihodi zadnjih dni v skladu s tem poprečjem. Poostritev zakona bi po njegovem mnenju samo napeljala vodo na mlin tistih, ki s pribežniki služijo, dvignili bi ceno za njihov prevoz v Italijo, ilegalnih prehodov bo konec šele tedaj, ko bodo odprti legalni kanali. Se posebej se je Briguglio zaustavil ob beguncih s Kosova, ki jih je te dni največ, v glavnem gre za cele družine s številnimi zelo majhnimi otroki: Scognamiglia je povabil, naj se v okviru vlade zavzame za uveljavitev člena 20 zakona o priseljencih, torej člena, ki dopušča možnost začasnih zaščitnih ukrepov v primeru spopadov ali drugih zelo hudih dogodkov v državah, ki ne sodijo v okvir Evropske unije. ______PALERMO / PRISVOJILA Sl JE 5 KG KOKAINA_____ Mlado Albanko umoril bivši zaročenec Prijeli še zadnjega od morilcev - Albanka je napako priznala, a nič ni pomagalo Proces Andreotti v končni fazi PALERMO - Po dveh letih in pol obravnav bo danes prešel v zaključno fazo proces proti bivšemu premieru Giu-liu Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo. Danes bosta palermska državna tožilca Gui-do Lo Fort e in Roberto Scarpinato zaCela z orisom zaključkov, ki bo trajali predvidoma dva meseca. Po splošnem Lo Fortejevem uvodu bo bo vse aspekte procesa razčlenil Roberto Scarpinato. Po tožilcih bo na vrsti obrambva, sicer pa je Andreotti v dolgem sa-mozagovoru, ki je zajel kar šest obravnav, zavrnil vse obtožbe in kot glavni dokaz svoje nedolžnosti navedel predvsem zakonske ukrepe za boj proti mafiji, ki jih je predlagal. Doslej je sodni zbor zaslišal 350 prič, med katerimi je bila tudi skupina skesanih. PALERMO - Hotel Splendor v Riccioneju je zapustila v copatah, bila je prepričana, da se bo kmalu vrnila, tudi bala se je, vendar jo je prisotnost bivšega zaročenca Alexa pomirila. V avtu je sedel še Christian Perspi- cace (ob aretaciji, telkefo-to Ap), zapeljali so na avtocesto A14, vozili so okrog pol ure, ko ji je prav Alex pomeril pištolo v glavo in ustrelil, obležala je v travi, kjer so tudi našli njeno truplo. Zaročenec, 25-letni Alex Rocco Donati, je vse priznal, v njegovih besedah je zgodba o ljubezni in smrti albanskega dekleta, Silvie Hamiti, Cigar življenje je ugasnilo zaradi mamil. Prevažala jih je za skupino iz Milana, vendar si je prisvojila pet kilogramov kokaina, pomagal ji je 34-letni Philip Cascio Rižo, kateremu je bilo mamilo namenjeno. Tudi njega je Čakala tragična usoda, ubili so ga dan kasneje. Sivlia je sicer napako priznala, svojega zaročenca je v pismu obupano prosila odpuščanja, a nic ni pomagalo. Preiskava bi lahko stekla hitreje, vendar jo je upravnica hotela zavirala, zamolčala je nekatere pomembne podrobnosti, ki so prišle na dan po pregledu hotela in njenega stanovanja. Po aretaciji Alexa sta njegova pajdaša, Christian Perspica-ce in Paolo Mosconi. zbežala proti jugu države, vendar so Mosconija prijeli pred nekaj dnevi med ropom v Apuliji’ Perspicace pa je agentom padel v roke včeraj zjutraj v Palermu.Alex je preiskovalce skušal prepričati, da ga je prav Perspicace prisilil k umoru. ITALIJA-SLOVENIJA / DELOVNI OBISK ITALIJANSKEGA MINISTRA ZA ZUNANJO TRGOVINO Z GOSPODARSKO DELEGACIJO V LJUBLJANI Piero Fassino: Italija želi poslati prva gospodarska partnerica Slovenije V ospredju pogovora z gostiteljem Senjurjem rast italijanskih vlaganj - Fassina sprejel tudi Kučan LJUBLJANA - Na delovnem obisku v Sloveniji se je včeraj mudil italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, ki ga je spremljala gospodarska delegacija, v kateri je bilo zastopano veC kot 50 podjetij. Z gostiteljem, slovenskim ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem, sta se pogovarjala v prvi vrsti o krepitvi blagovne menjave med državama in povečevanju obsega naložb. Vlogo Italije kot druge naj-vecje trgovinske partnerice Slovenije bi namreč po mnenju obeh ministrov lahko dodatno utrdili z razvojem naložbenih dejavnosti, ki naj bi jih spodbudil tudi skorajšnji podpis sporazuma o vzajemni zaščiti in spodbujanju naložb med državama ter sprejem nekaterih zakonov s področij, ki so povezana z naložbami in so še v parlamentarnem postopku. Kot je na skupni novinarski konferenci povedal minister Senjur, je Slovenija sicer majhna država, a velik trgovinski partner. Po prvih podatkih za leto 1998 se menjava med Slovenijo in Italijo, ki je za Nemčijo druga najveCja trgovinska partnerica Slovenije, že bliža vrednosti treh milijard dolarjev. Leta 1997 je imela Slovenija približno 300 milijonov dolarjev primanjkljaja, ki pa ga je skoraj v celoti nadomestila s presežkom v storitveni menjavi. V okviru prizadevanj za poglobitev gospodarskih stikov državi načrtujeta predstavitev slovenskega gospodarstva v Italiji, ki je s 167 milijoni dolarjev neposrednih naložb med petimi najveCjimi vlagateljicami v Sloveniji. Vendar sta obe strani prepričani, da možnosti še zdaleč niso izkoriščene, zato sta se pogovarjati tudi o konkretnih operativnih rešitvah za pospeševanje naložb. Da je zanimanje za sodelovanje s slovenskim gospodarstvom precejšnje, dokazuje tudi gospodarska delegacija, v kateri je bilo zastopano veC kot 50 italijanskih podjetij, bank in državnih ustanov. Po besedah italijanskega gosta, ki se je sreCal tudi s predsednikom države Milanom KuCanom, zunanjim ministrom Borisom Frlecem, ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem in z državnim sekretarjem v ministrstvu za zunanje zadeve Francom Jurijem, sta se strani dogovoriti za okrepitev prizadevanj za vzpostavitev petega cestnega koridorja. Italijanska vlada je po zagotovilih ministra Fassina izpeljala vse potrebno za Cimprejšen začetek Črpanja brezobrestnega posojila v višini približno 92, 5 milijarde lir, ki ga bo družba Autovie Venete prek Darsa namenila za izgradnjo avtocestnega odseka Vipava-Razdrto. Govoriti so tudi o sodelovanju med pristaniščema Trst in Koper, Fassino pa je izpostavil podpis pisma o nameri med Petrolom in Enijem za izvedbo projekta izgradnje naftovoda med romunsko Konstanco in Trstom, o katerem poročamo na gospodarski strani. Po Fassino-vih besedah je projekt strateškega pomena za vso srednjo Evropo, nadzorni odbor pa je že opredelil glavno in stranske trase plinovoda. Nasploh je po Fassinovih besedah gradnja infrastrukture pravzaprav razvojna os, ki ne pritegne le prometnih, ampak tudi naložbene tokove. Italijanski predstavniki so izraziti zanimanje za privatizacijo slovenskega bančnega sektorja. Slovenska stran si želi, da bi Italija sodelovala pri vzpostavitvi treh centrov za razvoj malega gospodarstva na Primorskem, sogovorniki pa so podprti tudi nadaljevanje Čezmejnih projektov, še posebej sodelovanja med Novo Gorico in Gorico; dogovoriti so se tudi o ustanovitvi posebne delovne skupine, ki bo preučila delovanje prosto-carinskih prodajaln, ter se dotakniti nekaterih odprtih vprašanj, kot sta potreba po večjem številu prometnih dovolilnic na slovenski strani ter subvencija cen goriva v obmejnem pasu na italijanski strani. V pogovoru s predsednikom KuCanom in ministrom Frlecem je Fassino izrazil podporo Italije prizadevanjem Slovenije za vključitev v evroatlantske integracije, se zavzel za uspešno nadaljnje delovanje trilaterale z Madžarsko in podčrtal prizadevanja italijanske vlade za nadaljevanje postopka za zakonsko zaščito slovenske manjšine. (STA) Plodno poslovno srečanje na Gospodarski zbornici LJUBLJANA - Italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino se je dopoldne skupaj z gospodarskim delom delegacije, v katerem so biti predstavniki več kot 50 italijanskih podjetij, bank in državnih ustanov, udeležil italijansko-slovenskega poslovnega srečanja, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slove-nijE (GZS). Minister Fassino, ki se je pred tem srečal s predsednikom GZS Jožkom Čukom, je sodelovanje med državama ocenil kot strateško zelo pomembno ter med drugim poudaril, da Italija v okviru svoje okrepljene naložbene strategije načrtuje tudi povečanje obsega naložb v Sloveniji. Ob tem pa je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija odpravila zakonodajne in nekatere druge ovire za tuje vlagatelje. Po Fassinovih besedah se možnosti za sodelovanje obeh gospodarstev, ki sta v prvih enajstih mesecih lani ustvariti približno 2, 7 milijarde dolarjev blagovne menjave, skrivajo tudi v pospešitvi stikov med malimi in srednjimi podjetji. V ospredju je tudi sodelovanje pri gradnji petega cestnega koridorja, italijanska stran pa se »zavzema tudi za skupno pristaniško politiko severnega Jadrana oz. za sodelovanje med pristanišči v Trstu in Kopru«. Dodaten napredek v gospodarskih odnosih med državama prinašajo tudi projekti čezmejnega sodelovanja. Za italijansko stran je zanimiv tudi slovenski bančni sektor, saj so banke iz severovzhodne Italije že izrazile zanimanje za ustanovitev podružnic v Sloveniji takoj, ko bo to dopuščala slovenska zakonodaja. »Tigovinski odnosi med državama so dobri, področje investicij pa je slabše razvito. Italija je pripravljena v skladu s svojo strategijo pospeševanja naložb v tujini okrepiti vlaganja tudi v Sloveniji, seveda pa mora Slovenija spremeniti zakonodajni okvir oz. se prilagoditi pravnemu redu Evropske unije,« je dejal Fassino. Po podatkih Banke Slovenije so konec leta 1996 skupne neposredne naložbe Italije v Sloveniji znašale približno 144 milijonov dolarjev. Tudi predsednik GZS Jožko Čuk je izrazil podporo pritoku neposrednih tujih vlaganj. Podjetja iz Italije, ki imajo 13-odstotni delež v slovenskem izvozu in 17-odstotni delež v uvozu, so med pomembnejšimi vlagatelji v Sloveniji; uspešno sodelovanje pa potrjujejo tudi poslovni rezultati podjetij z italijanskim kapitalom Aquasava, Julon, Abrasiv Muta in Damen. Med težavami, ki ovirajo sodelovanje, pa je izpostavil pomanjkanje dovolilnic in problem obmejne infrastrukture. Dobro obiskanega poslovnega srečanja so se udeležiti predstavniki veC kot 20 slovenskih podjetij, ki so sogovornike lahko poiskati tako med predstavniki velikih italijanskih korporacij in podjetij, ki so že investirala v Sloveniji, kot tudi matih podjetij, predvsem iz severovzhodnega dela Italije. Po mnenju Roberta Luonga, vodje oddelka za promocijo in kooperacijo pri zunanjetrgovinskem institutu ICE, ki ima svoj oddelek tudi v Ljubljani, je Slovenija majhen, a zelo zanimiv trg. Slovenija je članica Cefte in na najboljši poti v EU, obstajajo pa tudi možnosti skupnega sodelovanja na tretjih trgih, predvsem na Balkanu in v Sredozemlju. Sicer pa blagovna menjava med državama po njegovih besedah že zdaj presega menjavo Italije npr. s Hrvaško ali Argentino. Po podatkih agencije Informest v Sloveniji deluje veC kot 1000 podjetij z italijanskimi partnerji, v katerih je zaposlenih več kot 4000 ljudi. Prednjačijo kovinskopredelovalna in tekstilna industrija, elektronika in promet. Po besedah direktorice svetovalne službe Informesta Mirjam KorsiC je za italijanska podjetja slovenski trg zanimiv, težave, s katerimi se srečujejo, pa zadevajo predvsem zapletene carinske postopke, slabo razvito prometno infrastrukturo in certificiranje. Italijanski podjetniki se pritožujejo tudi nad administrativnimi ovirami pri naložbenih dejavnostih, previsokimi davki na zemljišča in nad zapletenimi postopki pridobivanja delovnih vizumov. (STA) LJUBLJANA / BORUT PAHOR PISAL FRLECU KOPER / PREISKOVALNA KOMISIJA NOVICE Za urejeno finansiranje manjšine Presečnik ZLSD se zavzema, da bi problem rešili z zakonom LJUBLJANA - Predsednik Združene liste socialnih demokratov (-ZLSD) Borut Pahor (na sliki) je včeraj ministru za zunanje zadeve Borisu Frlecu poslal pismo, y katerem izreka kritiko in zaskrbljenost zaradi neurejenih razmer na Področju financiranja slovenske manjšine in Poudarja, da ni jasnih Pravil in kriterijev o ra-zdelitvi sredstev med nianjšinske organizacije v sosednjih državah. Kot so sporočili iz ZLSD, Pahor v pismu °pozarja, da v parlamen-hi se vedno ni predloga zakona o financiranju slovenske manjšine v zamejstvu, Čeprav mu je ministrstvo tudi uradno Zagotovilo, da se bo to z8odilo že lani. To zavlačevanje je neodgovorno . domače in zamejske Mvnosti, predvsem nje-mh manjšinskih organi-Zacij, ki so vsako leto zUova izpostavljene arbi- trarni vlogi matične države, ki si pravila in kriterije določajo sproti in v skladu s trenutnimi političnimi razpoloženji, opozarja Pahor. »Za tako stanje uradna Ljubljana že ves Cas samostojne države krivi sprtost manjšinskih organizacij med sabo in odsotnost njihovega soglasja glede ureditve teh zadev. Kolikor ta razlog drži, se zdi, da se stvari v zamejstvu v zadnjem Času uspešno izboljšujejo, slovenska vlada pa temu ne uspe koristno slediti,« piše Pahor v pismu zunanjemu ministru Frlecu ter pri tem navaja dogovor osrednjih manjšinskih organizacij na Koroškem, ki pa ga urad za Slovence v zamejstvu ni upošteval. (STA) Piranski policisti niso prekoračili pooblastil KOPER - Načelnik uprave za notranje zadeve Koper Emil Čebokli je v sporočilu za javnost podal dokončne ugotovitve o domnevno spornem primeru posredovanja piranskih policistov in uporabi prisilnih sredstev pri zagotavljanju javnega reda in miru na prvi dan letošnjega leta. Komisija, ustanovljena za preiskavo okoliščin primera, je ugotovila, da policisti pri zahtevanem in utemeljenem posredovanju svojih pooblastil niso uporabljali v nasprotju s predpisi. Piranski policisti so letošnjega 1. januarja zgodaj zjutraj na zahtevo občana najprej posredovali v gostinskem lokalu, kjer je pred tem prišlo do fizičnega napada na to osebo. Kršitelja, ki se je odpeljal proti Portorožu, je poli- cijska patrulja dohitela in ustavila na Cankarjevem nabrežju v Piranu. V policijski postopek s kršiteljem se je nasilno vmešal tudi njegov sopotnik v avtomobilu, zato so se policisti kljub fizičnemu upiranju, zaradi Cesar so uporabili prisilna sredstva, odločili za privedbo na piransko policijsko postajo. Po opravljenem postopku in preučitvi okoliščin kršitve javnega reda in miru so enega občana izpustili, zoper drugega pa so odredili pridržanje do streznitve. Ker se je ta temu upiral, so policisti znova uporabili fizično silo. Zaradi suma prekoračitve policijskih pooblastil in odmevnosti dogodka v medijih je bila pri UNZ Koper za raziskavo okoliščin ustanovljena posebna komisija. (STA) Sestanek koordinacije predvidoma 2. februarja LJUBLJANA - Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank, ki je bila sklicana za vCeraj, je na predlog Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) preložena predvidoma na torek, 2. februarja, je za STA povedal generalni sekretar stranke Branko Omerzu. Dnevni red sestanka še ni doloCen, predvidoma pa naj bi predsedniki strank razpravljali o evru. V skladu z izžrebanim vrstnim redom predsedovanja koordinaciji je prišlo do spremembe pri vodenju koordinacije predsednikov parlamentarnih strank. Predsedovanje je prevzela Demokratična stranka upokojencev Slovenije oziroma njen predsednik Jože Glo-baCnik. (STA) Ponarejene dokumente je ponudil policistu PORDENON - Agenti letečega oddelka porde-nonske kvesture so vCeraj aretirali 30-letnega hrvaškega državljana Damira Kanj era, doma iz Umaga. Fant je ponujal 30 ponarejenih osebnih izkaznic (za vsako je zahteval 500 tisoč lir), ponudil pa jih je domnevnemu kupcu, ki je bil v resnici policijski inšpektor. Kanj era so policisti odvedli v zapor, medtem ko so samo ovadili sodstvu 45-letnega M.R iz Vicenze, ki je Hrvata pospremnil v Pordenon. V Kanj er j e vem BMV 320, ki ga je Hrvat parkiral v Trstu, so našli pet zavojev z 2, 5 kg zlatega nakita, ki so ga policisti zaplenili. Dragocenosti so bile skrite v predalu na armaturni plošči. MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec Jk našega življenja, bodimo 0 strnjeni okoli svojega ^ ^ edinega dnevnika. Pridruži se nam! Narod se na Primorski dnemi! Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330,000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 AKTUALNO VPRAŠANJE / ZASKRBLJENOST VAŠKE SKUPNOSTI MANJŠINA / ZAŠČITA Bani ne popuščajo: kasarna ni primerna za pribežnike Napeto srečanje na prefekturi - llly: To je le predlog, ne pa sklep Tudi Caveri ožigosal izjave Pasguariella No poziv SSk vložil vprošonje no provosodnego ministro Center za ilegalne pribežnike, ki ga, kot kaže, nameravajo urediti v nekdanji vojaški kasarni »Monte Cimone« pri Banih, vzbuja veliko zaskrbljenost med domačini. O tem so razpravljali na nedeljski zelo obiskani skupščini v vasi, včeraj pa na srečanju na prefek-turi, ki se ga je, poleg prefekta Micheleja De Feisa, udeležil tudi župan Ric-cardo Illy. Sestanek, ki je potekal v precej napetem vzdušju, ni obrodil konkretnih sadov. Delegacija banovske skupnosti (Gianni Pro, Massimo Leone in Neva Husu Maganiatto) in odbora za zaščito Opčin (Pavel Milič in Armando Past) je vladnemu predstavniku in županu še enkrat utemeljila nasprotovanje, da bi v nekdanji kasarni odprli sprejemni center za pribežnike. Nobenega rasizma, pravijo, a vrsto stvarnih razlogov, ki narekujejo druge izbire. Sanacija stare kasarne bi stala po neuradnih vesteh približno dve milijardi in pol lir. Zakaj trositi toliko javnih sredstev, če imamo v Furlaniji številne komaj izpraznjene kasarne, ki bi jih lahko v nekaj dneh preuredili v sprejemne centre? Gre pa tudi za problem varnosti, saj se ljudje bojijo, da bi se med pribežniki, ki čakajo na izgon iz države, pretihotapili tudi ljudje s slabimi nameni oziroma kriminalci. Končno še dejstvo, da je Občina bivšo vojašnico svojčas namenila socialnim in drugim dejavnostim krajevne skupnosti in se tem obljubam, za katere se je zavzel nekajkrat tudi občinski svet, sedaj iz-neverja. Prefekt De Feis je povedal, da mora biti sprejemni center nujno v bližini meje s Slovenijo in dal razumeti, da se je Rim dejansko že odločil za Bane. Domačini se po njegovem nimajo kaj bati, saj bo nekdanja kasarna popolnoma zaprta in primerno zastražena, skoraj kot neke vrste zapor. Zaskrbljenost prebivalstva je torej upravičena, a le do neke mere, je še dodal vladni funkcionar. Illy je bil previdnejši in je pokazal večji posluh za stališča predstavnikov banovske skupnosti. Dejal je, da je to za sedaj le predlog, ki ga proučujejo strokovnjaki, ter obljubil, da bo v bodoče občinska uprava poskrbela za večjo osveščenost krajanov, kar doslej očitno ni naredila. In to je kritika, ki jo Banovci namenjajo Občini, od katere tudi pričakujejo večji posluh za stališča vzhodnokraškega rajonskega sveta. S tega vidika je bil sestanek na prefekturi gotovo koristen, problem pa je ostal popolnoma odprt. Odbor za zaščito Opčin, ki se ukvarja tudi s problematiko Banov in Ferlugov, meni, da vprašanje centra za ilegalne priseljence zadeva celotno kraško skupnost. Pristojna telesa - meni Milič - se na Kras v glavnem spomnijo le v takih in podobnih primerih, ko je treba nekaj konkretnega narediti za prebivalstvo pa obljubam redkokdaj sledijo dejanja. Banovci so npr. takoj po zaprtju CARINA / NOVOSTI Velika poenostavitev raznih uvoznočvoznih postopkov Glavna direkcija je osvojila predloge carinske uprave iz Trsta in odobrila eksperimentalno uvedbo novih postopkov za carinjenje. Z novimi postopki, ki bodo stopili v veljavo 25. januarja, bodo v uradih tržaškega okrožja večino operacij (85%) za uvoz in izvoz blaga opravili takoj, ne bo več potrebna nobena kontrola, zadostovala bo že sama izjava. Pri dragih operacijah pa bodo imeli možnost, da se omejijo na goli pregled dokumentov ali pa se odločijo tudi za pregled blaga. Odločitev o ustrezni opera-ciji bodo sprejeli na podlagi nieril, ki bodo vključena v Catinski informatski sistem, la merila slonijo na posebnih analizah o tveganju, ki npoštevajo bodisi splošne ngotovitve kot tudi specifične značilnosti tukajšnjega Prometa. Novi postoptki pa terjajo drugačno organizacijo carinskih uradov, ki jih morajo nsposobiti za analizo prometnih tokov na raznih mej- nih prehodih in za ustrezno ukrepanje. Krajevna carinska uprava se je zelo potrudila, da bi dosegla ta cilj, posebno skrb je posvetila učinkovitosti mejnih in pristaniških uradov ter boju proti raznih prevaram in goljufijam. Izbira Trsta za novo eksperimentiranje pa ni bila slučajna, temveč posledica vidnih uspehov, ki so jih dosegli s poenostavitvijo mejnih postopkov ter z ustanovitvijo in profesionalnim usposabljanjem oddelkov za boj proti goljufijam. Obenem je carinska uprava pokazala posluh za pričakovanja uporabnikov, saj bo promet stekel hitreje, posebno se bo to poznalo pri Fernetičih in v pristanišču. Ne gre pozabiti, da manjša izguba časa prinaša tudi znižanje stroškov. Zaupanje v njihove urade, pravijo pri carinski upravi, pa uporabniki dokazujejo tudi tako, da se pri izredno važnih postopkih raje odločajo za tržaško carino. KRIZA / 31. T.M. ZAPADE ROK Le še Porodi ostaja v igri za odkup tovarne SITIP vojašnice zaprosili državne oblasti, da jim znotraj objekta dajo na razpolago prostor za zakristijo. Na to niso dobili nobenega odgovora, a le meglene obljube. Ce bo Rim vztrajal pri banovski kasarni so domačini pripravljeni na odmevne protestne akcije, potem ko so prejšnji petek (na sliki-FOTO KROMA) s transparenti že polemično pričakali podtajnika na notranjem ministrstvu Giandomenica Sinisija. O tem, so kot rečeno, razpravljali na nedeljski skupščini, kjer ni manjkalo ostrih in pikrih pripomb na račun rimske vlade, prefekta in tudi tržaške občinske uprave. Domačini se čutijo prepuščene same sebi. V ta namen so med pobudniki (skupno z odborom za zaščito Opčin) javnega srečanja, ki bo v petek, 22.t.m, ob IS.uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V teh dneh se mrzlično nadaljujejo pogajanja za prodajo tekstilne industrije SITIP pri Orehu v miljski občini. Kot je znano, se je sedanje lastništvo, t. j. grupa Pezzoli iz Bergama, hudo zadolžilo, zaradi česar je prisiljeno tovarno prodati. Ob tem je že večkrat skušalo delavce odsloviti, sindikatom pa je uspelo to preprečiti. Na osnovi zadnjega dogovora bi se morala pogajanja za prodajo obrata zaključiti pred koncem tega meseca, saj bi v nasprotnem primeru delavci morali v t. i. »mobilnost«, kar praktično pomeni, da bi izgubili službo. Kot kaže, sta od začet- nih treh ponudnikov pri kupoprodajnih pogajanjih dva že izpadla. Podjetje T-Sail se je dejansko umaknilo že konec poletja, tako da sta ostali v igri le še skupini Mancone in Parodi. Oktobra sta celo izrazili pripravljenost, da bi skupno prevzeli obrat pri Orehu, a kmalu potem se je njuno zavezništvo skrhalo. V zadnjih časih je dejansko izpadel iz pogajanj tudi Mancone. Res je, da je podobno kot Parodi ponudil 10 milijard lir za odkup tovarne, a zahteval je povrh polovico starih strojev, ki jih je medtem Pezzoli, se pravi sedanji lastnik, že prodal. In tako se zdaj pogovori odvijajo le še med Parodi jem in Pezzolijem, pri čemer pa ne gre pozabiti na pomembno besedo, ki jo imajo banke, pri katerih je Pezzoli zadolžen. Upravni svet SITIP je za svojega pogajalca določil dr. Marchesija. Kaže, da med pogajalci ni nepremagljive razdalje: razlika naj bi znašala največ 4 milijarde lir. Kaže, da je Parodi napravil pomemben korak k nadaljnjemu zbli-žanju s tem, da se je odpovedal nekaterim nepremičninam in opremi v skupni vrednosti 2,5 milijarde lir, tako da je zdaj veliko odvisno tudi od dobre volje Pezzolija oziroma bank. Pri pogajanjih aktivno sodeluje tržašld župan Illy. Pri vsem tem pa se že pojavlja neko novo vprašanje. Parodi jp že črno na belem zagotovil, da bo lahko nudil zaposlitev kakim 200 Iju-dem.Toda pri tovarni SITIP je trenutno zaposlenih 280 ljudi. Kaj bo z 80 delavci, ki naj bi bili odveč? Seveda v sindikalnih vrstah že razmišljajo o tem, vendar najprej je treba počakati na zaključek pogajanj med Pezzolijem in Parodijem. PRISTANIŠKO POVELJSTVO Tečaj angleškega jezika za oficirje in podoficirje Ob prisotnosti Giacoma Borrusa in Piera Marina, predsednika oz. ravnatelja IMA (International Mariti-me Academy), Josipa Luzerja, zastopnika pomorskega študijskega zavoda z Reke ter kontraadmirala Ser-gia De Stefana, načelnika pristaniškega poveljstva, se je včeraj na sedežu tržaškega pristaniškega poveljstva pričela druga faza tečaja angleškega jezika »Maritime English«. Prva faza je bila v obdobju oktober - december lani, sedanja bo trajala do marca, na njej se bodo oficirji in podoficirji še bolj izpopolnili pri uporabi mednarodnega izrazoslovja. Docentov je skupaj pet, prihajajo pa iz Poljske, Hrvaške, Portugalske in Nemčije. Sedanjemu tečaju naj bi sledile podobne pobude, namenjene tudi oficirjem z drugih pristaniških poveljstev. Tudi poslanec U-nion Valdotaine Lucia-no Caveri je vložil parlamentarno vprašanje o izvajanjih o zaščiti slovenske manjšine, ki jih je tržaški državni pravdnik Elio Pasqua-riello vpletel v svoje poročilo ob odprtju sodnega leta v Furla-niji-Julijski krajini minulega 11. januarja. Caveri je svoje vprašanje naslovil na pravosodnega ministra Diliberta.- V njem se najprej kritično obregne ob nekatere Pa-squarielIove zgrešene navedbe, sicer pa izraža predvsem zapre-paščenje, da si je državni pravdnik pri- voščil takšen »vdor« na področje parlamenta v zvezi s snujočim se zaščitnim zakonom za slovensko manjšino. Poslanec francoske manjšine izraža tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da je Pasquariello označil nekatere zakonite zahteve slovenske narodne skupnosti kot »pretirane« ter »za lase privlečene in izzivalne«. Caveri želi vedeti, kako vse to ocenjuje minister Diliberto. Pristavimo naj, da je parlamentarec francoske manjšine vložil svoje parlamentarno vprašanje na poziv SSk, s katero redno sodeluje. NOVICE Išče se par za Kraško ohcet Ker se do 10. januarja ni prijavil noben par za sodelovanje na 19. Kraški ohceti, zadruga Naš Kras podaljšuje rok prijave. Par, ki bi se želel poročiti na Kraški ohceti (29. avgusta), naj to sporoči na telefonsko številko 040/630261 ali v turistični urad Aurora v Ul. Milano 20, do ponedeljka, 25. januarja. V primeru, da se ne bo prijavil nihče, bo za letos predvidena Kraška ohcet odpadla. V petek v Nabrežini skupščina upokojencev Sekcija Zveze upokojencev SPI-CGIL za kraško območje prireja v petek, 22.1 ob 15.30 na sedežu v Nabrežini št.103 (na trgu) skupščino o socialnem paktu, ki ga je vlada Massima D’Aleme pred nedavnim podpisala z družbenimi komponentami. Vabljeni člani in vsi upokojenci. Gre namreč za vprašanje, ki ne zanima le odvisne in neodvisne delavce, temveč tudi upokojence. Pobude ob obletnici pokola v Chiapasu Ob prvi obletnici pokola v Chiapasu organizirajo mladi komunisti na to temo vrsto pobud. Od 18. do 30. januarja bo v baru »II pošto delle fragole« (v bivši umobolnici pri sv. Ivanu) in v knjigarni »In der Tat« (ul. Venezian 7) na ogled zanimiva razstava. Jutri, 20. januarja bo v baru »11 pošto delle fragole« koncert skupine »Arbe Garbe«, v petek, 22. januarja pa bo Matteo Dean posredoval svoje izkušnje iz Chiapasa v knjigami »In der Tat« . Za konec bomo 28. januarja v Ljudskem domu v Podlonjerju lahko spoznali mehiško kuhinjo. Za Banano odredili psihiatrični pregled S 37-letnim Alessandrom Bonazzo, ki je obtožen, da je 7. januarja letos s pištolo težko ranil 70-letnega upokojenca Claudia Brazzattija, se bodo ukvarjali psiholog Mauro Cauzer ter psihiatra Eugenio Aguglia in Daniela Vecchio. Tako je odločil sodnik za predhodne preiskave pri tržaškem tribunalu, Nunzio Sarpietro, ki je trojici poveril nalogo, da opravi psihiatrični pregled. Cauzer, Aguglia in Vecchiova bodo prisegli 29. januarja, nakar bodo imeli od 60 do 80 dni časa, da opravijo svoje delo. Na podlagi njihovih zaključkov bo Sarpietro odločal o Bonazzovi usodi, morda bo odredil, da ga premestijo v psihiatrično bolnišnico ali pa, da ostane v koro-nejskem zaporu, kjer je trenutno pod strogim nadzorstvom. Bonazza je Brazzattija ranil 7. januarja zjutraj, upokojenec se je vračal domov, potem ko je nekaj nesel v zabojnik za smeti v Ul. Cologna. Sprva so nekateri celo pravili, da je kdo streljal s strašilno pištolo, kasneje pa so zdravniki med kirurškim posegom v pljučih našli naboj kal. 7, 65. Ranil naj bi ga Bonazza, z oken njegovega stanovanja je pogled prav na Ul. Cologna. Karabinjerji so ga aretirali že dan kasneje, v rokah je imel torbo, v kateri je bila pištola kal. 7, 65. Poleg pištole je v torbi skrival še okrog 30 nabojev. ŠOLSTVO / NI2JA SREDNJA ŠOLA TRST / PROJEKT EU URBAN TERGESTE PREBENEG Pri Sv. Ivanu o glasbeni smeri Letos velik odziv, koko pa bo v bodoče? Načrt za obnovo starega mesta EU bo prispevala 8,2 milijarde lir - Prvi rok za prošnje zapade 15. februarja Na včerajšnjem informativnem sestanku na nižji sredji šoli Sv. Cirila in Metoda so starši pozorno prisluhnili ravnatelju Marjanu Kravosu, ki jih je podrobno seznanil z delovanjem šole. Ravnatelj je predvsem izpostavil letošnjo novost: uvedbo eksperimentalne glasbene smeri, ki deluje v sedanjem prvem razredu. Sola namerava nadaljevati po začrtani poti, saj smatra, da predstavlja glasbena vzgoja s praktičnim vežbanjem instrumentov veliko obogatitev za mlade. Ohranitev eksperimentalne smeri pa bo verjetno mogoCa le, Ce bodo vsi vpisani dijaki izbrali to smer. Ta pogoj je namreč obveljal v letošnjem šolskem letu. Nova smer predvideva eno dodatno učno uro glasbene vzgoje (pretežno teorije) s predmetnim profesorjem ter eno uCno uro vadbe na instrument (ali dvakrat po pol uCne ure) tedensko. Kljub temu, da je stekel z zamudo, je teCaj vadbe instrumentov sedaj že dobro uteCen. Odziv dijakov je bil po ravnateljevih besedah zelo dober, profesorji so mladi, polni energije, kar je bilo tudi nadvse pomembno. Na šoli se učijo dijaki štiri instrumente: klavir, ki ga poučuje prof. Aljoša Starc, kitaro (Pavel Bembi), flavto (Silvia Di Marino) in harmoniko (Adam Selj). Po ministrskih določilih bodo morali dijaki, vpisani na glasbeno smer, opraviti preverjanje sposobnosti, in sicer v tednu od 27. januarja do 2. februarja. Nato bodo imeli še do 9. februarja Cas za morebitni prepis na drugo vrsto nižje srednje šole. Na svetoivanski in kati-narski šoli (kasneje je bilo informativno srečanje tudi na oddelku na Katina-ri) imajo še kopico drugih zanimivih načrtov in dejavnosti. Tako je šola še enkrat zaprosila za vključitev v naCrt Come-nius, ker želi nadaljevati zastavljeno sodelovanje z ostalimi partnerji (z Irske, iz VValesa in s sovodenj-sko osnovno šolo). Na ka-tinarskem oddelku bodo nadaljevali teCaj angleščine kot drugega tujega jezika, ki je bil letos zelo uspešen. TeCaj je vključen v redni pouk, je pa na prostovoljni bazi. TeCaj računalništva ter plesa in gledališke dejavnosti so aduti, s katerimi želi sve-toivanska šola obogatiti svojo ponudbo, vztrajala bo na tečaju latinščine za 2. in 3. razred, ki je že letos izzval veliko zanimanje med dijaki, poleg tega je pa v načrtu tudi delovanje športnega krožka, kar zgovorno priča o razvejanosti dejavnosti na matični šoli Sv. Cirila in Metoda ter na njenem katinarskem oddelku. SNALS proti krčenju števila avtonomnih šol Avtonomni šolski sindikat SNALS je zahteval takojšnje srečanje z deželnim odbornikom za šolstvo, da bi mu iznesel protest zaradi krčenja avtonomnih šol (italijanskih in slovenskih), ki ga je predlagala pokrajinska konferenca o šolstvu. Po pisanju sindikata naj bi združili dve slovenski šoli, italijanske šole pa bi lahko računale na 12 didaktičnih ravnateljstev, 7 nižjih srednjih in 11 višjih srednjih šol. VEČER POEZIJE n Gostovanje skupine Metronom na Opčinah V nedeljo popoldne je v Prosvetnem domu na Opčinah gostovala Dramska skupina Metronom KD Valentin Vodnik z lepljenko satiričnih poezij naših pesnikov Aceta Mermolje, Marija Cuka, Marka Kravosa in Miroslava Košute. Lepljenka, ki nosi naslov »Kaj bi bilo sonce brez ljudi«, je tudi na Opčinah doživela uspeh, kot ga je že na drugih prireditvah. Za to imajo seveda zasluge: Nerina Švab, ki si je delo zamislila, pripravila izbor pesmi in seveda poskrbela za njegovo realizacijo. Za glasbene vložke je poskrbela in jih izbrala Tatjana Jercog, tehnično delo pa so vodili Dejan Kozina ter Diana in Martina Colom-bin. Nastopali so: Suzi Bandi, Ivana TerCon, Klara Vodpivec in Dajana Kočevar. »Poezijo lahko gledaš in seveda razumeš,« nam je po telefonu povedala Nerina sama. »In Ce jo večkrat gledaš in poslušaš, jo tudi pravilno razumeš,« je še dodala. Do tega zaključka so prišli tudi poslušalci nedeljske predstave, ki so odhajali iz dvorane vidno zadovoljni. N.L. V auditoriumu Muzeja Revol-tella v Trstu je bil sinoči zanimiv in dobro obiskan javni sestanek, ki ga je priredila tržaška občinska uprava, da bi osvetlila svojo strategijo za obnovitev Starega mesta, točneje območja med Sv. Justom in morjem, ki je zaobsežen v po-drobnostnem regulacijskem načrtu, imenovanem po tamkajšnji Ul. Capittelli. Na srečanju sta uvodoma govorila občinska odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi, ki je osvetlila urbanistične aspekte zadeve, in občinski odbornik Mauro Tommasini, ki je osvetlil predvsem prispevke, ki bodo na voljo na osnovi programa Evropske unije Urban. Barduzzijeva je spomnila na napore, ki jih je občinska uprava vložila za odobritev novega splošnega občinskega regulacijskega naCrta, pa tudi za odobritev novega podrobnostnega regulacijskega naCrta za območje okrog Ul. Capi-telli, ki je stopil v veljavo lanskega junija. Poudariti velja, da gre za območje, ki je danes v veliki meri zapuščeno. Za njegovo oživitev občinska uprava namerava zgraditi veliko podzemsko parkirišče pod gričem sv. Justa za veC kot 600 vozil. Poleg tega bo izvedla vsa urbanizacijska dela, od kanalizacije do nove napeljave elektrike in plina, sama ali sku- pno z drugimi javnimi upravami pa načrtuje še šest večjih gradbenih posegov, od izgradnje novega študentskega doma do centra za pospeševanje medetiCnega in in-terkulturnega dialoga. Tehniki so izračunali, da bi za uresničitev celotnega podrobnostnega regulacijskega načrta za območje okrog Ul. Capitelli potrebovali kakih 118 milijard lir investicij. Približno polovico jih bodo krile javne blagajne. Kar zadeva zasebne posege, pa so zanje med drugim predvideni, kot že uvodoma rečeno, izdatni evropski prispevki. Gre konkretno za 8, 2 milijarde lir za okrepitev obstoječih ekonomskih dejavnosti, za spodbujanje novih ter še posebej za pospeševanje neprofitnih socialnih dejavnosti. Poudariti velja, da je tržaška občina postavila dvojni rok za predložitev zadevnih prošenj, prvi od katerih bo zapadel 15. februarja, drugi pa 15. aprila. Obrazce zanje je mogoče dvigniti pri posebnem okencu, ki so ga odprli za projekt Urban Ter-geste. Poudariti velja, da bo program Urban financiral obnovo 200 mest v državah Članicah Evropske unije, 16 od katerih v Italiji. 2e samo dejstvo, da je Trst med njimi, predstavlja velik dosežek sedanje tržaške občinske uprave. Slovo od Olge Grahonja vd. Kuzmič 12. t. m. je v tržaški bolnišnici umrla Olga Grahonja vd. Kuzmič, ki so jo ob spremstvu sorodstva in velikega števila prijateljev in znancev pokopali 14. t.m. v Dolini. Pokojnica je bila iz Prebenega, kjer je preživela tudi svoje življenje. Rodila se je 17. maja 1930; poročila se je z Ivanom Kuzmičem, s katerim je imela hčerko in sina Giordana, ki se je tudi zglasil v našem ureništvu ter nam povedal nekaj več o svoji mami, o noni, pa nasploh o svoji družini. Pokojni je bil komaj 14 let, ko so ji nacisti odpeljali mamo Josipino Slavec - Grahonjo v Auschvvitz, kjer je izginila, kot tisoči in tisoči drugih, verjetno v krematorijski peci. Doletela jo je še druga velika nesreča, da so ji nacisti ubili sestro Slavo, eno od petih kurirk, ki so jo nacisti, avgusta 1944, ustrelili na Opčinah in imajo skupni grob na tržaškem pokopališču. Približno v tistem Času so nacifašisti požgali tudi vas Prebeneg in razdejali tudi hišo pokojnice. Olga Grahonja, zavedna Slovenka ni nikoli pozabila svojih dragih. Deset mesecev pred svojo smrtjo je izgubila moža Ivana, sama pa je bila veC kot leto in pol zelo bolana. Toda njene misli so bile še vedno pri spominih na mamo in sestro. V njun spomin in v spomin na vse, ki so padli v boju za svobodo in v taboriščih smrti je bila med tistimi vaščani, ki so vedno skrbeli za spomenik padlim v Prebenegu. Družini naj gre tudi naše iskreno sožalje. Neva Lukeš PREBENEG / RAZSTAVA VIN IN KULTURNA PRIREDITEV Praznovanje sv. Antona Praznovanje sv. Antona so kot po navadi obeležili v dveh breških vaseh: v Borštu so zavetnika zaenkrat počastili s slovesnim bogoslužjem, s katerim so ob prisotnosti tržaškega škofa posvetili tudi prenovljeni oltar. Tradicionalna kulturna prireditev, ki jo oblikuje domaCe PD Slovenec, pa je bila za krajši Cas prenesena. Veselo so vaškega zavetnika počastili v Prebenegu: pri nedeljski maši je s krajšim koncertom sodeloval MePZ Lipa iz Bazovice, v društveni dvorani pa je bilo živahno že od sobotnega večera. Razstava in pokušnja domačih vin (na sliki - foto KROMA) sta v Prebeneg privabili veliko obiskovalcev, še posebno množičen pa je bil obisk nedeljske za-bavno-kulturne priredit- ve. Vabilu SKD Jože Ra- Peter Bandi, ob tej pri- Mario Olenik na dru- potec sta se odzvala hu- ložnosti pa so nagradili gem, Nevio Bandi na morist Tiljo Frtacin in tudi najboljša razstavijo- tretjem mestu, za Črno mojster diatonične bar- na vina. Na osnovi ljud- vino pa po istem vrst- monike Denis Novato. skega ocenjevanja so nem redu Boris Koc- Prisotne je v imenu pokale prejeli: za belo jancie, Stojan KocjanCiC društva pozdravil no- vino Vilko Bandi in Jor- in Boris Bandi, voizvoljeni predsednik dan Kuzmič na prvem, Dam Razprava o hladni vojni in vohunih na Tržaškem Hladna vojna, komunizem in antikomunizem v Miljah in v Trstu je tema, o kateri bodo danes ob 18. uri razpravljali v dvorani Millo v Miljah. Sodelovali bodo kapitan angleške vojske John Earle, policijski inšpektor v Miljah in odgovorni angleškega protiobveščevalnega urada Vittorio Piša ter predstavniki tržaškega komunističnega gibanja v povojnem obdobju Claudio Tonel, Paolo Šema in Galliano Dona-del. O geopolitičnem položaju na Tržaškem po koncu druge svetovne vojne bo spregovoril zgodovinar Roberto Spazzali. Na veCeru bodo predstavili tudi knjigo novinarja Silvia Ma-ranzane »Passaggio a Nord Est. Spie e crimi-nali attraverso Trieste dal 1940 al 2000.« DOLINA / SKD V. VODNIK S predavanjem o čebelah odprtje nove sezone Nocoj, z začetkom ob 20.30, bo v prenovljeni dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini na vrsti zanimivo predavanje: srečanje bo oblikoval Celeste Canziani, domačin, ki se že vrsto let uspešno ukvarja s Čebelarstvom. Prisotnim bo v sliki in besedi prikazal postopek pridelovanja in obdelovanja medu oz. raznih Čebelarskih izdelkov, s posebnim poudarkom na ugodne učinke, ki jih ta hrana ima za človekovo zdravje. Ob vsem tem bo nocojšnje srečanje v Dolini priložnost tudi za pokušnjo raznih zvrsti medu. Z nocojšnjo ponudbo se takorekoC odpira nova sezona dolinskega društva: ob izteku sončnega leta so v praznovanju 120-letni-ce društva namreč otvorili prenovljene prostore, v katerih se sedaj začenja redno društveno delovanje, dam Potrjena visoka kazen za dva Tržačana Prizivno porotno sodišče iz Barija je potrdilo kazen, na katero so porotni sodniki iz Barija obsodili dva Tržačana, Silvana De Michelija in Libera Gambo: prvemu so naložili dosmrtno jeCo, drugemu pa 26 let in mesec dni zapora. Tako De Michelija kot Gambo dolžijo namernega umora, kriva naj bi bila za smrt šest državljanov iz Sri Lanke. Preko Jadranskega morja sta prevažala skupino ilegalnih priseljencev, ko se je plovilo začelo potapljati. Tržačana sta uspela stopiti na rešilni Čoln, vendar se nista zmenila na usodo ostalih potnikov, celo preprečila sta jim, da si pomagajo in rešijo življenje. SodišCe iz Barija je sedaj njun prizov zavrnilo, Ceš da je nedopusten. ZGODOVINA / PREDSTAVITEVh Knjiga o italijanski zasedbi Slovenije (1941/93) Napisal jo je milanski raziskovalec Marca Cuzzi V konferenčni dvorani knjigarne Minerva se v Četrtek popoldne obeta pomembna kulturno-zgodevinska prireditev. Na pobudo Krožka za istrsko-ve-netsko kulturo Istria bodo predstavili knjigo L’occu-pazione italiana della Slovenia (1941-1943) (Italijanska zasedba Slovenije 1941-1943), ki jo je napisal Marco Cuzzi, raziskovalec na oddelku za sodobno zgodovino milanske univerze. Cuzzi je napisal že vrsto del o zgodovini fašizma in o italijanski okupaciji Balkana med drugo svetovno vojno. Knjigo bosta predstavila nekdanji docent sodobne zgodovine na tržaški univerzi prof. Teodoro Sala in docent zgodovine slovanskih narodov na tržaški univerzi prof. Jože Pirjevec, prisoten pa bo tudi avtor. Cuzzijeva knjiga je še posebej zanimiva, ker zgodovinsko obnavlja italijansko aneksijo Slovenije med drugo svetovno vojno. Avtor je črpal gradivo iz zgodovinskih arhivov italijanske vojske, pri Čemer pa se ni omejil le na golo orisanje vojaških aspektov zasedbe, temveč je opravil pravcato analizo zelo kompleksne politične in strateške stvarnosti na Slovenskem. V knjigi je tako tudi govor o slovenskem kolaboracionizmu, in sicer izhajajoč iz njegovih socialnih in ideoloških predpostavk. Prav tako je v publikaciji orisan notranji konflikt v italijanskem fašističnem gibanju: ena stran naj bi hotela postopno integracijo Slovenije z italijanska državo in njenimi pravnimi in političnimi institucijami, druga pa je zagovarjala uporabo moči in vojaške represije, da bi podjarmili uporno slovensko prebivalstvo. Knjigo označuje objektivnost, saj se zaustavlja tudi ob najbolj nečloveških in zverinskih aspektih italijanske agresije, ki so jo vojaški vrhovi popolnoma podpirali, in napadi na civilno prebivalstvo. Cuz-zijevo delo prestavlja torej pomemben prispevek k zgodovinskemu raziskovanju italijansko-slovenskih odnosov, ki je še toliko bolj vreden, ker ga je izdal Zgodovinski urad generalštaba italijanske vojske. Kaže torej, da so začeli tudi v tistih italijanskih krogih, ki jih je do nedavnega označeval konservativni in nacionalistični predznak, drugače obravnavati polpretekle zgodovinske dogodke na italijanski vzhodni meji. Predstavitev se bo začela ob 18. mi. V PRIREDBI KD VIGRED IN KD I. GRUDEN Božični koncert v ceritvi v Slivnem Nastopil je zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Jonko Bona V nedeljo je v slovenski cerkvi v Slivnem številno občinstvo prisluhnilo božičnemu koncertu, ki ga je oblikoval zbor Jacobus Gallus (na sliki - f. KROMA). Koncert sta priredili društvi Vigred iz Sempolaja in Igo Gruden iz Nabrežine. Na začetku je gostom zapel pozdravno pesem mešani zbor Igo Gruden pod vodstvom Bojane Kralj, po pozdravu predstavnice organizatorjev pa se je zaCel koncert, ki je izzvenel tudi kot oddolžitev spominu na nedavno umrlega pevca, slikarja in organizatorja Stanka Birso. Zbor Jacobus Gallus je pod vodstvom Janka Bana izvedel spored božičnih in drugih nabožnih pesmi iz različnih obdobij, od renesanse do novejših časov. Spored je obsegal širok obseg skladb, od Gallusovih motelov do Rahmaninovih Večernic, skladno s še vedno prisotnim božičnim vzdušjem pa so bile pretežno slovenske ljudske božične pesmi, kot. npr. Božična v priredbi Ivana Grbca (pri tem sta sodelovali flavtistki Tamara Giorgi in Irina Peresa), Eno je Dete rojeno v priredbi Matije Tomca, Te dan je usega veseja v priredbi Pavleta Merkuja, ko-ledniška Možem za nov’ let’ talamo v priredbi Ubal-da Vrabca idr. Navdušeno ploskanje poslušalcev je pričalo o V TRSTENIKU POD STORŽIČEM OD 2. DO 6. JANUARJA Zimovanje repentabrskih otrok in mladincev Zimskih počitnic, ki jih je priredila repentabrska župnija, se je udeležilo več kot 30 ljudi Tudi letos kot že vseh ostalih 10 let so otroci in mladina iz župnije Re-pentabor odšli na sneg. Od 2. do 6. januarja jih je gostila prijazna koča v vasi Trstenik pod ponosnim dvatisoCmetrskim Storžičem. Nad dvajset otrok in mladih od 7. do 17. leta, skupaj z nekaterimi starši ' tako nas je bilo skupaj nad 30 - smo odpotovali 2. januarja že pred 6. uro. Hoteli smo biti med prvimi na smučišču Krvavec, ki res bili smo pred drugimi in tako smo se prvi spustili že pred deveto uro. Vsako leto prihajajo tudi mlajši, ki se žele naučiti smučati. Tako je bilo tudi letos. G. Tone Bedenčič )e tako že kar nekaj gene-mcij - preko deset - naučil smučati in z njimi tudi nekatere starše. Ko je začelo rositi, smo se po tretji uri spustili v dolino. Po dobre pol ure d^s je sprejela topla koča, kjer smo se udomačili za jtiri dni. Kar naenkrat je dla pripravljena okusna ^ecerja pod vodstvom, ta VeCer, moških rok. Slabo in megleno vre-dje nas je v nedeljo odvr-tiuo od smučanja in smo Se zato odločili, da gremo raje na Pokljuko. Zato ®mo vstali malo pozneje. v Prijetni leseni in zelo starodavni dnevni sobi, ob topli domači peči, smo imeli nedeljsko mašo. Nato smo odšli na pot. Sprehod po snegu, kepanje, drsanje in kota-lenje po snegu, je napolnilo ves dan. Malica je utrujenim in tudi lačnim ustom zelo teknila tako, da jo je v trenutku zmanjkalo. Ogledali smo si tudi biatlonski poligon in smučarske tekaške proge. Nazaj grede smo se ustavili na Bledu in malico dopolnili z blejskimi kremšnitami. Ponedeljek in torek sta bila sončna. Zato je bil pravi užitek prepuščati se snežnim strminam in obe- Pri Sireni srečanje z Margherito Hack SKD Barkovlje in TPK Sirena prirejata jutri ob 20.30 na sedežu Sirene večer, katerega gostja bo Margherita Hack. Njeno predavanje nosi naslov »Odkritje planetov v izvensončnem sistemu in možnosti življenja v vesolju.« Večer bo prav gotovo zanimiv, saj je Hackova zelo znana in cenjena znanstvenica, ki večkrat solu deje na raznih večerih. Maja leta 1998 je izšla njena knjiga z naslovom »L’amica delle stelle -storia di una vita«. V njej opisuje, kako in zakaj si je izbrala ta poklic. Bil je to le slučaj, pravi avtorica v svoji knjigi. Hackova je v svojem pripovedovanju skromna. Pove to, kar smatra, da je važno in pomembno in ne mara na primer besede »pas-sione«, če jo vežejo z njenim delom. Navdušenje ali strast do nekega predmeta, do neke tematike lahko izgine, pravi Hackova. Njena ljubezen do vsega, kar nas obdaja, pa ostaja nespremenjena. Prof. Hackova je vrsto let vodila Astronomsko opazovalnico. V tem Času je izšlo njeno delo »Stellar spetroscopy«, ki služi študentom, ki se odločijo za študij astronomije. Izdala je tudi knjigo »L’universo alle soglie del duemila«. Pred kratkim pa je dala tudi svoje mnenje o Čudežu sprememb v krvi ob prazniku San Gennara v NeaP1ilL Neva Lukeš nem občudovati ožarjene Savinjske in Kamniške Alpe ter v ozadju Julijce s ponosnim Triglavom. Tudi najmlajši so dobili vse več poguma. Prve je gospod že popeljal s sedežnico. Gez dobro uro so se vozili že sami. Vsake toliko časa so se zbrali za njim, bodisi večji ali manjši in so imeli učenje smučanja. Kar prehitro je minil Cas na snegu, posebno ker je bilo sonCno in toplo. Večeri so bili posvečeni družabnosti. Igre in pogovori so zapolnili vse večere. Vedno se je našel tudi Cas za trenutke zbranosti in duhovnosti in večerni nagovor pred spanjem. Kljub temu, da sta bili dejansko dve skupini, otroška in mladinska, je bilo vzdušje enkatno. Starejši so se znali z mlajšimi igrati in jim tudi pomagati. Posebno bogastvo je bila skupnost staršev, ki so skupaj z g. Tonetom Be-denčičem ustvarili prijetno vzgojno pastoralno skupnost. Dnevni red je bil zelo nabit, vstajali smo zgodaj, toda kljub temu, da se je iz dneva v dan nabirala utrujenost, je bilo razpoloženje vedno lepše. Zato lahko tudi za letošnje zimske počitnice repetitabrske mladine rečemo: zimovanje nekoliko drugače. prijetnem vzdušju, ki se je po koncertu nadaljevalo na družabnosti v prostorih društva Vigred v Sempo-laju. (iž) VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 19. januarja 1999 KNUT Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 10.54 Jutri, SREDA, 20. januarja 1999 BOŠTJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zraCni tlak 1025 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, tempera-tura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Giulia Chiurco, Giorgia Fioriti, Aliče Lapenna, Martina Bruno. Umrli so: 87-letna Marija Makovec, 74-letna Antonia Semeraro, 82-letna Porzia Di Chito, 94-letna Amalia Glavinovich, 47-letni Ennio Rossi, 51-letni Antonio Cassio, 77-letna Giustina Valoppi, 91-letna Luigia Zafred, 96-letna El-sa Edera, 85-letni Rinaldo Gropazzi, 87-letna Leopol-dina Strauss, 85-letna Giu-seppina Milkovič, 79-letni Umberto Calabrese, 76-let-na Nina Laveque, 86-letna Ludmilla Vavra, 84-letna Bruna Cercego, 76-letna Anna Tassinari, 86-letna Anna Gregorin, 90-letna Pia Trampuš, 61-letni Lu-cio Bossi, 74-letna Luigia Primc, 77-letni Silvano Zorani, 75-letna Norma Cassoli. LEKARNE Od ponedeljka, 18. do sobote, 23. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 040 367967). 118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. H IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 24. januarja izlet na Monte Civetto. Za vpisnine in informacije lahko pokličete od 19.30 do 20.30 na tel. št. 040-291078. SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, jutri, 20. januarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. t Zapustila nas je naša draga Lojzka Primc vd. Čok Žalostno vest sporočajo vnukinji Alenka in Maja, snaha Nada, sestri Zlatka in Majda z družinama, brat Jožko ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 21. januarja ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Lonjer, Trst, 19. januarja 1999 Žalovanju družine ob izgubi dragega Pasqua-leja Pagana se pridružujejo prijatelji Emilia, Emilio in Erika Ob težki izgubi drage mame izrekamo Ileani Hrvatič in družini občuteno sožalje direkcija in kolegi Nove tržaške kreditne banke Ob boleči izgubi naše dolgoletne pevke in kulturne delavke Ude Hrvatič izrekamo najiskrenejše sožalje možu Mirku, hčerkama Nedi in Ileani ter ostalemu sorodstvu PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec t Vedra in z nasmehom na ustnicah si se poslovila od nas, a nismo ostali sami, draga Ude Santin por. Hrvatič Večni mir ti želijo mož Mirko, hčerki Neda s Fulviom, Ileana s Tomažem, vnuki Elija, Irene in Rafael in sotašči z družinama Pogreb bo jutri, 20. t. m. ob 10. uri iz Ul. Costalunga v borštansko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boršt, 19. januarja 1999 Žalovanju se pridružujejo sestri Egidia in Ada ter načaki z družinami Ob izgubi drage mame izrekamo Nedi, Ileani, Mirku in vsem svojcem iskreno sožalje Paola in Igor skupaj z družinama Ob prerani smrti drage Ude žalujejo družine Hervatič, Vouk in Slavec Ob izgubi drage prijateljice Ude izrekajo iskreno sožalje družini Zorka in Robi, Anita in Bruno, Marija in Bruno, Sonja in Stevo, Mirna in Boris, Sonja in Marjan Dragi Mirko, Neda in Ileana, v tem težkem trenutku sočustvujemo z vami Marta, Sonja in Edvin z družinami Ob izgubi Ude možu Mirku ter hčerama z družinama izrekajo iskreno sožalje Olga, Giorgio, Rosana ter Franko Abrami z družino Ob izgubi drage Ude izreka iskreno sožalje svojcem KD Fran Venturini Žalovanju se pridružujejo pevci zbora Jadran iz Milj Alan Ayckbourn POLOVIČNE RESNICE Režija VLADIMIR JURC Danes, 19. t. m. ob 20.30 RED A in F jutri, 20. t. m. ob 20.30 RED D v četrtek, 21. t. m. ob 16.00 RED C II V GLEDALIŠČU GRISTALLO || l! BREZPLAČNO PARKIRIŠČE v Ul. Padovan II aL_RE ScdAltE) □nEma SReČRNJF) S HIN€Mn TOGRRFUO SR€DNJ€VZHODN€ €VROP€ f X IZVEDBA k I v ^ IJ 13 M Trst, GL6DRUŠČ6 MI6LR Trg Duco degli Rbruzzi 3 . - 24. januar Glasbena matica Trst Koncertna abonmajska sezona 98199 Pihalni orkester in tolkala SERENADE ENSEMBLE Solista: Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir Dirigent: Angelo Persichilli (Donizetti, Gounod, Rimski-Korsakov, Hmeljak, Gershvvin) Danes, 19. januarja 1999, ob 20.30 v Deutscher Hi/fsverein, Ul. Coroneo 15 SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi na srečanje Čebelarstvo, IMIEO. IM: RREHRAMA v besedi in sliki ba tema predstavil čebelar CELEETE EANZIANI Danes, 19. januarja 1999, ob 30.30 v društveni dvorani KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10, 22.05 »II principe cTEgitto«, risani film, prod. Števen Spielberg. EXCELSIOR - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Z la formica«, risani film, r. Erič Darnell in Tim Johnson. EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.30, 16.55 »La gabbianella e il gatto«, risani film po romanu Lui-sa Sepulvede; 18.30, 20.15, 22.00 »Svegliati Ned«, r. Kirk Jones. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.20 »Lost in Space - Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Rogers. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert De Niro, Jean Reno. NAZIONALE 2 - 17.30, 19.45, 22.00 »Ne-mico pubblico«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will Smith. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 4 - 15.50, 17.10, 18.30 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 19.50, 22.10 »La maschera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Maialita«, Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »C’e post® per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La vita so-gnata dagli angeli«, r. Erick Zonca, i. Elodie Bouchez, Nathalie Re-gnier. ti PRIREDITVE KUD MAGNET vabi na otvoritev razstave KREATIVNE SILNICE, ki bo v Četrtek, 21. januarja ob 20. uri v Kamnarski hiši Iga Grudna - Nabrežina center 158. Po kritični predstavitvi Jasne Merku bo sledil kulturni program. SKD BARKOVLJE prireja koncert Zenskega komornega zbora Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese, na harmoniko bo igral Mirko Ferlan, v soboto, 23. t. m. v vili Primc, Šalita di Gretta 38, z začetkom ob 20.30. □ OBVESTILA ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. št. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši uradi bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica in sicer danes, 19. januarja ter 22., 25. in 26. januarja, od 18. do 20. ure. SKD SLAVEC Ricmnje-Log vabi svoje Člane na Redni občni zbor, v sredo, 20. t. m. v Kulturni dom v Ric-manje. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja jutri, 20. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu predavanje z naslovom AOTEAROA - maorski izraz za Novo Zelandijo. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vabljeni! SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata srečanje z zvezdoslovko prof. Margherito Hack jutri, v sredo, 20. t.m. na sedežu Sirene ob 20.30. Tema predavanja ODKRITJE PLANETOV V IZ-VENSONCNEM SISTEMU IN MOŽNOSTI ŽIVLJENJA V VESOLJU. KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta vabi elane in prijatelje v Četrtek, 21. januarja na predavanje, ki bo v Ul. Donizetti 3, ob 16. uri. Dr. Danilo Sedmak bo nadaljeval pogovor o alternativni medicini. Vabi nas tudi, da prinesemo pisne izdelke o svojih doživetjih. KULTURNI KROŽEK ISTRIA vabi v Četrtek, 21. januarja ob 17. uri v knjigarno Minerva (Ul. S. Nicolo 20) na predstavitev knjige Marca Cuzzija “Italijanska zasedba Slo- venije (1941-43)”. Poleg avtorja bosta spregovorila zgodovinarja Teodoro Sala in Jože Pirjevec. MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi v Četrtek, 21. januarja na ogled filma serije Learning english with fihns. Predvajali bomo 7 years in Tibet (režija J. J. Annaud, igra Brad Pitt). Začetek ob 20. uri. JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja v petek, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-monogra-fije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni! KD LIPA vabi v ptetek, 22. januarja ob 20.30 v Bazovski dom na večer z ogledom diapozitiv Lojzeta Abrama o Novi Zelandiji. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine, Prosvetni dom -v petek, 22. januarja 1999 ob 20. uri srečanje za spoznavanje naše srednjeveške zgodovine iz urbarijev devinskega arhiva v raziskavi Dušana Milica iz Repnica: Ceste in prevozi od Stivana do Zgonika in naprej do Trsta. Komentiral bo prof. Pavle Merku. DRUŠTVA SLOVENSKE PROSVETE iz Trsta vabijo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije in 50-letnici Slovenske prosvete v Trstu, na SLOVESNI VIII. SLOVENIJA PARTY, ki bo v hotelu Savoia Excelsior Palače (Nabrežje Mandrac-chio 4), v soboto, 23. t. m. ob 19. uri. Častni gost bo najstarejši olimpijski prvak na svetu, Leon Štukelj, njegovi spremljevalki pa bosta dve Miss Alpe-Jadran, Lara in Flisa Komar. Za ples in razvedrilo bo igral orkester Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane pod vodstvom A. Goričarja. Sodelovali bodo še: predsednik SKK Rok Oppelt s pozdravom, predsednik SP Marij Maver z nagovorom ob 50-letnici Slovenske prosve- te, slavnostni.govornik, Časnikar Ivo Jevnikar, M1PZ Vesela pomlad pod vodstvom F. PohajaCa in M. Vremca. Vabila lahko dvignete v uradu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3 v Trstu), ki je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, ali pri poverjenikih včlanjenih društev. ROD MODREGA VALA vabi elane, starše in prijatelje na svoj 45. ROJSTNI DAN s kulturno-za-bavnim programom, v nedeljo, 24. januarja 1999 v Kulturnem domu na Proseku, z začetkom ob 18. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago prijavnice za sodelovanje na 32. Kraškem pustu. Le-te je treba oddati najkasneje do 30. januarja 1999. Prijavnicam naj bo priloženo potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu (collaudo). PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Saležu. Pridite, ne bo vam žal! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV. LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih Marijanišča od 3. februarja do 3. marca vsako sredo ob 20.30. Vabljeni! MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz v'7 vO -Al vOl J J J a3/ ZsE ODrJOVll obvešča, da je ^ * na razpolago naročnino še nekaj mest na tečaju za 7V7 Z^/z? Q Q ^ UPRAVLJANJE SREDNJE-MALEGA jCvCa lic ICs 3 0 PODJETJA (70 ur) Pohiti/ Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote. Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro). PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor v sredo, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu. H SOLSKE VESTI UČITELJICE COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah vabijo starše in bodoče prvošolce na informativno srečanje, ki bo danes, 19. januarja ob 16.30 na šoli v Trebčah št. 33, tel. 040-214300. SREDNJA SOLA I. CANKAR v Rojanu (Ul. Montorsino 2, III. nadstropje) vabi vse tiste, ki jih zanima vpis v prvi razred te šole, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo na šoli danes, v torek, 19. januarja ob 17. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI - razpored informativnih sestankov za starše ob vpisu otrok v 1. razred osnovne šole, oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OV V MACKOLJAH: jutri, v sredo, 20.1.1999, ob 15.30; OV V DOLINI: v petek, 22.1.1999, ob 15.30. UČITELJICE OSNOVNE SOLE JOSIP RIBIČIČ pri Sv. Jakobu vljudno vabimo starše in bodoče prvošolce na informativni sestanek, ki bo jutri, v sredo, 20. januarja 1999 ob 16. uri v šolskih prostorih. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešCa starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v prvi razred osnovnih šol Otona Zupančiča (Sv. Ivan), Frana Milčinskega (Katinara), Bazoviških junakov (Rojan), Frana Sal. Finžgarja (Barko vi j e) in v prvi letnik vrtcev v Lonjerju in Barkovljah , da sprejemamo vpisovanja v tajništvu (Ul. Caravaggio 4, tel. št. 040-567459), vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14.30 do 16.00, do 25. januarja . DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešCa, da starši lahko vpišejo svoje otroke v prvi razred osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev do 25. januarja, od 10. do 12. ure, v tajništvu v Nabrežini. Vse potrebne informacije lahko dobijo na tel. št. 040-200136. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešCa, da bodo vpisi v osnovno šolo in vrtec v tajništvu do 25. januarja 1999, vsak dan od 9. do 12. ure, ob četrtkih od 14. do 15. ure. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, ob sredah tudi do 15.30. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja). OBČINA ZGONIK -občinska uprava obvešCa, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1999/2000. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 29. januarja tl. OBČINA DEVIN-NA-BREZINA obvešCa, da se je zaCelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Šempolaju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predv-pis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371. MALI OGLASI tel. 040 7786333 POŽRTVOVALNA, 43-letna, CuteCa, marljiva pedagoška delavka iz Kopra takoj sprejme delo varuške otroka ali negovalke starejše osebe, samo za pošteno plačilo. Takoj, dnevno po 14. uri, poleti pa ves dan. Telefon v večernih urah: 00396:66-282357. NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. 19-LETNI KUHAR z izkušnjami v restavraciji in menzi, z končanim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 040-228422. ZOBOZDRAVNISKA ambulanta v Gorici išCe zobozdravnico za sodelovanje v ambulanti. Tel. na št. 0481-521474 v popoldanskih urah. SLOVENSKA ŠOLSKA USTANOVA išče predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informatic-nih programov, ki spadajo v Windows office ter upravljanje mrež. Pisne ponudbe pod šifro »PREDAVATELJ« pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. PODJETJE na področju računalništva išCe tajnico z znanjem slovenščine, italijanščine in po možnosti angleščine, vešče rabe računalnika, od 4 do 6 ur dnevno. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »PART-TIME«. V PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad. Tri sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. 040-828861 ob urah obedov. MEŠALNA MIZA (MIXER) FBT z ojačevalcem, mod. Personal 252 DE, 120+120 W, 10 kanalov, z efektoma Eco in Chorus, skupno z ojačenim prenosnim kovčkom prodam po ugodni ceni. Tel. 040-281330 v večernih urah. BOSS ME-5 Multie-fect, s specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 404-281330 v večernih urah. SLOVENSKO DRUŠTVO išCe izkušene osebe za upravljanje društvenega bara. Ponudbe izvolite poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »BAR«. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE razpisuje natečaj za delovno mesto v organizacijski strukturi. Potrebni rekviziti: diploma iz ekonomije, prava ali političnih ved ali višja srednja šola z delovnimi izkušnjami, poznavanje uporabe PC, VVindovvs 95 in Office 97. Dobro obvladanje slovenščine in italijanščine in po možnosti angleščine, vozniško dovoljenje, razpoložljivost v večernih urah (seje). Prošnje dostaviti na SDGZ, Ul. Cicerone 8, v uradnih urah, najkasneje do 20. januarja. VOLKSVVAGEN POLO Fox, letnik ’92, rdeče barve, zaradi selitve ugodno prodam. Tel. po 19. uri na št. 0335-6567009. DARUJEMO psičke. Tel. št. 040-200543. 60-LETNA poštena in zanesljiva gospa iz Opatije nudi pomoC ostarelim, v gospodinjstvu ali varstvo otrok, 24 ur na 24. Tel. ob večernih urah na št. 040-422128. MLADA GOSPA iz Trsta nujno išCe službo kot Čistilka ali otroška varuška. Tel. št. 040-828251. V VIŽOVLJAH prodajamo enostanovanjsko hišo v končni fazi gradnje, obdano z zelenjem in z lepim pogledom na zaliv. Za informacije pokličite na tel. št. 0335-5605603. ISCEM DELO kot baby sitter v dopoldanskih urah. Tel. št. 040-200605. OSMICO je v Ric-manjih odprla Cvetka Pregare. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. PRISPEVKI Ob 3. obletnici smrti našega dragega moža in tatka Ivana KreseviCa darujejo žena Dragica ter hčerki Ivica in Dorica z družinama 50.000 lir za KD RdeCa zvezda, 50.000 lir za SK Kras in 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. Ob 23. obletnici smrti Maria Sedmaka daruje žena Slava 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob pokojne Olge Grahonja Kuzmič darujeta Ernesta in Dorjan Zerjul 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prebenegu. Namesto cvetja na grob pokojne Ivanke Segina vd. Luksa daruje Marta Guštin 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Antona Gašperšiča darujeta Rosanda in Silva 50.000 lir za Združenje starši skupaj. V spomin na Ivanko Segina vd. Luksa darujeta Ivanka in Mario BrišCik 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 50.000 lir za Kulturni dom Pros ek-Kontovel. V spomin na Alojzija Bukavca daruje družina Adriano Regent (Gabrovec) 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. Namesto cvetja na grob Alojzija Bukavca darujeta družini Vatovac in Ukmar Milica 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Olge Grahonja darujeta Ema Tul 20.000 lir in Valerija Smotlak 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mackolje, Prebe-neg. Ob priliki rojstnega dne svojega moža daruje Ema Tul 50.000 lir za SKD Primorsko. V spomin na moža in oCeta Vincenca Križ-manCiCa darujeta žena Anica in hci Leticija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in umrlih v koncentracijskih taboriščih. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA ■EEEM* DANES V PRILOGI Skandinavke, Hrvatica in Avstrijec V svetovnem smučarskem pokalu je po Švicarski soboti v St. Antonu nedelja minila v znamenju Skandinavk in Hrvatrice Kostelid, Avstrijec Benjamin Raich pa nas je na svoje uspehe že navadil. stran 14 Zamujena priložnost v Melbournu Kako se je resnično izteklo nam po povedala ob svoji vrnitvi, nam pa se zdi, da lahko že sedaj zapišemo, da je Arianna Bogateč na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu evropa zamudila lepo priložnost, da bi dosegla uvrstitev na olimpijske igre prihodnje leto v Sydneyu. Toda zadnja beseda še ni bila izrečena. Stran 15 Nesojeni alpinist leta Komisija za vrhunske dosežke pri Planinski zvezi Slovenije je člana SPDT Erika Švaba najprej imenovala za alpinista leta Slovenije, nato pa je morala svojo izbiro umakniti, Ceš da SPDT ni elan Planinske zveze Slovenije. »Afera« sama po sebi terja odgovor na kar lepo število vprašanj... Stran 15 Torkov pogovor: Selma Micheluzzi Za pravi razmah našega smučanja je poskrbela druga generacija odbornikov SPDT, ki je uvedla bolj strokovni pristop pri vzgoji ljubiteljev tega športa in je njegovo vadbeno ter tekmovalno strukturo tudi utrdila ter ji ustvarila osnovo, iz katere rase Se danes. Med tistimi, ki ima pomembno mesto pri organizaciji tedanjega smučanja zavzema gotovo vidno mesto Selma Micheluzzi. Stran 18 Brez denarja ne morejo daleč Gimnastični odsek SZ Bor najbolj pesti pomanjkanje finančnih sredstev, zaradi Cesar je tudi Število na-stopopv zunaj naše dežele nadvse omejeno. O stanju tega odseka smo se pogovorili z Olgo Pavletič. Stran 19 Prodor v šolske telovadnice SZ Dom in OK Val sta s pomočjo go-riškega CONI-ja uspešno izvajata »projekt Šport/Sola.« 1 1 1 Stran 19 NA SLIKAH ZGORAJ: Uvodni dvoboji 1. kroga teniškega Australian opna so že prinesli nekaj presenečenj, še bolj pa sta javnost razburili odpovedi Čilenca Riosa, 1. nosilca, ter Hrvata Ivaniševiča, ki sta se nastopom odpovedala zaradi podobnih razlogov - bolečin v hrbtu. SPODAJ LEVO: Nogometaši Zarje/Gaje so v tekmi promocijske lige proti Aguileii zmagali s teniškim 6:0, a nedelja je bila tudi v znamenju porazov Primorja (5:0) in Vesne (1:0). SPODAJ DESNO: Odbojkarji Mirne Eurospin so z zmago v Pradamanu spet naredili C ligo zanimivo. Brez tega uspeha bi tamkajšnji II Pozzo bržkone postal za vse tekmece povsem nedosegljiv Koliko časa bomo lahko še delali kakovostno? Do zasedbe slovenskih višjih srednjih šol je na Tržaškem prišlo tudi v športni sezoni 1985/1986. Tedaj sem bil trener ženske združene mladinske odbojkarske ekipe Friulexport (igralke do 17 let). Med »okupacijo« smo imeli v za od Sol streljaj oddaljeni dvorani »1. maja« tudi po dva treninga na dan. Ko je le malo prej tržaško pokrajino prekrila snežna odeja in (kot ponavadi) paralizirala javni in zasebni prevoz, tako da so bile Sole nekaj dni celo zaprte, so igralke s Krasa del poti do telovadnice s torbo za opremo na ramenih prehodile pes. Treninga nikakor niso zamudile. Med novoletnimi prazniki smo imeli v Škofji Loki zimske priprave. Kot smučarji! Motivirana skupina izbranih igralk je paC vedela, kaj hoCe. Te- mu primerni so bili tudi tekmovalni uspehi. VeC trenerjev in odbornikov naših društev se je v preteklih dneh hudovalo zaradi katastrofalnih posledic, ki so jih zasedba šol, takoj zatem pa Se počitnice, imele nad učinkovitostjo naših moštev v raznih mladinskih prvenstvih, pa tudi Članskih. Udeležba na treningih je bila cel mesec nadvse skromna. Zastavljeno delo bo treba marsikje začeti znova. Pomeni to, da dosegamo v večini ali vsaj nekaterih naših društvih tudi z mladimi spodnjo mejo, pod katero ni mogoče vec delati resno? Zaradi želje po boljših rezultatih in tudi zato, da bolj sposobnim in bolj motiviranim omogočamo treniranje in igranje med sebi enakimi (kar ni samo izbira, ampak tudi dolžnost vsakega strokovnjaka, ki ne more pristati na to, da boljšim igralcem zavestno pristrižemo krila), smo se že pred mnogimi leti odločili za združevanje sil na članski ravni ali pa smo Članske ekipe dopolnjevali z boljšimi Italijani, kjer je to mogoče celo s tujci. Razen v nogometu, kjer pa vsa društva skupaj premorejo samo eno ekipo za vsako starostno kategorijo, se na mladinski ravni praviloma za taksne rešitev v ostalih ekipnih panogah doslej nismo opredeljevali (zgoraj omenjeni Friulexport je kvečjemu izjema, ki potrjuje pravilo), s čimer smo se tudi zavestno odpovedovali piramidalnemu načinu ustvarjanja kakovosti, kot to delajo društva, ki niso obremenjena s socialnimi ali narodnoobrambnimi pogledi. To- da vprašanje je, koliko časa si bomo lahko še privoščiti tudi z mladimi delati vsak zase, ne da bi zapadli v rekreacijo bodisi zaradi strukturalne šibkosti društev bodisi zaradi pomanjkanja igralcev oziroma igralk. Trenerji, ki naj bi združene mladinske ekipe vodili, se bodo seveda za takšne rešitve brez obotavljanj ogrevali. Delati z dobrimi je hvaležno, daje lahko veliko zadoščenj. Toda odbornik se mora tudi vprašati: kaj pa z manj sposobnimi športniki in kaj s posameznimi društvi, ki jim dandanes le uspešnost prinaša pozornost staršev, medijev in sponsorjev? Gre za začaran krog, a neko razciscenje je tu potrebno. Zdaj, ko voda Se ne priteka v grlo. Aleksander Koren Torek, 19. januarja 1999 NOGOMET _______PROMOCIJSKA LIGA / PRVO POVRATNO KOLO_ Zarja/Gaja s pomlajeno ekipo dosegla kar 6 golov Visok poraz proseškega Primorja (0:5) - Smola kriške enajsterice Zarja/Gaja - Aquileia 6:0 (2:0) STRELCI Deste 3, Gior-gi 2 in Kalc ZARJA/GAJA: Jaš Gre-gori, Dussoni (Križ-mančic), Grgič (Kalc), Laurica, Borstner (Donag-gio), Lorenzi, Sclaunich, Martinuzzi, Cotterle, Gior-gi, Deste. Zarja/Gaja je na najboljši način začela povratni del prvenstva, saj je s teniškim izidom premagala ekipo iz Ogleja. V začetku sicer ni zgledalo, da se bo tekma končala s pravo »goleado« domačih, Aquileia je bila namreč v prvi polovici polčasa povsem enakovreden nasprotnik, čeprav ni ustvarila večjih priložnosti za zadetek. Trener Tul je bil zaradi bolezni in izključitev primoran poslati na igrišče zelo pomlajeno ekipo, kar pa je blagodejno učinkovalo na igro »rumeno-modrih«, saj so izbojevali letošnjo najizdatnejšo zmago. Najbolj zadovoljen je bil brez dvoma mladi, še ne sedemnajstletni vratar Jaš Gregori, ki je nadomestil Falettija in tako opravil svoj krstni nastop v promocijski ligi, povrhu tega pa je ostal nepremagan. Res lepo zadoščenje! Uvodni del srečanja je bil izenačen. Gostje so sicer diktirali ostrejši tempo igre v napadu, a brez večjih skrbi za mladega Gregorija. Gol domačih je prišel nekoliko nepričakovano, ko je Lorenzi preusmeril predložek Sclauni-cha do Desteja, le-ta pa je žogo potisnil v mreZo. Reakcija gostov je bila neučinkovita in Jaš Gregori je moral samo enkrat resneje poseči. Prav ob izteku polčasa se je Giorgi znašel sam pred vratarjem in ga tudi premagal. Po odmoru smo bili priča pravi katastrofi ekipe iz Ogleja. Razigral se je Deste, M je dosegel še dva gola, vstop na igrišče Kal-ca pa je še poživil igro domačih. Prav Kalc si je najprej prislužil enajstmetrovko, ki jo je Giorgi hladnokrvno izvedel, in bil nato še satn uspešen. Z nedeljsko zmago je Zarja /Gaja potrdila trenutno dobro formo, saj je v zadnjih štirih tekmah osvojila deset točk. Trenutno zaseda ekipa visoko mesto na lestvici, kar je spodbudno za nadaljnji potek prvenstva. Manzano - Primorje 5:0 (2:0) PRIMORJE: Babich, Bazzara, Crocetti, Batti, Legiša, Stoka, Bralni, Lovrečič (Ostrouška), Pesca-tori (Emili), Dagri, Tom-masi (Spazapan). Proseško Primorje je v Manzonu utrpelo visok poraz, ki je nedvomno zaslužen. Postava je bila okrnjena zaradi poškodb in izključitev. Poleg tega pa so »rdeče-rumeni« ostali v desetih po 15. min. igre, ko je bil izključen Dagri zaradi dvojnega opomina. Minuto kasneje je sodnik dosodil 11-metrovko v korist domačinov, zaradi prekrška, kar je težave še povečalo in je negativno vplivalo na nadaljevanje tekme. Reakcija Primorja ni bila učinkovita. Nasprotno pa so domačini še vztrajali in tudi podvojili. »Rdeče-rumeni« so se po drugem prejetem zadetku odkrili v obrambi, v upanju, da bodo zaostanek nadoknadili, kar pa jim ni. uspelo. Tako pa so domačini imeli še več priložnosti za protinapad in v drugem polčasu so še trikrat potistnili usnje v mrežo. Primorje se je samo približalo častnemu zadetku z Legišo, ki je z udarjenim strelom zadel prečko. (Bralni) Vesna - Lucinico 0:1 (0:1) VESNA: De Rota, Soa-vi, Giovini (Grassi), Sam- baldi (Sedmak), Malusa, Bandel, Apollonio, Grando, Pellaschier (Bartoli), Sannini, Lovullo. Kriško moštvo spet ni imelo sreče. Čeprav je večji del srečanja imelo pobudo v svojih rokah in številne priložnosti za gol (med drugim je zadelo tudi dve vratnici), je ostal praznih rok. Tudi dejstvo, da so po koncu tekme sami nasprotniki dejali, da si Vesna ni zaslužila poraza, je le skromna uteha, kajti kriška ekipa ostaja še vedno na predzadnjem mestu lestvice in torej v veliki nevarnosti za izpad iz lige. Križani so začeli kar poletno in si ustvarili več priložnosti za zadetek, pri zaključevanju na vrata pa niso bili dovoj prisebni. Gostje so imeli na razpolago le eno priložnost, in to so tudi spretno izkoristili. Tudi v drugem polčasu so se gostitelji vrgli v napad, da bi stanje vsaj izenačili. Vse naprezanje pa je bilo zaman, saj je bil napad še naprej učinikovit. Proti koncu tekme je imel Peter Sedmak priložnost, da stanje izenači. Ni pa imel sreče in tako je Vesna spet ostala praznih rok. Na sliki KROMA: Fa-bio Sambaldi (Vesna) v akciji. Promocijska liga IZID116. KOLA Manzano • Primorje 6:0, Mafanese • Gra-dese 0:1, Molalcone - Ponziana 2:1, Muggia - Capriva 1:1, Palmanova - Civi-dalese 4.2, San Canzian - Latte Carso 1.3, Vesna - Lucinico 0.1, Zarja/Gaja -Aquileia6:0. LESTVICA Palmanova 15 11 3 1 33:13 36 Latte Carso 16 9 3 4 25:17 30 Lucinico 16 7 6 3 26:21 27 Gradese 16 7 4 5 30:24 25 Zarja/Gaja 16 6 6 4 22:14 24 Monfalcone 16 5 9 2 20:15 24 Muggia 16 7 3 6 16:15 24 Cividalese 16 6 4 6 18:16 22 Primorje 16 5 5 6 17:26 20 Aguileia 16 5 4 7 20:22 19 Ponziana 16 5 4 7 21:24 19 Manzano 16 4 6 6 15:13 18 Capriva 16 3 5 8 16:30 14 San Canzian 16 3 5 8 16:30 14 Vesna 15 1 10 4 9:13 13 Maranese 16 1 7 8 11:30 10 PRIHODNJE KOLO Aguileia ■ Maranese, Capriva - Palmanova, Cividalese - Vesna, Gradese -Manzano, Latte Carso - Monfalcone, Lucinico - Zarja/Gaja, Ponziana - Muggia, Primorje - San Canzian. I.amoteiskaliga IZID116. KOLA Isonzo - Edile 1:0, Juventina - Futura 2:5, Opidna ■ Gonars 1:0, Ruda - Pro Romans 3:1, San Giovanni - Aiello 2.0, San Loren- zo - Pro Rumicello 3:1, Trivignano -vodnje 2:1, Union ■ Pro Cenrignano 1.1 So- LESTVICA Union 16 10 4 2 23:9 34 Futura 16 10 3 3 32:15 33 San Giovanni 16 8 7 1 23:10 31 San Lorenzo 16 8 5 3 24:16 29 Isonzo 16 8 3 5 21:9 27 Trivignano 16 8 3 5 21:21 27 ProCervgnano16 7 5 4 19:17 26 Pro Romans 16 6 7 3 27:17 25 Sovodnje 16 6 5 5 16:16 23 Ruda 16 5 5 6 19:23 20 Opicina 16 6 0 10 27:24 18 Edile Adr. 16 4 3 9 20:25 15 Gonars 16 3 5 8 21:30 14 Juventina 16 3 3 10 15:36 12 Pro Fiumicello 16 1 6 9 12:36 9 Aiello 16 1 4 11 8:24 7 PRIHODNJE KOLO Aielb - Isonzo, Edile - Union, Futura - Opi-cina, Gonars - San Lorenzo, Pro Cervi-gnano - Juvenčna, Pro Fiumicello - Ruda, Pro Romans - Trivignano, Sovodnje - San Giovanni. 2. amaterska liga SKUPINA D IZID114. KOLA Chiarbola - Torviscosa 1:0, Fincantieri -Porpetto 2:0, Medea - Breg 3:2, Mladost -Staranzano 2:1, Roianese - Tumaco 2:0, Torre - Poggio 5.0, Villa - Campanelle 10. LESTVICA Mladost 14 11 2 1 23:10 35 Medea 14 9 3 2 28:14 30 Torviscosa 14 8 2 4 18:12 26 Fincantieri 14 7 5 2 18:13 26 Villa 14 5 3 6 18:17 18 Chiarbola 14 4 6 4 11:11 18 Poggio 14 5 3 6 19:22 18 Roianese 14 4 5 5 20:23 17 Campanelle 14 4 5 5 14:20 17 Staranzano 14 3 7 4 22:20 16 Porpetto 14 4 1 9 10:20 13 Turriaco 13 3. 3 7 1723 12 Breg 13 1 7 5 14:19 10 Torre 14 1 4 9 20:28 7 PRIHODNJE KOLO Breg,- Fincantieri, Campanelle - Chiarbola, Poggio - Medea, Porpetto - Mladost, Staranzano - Roianese, Torviscosa - Torre, Isonzo - Villa. 2. amaterska liga SKUPINA E IZID114. KOLA Azzurra Prem. - Piedimonte 0:0, Mariano -Aurora 2:1, Moraro - Medeuzza 0:0, Por-tuale - Savorgnanese 1:1, Pro Farra-Gano 0:1, Sanf Andrea - Azzurra Go 0:4, Milanova-Primorec 2:1. LESTVICA Mariano 14 8 5 1 16:4 29 Pro Farra 14 8 4 2 22:11 28 Azzurra Go 14 7 4 3 19:7 25 Primorec 14 7 3 4 22:12 24 Portuale 14 6 5 3 22:13 23 Medeuzza 14 6 5 3 22:13 23 Azzurra Prem.14 7 1 6 18:17 22 Piedimonte 14 3 7 4 1520 16 Corno 14 4 2 8 10:17 14 Moraro 14 3 4 7 11:17 13 Sanf Andrea 14 3 4 7 17:27 13 Villanova 14 2 6 6 12:19 12 Aurora Buon. 14 1 7 6 10:19 10 Savorgnanese14 1 7 6 12:23 10 PRIHODNJE KOLO Azzurra Go - Azzurra Prem, Aurora - Villanova, Como - Sanf Andrea, Medeuzza -Portuale, Piedimonte - Mariano, Primaec -Moraro, Savorgnanese - Pro Farra. lamoterekaliga SKUPINA G IZID114. KOLA Breg - Montebello 0:0, CGS - Venus 1:1, Kras - Vermegliano 2:1, Sagrado - Romana 1:0, San Vito - Fogiiano 1:1, Union -Zarja/GajaB 2:3, Cus ni igral. LESTVICA Vermegliano 13 8 4 1 28:12 28 Romana 13 8 2 3 27:14 26 Fogiiano 13 7 4 2 32:15 25 Breg 13 7 3 3 20:11 24 Sagrado 13 7 3 3 18:9 24 Kras 13 6 3 4 18:11 21 CGS 13 4 7 2 21:15 19 Zarja/Gaja B 13 6 0 7 26:24 18 Montebello 13 4 4 5 24:24 16 San Vito (-1) 13 3 4 6 16:26 12 CUS 11 2 5 4 11:16 11 Venus 12 1 MO 8:29 4 Union 13 0 0 13 10:53 0 PRIHODNJE KOLO CUS - Breg, Fogiiano - Sagrado, Montebello - Union, Romana - Kras, Venus - San Vito, Zarja/Gaja B - CGS, Vermegliano ne igra. 3. amaterska liga SKUPINA F IZID114. KOLA Fossalon - Strassoldo 1:2, Grado - Au- dax 1:0, Malisana - Villesse 3:3, Onta- gnanese - Begliano 1:0, Primorje B - Ca- stions 1:1, Santamaria- Pieris 5:0, Terzo - Portuale B 4:1. LESTVICA Santamaria 13 10 3 0 32:4 33 Castions 14 9 5 0 28:7 32 Terzo 14 10 2 2 31:11 32 Pieris 14 8 2 4 28:18 26 Audax 14 6 3 5 22:17 21 Malisana 14 5 3 6 20:20 18 Begliano 14 4 5 5 18:19 17 Strassoldo 14 4 3 7 16:20 15 Villesse 14 3 6 5 21:27 15 Grado 14 3 5 6 13:24 14 Fossalon 14 1 8 5 1321 11 Ontagnanese 13 2 6 5 10:19 11 Primorje B 12 2 3 7 7:30 9 Portuale B 14 1 1 12 9:37 4 PRIHODNJE KOLO Begliano Terzo, Castions - Grado, Fossalon - Malisana, Pieris - Primorje, Portuale - Santamaria, Strassoldo - Audax, Villesse - Ontagnanese. Krstni nastop med člani za mlada Jaša Gregorija in Petra Špacapana V nedeljskem kolu promocijske lige sta v nedeljo opravila krstni nastop v članskih ekipa tudi mlada, 17-letna Jaš Gregori in Peter Špacapan. Jaš Gregori je pri Zarji/Gaji igral celo od samega začetka, in to v zelo zahtevni vlogi vratarja. Svoje delo je mladi Jas opravil povsem zadovoljivo. Spodbudno je tudi to, da je Jaš debitiral z zelo visoko zmago. Manj sreče je ob svojem krstnem nastopu imel Peter Špacapan, ki je debitiral v vrstah Primorja. Proseško moštvo pa je visoko izgubilo v Manzanu. Tako ali drugače, kaže, da je delo z mladimi dalo dobre sadove. Pravilo, da mora na vsaki tekmi igrati določeno število mladih, pa je, po našem, povsem posrečeno. 1. AMATERSKA LIGA / V 16. KOLU Obe naši enajsterici izgubili Sovodnje praznih rok v Trivignanu, Juventina doma proti Futuri Trivignano - Sovodnje 2:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: F. Sambo. SOVODNJE: Zoff, Bregant, F. Devetak, Interbartolo, F. Sambo, M. Devetak, Zotti, Cescutti (E. Sambo), Maras-si, M. Fajt, Condolf. Sovodenjci so zmadili edinstveno priložnost, da bi dosegli vsaj točko. Gostitelji so namreč sredi drugega polčasa, zaradi izključitev, ostali v desetih, v zadnjih minutah pa celo v devetih. Ne samo, da naše moštvo ni znalo spretno izkoristiti številčno premoč, v 3. minuti po izteku srečanja so celo prejeli gol in ostali praznih rok. »Ko so nasprotniki ostali z igralcem manj, smo'se nevarno odprli v obrambi in smo zanemarili sredino igrišča. Prevelika želja, da bi zmagali, nas je drago stala. Brezglavo smo se vrgli v napad. Ustvarili smo si precej priložnosti za gol, v edinem protinapadu pa so domačini izkoristili svojo priložnost in tako tudi zmagali,« je dejal odgovorni za člansko ekipo Gianni Marson. Po izenačenem prvem polčasu se je tekma v nadaljevanju precej razživela. Gostitelji so v 17. minuti povedli, za Sovodnje je izenačil Fabio Sambo nekaj minut minut kasneje. Medtem so domačini ostali v desetih na igrišču. Sovodenjci so se nato podali v napad v želji, da bi zmagali, toda zaman. Sovodenjci tako ostajajo pod sredino lestvice, v prihodnjem kolu pa jih čaka težko domače srečanje proti tretjeu-vrščenemu San Giovanniju. Juventina - Futura 2:5 (1:3) JUVENTININA STRELCA: Lazzara in Rupil iz 11-m. JUVENTINA: Faggiani, Kaus, Rupil, Gomišček, Gismano (Federici), Bastiani (Donati), Peteani, D. Trampuš, Tabaj, Braida, Lazzara (Doria). Standreško moštvo je v nedeljo doživelo še en hud poraz, in to na lastnih tleh proti sicer drugouvrščeni Futuri. Da bi bila mera polna, pa se je sodnik spet znesel na štan-dreško ekipe, tako da je bilo nekaj domačih igralcev izključenih in da je moral tudi sam trener predčasno v slačilnico. WS£"SIBALK£ ZBIRA B. RUPEL Nedeljski rezultati dokazujejo, da so naše enajsterice začele povratni del prvenstva s spremenljivo srečo. Štiri zmage, dva neodločena izida, 20 danih in 23 prejetih golov so obračun tega kola. Skupni izkupiček torej znaša 14 od 33 možnih točk. V promocijski ligi je Zarja/Gaja izbojevala doslej najizdatnejšo zmgo. Prejšnji rekord je dosegla v lanski sezoni, ko je 2. marca v Bazovici premagala Caprivo 5:1. Primorje tako visokega poraza ni doživelo že skoraj 4 leta. Zadnjič so »rdeče-rumeni« so izgubili (prav tako s 5:0) 12. februarja 1995 na Proseku v derbiju z bazoviško Zarjo. Ker je bil nedeljski poraz že šesti v letošnji sezoni, ne moremo več govoriti o spodrsljaju, temveč že o krizi ekipe, ki je začela prvenstvo morda z zelo omejenim izborom nogometašev in sedaj, ko so prišle na dan poškodbe in izključitve, plačujejo ta davek. V 1. amaterski ligi se nadaljuje serija porazov Juventine (šesti zaporedni) in v ekipi je prišla na dan tudi živčnost. Izkjučeni so bili trije nogometaši ter trener, kar dokazuje, da ekipa preživlja hudo krizo. V 2. amaterski ligi pa Primorec v Villanovi ni na najboljši način praznoval 900. prvenstveni nastop v amaterskih prvenstvih. V 33 sezonah igranja (11 v drugi amaterski ligi, 22 v 3. amaterski ligi) so Trebenci na 900 tekmah skupno zbrali 903 točk, 342 zmag, 203 neodločenih rezultatov, 265 porazov. Dali so 1186, prejeli pa 922 golov. V 3. amaterski lig kaže, da je zamenjava trenerja koristila Krasu, saj je v enem tednu po zmagi v zaostali tekmi s CGS premagal še vodilni Vermegliano. Oliviero Macor, ki je na trenerski klopi Krasa po porazu s Sagra-dom, zamenjal Fabia Cellie, je že vodil Kras, in sicer v sezoni 1984-85 v 2. amaterski ligi. Po šestem zaporednem porazu v prvih 7 odigranih tekmah, ko je Kras 6. novembra 1994 izgubil derbi proti Gaji (4:2), je Macor zamenjal Maria Adamiča. Rezultati v prvem delu prvenstva se niso izboljšali, saj je ekipa v 15 tekmah zbrala le 10 točk in pristala na predzadnjm mestu lestvice. Ker v nadaljevanju Kras ni izboljšal položaja, je s 24 točkami izpadel iz lige. Vodstvo je vseeno v naslednji sezoni zaupalo krmilo ekipe Macorju, ki je popeljal moštvo do končne zmage ( 54 točk v 24 tekmah) in s tem zagotovil Krasu napredovanje v 2. amatersko ligo. V sezoni 1996-97 pa je Kras treniral Carlo Valdevit, ki je zaradi slabih rezultatov (12 tekem, 6 točk) med novoletnim premorom zamenjal Fabio Ceglie, slednjega pa je pred kratkim nadomestil Oliviero Macor. LESTVICA STRELCEV: 10 golov: Caiffa (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja B), 9 golov: Giorgi (Zarja/Gaja), 7 golov: Canelli (Breg), 6 golov: Pescatori (Primorje), 5 golov: Lando (Primorje), Marassi (Sovodnje), Policardi, Srebernich (oba Primorec), Delise (Breg B), Cocevari (Zarja/Gaja B), 4 goli: Ispiro, Deste (Zarja/Gaja), Mania (Mladost), Blanos (Primorec), Vengust, Floridan (Kras), 3 goli: Pellaschier (Vesna), Gambino, Braida (oba Juventina), M. Fajt, F. Sambo (oba Sovodnje), Mauri, Sila, Paoli (vsi Breg B), Pitacco (Zarja/Gaja B), Kuk (Primorje B), 2 gola: Štolfa (Primorje), Sannini (Vesna), Gomišček (Juventina), Asselti, Vuk (oba Breg), Croci (Mladost), Bosco, Sincovich, Naperot-ti (vsi Primorec), Blau (Breg B), Coc-colutto (Kras), Kalc (Zarja/Gaja B). NOGOMET Torek, 19. januarja 1999 2. AMATERSKA LIGA / V 14. KOLU MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Mladost premagala tudi ekipo Staranzana Brežani in Trebenci so tokrat ostali proznih rok Naraščajniki: Sovodenjci uspešni kar v gosteh, hud spodrsljaj Primorja Najmlajši: Zarjo/Goja zanesljivo SKUPINA E Mladost - Staranzano 2:1 (1:1) STRELCA ZA MLADOST: S. Gergolet, Kobal, Zin, Marušič, Fontana, Pellicani (P. Gergolet), Croci, Vitturelli, Caiffa, Mania, D. Gergolet (Sanzo). Nadaljuje) se uspešna serija doberobske Mladosti v tem prvenstvu. Naši nogometaši so si torkat doma privošlili še Staranzano in so tasko sami na vrhu lestvice s petimi točkami prednosti pred Medeo, ki pa ne popušča. V prvem pčolčasu so gostitelji imeli pobudo v svojih rokah in tudi več priložnosti za gol. Izkoristili pa so samo eno sredi polčasa, ko so nasprotni branilci zrušili v kazenskem prostoru Vit-turellija. Caiffa pa je uspešno izvedel enajstmetrovko. Gostje so izenačili ob izteku prvega polčasa, in to dokaj srečno. V kazenskem prostoru se je ustvarila gneča, žoga se je odbila od Kobala in končala v dober-dobski mreži. V drugem polčasu je bila igra izenačena, bolj nevarni pa so bili Dober-dobci, ki so zamudili nekja ugodnih priložnosti za zadetek. Najugodnejšo je imel Vitturelli, ki je sam pred vrati poslal žogo mimo vrat. Ko je vse kazalo, da se bodo morali gosittelji sprijazniti z neodločenim rezultatom, je spretni Caiffa z glavo presenetil gostujočega vratarja in tako dosegel zmagoviti gol. Veslje po tekmi je bilo seveda v dob erdobskem taboru in med navijači nepopisno, saj je zmagoviti gol padel že po regu- larnem izteku srečanja. Doberdobci bodo v prihodnjem kolu igrali v Porpettu. Medea - Breg 3:2 (0:0) BREGOVA STRELCA: Canelli in Jurinčič. BREG: Cecchini, Pavletič, Camassa (Blau), Tedeschi, Doz, Prašelj, Cenalli, Biondi, Jurinčič (Assleti), Messina, Alci-ni. Da Medea ni zanesljivo vodila že po prvem polčasu, se je treba zahvaliti Bregovemu vratarju Cecchiniju, ki je vsaj štirikrat odločilno posegel in rešil svoja vrata pred gotovim golom. Brežani so povedli že v uvodnih minutah s Ca-nellijem. Le pet minut kasneje pa so gostitelji izenačili iz »čiste»enaj-stmetrovke, ki jo je zakrivil Biondi, s tem da je zrušil v kazenskem prostoru domačega napadal- ca. Domače moštvo je nadaljevalo z napadi in v 15. minuti povedlo. Brežani pa se niso dali in v 20. minuti izenačili z Jurinčičem. Gostiteljev pa gol ni potrl, še bolj odločno so se vrgli v napad in proti koncu srečanja so dosegli zmagoviti gol. Po koncu tekme so sami domači gledalci ploskali Breogvemu vratarju Cecchiniju, ki je bil zares najboljši mož na igrišču. Brežani bodo že jutri spet na igrišču, saj bodo v Dolini ob 20. uri igrali izredno pomembno zaostalo tekmo proti Isonzu, ki ima dve točki več od naše ekipe. SKUPINA D Villanova - Primorec 2:1 (1:0) PRIMORCEV STRELEC: Policardi iz 11-m. PRIMOREC: Milevoj, Procentese, Corona (Bu- lic), Srebernich, Sincovi-ch, Policardi, Pagliaro (Porro), Santi, Blanos, Bosco, Naperotti. »Res nesramen sodnik, ki nam je pokvaril nedeljo«, ta je bil prvi komentar predsednika trebenskega Primorca Bogdana Kralja, ki je sledil tekmi v Villanovi. Po nekaj zaporednih zmagah se je (upajmo trenutno) prekinila pot Primorca k vrhu lestvice, saj bi se»rdeče-beli«v primeru zmage povzpeli na tretje mesto na lestvici le dve točki za vodilnim Marianom. Prvi polčas, se je zaključil z vodstvom domačinov z 1:0. Naši pa so imeli od samega začetka igro v svojih rokah, a niso znali izkoristiti nobene priložnosti, ki se jim je predstavila. V drugem polčasu pa je Policardiju uspelo izenačiti iz enajstmetrovke, priložnosti pa so se vrstile ena za drugo in do gola bi lahko prišli prav vsi Primorčevi napadalci. V drugem polčasu pa je glavno vlogo odigral sodnik, ki je nesramno sodil v korist domačinov in po nepotrebnem izključil nekaj igralcev, tako da je oškodovani Primorec okrog 30. minute utrpel še drugi zadetek domačinov, ki je bil tudi odločilen. Primorec je na vsak način skušal reagirati, a žal je bilo prepozno, tako da so»rdeče-beli«utrpeli nezaslužen poraz, ki jim je delno zaustavil načrte za nadaljni potek prvenstva. Na sliki KROMA: Giu-liano Prašelj z žogo. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Gradese - Sovodnje 0:2 (0:0) STRELCI: Cotič in Pa-dovani. SOVODNJE: Gergolet, Lovrenčič, Mauri, Stjepa-novič, Pellegrino, Pintar, S. Tomšič, Assi, Padova-ni (Francescotto), Cotič, D. Tomšič (T. Devetak). Iz Gradeža so se mladi Sovodenjci vrnili s polnim izkupičkom in pokazali dober nogomet. Po enakovrednem prvem polčasu so se Sovodenjci razigrali v drugem delu igre in zadeli najprej s Cotičom, nato pa še s Pa-dovanijem, ki sta odlično izkoristila dva protinapada. Nato so domačini nekoliko reagirali, a Sovodenj ska obramba je dobro branila svoje položaje in ni dopustila nasprotniku, da bi dal niti častni zadetek. Tekma se je tako končala s »klasičnim« rezultatom 2:0, pohvale pa si zasluži vsa sovodenjska ekipa, ki je bila danes nekoliko pomlajena, saj je nastopilo kar nekaj igralcev iz vrst najmlajšev, ki nabirajo izkušnje tudi v naraščajniških vrstah. NA TRŽAŠKEM Latte Carso - Primorje 4:3 (3:0) STRELCI ZA PRIMORJE: Giraldi, Pavletič, avtogol PRIMORJE: Beličič, Guštin, Škabar, Švara, Pilat, Ivo Križmančič, Martini, Pahor, Pavletič, Cemjava in Giraldi. Na nedeljski tekmi je proseška enajsterica dosegla hud poraz. S to zmago je ekipa Latte Carso osvojila praktično naslov prvaka. V prvem polčasu naši niso zaigrali, kot znajo. Nasprotnik je dvakrat z lahkoto dosegel gol in na koncu pvega polčasa potrojil. Zgledalo je, kot da proseške enajsterice ni na igrišču. V drugem polčasu so gostitelji nekoliko popustili in Primorje je spet zaigralo, kot zna. Po zelo hudih napakah v obrambi je prišlo do zadetka. Naši pa so končno začeli igrati in nasprotniki so bili nemočni. Naša združena ekipa je dosegla dva lepa zadetka z Giraldijem in Pavletičem. Sodnik je dosodil za domačeine še eno dvomljivo enajstmetrovko. Gostitelji so se »proslavili« tudi z neš-pomtim obnašanjem in z običajnimi psovkami. Proseška enjsterica je tokrat pokazala dobro igro le proti koncu tekme. (Igor Martini) Ostali izidi: Cgs -Mont./D.Bosco A 1:1, Chiarbola - Esperia 2:0, Muggia - Zaule 7:1, Opi-cina - Domio 1:1. Vrstni red: Latte Carso 36, Primorje 25, Muggia 22, Chiarbola 21, Mont./D.Bosco A 20, Cgs 15, Opicina 13, Domio 11, Esperia 10, Mont./D.Bosco B 9, Zaule 1.Prihodnje kolo: Primorje - Cgs. NAJMLAJŠI Zarja/Gaja - Roianese 2:0 (1:0) STRELEC: A. Kante 2. ZARJA/GAJA: M. Kante, Franco, Gregori, A. Kante, Bemetič, Balde, J. Milič, Pipan, Stoka, Strajn (Cecchi), Milkovič (Ota). Prvo povratno kolo je bilo za naše najmlajše spet uspešno. Tokrat so na domačih tleh zasluženo premagali solidnega nasprotnika. Ekipa Roia-neseja se je namreč vseskozi enakovredno upira- la našim, a je morala na koncu vendarle priznati premoč Zarje/Gaje. Ze na začetku so »ru-meno-modri« izvedli nekaj res atraktivnih akcij, posebno lepa pa je bila tista, po kateri je Alexander Kante dosegel prvi zadetek. Res solidni tržaški vratar je v nadaljevanju preprečil našim, da bi podvojili. Najlepša priložnost se je ponudila Strajnu, ki je najprej prisilil gostujočega vratarja na mojstrski poseg, nato pa je z glavo streljal za las mimo vrat. Po odmoru je postala igra »rumeno-modrih« še privlačnejša: vseskozi so napadali in z dobro postavljeno obrambo onemogočali gostom, da bi bili nevarni. Za podvojitev je zopet poskrbel A. Kante po izredno lepo izpeljani kombinaciji. Tekme je bilo takrat praktično konec, saj nasprotniku ni uspelo energično reagirati. S to zmago je naša ekipa utrdila visoko mesto na lestvici, kar bo nedvomno najbolj razveselilo igralce same in trenerja Zeželja. (d.gr.) Ostali izidi: Cgs - Opicina 3:1, Costalunga -Esperia 1:1, Domio -Muggia 1:2, Ponziana -Chiarbola 2:0, Trieste Cal-cio - Mont./D.Bosco 3:0, Zaule - San Luigi 0:1. Vrstni red: Muggia 35, San Luigi 30, Zarja/Gaja 28, Cgs 27, Trieste Calcio 25, Ponziana, Opicina 22, Zaule 20, Roianese 18, Domio, Chiarbola 14, Esperia 11, Mont./D.Bosco 5, Costalunga 2. Prihodnje kolo: Monte-bello/D.Bosco - Zarja/-Gaja. Naši strelci ______________________3. AMATERSKA LIGA / V 13 KOLU___________________ Kras izbojeval zelo važno zmago, uspešna tudi Zarja/Gaja B Doma je povsem zasluženo premagal Vermegliano - Breg B in Primorje B igrala neodločeno SKUPINA F Primorje B - Castions 1:1 (0:0) STRELEC ZA PRIMORJE B: Kuk. PRIMORJE B: Hrovatin, Ferfolja, Bukavec, Gherbassi D., Taselli, Bianco, Franzot (Lipovec), Kuk, Gherbassi M. (Ton-chella), Miliani, Fatorello (Savi). »Rdeče-rumeni«so tokrat zaigrali kot prerojeni in kmalu bi Presenetili, saj je drugouvrščeni Castions komajda izenačil in to Prav proti koncu tekme z dvomljivo enajstmetrovko. Prvi polčas je minil brez zadetkov, Prosečani pa so zadeli Prečko z Maksimilijanom Gher-bassijem. V 7. minuti drugega Polčasa so naši povedli z odličnim Kukom, ki je izkoristil lepo Podajo Danjela Gherbassija. Zo-8o je najprej odbila obramba, nato pa je Kuk s silovitim stre-i°m zadel v polno. Okrog 30. jninute bi »rdeče-rumeni« iahko podvojili z Maksimiljanom Gherbassijem, a vratar je z rokami odbil žogo izven kazenskega prostora in zaradi tega bil ♦ izključen. Ko je vse kazalo, da bodo naši osvojili ves izkupiček, je primorjaše doletela hladna prha, saj je sodnik dosodil zelo dvomljivo enajstmetrovko, tako da so gostje remizirali in to prav pet minut pred sodnikovim trikratnim žvižgom. Po koncu tekme je bilo v vrstah Primorja nekoliko grenkobe, saj so bili čez celo tekmo boljši nasprotnik in zmaga bi bila povsem zaslužena. Ta teden pa bo Primorje B odigralo tekmo že v soboto, in to v Pierisu ob 16.30. (j.g.) SKUPINA G Kras - Vermegliano 2:1 (1:1) KRASOVA STRELCA: Ven-gus in Dagri. KRAS: Scrignar, Bastianelli, Scrigner, Fratepiertro, Rizzitel-li, Coccoluto, Vengus, Dagri (M. Bratovich), Mosca (Fabbri, Lo-guolo), Vascotto, Chies. Proti močnemu Vermeglianu je Kras zelo dobro igral že od prvem minute. Svojo premoč so krasovci kronali z golom, ki ga je v 20. minuti dosegel Vengus. Takoj zatem pa so gostje stanje izenačili. Krasovci so spet povedli že v prvi minuti drugega polčasa po lepi kaciji, ki jo je zaključil Dagri. Gostitelji so nato do konca tekme ohranili, tudi ko so v zadnjih minutah ostali brez standardnega vratarja Scri-gnarja, ki je dobil drugi rumeni karton in je bil tako izključen. Žal, se je med tekmo poškodoval Mosca, tako da so krasovci ostali praktično brez napadalcev. Breg B - Montebello Don Bosco 0:0 BREG B: Gregori, Braico, Luisa (v 46. min. Marussi), Fines, Scibilia, Paoli, Vuk, Ker-mac (v 67. min. Armani), Deli-se, Babudri, Sila. V srečanju med drugo postavo Brega in Montebellom Don Bosco je bil brez dvoma najboljši mož na igrišču gostujoči vratar, ki je z izrednimi posegi odbil vse poskuse domačinov. Pri tem pa je imel tudi srečo, saj so Brežani kar dvakrat zadeli vratnico. Pobudo so imeli stalno v rokah varovanci trenerja Tommasija. V prvem polčasu so zadeli vratnico s Kermacom, po lepi osebni akciji. Sila pa je zadel vratnico iz 11-metrovke. V drugem polčasu je bila igra na začetku bolj umirjena, proti koncu pa so se priložnosti za Brežane vrstile kot na tekočem traku. Netočnost in odlični vratar pa sta prepečila novo zmago domačinov. (E.B.) Union - Zarja/Gaja B 2:3 (1:1) STRELCA: Cocevari F. 2 in Pitacco. ZARJA/GAJA: Cocevari R., Pahor, Leban (Devetta), Calzi, Milkovič, Renčelj, Crissani (Gregori D.), Argentin, Tomaze-tič (Pitacco), Cocevari F., Vrše. »Rumeno-modri« so na najboljši način pričeli letošnje leto: poleg nedeljske zmage so namreč prejšnji četrtek slavili tudi v zaostalem srečanju proti ekipi Cus z 2:0 in tako osvojili šest točk. Tekma proti šibkemu Unionu je bila še kar zanimiva, saj je bila podlonjerska ekipa našim enakovreden nasprotnik. Po začetnem zadetku Fabia Coce-varija je Union odločno reagiral in uspel izenačiti. V nadaljevanju je vzhodno-kraško enajsterico povedel v vodstvo Pitacco, nekoliko napričakovano pa so domačini spet izenačili. V 80. minuti igre pa je odločujoči zadetek spet dosegel razpoloženi Fabio Cocevari in tako zapečatil rezultat. S tema »novoletnima« zmagama se je naša ekipa povzpela na sredino lestvice, za kar so zaslužni vsi nogometaši in seveda trener Castro. Posebno pohvalo pa si zasluži vratar Robert Cocevari, pravi steber moštva, ki se je zaradi različnih razlogov odrekel nastopanju v promocijski ligi in raje igra z »drugo« ekipo Zarje/Gaje. (j.g.) MLADINCI: 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 4: Škerlj (Zarja/Gaja), 3: Urdih (Vesna), 2: Berce, Furlani (Zarja/Gaja), Millo, Martincich (Vesna), 1: Biagini, Rubimbura, Tommadin, Grando, Scherbi, Šušteršič (Vesna), Zottich, D. Gregori, Longo, Oblatti (Zarja/Gaja). NARAŠČAJNIKI: 7 golov: Giraldi, Pavletič (Primorje), 6: Strajn (Primorje), Padovani (Sovodnje), 5: Pahor (Primorje), 4: Cemjava (Primorje), Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 3: Martini (Primorje), 1: StjepanoviC, Todde, Mauri, Cotič (Sovodnje), Gregori, Tul, Škabar, Grgič (Primorje). NAJMLAJSI: 19 golov: A. Kante (Zarja/-Gaja), 5: A. Milič (Zarja/Gaja), 4: Pipan, Strajn (Zarja/Gaja), 3: Vojnovič (Zarja/Gaja), 2: Cescutti, T. Devetak (Sovodnje), 1: L Devetak (Sovodnje), Balde, Bernetič (Zarja/Gaja). ______MOŠKA C LIGA / PO SLOGINEM PODVIGU V PRADAMANU_ Božič:»Možno$li za osvojitev 1. mesta kljub zmagi niso velike« II Pozzo je zelo konstantno ekipa - Ne smemo si privoščiti nikakršnega spodrsljaja - Presenetljiv poraz valovcev - Derbi s Sočo za nas nevaren Igralci Mie Eurospin med minuto odmora V 11. kolu moške C lige je za pravi podvig poskrbela Sloga Mirna Eurospin, ki je kar v gosteh premagala vodilni II Pozzo, ki je pred sobotnim srečanjem izgubil le tri sete. O tekmi in o rezultatih naših ekip v tem prvenstvu smo se pogovorili s Sloginim kapetanom Edijem Božičem, ki je v soboto tudi dosegel zadnjo točko. »Pred tekmo smo bili vsi zelo napeti, saj smo vedeli, da bi bilo v primeru našega poraza prvenstvo že končano, poleg tega pa smo se na verjetno najpomembnejše gostovanje v letošnji sezoni odpravili v bistvu brez menjav. Zato smo morali standardni igralci dati vse od sebe, saj ni bilo praktično nikogar, ki bi nas lahko nadomestil. Kljub težavam pa smo srečanje začeli zelo dobro in tako osvojili že uvodni niz. V drugem setu smo popolnoma odpovedali, prevelika živčnost nam je onemogočila, da bi nadaljevali z dobro igro, in tako smo II Pozzu omogočili, da stanje v setih izenači in povede tudi v tretjem setu. V nadaljevanju tega seta pa smo se spet zbrali in zaigrali, kot znamo ter se našim nasprotnikom približali, a set smo vseeno izgubili. Poraz v tretjem setu nas ni potrl, dejstvo, da smo nadok- nalili skoraj ves zaostanek, pa nam je vlilo še dodatnih moči in tako smo z zelo dobro igro izsilili tie-break. Odločilni peti niz je bil zelo izenačen, na koncu pa smo bili mi bolj hladnokrvni (II Pozzo je v končnici niza celo dobil rdeč karton). Tekma je vsekakor navdušila številno in glasno publiko (precej je bilo tudi naših navijačev), saj so na koncu nam in njim vsi ploskali,« je tekmo komentiral Božič. Misliš, da je na rezultat vplivala tudi poškodba njihovega pomožnega podajača? Pred tekmo smo se tega igralca nekoliko bali, saj se je na pokalnih tek- mah zelo izkazal, na tej tekmi pa so boljše igrali ostali, tako da naših nasprotnikov po mojem ta poškodba ni pretirano oškodovala. Poleg tega razpolaga II Pozzo z desetimi zelo dobrimi igralci, ki so se izmenjavali na igrišču, tako da so imeli najboljši tudi možnost, da se spočijejo. V čem misliš, da je največja razlika med vami in njimi? S sobotno zmago in porazom po tie-breaku v pokalnem nastopu smo dokazali, da smo II Pozzu, ko igramo, kot je treba, enakovredni. Razlika pa je v tem, da igrajo oni stalno na istem nivoju, medtem ko mi v igri nihamo. Tako je bilo tudi v soboto, saj bi bila lahko naša zmaga, če bi igrali konstantno, bolj gladka. Sicer so pa oni sami profesionalci in tudi zaradi tega je bila zmaga proti njim še toliko slajša. Misliš, da imate sedaj več možnosti za napredovanje? Glede na to, da 11 Pozzo ne niha v igri, mislim, da ni dosti možnosti, da bi pred povratno tekmo z nami izgubil. Sicer upam, da ga bo v soboto valovcem uspelo presenetiti, toda če ne bodo igrali na višku svojih sposobnosti, jim to po mojem ne bo uspelo. Zaradi tega pa bomo morali tudi mi stalno gladko zmagovati, da se naš zaostanek do povratne tekme z II Pozzom ne bo povečal, nato pa ga ponovno premagati, tokrat vsaj s 3:1. Osebno si ne delam nobenih utvar, bojim pa se, da bo prav naš poraz z Buio odločilen. Ge nam vsekakor ne bo uspelo ohraniti stika z vodilnim, bodo gotovo dobili mlajši igralci še več priložnosti za igranje kot doslej. Kako bi pa ocenil sobotne rezultate ostalih naših šesterk v C ligi? Najbolj me je presenetil poraz valovcev v Pojdi. Itely je skromna še-sterka, ki bi jo lahko Flo-renin in ostali brez težav premagali. Očitno so igrali zelo slabo. Tudi zaradi tega dvomim, da jim bo uspelo premagati II Pozzo. Soča je proti Buh igrala v močno okrnjeni postavi, tako da njen poraz le ni zelo veliko presenečenje. Prepričan pa sem, da bodo oni v soboto na Opčinah za nas zelo nevaren nasprotnik. Ce so v popolni postavi, so namreč zelo dobra ekipa. Pomembno zmago je dosegla tudi 01ympia Agraria Terpin, kateri letos skromni Eltor ni mogel povzročati velikih težav. Razen poraza valovcev so bili torej po mojem rezultati ostalih slovenskih ekip v bistvu pričakovani. (T. G.) Moška C liga IZID111. KOLA ltely - Val Imsa 3:1 (16:14,14:16,15:10, 15:2), Rojalese - Prevenire 3:2 (8:15, 15:13,15:11,9:15,15:12), Eltor - Agraria Terpin 0:3 (12:15,10:15,10:15), Soča Unitecno - Bula 0:3 (8:15,6:15,12:15), II Pozzo - Mirna Eurospin 23 (13:15,15:6, 15:9,11:15,14:16), Prala - Hume Venelo 0:3 (12:15, 8:15,6:15), Club Altura -Vivil0:3. LESTVICA II Pozzo 11 10 1 32:6 31 Mirna Eurospin 11 10 1 30:7 29 Buia 11 8 3 27:11 25 Val Imsa 11 8 3 26:15 23 Soča Unitecno 11 7 4 22:15 21 Vivil 11 7 4 25:15 20 Agraria Terpin 11 6 5 22:19 17 ltelyFojda 11 6 5 20:20 17 Prevenire 11 3 8 18:25 12 Rojalese 11 3 8 13:28 9 Eltor Natisonia 11 3 8 1127 8 Club Altura 11 2 9 11:30 7 Fiume Venelo 11 2 9 9:28 7 DemarPrata 11 2 9 10:30 5 PRIHODNJE KOLO ltely - Fiume Venelo, Agraria Terpin -Buia, Mirna Eurospin - Soča Untecno, Vi-vil - Eltor, Val Imsa - II Pozzo, Rojalese -Prala, Prevenire-Club Altura. Moška D liga IZID113. KOLA Mossa - Majanese 3:0 (15:6,15:10, 15:12), Corno - Turjak 3:0 (15:10,15:3, 15:5), Bor - Casarsa 3.2 (9:15,16:14, 12:15,16:14,15:11), Rigutti - VBU 1:3 (10:15,15:4,11:15,7:15), PallavoloTs-Torriana3:0 (15:13,15:3,15:9), Maniago - Azimut 3:1 (15:8,15:4,15:17,15.4), Naš Prapor - Porcia 3.0 (15.11,15.13, 15:13), Buffet Toni-NPT 1:3 (9.15, 10:15,17:16,13:15). LESTVICA PallavoloTrieste 13 13 0 39:7 37 VBU 13 11 2 33:10 33 Rigutti 13 11 2 36:12 32 Maniago 13 10 3 33:13 31 NPT 13 10 3 31:18 27 Mossa 13 8 5 29:19 25 Tomana Gradišče 13 8 5 29:22 23 Buffet Toni S. Sergio 13 7 6 23:20 21 Majanese 13 7 6 25:25 20 Naš Prapor 13 6 7 25:25 20 Como 13 5 8 17:29 14 Casarsa 13 2 11 15:34 9 Porcia 13 2 11 15:35 8 BCC Turjak 13 2 11 9:36 5 Bor 13 1 12 12:38 4 Azimut Rozzol 13 1 12 8:36 3 PRIHODNJE KOLO Mossa - Bor, Rigutti - Buffet Toni, Naš Prapor - Maniago, Corno - Torriana, NPT - Azimut Majanese - VBU, Turjak - Palla-voloTS, Casarsa-Porcia. Ženska C liga IZID111. KOU Kmečka Banka - Favento 3:1 (13:15,15:6, 15:1,15:6), Porcia - Val Siderimpes 2:3 (16:14,15:13,13:15,7:15,10:15), Fiume Ven-Farra 32 (16:14,14:16,15:6,13:15, 15:8), Čedad - Centa 1:3 (4:15,10:15, 15:11,9:15), Fincančeri - SGM 0:3 (3.15, 15:17,6:15), Vh/il - Staranzano 30 (16:14, 15:4,15:9), Nuova Kreditna - Terme DArta 3:1(15:12,13:15,15:10,15:10). LESTVICA Nuova Kreditna 1110 132:1129 Domovip Porcia 11 9 2 29:15 25 SGM Consulting 11 7 4 27:15 23 Simac Centa 11 7 4 27:17 23 Val Siderimpes 11 8 3 28:16 22 Terme Arta Tolmeč 11 8 3 26:18 21 Kmečka Banka 11 6 5 24:21 19 VivilCarfnulana 11 6 5 21:17 18 Fincantieri 11 5 6 20:21 15 Furlanina Fiume Ven.11 4 7 19:27 12 Favento 11 4 7 19:27 12 Farra 11 2 9 12:30 7 Staranzano 11 1 10 9:31 6 Publiuno Čedad 11 0 11 6:33 0 PRIHODNJE KOLO Staranzano - Kmečka Banka, Farra - Centa Čedad - SGM, Terme DArta - Fiume Venelo, Favento - fincančeri, Porcia - VMI, Val Siderimpes-Nuova Kreditna Ženska D liga IZID113. KOLA Torriana - Dlf Videm 3:0 (16:14,15:5, 15:7), Paluzza - II Pozzo 1.3 (15.13, 10:15,4:15,14:16), Bor Friuiexport - Tec-noinox 3.0 (15:8,15.10,15.9), Cassacco -Comp. Disc. 3.2 (10:15,7.15,15.6,15.9, 15:4), Gonars - Bagn. Arsa 3:0 (15:12, 15:13,15:13), Spilimbergo - Cervinjan prel., Cus Videm - Sattec 2:3 (8:15,15:10, 13:15,15:10,7:15), Martignacco - Lečnik 3.2(10:15,15.9,15:7,7:15,15:13). LESTVICA II Pozzo 13 12 1 38:6 37 Gonars 13 12 1 37:8 34 Sattec Pn 13 10 3 35:13 31 Šport. C. Cervinjan 12 10 2 32:14 28 DLF Belfrutta Videm 13 9 4 29:18 26 EmmezetaBag.Arsa13 8 5 26:18 23 Morocco Ločnik 13 7 626.23 22 Bor Friulexport 13 6 7 22:21 20 Spilimbergo 12 6 6 1824 17 Paluzza 13 6 7 24:30 15 Torriana Gradišče 13 4 9 19:26 15 Cassacco 13 4 9 17:30 12 Delser Martignacco 13 4 9 17:32 11 SAndreaComp. 13 3 10 14:32 11 Cus Videm 13 1 12 9:36 4 Tecnoinox Pn 13 1 12 636 3 PRIHODNJE KOLO Tomana - Bor Friulexport Comp. Disc. - Marč-gnacco, Sattec - Cervirjan, Paluzza - Bagn. Arsa, UM - Spiimbergo, Dlf Videm - Cassacco, II Pozzo - Gonars, Tecnoinox • Cus Videm. ZANIMIVOST / MOŠKA D LIGA n Bor prvič zmagal po poldrugem letu in 38 porazih zapored! Več pomembnih tekem je v soboto nekoliko postavilo v ozadnje podvig Borovih četrtoligašev. Združena ekipa Bora in Sloge je namreč v dvoboju proti Casarsi po trinajstih kolih končno dosegla svojo prvo prvenstveno zmago. Zanimivo pa je predvsem to, da je Borova suša trajala pravzaprav poldrugo leto, saj je do sobotne zmage prišlo po seriji 38 (osemintridesetih!) zaporednih prvenstvenih porazov. Zadnjič je Bor namreč zmagal 3. maja leta 1997 v v Vidmu proti VBU (moška C2 liga). Upati je, da bo sobotni uspeh opogumil varovance trenerja Bruna Miliča. Za zdaj so z dvema osvojenima točkama nehvaležno zadnje mesto prepustili tržašekmu Azimutu Rozzolu. Koliko ekip bo izpadlo iz moške in ženske D lige? Koliko ekip bo izpadlo iz letošnje moške in ženske D lige? Uradno šest, to je več kot tretjina vseh nastopajočih, vendar pa število izpadov kot vsako leto pogojuje razplet v višjih državnih ligah. Ce bo namreč iz B2 lige izpadla več kot ena ekipa iz FJK, se bo avtomatično poverčalo število izpadov tudi v deželnih prvenstvih. Naši tretjeli-gaši dobro krmarijo, zato kaže, da jih vprašanje obstanka ne zadeva, drugače pa je s četrtoligaši. Med moškimi je Bor v zelo slabih vodah, Naš prapor in Bor med ženskami pa sta trenutno na varnem. Se zlasti borovke pa ne morejo igrati brezskrbno. Iz ženske B2 lige bi namreč lahko izpadle dve ekipi. Poleg že skoraj obsojenega Manzana je to Cordenons. V tem primeru bi iz ženske D lige izpadlo kar sedem ekip. Naš prapor, mogoče celo Bor, bi se lahko srečneje izmazala, saj v moški B2 ligi trenutno med kandidati za izpad ni nobene ekipe iz FJK. V tem primem bi se število izpadov zmanjšalo na pet. ŽENSKA C LIGA / MLADE GORICANKE VSE BOLJ PRESENCAJO Aleksija Ambrosi (Val):»Letos smo bolj samozavestne in motivirane« Četrti set bi osvojil Tolmeč Kdor zdaj osvaja sete jih bo tudi z novimi pravili! Trditev ni povsem resnična. V soboto proti ekipi Arta Terme je ženska Siogina članska ekipa osvojila četrti set (15:10), vendar če bi se igralo po sistemu tie-break, bi ga bila izgubila s 25:22. Ce bi se igralo po novem sistemu točkovanja, bi se ta set končal, ko je Terme vodil z 10:9 in bi bilo za določitev zmagovalca potrebno odigrati pet setov. Tako pa je Nuova kreditna slavila zmago že po Štirih. Rezultat po novem sistemu (v oklepaju »pravi« rezultat v trenutku, ko je ena ekipa dosegla 25 točk): Sloga - Tolmezzo 2:2 25:21 (12:9), 23:25 (11:123), 25:20 (14:10), 23:25 (9:10). Tekma bi trajala 70 minut, namesto »realnih« 91. V ženski C ligi so ta teden slavile vse naše šesterke, nedvomno najbolj pomebni pa sta, kar se lestvice tiče, zmagi slogašic in valovk. Valovke so v soboto v gosteh po tie-breaku premagale drugouvrščeno Porcio. Ker so slavile šele po tie-breaku, so sicer zdrknile na peto mesto, od drugega mesta pa jih zdaj ločijo le tri točke. Po podvigu so bile igralke Vala Siderimpes presrečne. »Kljub temu, da smo izgubljale 2:0 se nismo predale in na koncu z našo boljšo skupinsko igro slavile. Pred tekmo nihče ni pričakoval, da bomo zmagale, in zato je zadoščenje še večje. Tako še naprej ohranjamo mesto tik pod vrhom, kar je v bistvu veliko .presenečenje. Res pa je, da igramo letos precej bolj samozavestno in motivirano, mislim pa, da se tudi pozna, da zelo dobro treniramo. Sedaj nas čaka derbi s prvouvrščenimi slogašicami. Na tekmo se bomo kot vedno dobro pripravili, v soboto pa bomo videli, kako bo. Najbolj pomembno je še vedno to, da se zabavamo, če nam bo uspelo potem še zmagati, bo to nedvomno velik uspeh,« nam je pove- Aleksija Ambrosi (Val Siderimpes) dala valovka Aleksija Ambrosi. Pomembno zmago so osvojile tudi slogašice, ki so kljub težavam (poškodbi Fa-brizijeve in Ciocchijeve, bolezen Mamillove), ki so jih imele med tednom, proti Tolmezzu osvojile vse tri točke. Tolmezzo, ki je po porazu s tretjega zdrknil na šesto mesto, je v soboto pokazal, da je zasluženo tik pod vrhom lestvice. Ekipo sestavljajo tudi igralke, M so se že preizkusile tudi v višjih ligah, precej dobro igrajo tudi v polju in razpolagajo z dobrim servisom in blokom. Njihov največji problem pa je v soboto bilo pomanjkanje kontinuitete in dejstvo, da so v ključnih trenutkih setov preveč grešile. Sicer pa so Fabrizijeva in ostale prav z agresivnostjo in odločnostjo v končnicah dokazale, da zasluženo vodijo na lestvici. S to zmago so slogašice svoj naskok pred drugouvrščeno Porcio povečale na tri točke. Zanje bosta nedvomno odločilna naslednja dva meseca, saj jih sedaj čaka derbi z valovkami, na začetku povratnega dela pa srečanja s Porcio, derbi z 01ympio in tekma z Vivilom. Ce bi jim po vseh teh srečanjih uspelo povečati svojo prednost pred drugouvrščeno ekipo na kakih pet ali šest točk, bi bilo napredovanje v bistvu zagotovljeno. 01ympia Kmečka banka, ki je trenutno na 7. mestu, je premagala Virtus ter se tako še bolj približala Sloginim najbližjim zasledovalcem. Svoj položaj na lestvici bi lahko še izboljšala naslednji teden, ko bo igrala proti skromnemu Staranzanu. Skoda, da so Corsijeva in ostale prvenstvo začele močno okrnjene, kajti dokazale so, da so v popolni postavi v bistvu enakovredne tudi boljšim ekipam v ligi. V D ligi, kjer so borovke drugič zapored slavile, je bilo kar nekaj presenetljivih rezultatov. Predzadnjeu-vrščeni Cus iz Vidma je šele po petih setih izgubil s tretjeuvrščenim Sattecom, Martignacco je premagal Ločnik, Torriana, s katero se bodo borovke pomerile v soboto, pa je gladko premagala petouvrščeni Dlf iz Vidma. S slednjim se bodo plave pomerile v zadnjem kolu prvega dela prvenstva. (T. G.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM MLADINKE / KONEC KVALIFIKACIJ Breg Alta Trade zlahka do novih treh točk Kontovelke zlahka opravile z Npt - Slogašice so izgubile proti vodilnemu Cusu - Jono Obod si je poškodovalo koleno Polfinalna para sta Sloga Pizz. Veto - Virtus in Kontovel - Altura A Breg 4. in Bor 5. v izločilnih skupinah Kontovel Nuova Kreditna -Npt 3:0 (15:8,15:5,15:7) KONTOVEL NUOVA KREDITNA: Bogateč, I. in V. Sossa, Starc, Battigelli, Buka-vec, Milic, Vitez, Hrovatin, Švara. Kontovelke so v šestem kolu gladko slavile proti starejšim igralkam Npt, ki pa niso pokazale nič posebnega. V vseh treh setih so te sicer začele izredno agresivno ter povedle tako s 5:0 v prvih dveh in s 5:1 v tretjem setu, Kontovelke pa so se nato vsakič pravočasno zbrale in z dobro igro prepričljivo slavile. Pri domačinkah je tokrat zelo dobro deloval blok. Sloga Pizzeria Veto - CUS 1:3(15:10,6:15,12:15,8:15) SLOGA PIZZERIA VETO: Cauter, Ferluga, Gantar, Mihe, Obad, Mara, Tanja in Tina Sossi. V sredo so slogašice odigrale šesto kolo poiti vodilnemu Cus. Kljub temu, da je bil nasprotnik še nepremagan so naše igralke zelo zagrizeno začele in povedle z 10:2. Prav pri tem rezultatu si je poškodovala koleno Jana Obad, ki potem ni ve C stopila na igrišče. Ta poškodba pa je našo ekipo precej spravila s tira. Prvi set so slogašice sicer osvojile, v nadaljevanju pa niso bile več tako prodorne. Se naprej so sicer dobro igrale in se boljšim nasprotnicam odlično upirale, verjetno pa jim je prav pomanjkanje samozavesti prepredlo, da bi izsilile boljši rezultat. (Inka) Prevenire - Sloga Pizzeria Veto 2:3 (15:8, 12:15, 12:15, 15:13,10:15) SLOGA PIZZERIA VETO: Cauter, 9+9, Ferluga 4+4, Kalc 5+8, Milic 2+0, Mara Sossi 1+0, Tanja Sossi 4+3, Tina Sossi 0+0. V nedeljo je Sloga Pizzeria Veto odigrala zaostalo tekmo iz prejšnjega kola in prišla do novih dveh točk. Srečanje je bilo polno preobratov, saj so igralke ene in druge ekipe znale obrniti vsako situacijo. Ce izvzamemc prvi set, v katerem je Prevenire dokaj gladko zmagal, so bile preo-stah štirje zelo izenačeni. Drugega je osvojila Sloga Pizzeria Veto, kateri pa se je v tretjem že slabo pisalo, saj do domačinke povedle z 12:5. Naše igralke pa se niso hotele sprijazniti s prorazom, zelo značajno so reagirale in zadale nasprotnicam delni izid 10:0 in seveda set osvojile. Podobno se je zgodilo v Četrtem nizu, le da so tokrat s 13:4 vodile slogašice, a je Pre-venireju uspelo, da jih je dohitel in prehitel in tako tekmo zopet »odprl«. Potrebno je bilo pa torej še odigrati tie-break, v katerem pa so bile prisebnejše slogašice, ki so tudi grešile manj od svojih nasprotnic in so si zaradi tega zmago povsem zaslužile. (Inka) SGT Planet - Breg Alta Trade 0:3 (1:15,7:15,13:15) Breg: Zeriali D. in ¥., Sancin M. in F., Laurica, Pettiros-so I. in U., Šturman, Masten, Žerjal, Bet, Kosmina. Brežanke so v eni uri igre odpravile šibkejšega nasprotnika in osvojile nove tri točke. Zmaga naših igralk ni bila nikoli pod vprašajem, veseko-zi so namreč imele vajeti igre v svojih rokah. V prvem in drugem setu je bila premoč Brežank še posebno očitna, saj nasprotnice praktično niso bile nikoli nevarne. V tretjem setu so naši igralke dobro začele, zagrizena igra pa jim je prinesla vodstvo 13:7. Takrat smo bili Smola Jane Obad priCa odločni reakciji Tržačank, ki so uspele izid izenačiti pri 13:13. Na sreCo so se naše igralke v odločilnih trenutkih zbrale, umirile igro Mirna Eurospin - Vol-ley Club 3:1 (16:14, 12:15,15:11,15:11) MIMA EUROSPIN: Cauter, Grilanc, Košuta, Mikolj, PeCar, Privileggi, Spetič, Stopar, Zupan. Po prvem povratnem kolu ostaja Mirna Eurospin na vrhu lestvice. Naša združena ekipa pa se je morala krepko potruditi, preden je pod streho spravila nove tri točke. Volley Club je na Opčine prišel zelo borbeno nastrojen in je En- ter zasluženo slavile. Za borbenost in koncentracijo gre tokrat pohvahti celotno ekipo, posamezno pa si pohvalo zasluži Lara Masten. (Lela) Izid 5. kola: Sgt - Altura 2:3. Ostali izidi 6. kola: Killjoy - Altura 1:3, Pallavolo Ts -Prevenire 1:3, Julia - Virtus 1:3. Vrstni red: Breg Alta Trade in Cus 16, Virtus, Altura 13, Prevenire 12, Kontovel 10, Sgt 8, Sloga Pizzeria Veto in Pallavolo Ts 6, Npt 4, Juha in Killjoy 2. 1. MOŠKA DIVIZIJA Konec tedna se je začelo tudi prvenstvo prve moške divizije, v kateri nastopa tudi Sloga Mirna Eurospin. Izida 1. kola: Prevenire -Triestina Volley 2:3, Le Volpi - Old Oats 0:3, Sloga Mirna Eurospin - Volley Club A bo jutri ob 21.uri na Opčinah, Volley Club B - S. Andrea danes , Rigutti prost rospinu grenil pot do zmage vse do konca. Ob tem moramo poudariti, da je glavni tolkač naše ekipe Marko Mikolj igralj z vročino in zasluži za svoj nastop vso pohvalo. Nedeljska tekma je bila v prvih treh setih zelo izenačena. V prvem je Volley club že vodil s 14:11, ko je našim igralcem uspelo narediti preobrat. V drugem so bili stalno v vodstvu gostje, ki so odločno začeli tudi v tretjem in povedli Sloga Pizzeria Veto, Kontovel, Virtus in Altura A so polfinalisti letošnjega prvenstva mladink. Prve tri ekipe so si uvrstitev v odločilno fazo zagotovile že pred časom, Altura pa šele v zadnjem kolu, v katerem je v neposrednem dvoboju zelo gladko premagala ekipo S. Andrea, proti kateri je v prvem delu nepričakovano izgubila. S tem je ekipa trenerja Robbe preprečila polom, saj je veljala za enega od favoritov v boju za naslov. Ta vloga zdaj nedvomno pripada slovenskima ekipama Slogi in Kontovelu, pri Čemer je treba povedati, da so slogašice še edina nepremagana ekipa. Polfinalna para sta Sloga - Virtus in Kontovel - Altura. Bor se je moral zadovoljiti z uvrstitvijo na predzadnjem mestu v A skupini, s 6:0. Vendar so naši mladinci reagirali, nadoknadili zaostanek in nato v razburljivem fi-nišu tudi zmagali. Se najlažji je bil četrti set, v katerem so bili igralci Mirne Eurospina stalno v vodstvu in le v končnici je gostom uspelo, da so delno omilili poraz. (Inka) Ostali izid: Rigutti -Triestina Volley B 3:0. Vrstni red: Rigutti in Mirna Eurospin 13, Vol-ley club 7, Triestina A 3, Triestina B 0. H MLADINCI / ZA NASLOV NA TRŽAŠKEM h Slogaši premagali težko oviro Volley club izločen iz boja za vrh, edini tekmec je zdaj Rigutti v kateri sta samo Sloga na vrhu in NPT na dnu predstavljala razred zase, med ostalimi šesterkami pa razlika v kvahteti le ni bila tako zelo velika. Breg je v B skupini prav v zadnjem kolu na 4. mestu dohitel ekipo Altura B. Skupina A Sloga Pizzeria Veto - NPT 3:0 (15:3,15:5,15:3) SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Crissani, Kalc, Milkovič, Prestifilippo, Ivana in Mara Sossi, VVehren-fennig, Žagar. Zadnje kolo je še potrdilo premoč Sloge Pizzerie Veto v skupini A. Zaradi odsotnosti poškodovane Obadove je trener Maver spremenil sistem igranja in na igrišče poslal dve podajači-ci. Slogašice so se kljub spremembi takoj ujele in od vsega začetka diktirale svoj tempo skromnejšemu nasprotniku. Gostinj niso podcenjevale in so kljub temu, da je bila razlika med ekipama velika, zbrano igrale od začetka do konca. Lahko tekmo so izkoristile za preizkušnaje hitrih kombinacij na mreži v pričakovanju težjih nastopov v play-offu za pokrajinski naslov. Prvi nasprotnik naše ekipe bo tržaški Virtus. (Inka) Bor - OMA 1:3 (9:15, 2:15,15:6,15:17) BOR: Posar, Smotlak, Frandohc, Carpani, Ciacchi, Furlani, Husu, Bevilacqua, Zompichiatti, Dose, Sancin, Ščuka. Prvi set je bil do devete točke izjemno izenačen, nato pa je OMA v hipu prišla do 15. točke, v drugem setu pa je bila njena premoč popolna. Tretji set je Bor začel DEKLICE / TEŽKA ZMAGA PIZZERIE VETO PROTI DRUGOUVRŠČENI ALTURI Po zmagi proti Boru je Breg le še korak od uvrstitve v play off V C skupini premočno vodi Kontovel - Naraščajnice brez zmage - Naraščajniki: Uspešen Start Sloge Multinvest Skupina A Sloga Pizzeria Veto - Altura Planet B 3:2 (15:6, 15:11, 7:15,4:15,15:13) SLOGA PIZZERIA VETO: Bogateč, Coretti, Gantar, Hrovatin, Kralj, Milko-vic, Prestifilippo, Sossi, tVehrenfennig, Žagar. V nedeljo so se morale Slogine deklice kar precej Uamučiti, predsen so strle °dpor drugouvrščene Altu-re’ ki si je vsekakor priigrala eUo od treh razpoložljivih t°ck. Začetek sicer ni obetal takega razpleta, saj so V pr-'/h dveh setih slogašice z Uobro igro nadigrale nasprotnice. V nadaljevanju Pa so se stvari obrnile. V Uasi ekipi je zelo popustil sprejem, verjetno predvsem ?aradi utrujenosti nekaterih ^alk, ki so dan prej že odi-|rale eno ali celo dve tekmi. Nab sprejem je seveda po-Sojeval gradnjo igre in Altu-ra’ ki je spretno izkoristila Vsako slogino napako, je stanje v setih izenačila. adnji niz je bil stalno v j^kah naših deklet, katerim Pa so se nasprotnice v konč-plG1 ze nevarno približale. resenečenja pa jim le ni ^Pelo pripraviti. (Inka) Ostali izid: Npt - Ricrea-tori 1:3, tekmo Volley ’93 -Virtus so preložili. Vrstni red: Sloga Veto 16, Ricrea-tori 10, Altura B 9, Virtus 7, Npt 2, Volley '93 0 (Virtus in Volley ’93 s tekmo manj). Skupina B Bor - Breg 1:3 (15:6, 2:15, 10:15, 5:15) BOR: Furlani, Husu, Ciacchi, Zompichiatti, Le-govich, Desco, Degrassi, Sa-varin, Cantatore, Kuret BREG: Capponi, Koren, Plettersech, Zeriul, Zerial, Crevatin, KrižmanCič, Bla-sevich, Ferluga. S to zmago si je Breg praktično že zagotovil uvrstitev v play off, tretjeu-vršCene borovke pa so iz njega dejansko izločena. Plave so začele motivirano in gladko osvojile prvi set, toda v nadaljevanju so se Brežanke zbrale, zaigrale bolj zbrano in izkoristile številne napake gostiteljic ter tako zasluženo in prepričljivo zmagale. Ostala izida: Sgt A - Oma A 3:0, Altura A - S. Andrea 1:3. Vrstni red: Sgt A 18, Breg 15, Bor 9, S. Andrea 8, Oma A 4, Altura A 0. Skupina C Izidi: Sloga - Kontovel 0:3, Oma B - Pallavolo Ts 1:3, Altura C - Sgt B 3:0. Vrstni red: Kontovel 18, Pallavolo Ts 15, Altura C 12, Sloga 5, Oma B 3, Sgt B 1. NARASCAJNICE Skupina A Izida: S. Andrea - Pallavolo Ts 3:0, tekmo Altura A - Ricreatori B so preložili, Bor je bil prost (svojo prvo tekmo bodo borovke odigrale jutri ob 18.30, ko se bodo v telovadnici Lucchini pomerile z Ricreatori B). Vrstni red: S. Andrea 3, Pallavolo Ts, Altura A, Ricreatori B in Bor 0 (Bor, Altura A in Ricreatori B s tekmo manj). Skupina B Altura B - Nuova Kreditna A 2:1 (11:15,15:7,15:8) NUOVA KREDITNA A: D’Ercole, Jovanovič, Križman, Manola, Mazzucca, Pangerc, Racman, Sobani, Sossi, Starec, Šinigoj, Veljak. Krstni nastop v naraščaj-niškem prvenstvu se je za slogašice končal s porazom, vendar so naše igralke s prikazano igro kar zadovoljile. Tekma je bila lepa, trajala pa je skoraj poldrugo uro, kar je za narašCajniško prvenstvo dokaj neobičajno. Zanimivo je, da je pri obeh ekipah obramba bila boljša od napada, zato je tudi prihajalo do cele vrste menjav, preden je ekipa prišla do točke. Slogašice so dobro gradile igro, vCasih pa jim v napadu še zmanjka moCi. (Inka) Virtus - Breg 3:0 (15:7, 15:9,15:9) BREG: Vodopivec, Berzan, KrižmanCič, Perac, Pecchiari, Berdon, Ota, Stepančič. Kljub porazu mlade Brežanke v uvodnem kolu prvenstva narašCajnic niso razočarale. Poznalo se je sicer, da dekleta ne trenirajo skupaj in da je bila to za marsikatero sploh prva tekma, z malce več sreče in kontinuitete v igri pa bi lahko Ma-verjeve varovanke vseeno dosegle boljši izkupiček. Vrstni red: Virtus 3, Altura B 2, Sloga Nuova Kreditna A 1, Breg in Triestina Volley 0 (Triestina s tekmo manj). Skupina C Nuova Kreditna B - SGT 0:3 (7:15,3:15,4:15) NUOVA KREDITNA B: Barbieri, Coretti, Gregori, Racman, Radislovich, Sancin. Svojo prvo prvenstveno tekmo so najmlajše slogašice odigrale že v torek. Za Cisto vse je bil to prvi uradni nastop, zato je bila trema res zelo velika. Gostje so bile letos starejše od naših deklet in z isto ekipo nastopajo tudi v prvenstvu deklic. Pri Nuovi Kreditni pa je bilo veliko igralk odsotnih, ker jih je napadla gripa. Kljub porazu so se naše najmlajše (vse, so pod najvišjo starostno mejo te kategorije) srCno borile, vendar so bile nasprotnice tokrat objektivno boljše. (Inka) Tekmo Kontovel - Npt bodo odigrali jutri ob 18. uri, Ricretaori A je bil prost. Vrstni red: Sgt 3, Sloga Nuova Kreditna B, Kontovel, Ricretaori A in Npt 0 (Kontovel, Ricreatori A in Npt s tekmo manj). NARAŠČAJNIKI Sloga Multinvest A - Vir-tus 3:0 (15:2,15:2,15:8) SLOGA MULTINVEST A: Gibi, Furlan, lozza, Kalc, Peterlin, Rebecchi, Stopar. . V tem tednu se je začelo tudi prvenstvo naraščajnikov. Sloga, ki brani lani osvojeni deželni naslov v tej kategoriji, se je v prvenstvo vpisala z dvema ekipama. Prva pa je svoj krstni nastop opravila v nedeljo zjutraj. Virtus našim igralcem ni bil dorasel in mladi slogaši so prva dva seta osvojili v rekordno kratkem Času. V tretjem jim je koncentracija popustila, svoje je opravilo še podcenjevanje, tako da je Virtus osvojil nekaj veC točk, vendar zmaga naših fantov ni bila niti za trenutek v dvomu. (Inka) Na sliki: Sara Bevilacqua (Bor) s krepko spremenjeno postavo, ki je igrala bolj motivirano in je prevzela vajeti igre v svoje roke. Igralke OMA so verjetno mislile, da imajo zmago že v žepu, zato se jih je polastila živčnost in so začele delati dosti napak, kar so borovke s pridom izkoristile. V četrtem setu se stanje ni spremenilo in borovke so povedle kar s 14:6, vendar je OMA reagirala, dotedanja samozavest bo-rovk pa je kmalu skopnela, tako da je nasprotnicam uspel velik preobrat. Ostali izid: Altura A - S. Andrea 3:0 Končni vrstni red: Pizzeria Veto 30, Altura 21, Computer discount S. Andrea 19, Oma 10, Bor 7, NPT 1. Skupina B Breg Comec - Altura B 3:0 (15:7,15:8,15:8) BREG COMEC: Bet, Min- got, Žerjal I. in V., Rodella, Crevatin, Zeriul, Koren. Brežanke so se v povratni tekmi oddolžile tržaškim nasprotnicam za poraz, ki so ga doživele v prvem delu prvenstva. Varovanke trenerja Maverja so tokrat dobro zaigrale predvsem na mreži in izid tekme ni bil nikoli v dvomu. Od posameznic bi tokrat pohvalili Inko Žerjal, ki se je izkazala na mreži in pa Noemi Bet, ki je s svojimi servisi spravila v težave nasprotnikov sprejem. Pallavolo Ts - Kontovel 1:3 (17:16,9:15, 7:15, 5:15) KONTOVEL: Švara, Battigelli, Bukavec, Sossa, Starc, Milic, Vitez, Hrovatin, Santini, Milkovič. Kontovelke so tudi v povratnem delu premagale Pallavolo Ts, ki pa jih je tokrat v prvem setu presenetil. Kontovelke so namreč tekmo začele s prepričanjem, da bodo tudi tokrat brez težav slavile, in so nasprotnika nekoliko podcenjevale. Tako je Pallavolo Ts takoj prevzel pobudo v svoje roke in visoko povedel. Battigel-lijeva (na sliki) in ostale so svojega nasprotnika sicer dohitela na štirinajstici, vseeno pa je ta z dvema dobrima servisoma osvojil set. Od drugega niza dalje pa so Kontovelke, ki so s to zmago ohranile prvo mesto na lestvici, igrale, kot znajo, tako da je moral Pallavolo priznati njihovo premoč. Nepopolni končni vrstni red: Kontovel 27, Virtus 22, Pallavolo TS 15, Altura B in Breg 11, Sgt 1. (Virtus in Sgt s tekmo manj) ________TENIS / ZAČELO SE JE ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE_ Še pred začetkom Goran Ivaniševič in Marcelo Rios odpovedala nastop Na kolena so ju spravile bolečine v hrbtu - Že nekaj presenečenj MELBOURNE - V Melbourne Parku se je začel prvi letošnji tumir za grand slam, odprto prvenstvo Avstralije. Uvodni dvoboji 1. kroga so že prinesli nekaj presenečenj, še bolj pa sta javnost razburili odpovedi Čilenca Marcela Riosa, 1. nosilca, ter Hrvata Gorana Ivaniševiča, ki sta se nastopom odpovedala zaradi podobnih razlogov - bolečin v hrbtu. »Zame je to eden težjih trenutkov v življenju. Toliko časa sem stran od doma, skrbno sem se pripravljal na turnir, ki mi pomeni ogromno, sedaj pa bom moral vse skupaj spremljati po televiziji. Nekaj čas sem še razmišljal, da bi kljub bolečinam poskusil igrati, toda zdravniki so mi to odsvetovali, pa tudi sam sem dojel, da po desetih ali več tabletkah na dan, kolikor jih moram vzeti, nisem sposoben nastopiti,« je dejal Splitčan, ki se je na dosedanjih prvenstvih Avstralije trikrat prebil do četrtfinala. Manj zgovoren je bil ob svojem slovesu iz Melbourna Čilenec Marcelo Rios, ki je bil po odpovedi Samprasa najvišje postavljeni igralec. »Nimam kaj povedati. Poškodbe so sestavni del športa in tudi meni od časa do časa kakšna prepreči pomemben nastop.« V senci odpovedi igralcev, ki sta visoko kotirala na stavnicah, sta izpadla prva dna nosilca. Pri moških je Ekvadorec Nicolas Lapentti med gledalce poslal 16. nosilca Šveda Thomasa Johans-sona, ki je odločilni peti niz izgubil kar z 0:6, v ženski konkurenci pa se je morala posloviti 13. nosilka Romunka Irina Spirlea, ki ni bila kos Nemki Anki Huber (7:5, 6:4). Na nitki je visel tudi Spanec Alex Corretja, po odpovedi Riosa prvi nosilec turnirja. V Melbourne je prišel samozavesten kot še nikoli, osrednje igrišče pa je po prvem dvoboju zapustil vidno utrujen in psihično povsem na tleh. 22-letni Japonec Takao Suzuki ga je z močnimi začetnimi udarci in izvrstno igro na mreži povsem dotolkel in v četrtem nizu je bilo le še vprašanje časa, kdaj mu bo Japonec odvzel servis. Pri izidu 5:4 je imel Suzuki priložnost za zgodovinsko zmago (zadnji Japonec v 2. krogu Melbourna je bil Shuzo Matsuoka leta 1989), toda roka se mu je zatresla, izgubil je omenjeno igro, nato še »tie braek« in na koncu tudi peti niz. »Igral je fantastičen tenis, jaz pa sem bil v krču, saj sem prvič v življenju na velikih tumirjh v položaju, ko vsi računajo na mojo zmago. Led je zdaj prebit in upam, da mi bo v naslednjih dvobojih veliko lažje,« je dejal Corretja. Manj težav so imeli ostali favoriti. Domačin Patrick Rafter je v treh nizih odpravil Nemca Grossa, Britanec Tim Henman je bil prav tako prepričljivo boljši od Maročana Alamija, Američanka Lindsay Davenport (1. nosilka) pa je ugnala Španko Galo Leon Garcio s 6:2 in 6:2. Nekateri izidi 1. kroga: Moški: Michael Chang (ZDA) - Brett Števen (Nzl) 7:6 (7), 6:3, 6:3; Tim Henman (VBr/6) - Karim Alami (Mar) 6:3, 6:2, 6:1; Thomas Enqvist (Sve) - Jan Michael Gambill (ZDA) 6:3, 7:6 (5), 6:4; Gustave Kuerten (Bra) - Marcos On-druska (JAR) 6:4, 6:3, 6:3; Nicolas Lapentti (Ekv) - Thomas Johansson (Sve/16) 6:3, 3:6, 3:6, 7:6 (4), 6:0; Alex Corretja (Spa/2) - Takao Suzuki (Jap) 6:3, 4:6, 3:6, 7:6 (5) 6:2; Way-ne Ferreira (JAR) - Markuš Hipfl (Avt) 7:6 (4), 6:1, 6:2; Venus VVilliams je za zmago nad Hrvatico Talaja potrebovala tri sete (AP) Sainz odstopil na reliju Monte Cario, vodi Panizzi MONAKO - Svetovnega podprvaka Spanca Carlosa Sainza se še naprej drži smola. Po dveh hujših trkih je moral z uničenim avtomobilom že pred pravim pričetkom dirke končati svoj nastop na letošnjem reliju Monte Cario. Prvo, kratko etapo na čas je dobil branilec naslova svetovnega prvaka Finec Tonami Maekinen (mitsubishi), drugo pa Italijan G. Panizzi (subaru), ki je pred Fincem tudi prevzel vodstvo v skupni uvrstitvi po dveh etapah. Mater zbral pogum za Petelinji greben INNSBRUCK- Zmagovalec lanskega svetovnega pokala v alpskem smučanju Avstrijec Hermann Maier se bo v letošnji sezoni vendarle udeležil najtežje smukaške tekme na Petelinjem grebenu v Kitzbuehelu. Dvakratni olimpijski prvak iz Nagana se doslej še ni udeležil te težke tekme, minuli konec tedna pa se je le odločil, da bo poskušal zmagati tudi v tem avstrijskem zimskošportnem središču. 'Hermi-nator" bo četrtkov trening izpustil, razmislil pa bo tudi o tem, ah se bo udeležil nedeljskega slaloma, ki bo s sobotnim smukom štel za kombinacijo. Stenmark najboljši švedski športnik stoletja STOCKHOLM - Čeprav je do menjave tisočletij skoraj še celo leto, so Švedi že izbrali najboljšega športnika zadnjega stoletja tega tisočletja. V anketi tiskovne agencije TT je največ glasov dobil legenda alpskega smučanja Ingemar Stenmark, tesno za njim pa se je uvrstil teniški zvezdnik Bjoem Borg. Z izborom "običajnih" Švedov pa se ne strinjajo povsem nekateri športni novinarji, ki menijo, da so vprašane! poleg športnih kvahtet obeh prvouvrščenih upoštevali tudi njuno zasebno življenje, ki je vsekakor v prid smučarju. Stenmark je znan po svoji molčečnosti, zaprtosti in skromnosti, kar nikakor ni moč reči za Borga, katerega življenje je polno škandalov, razuzdane zabave in poslovnih neuspehov. Paul Haarhuis (Niz) - Michael Tebbutt (Avs) 6:2, 6:4, 6:2; , Marc Rosset (Svi) - Todd VVoodbridge (Avs) 6:4, 6:2, 6:4; Davide Sanguinetti (Ita) -Leander Paes (Ind) 6:4, 6:4, 6:1; Patrick Rafter (Avs/3) -Oliver Gross (Nem) 6:2, 6:4, 6:3; Karol Kučera (Slk/7) -Femando Vicente (Spa) 6:2, 7:6 (4), 6:3; Richard Krajicek (Niz/9) - Hicham Arazi (Mar) 6:7 (4), 6:2,6:4,6:2; Zenske: Anke Huber (Nem) - Irina Spirlea (Rom/13) 7:5, 6:4; Nataša Zvereva (Blr/15) - Katarina Studenikova (Sik) 6:3, 7:5; Ruxandra Dragomir (Rom) -Karin Miller (ZDA) 6:2, 6:2; Jennifer Capriati (ZDA) -Evie Dominikovic (Avs) 5:7, 6:3, 8:6; Dominique van Roo-st (Bel/11) - Nadežda Petrov-na (Rus) 6:3, 6:4; Conchita Martinez (Spa/9) - Adriana Gersi (Ceš) 6:3, 6:3;Venus VVilliams (ZDA/5) - Silvija Talaja (Hrv) 3:6,6:3,9:7. FORMULA 1 / MOTOR ZAMENJAL ZA AVTOMOBIL Max Biaggi preizkusil forrarija Vozil je zelo hitro in dokazal, da bi se lahko kosal tudi v F1 FIORANO - Max Biaggi je včeraj za en dan zamenjal motor za avtomobil. In to ne za katerikoli avtomobil. Sedel je namreč za volan ferrarija F300 iz formule 1 (na sliki AP) in opravil testni krog. Avtomobil je enak kot je bil lanski, nove pa so bile gume, saj je ferrari prvič‘uradno »oblekel« Bridgestoneove gume. Biaggi je dosegel čas 1:06, 5, ki ga je sicer težko primerjati z doslej doseženimi časi. Rekord s tem avtom znaša 1:00, 7, toda nove gume so počasnejše, zato je dosežek Biaggija res dober in dokazuje, da bi se hitro znašel tudi v svetu formule 1, če bi se morda odločil za prehod z dveh na štiri kolesa. ALPSKO SMUČANJE / PO TEKMAH V VVENGNU IN ST. ANTONU Janiča Kosielič prinesla Hrvaški prvo zmago v svetovnem pokalu Pri moških je Benjamin Raich potrdil, da je svetovno smučanje dobilo novega velikega zvezdnika - Lasse Kjus se je približal Hermannu Maierju ST. ANTON - Po švicarski soboti je v St. Antonu nedelja minila v znamenju skandinavskih in hrvaške smučarke. Sedmi letošnji slalom za svetovni pokal je prinesel sedmo zmagovalko. To je Nor-vežanka Trine Bakke, ki je za štiri stotinke sekunde premagala Svedinjo Anjo Paerson, tretje mesto mesto pa je zasedla Hrvatica Janiča Kostelič (na sliki). Z odličnim slalomskim rezultatom je 16-letna Zagrebčanka dobila kombinacijo smuka in slaloma, kar je prva hrvaška zmaga v zgodovini smučanja. Da Slovenija ni ostala brez vrhunske uvrstitve, je poskrbela najstarejša reprezentantka Nataša Bokal, ki je zasedla četrto mesto (+1,19). Že v prvi vožnji so v snegu končale nekatere favoritinje, pa tudi druga proga je bila za mnoge prezahtevna. Blizu odstopa je bila v spodnjem delu tudi Bokalova, toda napako je mojstrsko popravila in zasedla četrto mesto, kar je izenačenje njene tretje najboljše uvrstitve v svetovnem pokalu. Doslej je bila boljša le dvakrat leta 1991 v Kranjski Gori (1. mesto slalom, 2. mesto veleslalom), četrta pa je bila leta 1996 v slalomu Saint Gervaisa. Z nedeljsko uvrstitvijo pa si je spet priborila prvo jakostno skupino v slalomu. Pri moških pa po slalom- ski tekmi v VVengnu ni več nobenih dvomov, da je alpsko smučanje dobilo novega šampiona. Mladi, 20-letni smučar iz Putztala, Benjamin Raich, je namreč dobil po slalomu v Schladmingu in veleslalomu v Flachauu že svojo tretjo tehnično tekmo v zadnjih desetih dneh. Tek- movanja v VVengnu pa so imela še enega junaka. To je bil Norvežan Lasse Kjus, ki je po zmagi v smuku v slalomu zasedel tretje mesto in zmagal v kombinaciji. Hermann Maier še naprej vodi v svetovnem pokalu, Kjus pa zdaj za njim zaostaja 169 točk. Izidi moškega stoloma v VVengnu Izidi: 1. Benjamin Raich (Avt) 1:40,40 (50,20 - 51,20); 2. Michael Von Griinigen (Svi) 1:40,50 +0,10 (50,97 - 50,53); 3. Lasse Kjus (Nor) 1:40,94 +0,54 (52,00 - 49,94); 4. Bode Miller (ZDA) 1:42,38 +0,98 (52,11 - 50,27); 5. Didier Pla-schy (Svi) 1:42,47 +1,07 (51,93 - 50,54); 6. Thomas Stan-gassinger (Avt) 1:42,52 +1,12 (51,62 - 50,90); 7. Kalle Pa-lander (Fin) 1:42,55 +1,15 (52,19 - 50,36); 8. Fabrizio Te-scari (Ita) 1:42,58 +1,18 (51,27 - 51,31); 15. Mitja Kunc (Slo) 1:42,97 +1,57 (52,69 - 50,28); 16. Mario Reiter (Avt) 1:43,16 +1,76 (51,99 - 51,17) in Giorgio Rocca (Ita) 1:43,16 +1,76 (51,95 - 51,21); 18. Angelo VVeiss (Ita) 1:43,19 +1,79 (52,11 - 51,08); 20. Drago Grubelnik (Slo) 1:43,24 +1,84 (52,20 - 51,04) itd. Svetovni pokal - moški Skupno (po 22 tekmah): 1. Hermann Maier (Avt) 1021; 2. Lasse Kjus (Nor) 852; 3. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 809; 4. Stephan Eberharter (Avt) 619; 5. Christian Mayer (Avt) 565;...10. Jure Košir (Slo) 357 itd. Slalom (6): 1. Thomas Stangassinger (Avt) 336; 2. Pierrick Bourgeat (Fra) 302; 3. Benjamin Raich (Avt) 260; 4. Jure Košir (Slo) 251; 5. Finn-Christian Jagge (Nor) 244 itd. Izidi ženskega slaloma v St. Antonu Izidi; 1. Trine Bakke (Nor) 1:22,84 (42,16 - 40,68); 2. Anja Paerson (Sve) 1:22,88 +0,04 (42,22 - 40,66); 3. Janiča Kostelič (Hrv) 1:23,77 +0,93 (43,03 - 40,74); 4. Nataša Bokal (Slo) 1:24,03 +1,19 (42,84 - 41,19); 5. Sabine Egger (Avt) 1:24,35 +1,51 (43,34 - 41,01); 6. Deborah Compagnoni (Ita) 1:24,41 +1,57 (42,76 - 41,65); 7. Christel Saioni (Fra) 1:24,62 +1,78 (43,41 - 41,21); 8. Sonja Nef (Svi) 1:24,65 +1,81 (42,93 - 41,72); 10. Nicole Gius (Ita); 1:25,25 +2,41 (44,02 - 41,23);...14. Lara Magoni (Ita); 23. Elisabetta Bia-vaschi (Ita) 1:29,49 +6,65 (46,18 - 43,31) Svetovni pokal - ženske Skupno (po 24 tekmah): 1. Alexandra Meissnitzer (Avt) 1157; 2. Hilde Gerg (Nem) 877; 3. Martina Ertl (Nem) 760; 4. Pemilla VViberg (Sve) 718; 5. Renate Goetschl (Avt) 550; 6. Janiča Kostelič (Hrv) 538; itd. Slalom (7): 1. Sabine Egger (Avt) 396; 2. Pemilla VViberg (Sve) 365; 3. Anja Paerson (Sve) 314; 4. Ingrid Salvenmo-ser (Avt) 268; 5. Kristina Koznick (ZDA) 265; 6. Trine Bakke (Nor) 255; 7. Karin Roten (Svi) 233; 8. Janiča Koste-lič (Hrv) 193; 9. Urška Hrovat (Slo) 192; 11. Nataša Bokal (Slo) 177; 13. Spela Pretnar (Slo) 153 itd. JADRANJE / PO KONČANEM SVETOVNEM PRVENSTVU V RAZREDU EVROPA V AVSTRALIJI Arianna Bogateč zamudila priložnost, da bi si že v Melbourneu zagotovila nastop na 01 Možnosti za tretjo udeležbo na Oi še obstajajo - V Italiji še vedno najboljša v razredu evropa V Času, ko poročamo, se naša olimpijka Arianna Bogateč Se vrača s prizorišča svetovnega jadralnega prvenstva v avstralskem Melbourneu. Povratni polet v Evropo traja veC kot 24 ur. Kaj veC o njenem nastopu bomo torej izvedeli šele v prihodnjih dneh, že sedaj pa lahko menda reCemo, da je zastavonoša Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Melbournu zamudila lepo priložnost, da bi si zagotovila pravico do nastopa na prihodnjih olimpijskih igrah. Naša tekmovalka je v Melbournu nastopila v bistvu s tremi cilji: vmešati se v boj za medalje, doseči normo za OI v Sydneyu 2000 in potrditi svojo absolutno premoč med italijanskimi jadralkami v razredu evropa. Uspel ji je samo zadnji cilj, saj je bila od treh »azzurr« edina, ki se je uvrstila v finalni del. KonCna uvrstitev na 25. mesto Arianne gotovo ne more zadovoljiti. Naša jadralka je nastopila doslej že na dvanajstih svetovnih prvenstvih in je skromnejšo uvrstitev od letošnje dosegla le še v svojem prvem nastopu leta 1985 v Tonsbeigu, ko je bila šestindvajseta. Lani je bila v nemškem Travemunderju 21., leta 1997 je bila v San Franciscu dvanajsta, na zmagovalni oder pa je stopila dvakrat: leta 1991, ko je bila v Long Beachu druga in leta 1987, ko je v Crozon Morgatu osvojila bronasto medaljo in bila prvakinja med mladinkami. Arianna je odpotovala v Melbourne dobro pripravljena, saj je uspešno trenirala na Danskem in v Španiji, zato je tudi pričakovala, da se bo lahko vsaj potegovala za uvrstitev na OI. V Sydneyu bodo nastopile predstavnice 26 najboljših držav. Nizozemska, Velika Britanija, Danska, Nova Zelandija, Poljska, Nemčija, Španija in Portugalska so si nastop v Sydneyu zagotovile že lani na SP v Travemunderju, Ce sodimo i ' ' ' - ’ ■ ' ’ • ’ - • urai sedem držav in sicer Finska, Kanada, Belgija, Irska, Švedska, Češka, kot zadnja pa ZDA. Kot prva je iz tega seznama izostala Francija, kot druga pa Italija z našo Arianno. Predstavnica ZDA Linda VVennerstrom je dosegla na končni lestvici 17. mesto. To je torej tista uvrstitev, ki bi jo bila morala Arianna doseči, da bi bila že sedaj gotova nastopa na OI. Naslednjih sedem olimpijk bo izšlo iz svetovnega prvenstva prihodnje leto v Braziliji, tri jih bo določil organizator iger, Avstralija je kot gostitelji že vnaprej uvrščena. Ariannin »projekt 2000« bo moral torej svoj vrhunec še doseči. >> ti p co s 73 IME DRŽAVA W¥Tir 11 JU ŽENSKO SVETOVNO W Lr MJBU i PRVENSTVO SSlislai« SERIJA TOČKE 1A 1B 1C 2A 2B 2C 3A 3B 3C 4A 4B 4C 5A 5B 5C 6A 6B 6C 7 8 9 10 1 Margriet Matthijsse NIZ 2 3 (8) 1 2 1 (21) 4 1 1 15 2 Melanie Dennison AVS 3 3 (11) 2 1 4 (5) 2 3 2 20 3 Shirley Robertson VBR 1 1 4 4 0) 3 4 5 2 (38) CCS 24 4 Christiane Petzke NEM 3 2 (19) (15) 1 1 3 10 5 3 28 5 Sari Multala FIN 2 1 1 (11) 3 1 (23) 8 7 6 29 6 Abby Mason NZL 1 5 2 (11) 2 2 6 7 4 (10) 29 7 Carolijn Brouvver NIZ (38) DSC 2 1 6 3 2 19 1 6 (38) DNF 40 8 Beth Calkin KAN 6 1 (11) 10 - 1 3 9 (15) 10 4 44 9 Min Dezillie BEL 2 2 9 (18) 3 2 8 6 12 (18) 44 10 Maria Coleman IRS 4 9 7 i 5 10 1 (19) 18 (38) OCS 55 11 Therese Torgersson SVE 1 6 (29) 13 13 3 7 3 13 (38) OCS 59 12 Sarah Blanck AVS 3 11 2 4 2 5 28 (35) 14 (38) OCS 69 13 Lenka Smidova CES 11 13 5 2 13 9 (29) (17) 15 5 73 14 Christine Bridge AVS 8 10 1 14 11 11 14 12 (38) DNF (38) DNC 8 75 25 Arianna Bogateč ITA 10 12 9 6 14 13 14 (18) (21) 17 95 Zadnji ples CHICAGO Michael Jordan, najboljši igralec v zgodovini NBA lige, se je poslovil od košarke po 13 letih igranja s Chicago Bullsi. i dosežki v karieri ► MVP finalov NBA (1991,1992, 1993, 1996,1997,1998) ► MVP NBA lige (1988, 1991, 1992, 1996,1998) Najboljši strelec Bullsov vseh časov z 29.277 točkami ► Največje povprečje točk (31,5) v zgodovini NBA/ABA lige W- Leta 1996 je bil v selekciji 50 najboljših igralcev v zgodovini NBA ► Vodilni v NBA v pridobljenih žogah v letih 1988,1990,1993 I*- Rekorder v točkah v ”play-off“ tekmi (63) v Bostonu, 21. aprila 1986 Najboljši NBA obrambni igralec letal 988 !► All-Star NBA lige od 1985 do 1993 in od 1996 do 1E ► MVP na All-Star tekmah NBA leta 1988 in ISfeB ► Najboljši novinec NBA lige leta 1985 MET PM SKOK AS Redna sezona “Playoffs” Dosežki Stanje Uvrstitev Povprečje v karieri 31.5 1. Najboljši strelec 10 1. Finalni MVP 6 1. MVP 5 2. Točke v karieri 29,277 3. 930 .505 .838 5,836 5,012 179 .487 .828 1,152 1,022 31.5 33.4 Več kot 30 točk na tekmo Skupno: 555-1670, .332 Jordan K. Abdul-Jabbar J. West E. Baylor H. Olajuvvon Jordan v številkah $1,500,000 Vsota, ki jo je vnovčil za golf igrišče v North Carol 29,277 Točke v njegovi karieri 3,041 Največ točk v eni sezoni 69 Največ točk na tekmi v redni sezoni 23 Številka majce 1-3 Številka čevlja 10 Naslovov strelca v redni sezoni 6 Naslovov NBA lige z Bullsi 5 Najboljši igralec NBA lige 2 Zlati olimpijski medalji (1984,1992) Nba igralci z 20.000 ali več točkami v karieri 1. Kareem Abdul-Jabbar 38,387 2. Wilt Chamberlain 31,419 3. Michael Jordan 29,277 Finali, redna sezona in All-Star MVP (v posamezni sezoni) Jordan, Chicago 1998 Jordan, Chicago 1996 W. Reed, N.Y. 1970 ALPINIZEM / ERIK ŠVAB NE BO ALPINIST LETA Za ljubljeno je včasih Trst dlje od Bariloč Pri PZS so Švaba že izbrali, nato pa je po nekaj »klicih odzgoraj«prišlo do spremembe odločitve Kako daleč od nas je žal včasih Ljubljana nam pove sledeča žalostna zgodba. Na Podkomisiji za vrhunski alpinizem (PZVA) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) so 5. januarja letos štirje člani z večino glasov za slovenskega alpinista leta predlagali člana Slovenskega planinskega društva Trst Erika Švaba, ki je letos poleti v navezi z alpinistoma iz Italije Rolandom Lar-cherjem in Marcom Sternijem uspešno preplezal goro Tsaranoro na afriškem otoku Madagaskar, kar je zaradi težavnosti podviga močno odjeknilo v mednarodnih alpinističnih krogih. Komisija za alpinizem (KA) je ta predlog potrdila. Nihče ni imel ničesar proti in Švab je bil izbran za alpinista leta v Sloveniji. Naslednji dan je načelnik PZVA Andrej Štremfelj, kot kaže, prejel nekaj telefonskih klicev »od zgoraj« (kdo je telefoniral, ni jasno) in bil poučen o tem, da Švab ne more dobiti priznanja, ker ni član Planinske zveze Slovenije. Iz istega razloga naj bi tudi ne mogel biti kategoriziran športnik Republike Slovenije. Po teh klicih je Štremfelj izvedel novo glasovanje in rezultat je bil 4:4. Ker je Štremfelj dobil od tajnika PZS Janka Pribošiča odgovor, da Švab ni član PZS in torej ne more biti deležen ugodnosti, ki izhajajo iz naslova članstva, je sklenil ponoviti glasovanje PZVA. Sestanek je bil 11. januarja 1999 in njegov rezultat je bil spet neodločen 3:3. Štremfelj je kontaktiral načelnika KA VViegeleta in ga vprašal, kako naprej in VViegele mu je odgovoril, naj njegov (Štremfljev) glas velja dvojno. Tretjič je bil torej za alpinista leta izbran drug kandidat (proglasitev bo v petek). Po tem izboru ni bila sklicana KA, ki bi morala potrditi predlog PZVA. Erik Švab, ki je med drugim tudi slovenski državljan, je od leta 1994 kategoriziran alpinist Republike Slovenije s. štirikrat doseženim državnim razredom, za leto 1998 pa je dosegel normo za mednarodni razred. Potem ko mu štiri leta nihče ni osporaval državnega razreda, so se problemi pokazali zdaj, ko bi moral dobiti mednarodni razred (in s tem dostop do določenih finančnih sredstev) in naslov najboljšega alpinista Slovenije. Zanimivo je, da bo za najuspešneje alpinistko Slovenije menda imenovana Monika Kambič, članica AO Mengeš, drugače pa doma iz Bariloč v Argentini. Ob vsem tem se postavljajo nekatera vprašanja: 1. Zakaj je lahko Švab za leto 1994 in potem štiri leta zapored dobil državni razred kot član Sloven-' skega planinskega društva Trst? 2. Kdo je pri KA in PZS odgovoren in je podpisal dokumentacijo, ki je Švabu prinesla državni razred? 3. Zakaj se je vse skupaj zapletlo prav sedaj? Katera je formalno procedura po kateri se izbirajo najuspešnješi alpinisti v Slovenij? 4. Kdo so tisti, ki so se zunaj KA pritožili, da Švab ne sme dobiti priznana? OKNO V PRVENSTVA / D LIGA Pref.Marsich in Nord Esi pred odločilnim kolom Zmagi proti Rimaču oziroma Termoidraulici za Cicibana in Kontovel še ne bi jamčili predčasnega obstanka v ligi H KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJAh Kar četrtino vseh točk so dali igralci s klopi Po dveh zaporednih porazih ni bilo lahko, pa vendar nam je uspelo. Mislim, da je bila sobotna tekma dobro odigrana, od prve do zadnje minute, brez usodnih padcev koncentracije, ki so nas pestili zadnji dve koli. Vendar pa je tudi ta tekma odraz naših nihanj v igri - eno tekmo odigramo zelo dobro, naslednjo slabo, ... Če hočemo poseči po višjih mestih na lestvici bo potrebno ta nihanja v igri »umiriti«. Za vstop med osmerico, ki se bo pomerila v play-offu, se bomo morali se krepko potruditi. Nadomestiti bo potrebno tudi nenačrtovana in neumna domača poraza proti Caorlam in Don Boscu. In seveda si do konca lige takih porazov ne smemo več privoščiti. Zelo sem vesel, da so na sobotni tekmi kar četrtino vseh točk dali igralci s klopi (Grbec, Slavec, Franco). Upam, da bo njihov doprinos tudi v bodoče tako soliden in predvsem konstanten. Res škoda, da nam na koncu ni uspelo preseči 18 točk, s katerimi so nas v l.kolu premagali Pordenončeani. To nam je preprečilo predvsem nekaj zgrešenih protinapadov in katastrofalno metanje prostih metov. Prepričan sem namreč, da bodo ob taki izenačenosti lige na koncu razlike v koših še kako pomembne. V nedeljo odhajamo na težko gostovanje v Conegliano, kjer se bomo spoprijeli z ekipo, ki že nekaj let cilja na sam vrh in si je po slabem začetku opomogla ter je, predvsem na domačem terenu, zelo nevaren nasprotnik. Njihova agresivnost, ki sta jo sodnika tolerirala, nas je v lanski sezoni kar drago stala, saj smo v Co-neglianu doživeli visok poraz, poleg tega pa smo morali še Samca odpeljati v bolnico na šivanje ličnice. Zavedati se moramo, kaj nas čaka, se na to pripraviti in na njihovo agresivnost odgovoriti - ne s kopico izgubljenih žog in kreganjem s sodniki, ampak s pametno in preudarno igro onemogočiti njihov protinapad in točen met iz zunanjih pozicij. Gotovo je košarka, kot drugi najpopularnejši svetovni šport, trenutno v »težavah«. Vlečna vrv svetovnega košarkarskega spektakla je prav gotovo NBA liga in visoka kvaliteta tega spektakla v veliki meri pripomore k širitvi tega športa po celem svetu. Vendar bosta stavka košarkarjev NBA in umik Jordana iz te scene predstavljala hud udarec za ta šport. Posledice bo avtomatično čutiti tudi v Evropi, saj je veliko najkvalitetnejših' evropskih moštev, v upanju, da se sezona NBA ne bo igrala, v le-tošnji sezoni najelo kar nekaj zelo kvalitetnih amerških NBA košarkarjev. Nekateri so v evropskih prvenstvih če nastopili na uradnih tekmah, vendar bo, ob napovedi, da se bodo treningi začeli že 17. januarja, tekmovanje pa 5. februarja, vežina teh igralcev izkoristila povratno vozovnico, kljub temu, da igralci NBA se zdaleč niso dosegli tega, kar so zahtevali. S to stavko so v bistvu ameriški NBA igralci izgubili približno 500 milijonov dolarjev, velik problem pa je tudi v tem, da bi jim hrbet obrnili tudi gledalci, tako kot se je pred leti zgodilo z baseballom. Velika verjetnost pa je, da bo Jordanov odhod to samo se potenciral. SSkoda je, da se je Vladimir Stepania naposled le odločil, da zapusti slovenskega evroli-gaša Union Olimpijo in se poda na svojo prvo NBA izkušnjo, kljub temu, da bo letošnje NBA prvenstvo precej krajše in bodo zato ti mladi igralci dobili zelo malo »prostora«, saj bo nepomembnih tekem, prav zaradi manjšega števila srečanj, zelo malo. S tem pa bo tudi priložnosti za novince, da bi se dokazali, precej manj. Skoda je predvsem za Union Olimpijo, saj je do sedaj zelo dobro nastopala v evropski ligi, s prisotnostjo Stepanie pa bi bile možnosti za dosego samega evropskega vrha veliko večje. VValter Vatovec »Rich« Battilana (P. Marsich) Claudio Starc (Kontovel) Tokrat namenjamo več pozornosti D hgi, kjer vlada veliko zanimanje za zadnje kolo prvega dela, ko se bodo izoblikovale skupine za napredovanje in seveda za obstanek. Položaj je trenutno zelo negotov, saj tako Q-dbona Prefabbricati Marsich kot Kontovel Nord Est še ne vesta, ali bosta v prihodnjih mesecih naskakovala C2 ligo (v tem primeru bosta že dosegla obstanek v hgi) ali se bosta borila pred izpadom v promocijsko prvenstvo. Za obe ekipi je v zadnjem kolu imperativ le zmaga, ne vemo pa, ali bo uspeh sploh dovolj. Odvisno je namreč od rezultatov iz drugih igrišč, v primeru Cicibone pa celo od zaostale tekme. Pa poglejmo, katere so možne kombinacije v tem razburljivem zaključku: Q-dbona bo v soboto sprejela v goste drugouvrščeni Rimam Soul Team, ki je že matematično uvrščen v skupino za napredovanje (in mogoče zaradi tega nemotiviran). Varovanci trenerja Battilane so danes na 4.mestu (v družbi Interja 1904 in SGT Duke Pub), uvrstijo pa se med prve štiri, le če... zmagajo in Inter 1904 izgubi redno kolo proti Goriziani, pa tudi zaostalo tekmo. »Zaradi te zaostale tekme Interja je tudi na italijanskem tisku nastalo nekoliko zmede, mislim pa, da položaj ni brezupen. Mi moramo seveda zmagati, zna pa se zgoditi, da bo hiter 1904 izgubil obe srečanji, torej lahko upamo«, pravi Cicibonin trener Rich Battilana. Za Kontovelce je situacija drugačna, saj je ugodno izhodišče »popkvarila« točka penalizacije, ki so jo naši prejeli v prvem kolu (ko niso igrah tekme v Gra-dežu). Po zmagi z Lego Na-zionale so zdaj Turk in soigralci na 5. mestu (Termoi-draulica in Chiarbola 18 točk, Drago in Senators 16, Kontovel pa dejansko 15), igrajo pa doma s Termoi-draulico, ki je potemtakem že na varnem. Kontovel se torej prebije v skupino za prestop v C2 hgo, če... zmaga in istočasno Drago ah Senators izgubita (v gosteh proti Gradežu oziroma Chiarboli). Trener Claudio Starc je takole ocenil položaj svoje ekipe pred zadnjim kolom: »Vemo, da je za nas zmaga obvezna, Najboljši strelci naših ekip GUGA Christian Arena 219, David Pregare 205, Sandi Rauber179 C2LIGA Renzo Di Cecco (Dom) 245, Fabrizio Campanello (Dom) 234, Marko Corsi (Dom) 160, Vasja Jarc (Dom) in Mauro Simonič (Bor) 152 D LIGA Stefan Persi (Cicibona) 222, Stefan Turk (Kontovel) 200, Jan Umek (Kontovel) 151, Marko Uršič (Cicibona) 137, Pavel Križman (Kontovel) 133 PROMOCIJSKA LIGA Borut Klabjan 123, Danijel Gulič 113, Paolo Kralj 83 zato smo koncentrirani le na tekmo s Termoidrauhco in bomo vse energije potro-sili za to. Ob tem pa se zavedamo, da končni razplet ni odvisen samo od nas, zato lahko le upamo v najbolje. Vzdušje v ekipi je dobro, treniramo, torej upam, da ne bo težav s poškodbami in da bomo nastopih v popolni postavi.« Dogajanje bo torej izredno zanimivo, možnosti za naše je veliko, obenem pa zelo malo. Kako se bo izteklo? PROMOCIJSKA LIGA Breg je v zadnjih minutah preprečil nezaslužen poraz Breg - Petrolchimica 91:86 (48:35) BREG: Bogateč 8 (4:8, '2:2, 0:3), Schiulaz 5 (2:2, 0:1, 1:2), Gobbo 9 (2:4, 2:2, 1:3), Klabjan 20 (8:13, 6:8, -), Gulič 18 (2:4, 8:9, -), Vodopivec 16 (5:6, 4:9, 1:2), Klanjšček, Berdon 2 (2:4, 0:3, 0:1), Kralj 11 (0:1, 4:7, 1:1), Braini 2 (-, 1:2, -), trenerja Colobmo in Salvi. SON: 33. PON: Vodopivec (36), Klabjan (36) in Kralj (37). Izključena: Klabjan in Vodopivec. Bregovi klopi 2 tehnični napaki. Zelo korektno in športno tekmo sta, žal, pokvarila sodnika, ki sta v prvem polčasu oškodovala goste, v drugem pa Brežane. V drugem polčasu so naši prestavniki izgubili glavo in dopustih nasprotnikom, C LIGA IZID114. KOLA Ardita • Conegliano 73:62, Bassano ■ Ital-monlalcone 81:69, Castellranco - Don Bosco 85:90, Jadran N.Kreditna ■ Amid Baske! 79:63, Caorle - Rovigo 84:79, Reyer - Gasparini 89:56, Verdeta Gallo • Roncade 79:82. LESTVICA Roncade 14 11 3 1082:978 22 Ardita 14 10 4 1136:1043 20 Verdeta Gallo 14 9 5 1169:1112 18 Gasparini 14 8 6 1047:1022 16 N.Kreditna 14 8 6 963:961 16 Conegliano 14 7 7 1029971 14 Amid Basket 14 7 7 957:973 14 Castellranco 14 7 7 1038:1059 14 Don Bosco 14 7 7 1002:1042 14 Italmonfalcone 14 6 8 1035:039 12 Bassano 14 5 9 1134:1141 10 Reyer Mestre 14 5 9 1020:1032 10 Rovigo 14 4 10 1037:1147 8 Caorle 14 4 10 945:1074 8 PRIHODNJE KOLO Amid Basket • Castelfranco, Don Bosco -Reyer, Gasparini • Verdeta Gallo, Italmonfalcone - Caorle, Rovigo - Bassano, Roncade - Ardita, Conegliano - Jadran N. Kreditna. C2LIGA SKUPINA A IZID117. KOLA Barcolana - Intermek 78:76, Codroipese -Centro Sedia 78:87, Intermuggia - Dom Kmečka Banka 77:75, Pagnacco -Ronke 61:66, Porcia - Gemona 76:65, Staranzano ni igral. LESTVICA Staranzano 15 14 1 1252:1013 28 Centro Sedia 15 13 2 1155:962 26 Gemona 16 12 4 1256:1104 24 Adi Ronke 15 10 5 1085:1068 20 Pagnacco 16 8 8 1077:1112 16 Intermek 15 7 8 1055:1070 14 Porcia 15 7 8 1010:1064 14 Codroipese 16 6 10 1207:1219 12 Barcolana 16 4 12 1133:1204 8 Intermuggia 15 3 12 996:1172 6 Dom Kmečka B.16 1 15 1096:1334 2 PRIHODNJE KOLO Ronke - Barcolana, Centro Sedia - Pagnacco, Dom Kmečka Banka - Staranzano, Gemona - Intermuggia, Intermek -Porcia, Codroipese ne igra. Fabio Gobbo da so se jim približali in tri minute pred koncem tekme celo povedk za 4 točke. Najzaslužnejši za preobrat je bil bivši Bregov igralec Andrej Pavlica. Čeprav so Brežani ostah brez treh nosilcev igre, so nato značajno reagirali in z Gobbom na čelu tudi zmagah. (D.S.) D LIGA SKUPINA A IZID113. KOLA Romans - Duke Pub 80:75, Cus - Cicibona Marsich 78:79, Inter 1904 - Libertas 73:45, Soul Team - Goriziana 84:87. LESTVICA Goriziana 13 13 0 1159:1013 26 Soul Team 12 10 2 972:881 20 CusTs 12 7 5 942:906 14 Cicibona Marsich 13 5 8 949:919 10 Inter 1904 12 5 7 806:793 10 Duke Pub 12 5 7 916:956 10 Romans 13 4 9 936:1026 8 Libertas 13 1 12 821:1005 2 PRIHODNJE KOLO Cicibona Marsich - Soul Team, Duke Pub - Cus, Goriziana - Inter 1904, Libertas - Romans. PROMOCIJSKA UGA IZIDI 9. KOLA Al Gioiello - Metal Ecol. 60:72, Breg -Adriatica 91:86, San Vito - Mediterranea 77:79, Skyskrapers - Lanterna 126:56, Stella Azzurra - Spetich 66:79, Vulcania ni igrala. LESTVICA Metal Ecol. Breg San Vito Vulcania Skyskrapers Adriatica Spetich Stella Azzurra Mediterranea Al Gioiello Lanterna 8 7 1 560:471 9 7 2 719:636 8 6 2 682:572 8 6 2 616:545 8 5 3 760:647 8 4 4 555:535 9 4 5 652:612 8 3 5 558:591 8 1 7 474:602 8 1 7 513:706 8 0 8 499:675 PRIHODNJE KOLO Metal Ecol. - Lanterna, Adriatica - San Vito, Mediterranea - Al Gioiello, Vulcania -Breg, Skyskrapers - Stella Azzurra, Spetich ne igra. 02 LIGA SKUPINA B IZID117. KOLA San Daniele - Itala 90:66, Pom - Servola-na 69:77, Pall. Vis - Arte 56:61, Santos -Bor Radenska 68:57, Latisana - Robur 74:83, Portogmaro ni igral. LESTVICA Itala Gradišče 15 13 2 1216:1089 26 Latisana 16 12 4 1291:1244 24 San Daniele 16 11 5 1207:1137 22 Robur 15 9 6 1218:1132 18 Portogruaro 15 9 6 1112:1067 18 Pom 16 8 8 1181:1123 16 Servolana 15 8 7 1200:1162 16 Santos 15 7 8 1063:1084 14 Vis Spilimbergo15 3 12 1036:1131 6 Arte 16 3 13 1058:1254 6 Bor Radenska 16 2 14 1120:1279 4 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska - Pall. Vis, Arte - Porto-gruaro, Itala - Latisana, Servolana - San Daniele, Robur - Santos, Pom ne igra. D LIGA SKUPINA B IZID113. KOLA Chiarbola - Drago Basket 96:89, Senators - Gradese 83:99, Lega Nazionale -Kontovel 59:69, Scoglietto - Termoidrauli-ca 71:75. LESTVICA Termoidraulica 13 9 4 961:901 18 Chiarbola 13 9 4 1037:998 18 Drago Basket 13 8 5 1003:956 16 Isonzo Senators13 8 5 947:941 16 Kontovel (-1) 12 8 5 834:801 15 Gradese 13 7 6 951:852 14 Scoglietto 13 3 10 889:931 6 LNazkmale 13 0 13 800:1042 0 PRIHODNJE KOLO Chiarbola - Senators, Kontovel - Termoidraulica, Gradese - Drago, Lega Nazionale - Scoglietto. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Napad Obramba Izgublj. Prid. napake ARENA 13 3:5 1:2 4:7 4:6 2 2 3 4 0 16 4-7 29 ČERNE 2 1:3 0:0 1:3 0:2 0 0 1 0 3 -3 5-2 23 PREGARC 21 5:13 2:2 7:15 5:10 2 4 2 4 6 26 2-6 40 VALENTE NV 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 04) 0 SLAVEC 8 1:2 1:2 2:4 3:6 1 1 1 0 2 8 1-3 17 GUŠTIN NV 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 OO 0 FRANCO 1 0:1 0:0 0:1 1:4 1 3 0 0 0 1 3-2 14 RAUBER 11 1:4 3:4 4:8 0:0 1 9 1 3 0 15 4-0 26 GRBEC 11 3:3 1:5 4:8 2:2 1 0 1 1 0 10 2-4 24 HMELJAK 12 4:4 0:0 4:4 4:5 1 2 1 1 0 13 4-3 27 SKUPNO 79 18:35 8:15 26:50 19:35 9 21 10 13 11 86 25-27 200 AMICI BASKET PN 63 20:40 3:9 23:49 14:28 13 18 18 9 10 53 27-25 200 KOŠARKA Torek, 19. januarja 1999 KADETI / DRŽAVNO PRVENSTVO_ Pomemben uspeh Kontovela, Bor KO V deželnem prvenstvu prvi poraz Jadrana, zaslužena zmaga Doma in neuspeh Bora DRŽAVNI KADETI Alen Semec med najzaslužnejšimi za Kontovelovo zmago Kontovel La nuova edi-Is-Amid del Basket Porede-none 59:51 (33:22) Kontovel: Šušteršič n.v., Doglia 15 (3:3; 6:12; 0:1), Kocjančič 3 (3:4; 0:3; 0:1), Budin 6 (-; 3:7; -), Semec 16 (6:10; 5:11; -), Žagar n.v., Gregori 16 (4:4; 6:10; 0:3), Peric 3 (1:2; 1:1; -). Trener: Vatovec SON: 18 Za dve točki: 21:44 Za tri točke: 0:5 PM: 17:23 Kljub nepopolni postavi so Kontovelci z odlično obrambo zasluženo premagali vrstnike iz Pordenona in jih dohiteli na solidnem 6.mestu na skupni lestvici. Začetek srečanja je bil uravnovešen (13:14 v 11’), nakar so naši v končnici prvega dela pridobili 10 točk prednosti, ki so jih v bistvu ohranili vse do konca. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila, kajti naši so obdržali pobudo in s pravim pristopom v obrambi onemogočili nasprotnikove strelce. Do manjše »krize« v Kontovelovem tabora je v igri prišlo le v zadnjih 5 minutah, ko so gostje postavili consko obrambo, utrujeni domačini pa nekaj minut niso dosegli koša. Naši so se dokončno spet zbrali prav v poslednjih potezah tekme, ko so uspeh ubraniti pridobljeno vodstvo in zasluženo pospravih nov par točk. Za vložen trud v obrambi in osvojeno zmago bi pohvalili vseh šest Konto-velcev, ki so stopili na igrišče, še zlasti pa bi omenili Gregorija, Doglio in Semca, ki so bili najbolj uspešni pri metu. Bor Friulexport-UBC Latte Carso Videm 45:66 (26:23) Bor: Posar 2 (2:2; 0:5; 0:1), Miloševič 1 (1:4; 0:3; -), Gaburro 4 (2:4; 1:4; 0:3), Stokelj 22 (4:7; 9:15; 0:2), Verri, Premru 2 (2:6; 0:3; 0:2), Lovriha 7 (1:2; 3:13; 0:3), Romano 7 (1:3; 3:5; -). Trener: Martini SON: 22 Za dve točki: 16:48 Za tri točke: 0:11 Borovi kadeti so doma utrpeh sicer pričakovan poraz (v prvem delu so namreč izgubili prav s tolikšno razliko), vendar bi glede na potek nedeljske tekme lahko vse do zadnjega ogrožali zmago vodilnim VidemCanom. Martinijev! fantje so v prvem polčasu igrali zeko dobro, zlasti to v obrambi, kjer so zaustavili nasprotnikove »velikane« (dvome-traša videmske ekipe v prvem delu nista zadela) in uspešno skakali na odbite žoge. Tako so Svetoivanča-ni stalno vodili, v 20’ pa so še ohranih rahlo prednost. Po odmoru so naši stopili na igrišče brez tistega prepričanja, ki jih je v prvem polčasu privedlo do vodstva, že ob prvih težavah pa so žal odvrgli puško v koruzo. Trener gostov je proti zmedenim domačinom spretno spreminjal razne obrambe, naši pa so v prvih 16 minutah drugega polčasa zadeli le revnih 10 točk (36:61 v 36’). V zaključku so Posar in tovariši vendarle nekoliko omilili zaostanek, poteka tekme pa seveda niso moglieobmiti. (nš) OSTALI IZIDI: Intermug-gia Latterie Friulane-Chiar-bola Conca d’Oro 84:72, Al-loys Itahnonfalcone-Fiumi-cello 77:82, Bofbc Porto-gruaro-Dentesano Santa Maria La Longa 55:103, Pall. Trieste Lineltex-Pall. Gorizia CariGo 83:65, Don Bosco-Vis Spilimbergo 87:70. VRSTNI RED: Santama-ria* in UBC UD 26, Don Bosco* 24, Intermuggia in Pall. TS* 18, Kontovel La nuova edile in Arniči PN 16, Pall. GO 12, Bor Friu-lexport 10, Chiarbola in Portogruaro 8, Fiumicello 6, Italmonfalcone* 4, Spilimbergo 0. NAJBOLJŠI STRELCI: Niko Stokelj (Bor) 280, Emanuel Lovriha (Bor) 188, Alen Semec (Kontovel) 182, Denis Doglia (Kontovel) 176, Vasilij Kocjančič (Kontovel) 148. DEŽELNI KADETI Bor Friulexport-Dopola-voro Ferroviario 60:69 (28:40) Bor: Pison 3, Lombardo 2, Tolentino 14, Cos-sutta 15, Hrovatin 6, Scarcia 2, Pitacco 11, Mirceta 7. Trener: Porpo-rati PM: 11:25 SON:16 TRI TOČKE: Pison 1 Borovci so tokrat naleteli na nekoliko boljšega nasprotnika, po dobrem odpora pa so ob koncu morali priznati premoč Tržačanov. Porporatijeva ekipa je na nedeljski tekmi ponovila običajne hibe, zlasti pri napadu na consko obrambo in pri vračanju v obrambno polovico. Kljub temu so naši stalno ohranili stik z gosti, to pa predvsem po zaslugi Tolentina in Cossutte, ki sta izstopala v prvem oziroma v drugem polčasu. V konCnici so »železničarji« pridobili zadostno prednost in mimo spravili pod streho zasluženo zmago, našim pa ni veC uspelo reagirati, tako da so potegnili krajši konec, (nš) Jadian-Soul Team 77:79 (30:41) Jadran: Suhadolc Mi. Suhadolc Ma. 2, Pavat, Guštin 33, Ferluga 2, Ferfolja 27, Daneu, Švab 11, Piccini 2. Trener: Vremec Na zaostali tekmi, ki bi jo bili morali odigrati še pred božičnimi prazniki, so jadranovci zabeležili drugi prvenstveni poraz. Tekma v Repnu že na začetku ni obetala nic dobrega, saj naši niso uspeli v prvih minutah zadeti iz igre (Guštin 6 prostih metov). Nasprotniki so tako pridobili lepo prednost, ki pa so jo naši fantje z boljšim metom zmanjšali na 11 točk po prvem delu. Prvi polčas je tako končal pod pričakovanji, v drugem pa so naši pokazali večjo željo do zmage, igrali veliko bolj borbeno in predvsem niso popuščali, tudi ko se je tržaška peterka spet odlepila za nekaj točk. Pohvaliti moramo zato borbenost naših, treba pa je povedati, da so tekmo izgubili s precej zgrešenimi prostimi meti in meti pod košem. Naj omenimo tudi izredno slabo sojenje, ki je gotovo oškodovalo jadranovce. Res škoda za dve izgubljeni točki! (MM) Dom Mark-Goriziana 84:64 (38:44) Dom: Juretič, Gravner 37, Radikon, Fomataro 10, Bensa, TomsiC 20, De Luca, Cozzuccoli 13, Marvin 4. Trener: Grb a c SON: 18 IZKLJUČEN: Cozzuccoli Domovci so v mestnem derbiju zasluženo visoko premagali šibko ekipo Gori-ziane. V prvem polčasu je bil pristop »belordečih« podcenjevalen, tako da so v obrambi dopuščali nasprotnikom prosto pot do koša in v napadu veliko grešili s prenagljenimi zaključki, ob polčasu pa so naši fantje zaostajali za šest točk. Za uspeh pa je našim zadostoval dostojen drugi polčas, ko so reagirali in z dobro obrambo onesposobili tekmeca. V napadu pa sta Gravner in Tomšič kot za stavo polnila nasprotnikov koš in popeljala do-movce do zanesljive zmage. Pohvalo za dobro igro zaslužita ravno Miha Gravner (37 točk) in Robert Tomšič, ki postaja iz tekme v tekme odločilen za Do-movo postavo. (L.S.) NAJBOLJŠI STRELCI: Andrej Guštin (Jadran) 151, Manuel Cozzuccoli (Dom) 143, Miha Gravner (Dom) 126, Denis Cossutta (Bor) 114, Kristjan Ferfolja (Jadran) 104. SKUPŠČINA FIP V KULTURNEM DOMU Neplodno obnavljanje starih konfliktov Deganutti pod udarom, naša društva pa so ga podprla V goriškem Kulturnem domu je bila pretekli teden deželna skupščina košarkarske zveze ob priliki prvega dvoletja mandata, novega predsednika Videmčana Fau- pred- sedniku, saj zgleda, da bo prvi mož italijanske košarke Petmcci postal novi predsednik državnega olimpijskega komiteja CONI. Po pričakovanju je bila skupščina nadvse naelektre-na, saj je marsikatero društvo s Tržaškega že nekaj časa ostro nasprotovalo deželnemu vodstvu. Zavrelo je že Kritike niso bile vezane na samo poročilo predsed- banja v FJK. Ob tem pa je Deganutti zelo jasno izpostavil potrebo po večji avtonomiji posameznih deželnih zvez, memben !ii podatek dejstvo, de o povečanju števila minikošarkariev nika.' ■ , in despotsko vodila deželni košarkarski urad. Se posebno so ji zamerila tržaška društva, saj so skoraj vsa, razen maloštevilnih (Pall Trieste, slovenska društva itd.), tudi Neglede na marsikatero objektivno pomanjkljivost deželnega urada je zgledalo, da številna tržaška društva ne mora driniti dosedanje vodstvo. po J spominji stom in Vidmom. Neizkoriščena priložnost torej, da bi obravnavali konkretne probleme košarke in venko polemik, M nedvomno Šibijo deželno košarkarsko zvezo. Slovenska društva so tokrat podprla zmagovitega konja in to ne iz oportunističnih razlogov, ampak ker jih ta predsednik povsem enakovredno upošteva. Dejstvo, da se je deželna skupščina ob prisotnosti državnega podpredsednika vršila v slovenskem Kulturnem domu je verjetno dokaj pomenljivo! (LS.) NARAŠČAJNIKI / ODLOČILNI DVOJICI FLORIDAN-KRALJ IN RA2EM-TURCO DEČKI / LAHKI ZMAGI Končno zmaga za Bor Friulexport! Kontovelci iztržili zlata vredni točki V deželnem prvenstvu visok poraz jadranovcev proti močni Ginnastici Borovci in Kontovelci do novega uspeha s stotico Propaganda: Boru uvodni derbi proti Jadranu DRŽAVNO PRVENSTVO Bor Friulexport-Anrici del Basket Pordenone 78:62 (51:32) Bor: Floridan 26, Požar 10, Dolhar, Jevnikar 19, Kralj 13, Rebula 4, Bula-tovič, Madonia, KrCalič 6. Trener: Jogan TRI TOČKE: KrCalič 1 Po dolgem Času so borovci v napornem državnem prvenstvu spet zmagah, tokrat pa so uspešno odpra-vili zadnjeuvršCeno ekipo iz Pordenona. Naši so nastopih brez Posarja, ki je igral s kadeh, odsoten pa je bil tudi Kemperle, odsotnosti pa se k sreči nista poznali, saj so ostali dobro opravili svojo nalogo. Naši so po pravici povedano stalno vodih in povsem zasluženo zmagah, odločilna pa je bila prednost 10-15 točk, ki so si jo priigrah v začetnem delu tekme. Do konca tekme so torej naši v bistvu administrirah pridobljeno prednost, najzaslužnejša za to pa sta bila Ivan Kralj (v obrambi je zaustavil najboljšega nasprotnikovega strelca, dal pa je svoj doprinos tudi v napadu) in Iztok Floridan, ki je bil najboljši strelec moštva. V prihodnjem kolu bodo naši na- stopih v Fiumicellu prah enakovrednemu nasprotniku, Ce pa bodo naši uspeh odpravah določene naivnosh in pavze v igri, se jim pišejo boljši Časi. (nš) OSTALI IZIDI: Pallacanestro TS Lineltex-Polisigma Zoppola 95:59, UBC Latte Carso UD-Intermek Corde-nons 77:65, Itala San Marco Gradi-sca-Fiumicello 80:64. VRSTNI RED: Pall. TS 18, UBC UD in Itala Gradišča 14, Polisigma Zoppola 10, Bor Friulexport in Cor-denons 6, Fiumicello 2, Amici Pordenone 0. DEŽELNO PRVENSTVO Pallacanestro Trieste-Kontovel 63:70 (30:37) Kontovel: Nabergoj 2, Mahacic 13, Stoka, Ražem 23, Turco 23, Budin 5, Bukavec, Zavadlal 4. Trener: KreCiC TRI TOČKE: Budin in Turco 1 Proti še neporaženemu nasprotniku so Kontovelci igrali dosedanjo najboljšo tekmo in iztržili nadvse pomembno zmago. Naši so skozi vodili in se srčno borih vse do konca, ko so prevladali po zaslugi kolektiva in običajnih »bomberjev« Ražma in Turca. KreCiCevi varovanci so dokazali veliko borbenost in željo do zmage, srčno so se borih v hudem boju in uspešno spravili na kolena domačine, ko je najboljši posameznik Giulia-ni moral z igrišča zaradi petih osebnih napak. Za lepo zmago, ki je še dodatno utrdila visok položaj na lestvici naše ekipe, moramo pohvaliti prav vse igralce. SGT-Jadran 146:96 (70:41) Jadran: Barazzutti 2, Favento 3, Sancin 28, Zeriali 16, Corbatto 10, Starec 10, Vaitho 26, Daneu, Damin. Trenerja: Brollo in Jakomin Jadranovci so v gosteh proti premočnemu nasprotniku doživeli visok poraz, za katerega je kriv slab začetek obeh polčasov. V nadaljevanju so naši sicer reagirali in zaigrali bolje predvsem v napadu, vendar je bil začetni handicap proti objektivno močnejšemu tekmecu zares prevelik. Jadranovi fantje, pri katerih je bil najboljši »top scorer« Devan Sancin, bodo imeli v prihodnjih dveh srečanjih proh hitermuggi in Staran-zanu realne možnosh za prvo slavje. Skupina A AIBI Foghano - Kontovel 36:145 (25:61) Kontovel: Hrovatin 9, Trampuš 25, Nabergoj 6, Ražem 42, Turco 15, Colja 11, Rogelja 36, Bufon 1. Trener: Krečič PON: Rogelja in Turco TRI TOČKE: Trampuš 1 V gosteh so Kontovelci dosegli novo zmago, sam konCni izid pa že zgovorno priča o razmerju moči na igrišču. Kontovelci so v povsem enosmerni tekmi zlahka zmagali, tokrat pa bi pohvlili res vso ekipo. Ob najboljših strelcih (Ražem 42, Rogelja 36) si tokrat zasluži pohvalo zlasti mladi Matija Trampuš, ki je dobro opravil svojo nalogo. Skupina B Dardi-Bor 39:100 (18:52) Bor: Novak 2, Slavec 2, Udovič 8, Rebula 2, Kneipp 18, Kralj 16, Jankovič 14, Madonia 16, Marani 4, Coreth 16. Trener: Jogan TRI TOČKE: Madonia 2 O tekmi ni veliko kaj povedah, kajti razlika med ekipama je bila veC kot očitna. Lahko samo povemo, da se je vseh 10 borovcev vpisalo med strelce, uspešno pa je v prvenstvu debihral Ilija Jankovič, (nš) PROPAGANDA Bor - Jadran 59:34 (30:16) Bor: Nadlišek 4, Kemperle 2, Udovič 10, Kovač, Kneipp 25, Crevahn 2, Sancin, Gue- rinuzzi 2, Samec 2, Černigoj 6, Klobas, Oblak 6. Jadran: Puzzer, Falco 9, Longo 13, Pregare, Sossi 6, Mahne-Kalin, Marušič 1, La-niezza, Milano, Javnikar 3, Gej 2, Bandi. 3T: Udovič 2. V prvem kolu A skupine prvenstva propaganda je v slovenskem derbiju Bor pre-pičljivo premagal Jadran, ki ga letos sestavljajo igralci Poleta in Brega. Borovci so takoj prevzeli vodstvo in ga nato večah do konca tekme. Najboljši na igrišCu je bil Denis Kneipp pri zmagovalcih. Pri zmagovlacih pa sta nekaj lepih košev dosegla tudi Luka Udovič in Gabrijel Černigoj. Med poraženci pa sta dobro igrala Sossi in Longo. (Mitja Oblak) Kontovel-Servolana 66:38 (41:13) Kontovel: Hrovatin 15, Briščak 7, Turco 3, Antoni 4, Colja 8, Frandolič 6„ Rogelja 22, Bufon 1. Trener: BrišCik V uvodnem kolu so jadranovci naleteh na šibkejšega nasprotnika in ga visoko premagali. Ekipa je zaradi zimovanja igrala v okrnjeni postavi, glede kronike pa lahko rečemo, da je bilo tekme konec že po prvih dveh četrtinah, ko so naši vodih 41:13. Kljub zmagi se moštvo na prvi tekmi ni izkazalo, cilj ekipe pa naj bi bil uvrstitev med prve tri v skupim. (C.B.) TORKOV POGOVOR v r" " , ?.' '.V i’£v ''1 Selma Micheluzzi: »Razmah števila smučarskih društev pri nas je bila jDiedvsem stvar decentralizacije« Bojan Pavletič Kako beži čas! Kdo se se danes spominja one monumentalne generacije prvih povojnih odbornikov, ki so zlagali obnovitvene temelje tržaškemu SPD. Imena, kot so Jelinčič, Mašera, Gec, Perovšek, Bratuž, Švab, Micheluzzi, Renko in mnoga druga so danes le še del naše zamejske planinske zgodovine. Planinske in smučarske! SPDT je imelo namreč že v prvih povojnih letih dokaj močno smučarsko ekipo (drobna zanimivost: v njej je tekmoval tudi sedanji senator Mitja Volčič), katero je vodil Milan Švab. Toda za pravi razmah našega smučanja je poskrbela šele druga generacija odbornikov SPDT, ki je uvedla bolj strokovni pristop pri vzgoji ljubiteljev tega športa in je njegovo vadbeno ter tekmovalno strukturo tudi utrdila ter ji ustvarila osnovo, iz katere rase še danes. Med tistimi, ki ima pomembno mesto pri organizaciji tedanjega smučanja zavzema gotovo vidno mesto Selma Micheluzzi. Zdaj se že vrsto let posvečate le svojemu poklicnemu delu, pa nas zanima - glede na to, da ste po svojem očetu, zavzetem planincu in smučarju, gotovo podedovali gene nagnjenosti do teh dveh panog - če se še kaj zanimate za beli šport? »Da, vsemu smučarskemu dogajanju še vedno zavzeto sledim po TV in preko tiska. Redno si ogledam oddaje o raznih tekmovanjih, pa naj bodo to alpske discipline ali pa tek, skoki, deskanje in drugo.« Kaj pa domača smučarija? »Seveda, preko člankov v Primorskem dnevniku stalno sledim dosežkom in napredku naše mladine na snegu.« S kolikimi leti ste pravzaprav začeli zahajti na sneg? »Tedaj sem bila stara devet let.« Pobudnik za to je bil gotovo vaš oče? »Da, to je res, vendar pa sem v začetku gojila ta šport bolj kot samouk in šele leta 1964 sem se bolj strokovno posvetila na Stelviu, v Livriu, osvajanju smučarskega znanja. Tja sem se vrnila tudi leta 1972, ko sem pripeljala na tamkajšnja smučišča 14-člansko ekipo SPDT. To so bili začetki.« Torej ste bili tedaj že organizatorka našega smučanja? »Da, tako nekako.« Vam je nudilo organizatorsko delo zadoščenje ali pa je bila to bolj nuja, nekaj čemur ste se pač morali posvetiti? »To delo mi je dalo mnogo zadoščenja in lepih doživljajev v družbi, na snegu, v naravi. Po svojem značaju sem taka, da se vsakega opravka lotim z dušo in srcem: Tudi tega sem se z velikim navdušenjem.« Poklicno se ukvarjate z administracijo. Ali vidite kako razliko med svojim poklicnim delom in odbomikovanjem v kakem društvu? »Velike materialne razlike ni. Se največja je v tem, da opravlja človek eno za svoj vsakdanji kruhek, drugo pa za potešitev svojega srca in duše.« Zaradi svojih poklicnih obveznosti ste se morali kasneje odpovedati svojemu odbor-ništvu v Planinskem društvu. Glede na to, da imate velike organizacijske izkušnje bi le bilo koristno, če bi jih posredovali temu ali onemu društvu. Mar ne? »Trenutno sem poklicno zelo zasedena. Vsekakor pa ne bi odklonila pomoči, če bi bilo to nujno potrebno.« Prepričan sem, da bi taka pomoč prišla marsikomu še kako prav, saj je danes naših smučarskih društev že cela vrsta, nekoč pa smo imeli le Planinsko drušvo. Zakaj tak razmah? »Menim, da je, v tem smislu, prišlo le do nekake decentralizacije. Planinsko društvo pred leti, ko je bilo na tem področju še samo, enostavno ni več zmoglo, opravljati svojega dela. Včasih smo morali peljati na sneg tudi več kot 200 smučarjev in za vso to množico poskrbeti avtobuse, učitelje, proge in drugo je bilo preveč. Ker so bili med našimi člani tudi mnogi iz okoliških krajev so začeli tam ustanavljati svoja društva, ki so se kasneje vključila tudi v tekmovalni sektor. Tako nekako je bilo to.« Bi bilo po vašem mnenju v SPDT bolje ločiti planinstvo od smučanja? »Ne, nisem tega mnenja. Gotovo pa sta to dve povsem različni entiteti, ki imata danes bolj malo skupnega.« Naši alpinisti dosegajo v zadnjih letih uspehe na mednarodni ravni, smučarji pa ne. Kje je vzrok? »Predvsem menim, da ni v tem nič slabega, kar naj ostane še naprej tako. Vzrokov je pa mnogo: tu je oddaljenost smučišč, pomanjkanje denarja in časa, pa tudi mladina, ki daje v poletni sezoni prednost kopanju, ni pripravljena žrtvovati svojih sil takim naporom, kot jih danes terja vrhunsko smučanje.« Marsikateri trening bi lahko opravili tudi na taki plastični smučarski progi, kot je v Nabrežini. Zakaj ni SPDT nikoli pomislilo na postavitev takega umetnega smučišča? »Zgodbo o tej napravi poznam: Sci Club 70 je tedaj za tak podvig imel pač dovolj denarja (na naši strani ga ni bilo), predvsem pa je imel človeka, Livia Manzina, ki se je ves posvetil izgradnji te umetne proge. Bila je njegov življenjski cilj. Mi takega človeka nismo imeli in zato tudi proge nimamo.« Tudi take proge vzpodbujajo množično smučanje. Kakšno je vaše mnenje o njem? »To je nekaj obupnega! Vsi samo drvijo po strminah, čudovitega zimskega gorskega okolja niti ne opazijo in nesreče so vedno pogostejše. K sreči odgovorni že razmišljajo o tem, da bi omejili število smučarjev in znižali dovoljeno hitrost na progah.« Imate prav! Vendar je v smučanju lahko tudi marsikaj lepega. Dolga leta ste se posvečali baletu kot plesalka, učiteljica in organizatorica. Ali imate vtis, da je včasih med plesom in slalomom nekaj skupnega? »Morda, toda vsekakor imata več skupnega balet in smučarski tek. Tak je vsaj moj vtis.« Vrniva se nekoliko k vam: oče vam je gotovo pustil mnogo spominov na njegova mlada leta, ko se je že po prvi svetovni voj-, ni posvečal smučanju. Nameravate kdaj očetove spomine, ki vam jih je gotovo posredoval, zapisati? »Oče mi je v glavnem zapustil mnogo fotografij iz onih časov in mnoge med njimi bi bile gotovo zelo zanimive tudi za našo domačo športno zgodovino. Da bi se pa lotila pisanja, na to nisem pomislila.« No, lahko bi že tudi napisali kaj o svojih spominih, saj ste velik del življenja posvetil našemu smučanju? »Da, res sem ga posvetila, kjub temu pa menim, da je bil v mojem življenju pomembnejši balet, oz. dajala sem mu prednost pred smučanjem.« Pomeni to, da tudi v bodoče ne računate več na belo opojnost? »Ne, to ne! Prav resno načrtujem povratek na bele poljane, ko bom pri delu nekoliko izpregla in bom imela več časa.« Trdno smo prepričani, da bo to Selmi uspeli, saj geni niso kar tako: njen oče Danilo je namreč presenetljivo dobro smučal skoraj do osemdesetega leta svoje starosti. In ker običajno jabolko ne pade daleč od drevesa.... ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Po 60. letu mera v vsem 12. VEI. Druga doba staranja (od 60. leta naprej) nadaljevanje Raziskovalci s področja medicinske znanosti priporočajo starim osebam lažje, vendar razmeroma dolgo trajajoče vaje v naravi, hojo, lahkotni tek, planinstvo, kolesarjenje, plavanje, hoja na smučeh in podobno. Tistim, ki imajo preveliko telesno težo in jih noge zaradi tega ne držijo, priporočajo plavanje kot šport v ležečem položaju ter čolnarjenje, kolesarjenje in jadranje kot športi sede. Intenzivnost vedenja naj ne bo ves čas enakomerna. Ge gre na primer za enourno hojo po gozdnih stezah, mora biti intenzivnost za približno 10 minut dolgo povečana, tako da se povzpne črekvenca pulza na 110/min. Priporočamo seldečo računico glede Sekvence pulza: 180 minus število let (za osebo staro npr. 75 let, bi potemtakem veljalo, da naj znaša največja obremenitev med hojo nekaj minut dolgo 105/min). Priporočljiva je lažja športna dejavnost vsak dan, značaj treniranja pa naj ima trikrat na teden. Na vsak način je bolje vaditi vsak dan po 10 minut kakor enkrat tedensko 70 minut. Cim starejša je oseba, tem večje so individualne razlike med posamezniki. Zato ni mogoče predpisati enotnih programov treniranja za stare, govorimo lahko le o priporočilih. Stari naj bi bili toliko izobraženi in vzgojeni, da bi sami čutih, kaj in koliko jim stori dobro, koliko je preveč in česa ne smejo. Iz dneva v dan se je treba v starosti (zlasti v visoki starosti) ozirati na spreminjajoče se zdravstveno stanje. Obremenitve morajo biti tako odmerjene, da se oseba pri vadbi in tudi pozneje ah po morebitnem športnem tekmovanju dobro počuti. Utrujenost po opravljenem izletu ali kolesarski turi sme biti samo tolikšna, da mine med nočnim počitkom in da ima človek naslednjega dne spet željo po športni dejavnosti. Kardiologi, ortopedi in drugi medicinski spedah- glede pretiravanja je zelo jasno: mera v vsem, sicer pa raje za spoznanje premalo kakor preveč (velja za telesno naprezanje, hrano, pijačo, telesno ljubezen). Z zdravstvenega vidika postavljamo na prvo mesto razne možnosti aerobnega treniranja, potrebnega za vzdrževanje notranjih organov. Neogibno potrebna pa je tudi redna gimnastika, katere smoter je upočasnjenje procesov mišične atrofije in upoča-snjenje opadanja mišičnega tonusa. Z gimnastičnimi vajami je možno učinkovati tudi na ohranjevanje hrustančevine in veznega tkiva. Tako ohranja tudi starejša oseba neko gibljivost sklepov in svobodo gibanja. Vsakdo bi moral poznati posebne šibke točke svojega gibalnega aparata ter temu spoznanju ustrezno izbirati gimnastične vaje za mišično moč in gibljivost v sklepih. Franko Drasič Obvestila CONI / NA GORIŠKEM SZ DOM IN OK VAL OPRAVLJATA POMEMBNO DELO SD BREG obvešča, da bo v petek, 22. tm. ob 20.30 v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger, avtorjev Branka Lakoviča, Maria Magajne in Bojana Pavletiča, ter knjige Tisti vonj po Krasu, avtorja Dušana Jelinčiča. SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da bo seja odbora v četrtek, 21. tm. ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. TPK SIRENA obvešča člane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah jutri v sredo, 20. januarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja v petek, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-monografije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni! DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 v dopoldanskih urah. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 24. in 31. januarja in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Amold-stein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. Projek šola/šport se lepo uveljavlja Letos poteka že tretja sezona, odkar je stekla pobuda, ki se je, v dogovoru s šolskim skrbništvom in ravnateljstvi osnovnih šol, izoblikovala v sklopu goriškega CONI-ja in predvideva konkretnejšo prisotnost krajevnih športnih društev med rednimi urami šolskega pouka telesne kulture. Ta prisotnost se odraža zlasti v posredovanju bogatega znanja in izkušenj na področju športnih dejavnosti, ki jih šolskim otrokom nudjo za to usposobljeni strokovni kadri, ki jih v obliki vaditeljev in trenerjev lahko premorejo edinole športna društva. Športna društva so tudi tista, ki v mejah možnosti poskrbijo za nabavo potrebne športne opreme in pripomočkov ter v nekaterih primerih tudi za vadbene prostore. Na sejah, ki jih občasno priredi goriški CONI z društvi, je moč ugotoviti, da je ponudba krovne športne organizacije naletela na plodna tla, saj je k pobudi pristopilo nadpovprečno visoko število športnih društev iz vse pokrajine. Med sloven- skimi Sortnimi sredinami sta pristopili dve društvi, in sicer: goriško SZ Dom in štandrežki OK Val. Goriško društvo je bilo med prvimi na Goriškem, ki je soglašalo s takim načinom pristopa in je s svojim strokovnim kadrom bilo celo med snovalci splošnih smernic, ki so jih nato osvojila vsa ostala društva. Standrežka športna sredina pa se je v načrt Sola-šport vključila nekoliko kasneje. V svojevrstni obliki sodelovanja med športnimi društvi in šolskimi strukturami, sta se omenjeni športni sredini povezali s slovenskimi osnovnimi šolami na Livadi v Gorici, v Revmi in v Standrežu. Prvima dvema šolama sledi SZ Dom, tretji pa OK Val. Pri tem moramo izpostaviti vlogo Ravnateljstva za slovenske osnovne šole na Goriškem, ki je rezumelo koristnost pobude in je brez obotavljanja podprlo to obliko sodelovanja. Naj k temu dodamo, da šolsko telovadbo za vse razrede štandrežke osnovne šole vodi trenerka Damijana Ceščut, potek vadbe pri ostalih dveh šolah pa je zaupan isti trenerki, pomaga pa ji učiteljica in vaditeljica Fran-cesca Bruno. Z redno vadbo so v letošnji sezoni pričeli že kak mesec po začetku šolskega pouka, tako da je do sedaj pretekla približno tretjina sezone in je torej čas za kratko oceno. Splošna ocena je kar se da pozitivna, saj se je izkazalo, da so učenci navdušeni nad prisotnostjo vaditelja, ki prihaja iz iz-venšolskih krogov; ta oblika sodelovanja prija tudi šoli in šolskemu skrbništvu, saj sta spoznala, da se je s pomočjo zunanjih dejavnikov, raven pouka šolske telesne vzgoje povzpela za stopnjo ali dve višje. Zadovoljno je tudi društvo, ki sicer nosi glavno breme vse dejavnosti, a se kljub temu čuti pomembno in potrebno pri skrbi za vsestransko izoblikovanje učenca. Zadovoljno je tudi vodstvo lokalnega CONI-ja, ki mu je prav na podlagi teh pobud uspelo izviti se iz vloge nekoliko okostenele vrhovne institucije in bolj konkretno prodreti na raz- na področja telesne kulture, zlasti še na področja, ki so osnova vsemu bodočemu športu. Na koncu pa še kratka zanimivost, ki sodi na področje statistike. Med šolskimi urami telesne vzgoje, sta s pomočjo učiteljstva društvi opravili manjšo anketo, ki je vsebovala samo eno vprašanje, in sicer: se naši osnovnošolci vključujejo v športna društva? Nezahtevna in ustno opravljena anketa je dala naslednji rezultat: tri slovenske osnovne šole v goriški občini skupno obiskuje 164 otrok. Od teh je 73 vključenih v razna slovenska mestna in primestna Sprotna društva, 33 otrok se je odločilo za športno pot v neslovenskih sredinah, kar 58 učencev in učenk pa se izven šole ne ukvarja s športnimi aktivnostmi. Teh podatkov ne bomo razčlenili in ne komentirali, kajti prepričani smo, da so dovolj jasni in zgovorni in si o prikazanem stanju lahko vsakdo ustvari svoje mnenje. ŠPORT Torek, 19. januarja 1999 NAMIZNI TENIS / ZENSKA PRVOLIGAŠKA PRVENSTVA NAMIZNI TENIS / V MOŽK1 C1 LIGI Kras Avalon res prijetno presenetil V A2 ligi strl odpor favoriziranega Tramina A1: Kras Generali se je rešil iz nemogoče situacije Kras v Zgoniku poravnal račune s pordenonskim San Giovannijem Ženska C 7 liga: Lepa zmaga v Trezzanu V ženski namiznoteniški Al ligi nic novega. V prvem povratnem krogu so ekipe iz severa nadvladale južne. Kras Generali se je v gosteh pri Muraveri rešil iz nemogoče situacije. Ni šlo za čudež, krasovkam ni bilo nič podarjenega in še manj je imela vmes prste športna sreča. Pri vodstvu domačink s 4:1 se je nekaj neizbrisno velikega dogajalo v glavah in srcih naših deklet. Potrebna je bila akcija, veliko srečnosti in poguma, strategije in obvladanje tehnike ter prefinjenega športa, da je Vanja Mihe nadigrala Kitajko v kritičnem momentu ponovnega vodstva Sardink s 4:3. Nekaj naučenega, natreniranega in nekaj pridobljenega, ta kombinacija je čarobno delovala, da je vsaka komponenta ekipe prispevala k zmagi. Lahko rečemo, da je na težkem gostovanju zmagala velika vera v lastne sposobnosti, ki se je realizirala v dejanju, da je nemogoče le mogoče. Kras Generah je ohranil 4,. mesto, Pink Cervino in Coccaglio ga prekašata le za eno prvestveno zmago, na prvem mesu ostaja nedosegljiv Fit-Lycra, od petega Quattro Mori pa je Kras Generah na razliki dveh zmag. Prag s slednjo ekipo se bo srečal v 2. povratnem krogu čez dva tedna: Izidi 1. povratnega kola: Fit-Lycra (MN) - Quattro Mori 5:1; Enigma Messina - Coccaglio 3:5, Muravera CA - Kras Generah 4:5; Che Lin Messina - Pink Cervino VDA 2:5; Vrstni red: Fit-Lycra Castel Goffredo 15, Pink Cervino Chatillon in Coccaglio 12, Kras Generah 10, Quattro Mori CA 6, Enigma Messina 4, Muravera CA in Che Lin Messina 2. ZENSKA A 2 LIGA Kras Avalon - Tramin Rafleisen 5:2 M. Milič - K. Calhari 2:0 (21:16, 21:15), N. Mihe -Pichler 2:1 (19:21, 21:19, 23:21),, Bresciani - Szabo 2:1 (22:24, 21:19, 21:15), N. Milič - K. Calhari 0:2 (19:21,13:21), M. Mihe - Szabo 0:2 (8:21,13:21), Bresciani - Pichler 2:1 (21:18,17:21, 21:16), N. Mihe -Szabo 2:1 (21:24,17:21,21:17) Izredno lepo presenečenje so pripravile krasovke v A-2 ligi. Nepričakovano so porazile močne nasprotnice iz Zgornjega Poadižja. Po oceni vodje Krasa Avalon Sonje Milič so dekleta v težak dvoboj stopile popolnoma mimo m brez strahu nad premočjo nasprotnic, kot se je to zgodilo na gostovanju (poraz 5:0), v sami igri pa so pokazale veliko zrelost. V skoraj dve uri in pol trajajočem dvoboju, ki se je odvijal istočasno na dveh mizah, so krasove mladinke pokazale marsikaj, napetih situacij je bilo precej in tribune so trpele zlasti v dodatnih setih, ki so jih krasovke v vseh štirih primerih obrnile v svojo korist. S 3:0 so povedle že na samem začetku. Poškodovana Martina Milič je uvodoma dosegla zelo pomembno točko proti Karin Calliari, ki na jaskostnih lestvicah prednjači pred njo za 20 mest. Se bolj na konico noža se je odvijala igra med tretjima igralkama ekip Nino Milič in Simone Pichler (-19, 19, 21!). Ker je Daša Bresciani cel teden preležala v bolniški postelji, jo je trenerka Mihčeva postavila na št. 2, Daša je odigrala dve tekmi in bila v obeh uspešna. Premagala je Tra-minovo tujko, Madžarko Anito Szabo in kasneje še Pichlerjevo, obe z dodatnim setom. Na sobotni tekmi je dobro igrala tudi Nina Milič, ki je prav tako kot Brescianijeva prispevala k zmagi dve točki nad istima nasprotnicama. V kolikor Nina ne bi premagala Madžarke, bi se gostjam odprla priložnost, da zmaga z rezultatom 5:4. Izteklo pa se je vse dobro, kajti Nina Milič je bila na domačem podu neustavljiva. Tretja prvenstvena zmaga je prinesla veliko veselje v krasov Tabor, ki lahko predstavlja odrešilno bilko (ne pa dokončne odrešitve) v borbi za obstanek v izredno težavnem prvenstvu, preplavljenem s tujimi igralkami. Vse ekipe, razen naše, imajo v svoji sredi tujko. Zorenje mladinske zgoniške ekipe in dobra pripravljenost sta se pokazala na povratni tekmi: tujka tretjeuvrščenega Tramina je bila v Zgoniku kar dvakrat tepena od mlajših igralk. Zmaga Krasa Avalon je tem bolj nepričakovana, ker so nasprotnice absolutno boljše že na papirju. Ob prvenstvenih parov prvega povratnega kroga je le Kras Avalon prekosil samega sebe. Za trenutek se je odtrgal od dna lestvice in si sedaj deh 5. in 6. mesto s turinsko postavo. Majhno presenečenje je pripravil tudi Moncaglieri, zadnjeuvrščeni, nad Juvenu-sem, nasprotnikom prihodnjega kola naših deklet, ki ga je v jesenskem delu Kras Avalon premagal. Ostah izidi 1. povratnega kola: GASP Moncaglieri - Juvenes RSD 5:4; TT Torino - TT Temi 4:5; Regaldi Novara - A-4 Verzuolo 3:5; Vrstni red: TT Temi 16, Regaldi NO in A-4 Verzuolo 10, Tramin Raiffeisen BZ 8, TT TO in Kras Avalon 6, Juvenes RSM in Gasp Moncaglieri 4. ZENSKA B LIGA Kras Activa - Tramin Raiffeisen 1:4 Rustja - I. Calliari 0:2 (19:21, 5:21), Kralj - Relich 2:0 (22:20, 21:17), Rustja/Kralj - Calliari/Relich 1:2 (17:21, 21:11, 12:21), Kralj -1. Calhari 0:2 (16:21, 10:21), Rustja -Rellich 0:2 (11:21,13:21) Zgodba iz začetka prvenstva ženske B lige je dobila svoj epilog. Na gostovanju v Zgornjem Poadižju je bila zmaga Krasu Activa (2:3) kasneje sodniško odvzeta zaradi nepravilne zamenjave igralk v ekipi. Lepo bi bilo, a ne tudi enostavno, če bi Kras Activa zmagal na domačih tleh v standardni postavi in dobil nazaj izgubljene točke, vendar so bile gostje v Zgoniku boljše. Njihova dru-gokategomica Ingrid Calhari (št 36) je osvojila dva posamični točki. Kraševi igralki Jasmin Kralj in Irena Rustja (št. 78 m 94 na lestvicah tretje kategorije) kot je razvidno že na papirju, za njo zaostajata za cel jakostni razred in je zato njun poraz realen. Ker formula v B ligi vključuje igro dvojic, bi morale varovanke Robija Miliča staviti bolj na to varianto. Krasov par pa je zamudil to enkratno pirložnost - prisvojil si je le en set, za tem pa zamudil še drugo: doseči dve točki nad šibkejšo nasprotnico Marghit Relhch (št. 84). Žal jo je premagala le Jasmin Kralj, ki se je na ta način revanširala nasprotnici za odvzem zlate medalje prejšnji teden na individualnem turnirju v njuni kategoriji. Zmaga v prvenstvu šteje več, ker rešuje ekipo. Ena sama pa ni zadostovala in treba je priznah, da so bile nasprotnice v soboto dejansko močnejše. Krasovki nista igrali slabo, a sta po tekmi vseeno izrazih nezadovoljstvo nad prikazano igro. Kakorkoli že poglavje je zaključeno in sedaj je treba misliti naprej. Zal ostaja genak občutek zaradi penali-zacijske točke, vendar vrata rešitve v ligi še ostajajo priprta. Proti povratniku iz A-2 lige, ekipi Recoara, v prihodnjem krogu sigurno še ne, takoj za za tem pa se krasovkam odpira serija povratnih zmag. Skratka postava Krasa Activa je dovolj moč- na, da lahko boljh optimistično zre v pozitiven zaključek prvenstva, po domačem porazu a se še ne more odlepiti iz dna trenutne lestvice. Ostah izidi: FIT -Lycra - Recoa-ro/Agostini BZ 1:4, Alto Sebino -Pressofusioni Sebine 4:1, Adriatica AP CUS Udine 4:1, Vrstni red: Recoaro/Agostini BZ 16, Fit-Lycra Castel Goffredo in Alto Sebino 14, Tremin Raiffeisen BZ 13, Adriatica Porto S. Elpidio AP, Pressofusioni Sebine in CUS UD 10, Kras Activa 9. ZENSKA C1 LIGA Trezzano-Kras 2:3 Pinotti - Vidoni 2:0 (21:16, 21:16), Ascari - R. Ridolfi 0:2 (8:21, 18:21), Pinotti/Ascari - Vidoni/Ridolfi 0:2 (11:21,17:21), Pinotti - R. Ridolfi 1:2 (13:21, 21:18,17:21), Ascari - Vidoni 2:0 (21:18,21:14) Dobre novice prihajajo iz Trezza-na, kjer so krasovke tudi v povratnem srečanju z istim rezultatom premagale Lombardijke, ki so za razred boljše od krasovih naraščajnic. Na gostovanju je Kras nastopil v postavi Giada Vidoni in Roberta Ridolfi (obe sta še na lestvicah 4. kategorije), torej brez svoje novopečene tretjekategor-nice in najdonosnejše komponente zgoniške ekipe Martine Tretjak. Najbolj nevarna je bila Eriča Pinotti (št. 100), gojenka lombarijskega deželnega centra. To oviro je na poti do zmage uspešno prestopila Ridolfije-va, ki je premagala tudi Sereno Ascari (št. 144) in z njo zabeležila sedmo posamično zmago v letošnjem prvenstvu. Ker sta se z Gia-do Vidoni odlično ujeli še v dvojicah, sta s svežimi točkami utrdili krasovo tretje mesto na samem začetku spomladanskega dela prvenstva. Ostah izidi: Libertas Latisana -Sermeola 0:5, Fincantieri TS - Fit-Lycra MN 4:1, Azzurra GO - CG BS 3:2. Vrstni red: Fincanfieri TS in Azzurra GO 15, Kras Zgonik 13, Sar-meola di Rubano, Trezzano S. Navi-glio in CG Mintichiari 11, Fit-Lycra Castel Gofrredo 10, Libertas Lahsa-na9. MOŠKA C1 LIGA Kras - San Giovanni (PN) 5:3 Bole - Olivo 1:2 (22:20, 14:21, 15:21), Simoneta - M. Mucignat 2:0 (21:14, 21:13), Bertolotti - D. Mucignat 2:0 (21:12, 21:13), Simoneta -Ohvo 1:2 (21:16,18:21,14:21), Bole -D. Mucignat 0:2 (18:21, 8:21), Bertolotti - M. Mucignat 2:0 (21:16, 21:13), Simoneta - D. Mucignat 2:1 (21:15,20:22, 21:14), Bertolotti - Ohvo 2:0 (21:16, 21:16) Krasovi fantje so pravi športni asi. Kot novincu v tretji državni ligi, jim zgleda ni bilo dovolj, da šo po jesenskem delu zasedli vodilno mesto v svoji skupini. V soboto so pred domačim občinstvom poravnah še zaostale račune z gostji iz San Giovan-nija, edino ekipo, s katero so v prvem delu prvenstva doživeh poraz. Tekma je bila zelo napeto, saj gostje razpolagajo s solidnimi igralci, ki s svojo napadalno tehniko le rahlo zaostajajo za našimi klasami. V začetku ni kazalo, da bo Kras zmagal, saj so gostje povedli s 3:2. Od krasovih igralcev je bil za zeleno mizo tokrat najboljši Andrea Bertolotti, ki je prah vsem trem nasprotnikom našel pravilno strategijo. Najboljši krasov mladinec Bojan Simoneta pa je prispeval dve točki. Težje je šlo našemu veteranu Ediju Boletu, ki mu nasprotnikova igra ne odgovarja. Pomeril se je s prvim možem Oli-vom in mlajšim od bratov Mucignat. Najprivlačnejši je bil dvoboj med mladima Bojanom Simoneto in Da-riom Mucignatom, ne da bi hoteli odvzemati zaslug Bertolottiju. Nasprotnika se poznata že od ranih nog. Simoneta je v zadnji sezoni napravil velik skok, postal je osrednja gonilna sila moštva. Z zmago nad sovrsntikom je povedel Kras v vdo-stvo s 4:3. O končnem rezultatu je odločal dvoboj med prvima možema Bertolottijem in Ohvom. (J.J.) Ostah izidi: Azzurra GO - Fincan-tieri TS 5:0, Čampo S. Piero - Ran-gers 0:5, TT Q-7 PD - Sakura Gradež 5:2. Vrstni red: Kras in Azzurra 14, S. Giovanni 10, Q-7 PD 8, Sakura in Fincafieri 6, Rangers S. Rocco UD 4, S. Piero 2. RITMIČNA GIMNASTIKA / POGOVOR O Z OLGO PAVLETIČ O SEZONI 98/99 Pri ŠZ Boru upajo, da bodo ponovili lanske uspehe Sezona 98/99 je že v polnem teku, toda ne v vseh športnih panogah. Gimnastičarke SZ Bor namreč niso še stopile na parket. Za njih se bo sezona pričela meseca Marca, ko bodo skoraj vsak konec tedna zasedene s federacijskimi tekmami v deželi in pa v Sloveniji. Trenerka Olga Pavletič upa da bodo v letošnji sezoni ponovili lanske uspehe, saj je bila sezona 97/98 ena izmed najuspešnejših SZ Bora v zadnjih letih. Vsekakor pa bo vse odvisno od financ, kot pri vseh ostalih naših športnih društvih. O novi sezoni in pa o ritmični gimnastiki nam je Borova trenerka povedala naslednje. S kolikimi skupinami boste letos nastopah? »Letos bomo imeli tri skupine mladink in članic. Na B ravni bomo nastopali s tremi tekmovalkami, na federacijiskih tekmah državnega merila po orodju pa s 4. Novost letošnje sezone pa je, da bomo tekmovali tudi z mlajšimi gimnastičarka-mi, ki se bodo v začetku maja pomerila v obveznih likih.« Kateri pa so vaši cilji v letošnji sezoni? »Vse bo zelo odvisno od financ, vsekakor pa upamo da bomo ponovili lanske uspehe in jih obenem tudi izboljšali. Toda pod vprašanjem je če bomo lahko sploh izpeljali vse naše programe. Želeli bi se namreč udeležili meddeželnih tekem, toda pomankanje financ nas nekoliko omejuje, saj potujemo na stroške staršev in tako se moramo odpovedati nastopanju na oddaljenih tekmah.« Katerih večjih manifestaciji se boste udeležili? »Poleg federacijskih tekem v naši deželi in tekem v Sloveniji se bomo udeležili skupinskih vaj Družabnega prvesntva v Ljubljani. Maja meseca pa bomo v sklopu praznovanja 100 let našega športa organizirali, v sodelovanju z odborm 100 letnice, akademijo, na kateri naj bi nastopala druga tri 100 letna društva, in sicer Ginnastica Triestina, Ginnastica Goriziana in pa Narodni dom Ljubljana, pod vprašanjem pa je še na- stopanje goriškega Doma.« Mislite da je ritmična gimnastika zoperstavljena napram ostalim športnim panogam? »Moje mnenje je, da je ritmična gimnastika gotovo zoperstavljena, saj imamo pre malo ur za treninge. Poleg tega nimamo tepiha in moramo tako trenirati na trdi podlagi, posledaica pa je, da smo primorani spuščati iz naših vaj težje elemente. Tepih bi si mogoče lahko tudi sami kupili, toda se ne bi splačalo, kajti imamo pre malo časa telovadnico, bolje rečeno se treningi vrstijo pre hitro, tako da bi s postavitvijo in odstranitvijo tepiha izgubili dragocen čas. Bor trenutno nima veliko denarja, tako da si v glavnem pomagamo sami z članarinami in pa s prispevki za trenerske dnevnike ki nam jih daje Združenje. Vsekakor so nam pri Boru, sedaj ko so vsa obnovitvena dela končana in ko so vse aktivnosti stekle, obljubili finančno podporo, ki nam bi omogočila, da bi se udeležili večjih tekem tudi izven Italije, saj so naš že večkrat vabili, toda smo v zadnjih dveh letih vabilo vedno odklonili zaradi pomankanja denarja.« Kaj pa bi gimnastika potrebovala, da bi se dvignila? »Potrebovali bi trenerje, kajti trenutno na tržaškem jib nimamo. Osebno bi se rada umaknila, toda ne morem, kajti ni nadomestitve, ni mladih trenerjev. Lažje je končati fakulteto za šport kot pa postati trener A kategorije. To ni kot pri ostalih športih, saj potrebujejo trenerji dolgoletne izkušnje, kar je najvažnejše pa je treba poznati pravila, ki se zelo hitro spreminjajo. Poleg tega pa tekmovalna gimnastika zahteva veliko truda, saj je treba stalno sestavljati vaje za nastope, kar nedvomno ni lahko.« RAS NOGOMET / KONČAN PRVI DEL PRVENSTVA Florentinci prva na cilju polovične poti Toda boj za naslov bo še izredno hud, najhujša konkurenta pa ji bosta najbrž Lazio in Parma FIORENTINA ZIMSKI PRVAK- Kljub neprepričljivi igri je Fiorentina z zmago nad Cagliarijem s 4:2, ob domačem porazu Parme, postala zimski prvak. Moštvo predsednika Cecc-hi Gorija se mora tudi tokrat zahvaliti argentinskemu asu Bati-stuti, ki je dosegel tri gole. Ce bo južnoameriški napadalec nadaljeval tako, je v nevarnosti tudi rekord Angelila. To pa preseneča še zlasti, ker Batistuta ne strelja enajstmetrovk. Dvojica zasledovalk vzbuja strah, saj imata Parma predvsem pa Lazio na razpolago tehnično zelo kakovostne igralce. Rimska ekipa ima vrhunski napad, kjer Vieriju in Salasu pomaga veCno mladi Mancini. Njegov nedeljski gol lahko celo že ocenimo kot najlepši zadetek prvenstva. Boja za naslov se lahko udeležijo Se Inter, Roma in Milan, Ce igralcem ne popustijo živci, kot se je dogodilo Rossiju. Zacc-heronijev varovanec je v stilu Mikea Tysona spravil na tla napadalca Perugie Bucchija, ki je bil kriv tega, da je hotel Cim prej po žogo, da bi njegova ekipa nadoknadila gol zaostanka. NOV NAKUP JUVENTUSA -Juventus je kupil 21- letnega na- padalca Thierryja Henryja, elana francoske reprezentance, ki je doslej igral z Monacom. Pogodba se bo svetovnemu prvaku iztekla leta 2003. V Ligi prvakov pa novi nakup ne bo mogel pomagati Juventusu, ker je letos za Monaco že igral v pokalu UEFA. MAJHNO DRUŠTVO, VELIK TRENER - Bari in Bologna nadaljujeta z zmagami in odličnimi nastopi, velik delež pri takih rezultatih pa imata stara lisjaka italijanskih nogometnih klopi, Mazzone in Fascetti. Obe ekipi sta po prvem delu v polnem teku za osvojitev mesta v evropskem pokalu, na razpredelnici pa sta pred Juventusom. Branilec naslova je v primerjavi z lanskim prvenstvom dosegel kar 14 točk manj, najbolj pa je napredovala Bologna (9 točk več). NEKAJ ŠTEVILK - Število zmag v gosteh se je neprimerno zmanjšalo v primerjavi z lanskim letom (22, lani 45). Tudi golov je bilo manj, 404 proti 441. Od teh jih je bilo 41 doseženih z bele točke, zgrešenih enajstmetrovk pa je bilo 12. Najmanj golov je padlo v prvih petnajstih minutah srečanja (50), največ pa v zadnjih petnajstih (99). Najbolj grobo igro predvajata Roma in Juventus, saj so sodniki pokazali njihovim igralcem po Sest rdečih kartonov. Med posa-ezniki se je »izkazal« Montero (Juventus) s tremi. Štirinajst igralcev ni zapustilo igrišča niti za minuto. Poleg desetih vratarjev so to še Bierhoff (Milan), Batistuta (Sampdoria), Breda (Salernitana) in Calori (Udinese). TRIESTINA BREZ TEŽAV -Proti zadnjeuvršCenemu Fanu, ki je zaigral v okrnjeni postavi, je Triestina zmagala brez težav. Fano je prišel v Trst po točko, a po Šestnajstih minutah igre je gostom prekržal račune Gubel-lini, ki je izkoristil grobo napako branilca. Drugi gol je padel ob izteku prvega polčasa, tokrat pa je napako vratarja izkoristil Sala, ki je z glavo preusmeril žogo v prazen gol. Drugi polčas je bil dolgočasen, saj se v tržaškem taboru ni nihče pretirano trudil, da bi bila zmaga izdatnejša. Prava novica za navijače Triestine pa je prišla po tekmi. Criniti je namreč potrdil, da bo do junija ostal v Trstu. Velja se poudariti, da se je s to tekmo nepremaganost Vintija podaljšala na 630 minut. (I.F.) KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Možnosti Goričanov za obstanek večje Pepsi presenetil Pompeo - V A2 ligi pa Tržačani kažejo znake utrujenosti - Tudi drugi favoriti v krizi PEPSI PRESENETIL - V A-l ligi je Pepsi iz Riminija pripravil prvovrstno presenečenje in na tujem premagal petouvrSCeno Pompeo, kljub temu, da Se vedno igra brez poškodovanega Gorenca. Od ostalih tekem gre omeniti zmago Kinderja brez DaniloviCa (Francoz Rigadeau 31 točk) v Milanu. Zvezdnik Olovvokandi ni dosegel niti točke. V boju za obstanek je pomembno zmago dosegla Gorica, v nevarne vode pa zabredel Polti iz' Cantuja. KRIZA FAVORITOV - V A-2 ligi so doživeli hude poraze kar trije favoriti za napredovanje: Scavolini (polom v Bielli), Li-neltex in Viola Reggio Calabria (poraza z zadnjeuvrSCenima); to dokazuje izredno izenačenost tega prvenstva, upoštevajoč tudi dejstvo, da so se ekipe iz spodnjega dela lestvice znatno okrepile. Prvo mesto je torej že oddano Montecatiniju, razen če ne bodo Toskanci vidno popustili v zadnjih tekmah. Ostali dve mesti, ki vodita v A-l ligo pa bosta pripadali tistima ekipama, ki bosta v najboljši formi čez dva meseca, ko bo na sporedu končnica. SDAG GORICA: PREOBRAT - Goričani so v novi preobleki (z Bazarevičem in Zvvikkerjem) dosegli še en pomemben korak na poti proti obstanku v ligi. Poleg dveh novih igralcev je bil za zmago Zorzijeve ekipe odločilen Nobile, ki je v razburljivem fi-nišu dosegel odločilne koše in zmagoviti prosti met štiri sekunde pred koncem. LINELTEK: RAZOČARANJE -Tržačani so doživeli hud domači poraz proti zadnjeuvrščeni ekipi. Pancottova ekipa si je do 12. minute nakopala že 12 točk zaostanka (15:33), nato z boljšo igro nadoknadila zaostanek (57:56 sredi drugega polčasa), a vse zapravila z brezglavo igro v zaključnem delu. Lineltex igra na trenutke tudi zelo dobro, sledijo pa trenutki popolne zmede v napadu in nepazljivosti v obrambi. Cilj ekipe je torej le še Cim boljše izhodišče v končnici ob stopnjevanju forme in predvsem izboljšanju psihološkega pristopa do tekme. Morebiti bi moralo vodstvo tržaškega kluba razmišljati tudi o kaki okrepitvi na položaju režiserja ali branilca. STRELCI - V A-l ligi še vedno vodi na lestvici najboljših strelcev Esposito (Imola, 420 točk, povprečno 24, 7 na tekmo), sledita pa mu Mršič (Vare-se, 386) in VVilliams (Benetton, 349). V A-2 ligi je Tržačan VVilliams spet na četrtem mestu (358): prvi je še vedno Monroe (Forli, 433, povprečno 25, 8 točk na tekmo), sledita pa mu Scott (Reggio Calabria, 372) in Daw-son (Scavolini, 371). SLOVENCI - Nesterovič je za Kinder dosegel 13 točk (5:7 za dve točki, 6 odbitih žog), Tušek pa za Pepsi 9 in ujel 7 odbitih žog. V derbiju s Fabrianom je zelo dobro igral Lokar (12 točk in 2:2 za tri točke), slabše pa se je tokrat odrezal AlibegoviC (12 točk s slabimi odstotki realizacije). Raseni pa je kot pomožni trener praznoval zaradi prestižne zmage nad Scavolinijem. Fučka in Chiagic sta igrala sinoči. PRIHODNJE KOLO - V prihodnjem kolu A-l lige bo najbolj zanimiva tekma v Bologni, kjer bo drugouvrščeni Kinder gostil prvouvrščeni Varese. V boju za obstanek bo zanimiva tekma v Sieni med tamkajšnjo tujsko legijo in Gorico. V A-2 ligi pa bo zanimivo v Pešam, kjer bosta igrali razočaranji tega kola Scavolini in Lineltex. BERNARDI - Videmčani so v B-l ligi zmagali (84:54) na domačem igriSCu proti neposrednemu tekmecu za obstanek Pavii. Marko Oblak Nemmm nemmm meuxm Neosimm Na 21. reliju Dakar slavje Francozov DAKAR - S francoskima zmagama Richarda Saincta med motoristi in Jean-Louisa Schlosserja med avtomobilisti se je končal 21. reli Dakar z letošnjim Startom v španski Grenadi. Zadnjo etapo tekme motoristov so odpovedali, tako da je 28-letni Sainct obdržal nekaj veC kot štiri minute prednosti pred rojakom Thierryjem Magnaldijem in s tem po štirih zaporednih uspehih BMW med leti 1981 in 1985 dosegel peto zmago za to ekipo na 9.022 kilometrov dolgi hitrostni preizkušnji, medtem ko bo moštvo KTM na novo zmago moralo počakati vsaj še eno leto. Miran Stanovnik je končal na 43. mestu, za najboljšim pa je zaostal 29 ur, 25 minut in 54 sekunde. Tudi Sainctov' rojak Schlesser je med avtomobilisti s svojim Renaultovim buggyjem dosegel prvo zmago na tem reliju, prvič v zgodovini pa je na tretjo stopničko stopila ženska voznica, 36-letna Nemka Jutta Kleinschmidt. Med avtomobilisti je v zadnji etapi slavil Spanec Salvador Servia pred Francozom Thienjjem De Laver-gnejem in rojakom Jose Mario Servio. Tyson zmagal, vendar ni prepričal LAS VEGAS - Ameriški boksar Mike Tyson je po skoraj 19 mesečnem premoru v Las Vegasu po dveh minutah in 59 sekundah pete runde s K.O. premagal Južnoafričana Fransa Botho. S tem je dvaintridese-tletni nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji napovedal ponoven pohod na boksarski prestol. V 49. poklicnem boju je dosegel 46. zmago. Ahonen dobil drugo tekmo v Zakopanih ZAKOPANE - Vodilni v svetovnem pokalu Finec Janne Ahonen je zmagal na drugi tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Zakopanih na Poljskem (119 in 128, 5 metra, 258, 4 točke). Drugi je bil Japonec Kazujoši Funaki (119 m in 121, 5 m, 253, 8), tretji pa Avstrijec Stefan Horn-gacher, ki je zmagal na sobotni tekmi (121, 116, 5 m, 232, 9). V finale se je od Slovencev uvrstil le Peter Sonta in zasedel 9. mesto (113, 5 in 112 m, 217, 3). Primož Zupan Urh je tekmo končal na 37. mestu (102, 5 m, 87, 7), Rolando Kaligaro na 42. (96, 5 m, 78, 9), Damjan Fras pa na 47. (94 m, 70, 3). Primož Peterka se edini med peterico Slovencev ni uvrstil na tekmo. Fiorentina zimski prvak IZIDI 17. KOLA: Bari - Sampdoria 3:1, Bologna -Inter 2:0, Fiorentina - Cagliari 4:2, Milan - Perugia 2:1, Parma - Lazio 1:3, Roma - Vicenza 3:0, Salernitana - Piacenza 1:1, Udinese - Empoli 0:0, Venezia - Juventus 1:1. VRSTNI RED: Fiorentina 35, Parma in Lazio 32, Milan 30, Roma in Inter 27, Bologna in Bari 25, Juventus 24, Udinese 23, Cagliari 20; perugia 19, Piacenza 18, Vicenza in Sampdoria 15, Empoh 14, Salernitana 13, Venezia 12. PRIHODNJE KOLO: Bologna - Milan, Inter - CagUari, Juventus - Perugia, Lazio - Piacenza, Salernitana - Roma, Sampdoria - Udinese, Venezia - Bari, Vicenza -Parma, Empoli - Fiorentina. V B ligi nič novega IZIDI 18. KOLA: Atalanta - Treviso 2:2, Chievo - Monza 3:2, Cosenza - Lucchese 0:0, Genoa - Cesena 4:1, Napoli - Verona 0:0, Pescara - Lecce 0:0, Ravenna -Cremonese 2:0, Reggiana - Brescia 1:2, Temana - Reg-gina 0:0, Torino - F. Andria 2:0. VRSTNI RED: Verona m Treviso 37, Torino 34, Pescara 31, Atalanta in Ravenna 30, Brescia in Lecce 29, Reggina 28, Napoh 26, Monza 24, Genoa 21, Cosenza in Chievo 20, Temana 18, Lucchese 17, Reggiana 16, Cremonese 14, Cesena 10, F. Andria 8. C2 Liga: Triestina zdaj na tretjem mestu Triestina - Fano 2:0 (2:0) Strelca: Gubellini v 16, in Sala v 45. minuti. Triestina: Vinti, Beltrame, Melucci, Bordin, Scotti, Sala, Coti (od 81. Bambini), Casalini, Gallicchio, Criniti (od 64. Garrido), Gubellini (od 64. Loprieno). IZIDI 19. KOLA: Baracca - Mestre 0:1, Castel San Pie-tro - Torres 2:0, Faenza - Gioigione 1:1, Gubbio - Tera-mo 1:1, Maceratese - Sandona 0:1, Sassuolo - Rimini 0:0, Tempio - Viterbese 3:3, Triestina - Fano 2:0, Vis Pesaro - Trento 2:0. PRIHODNJE KOLO: Castel San Pietro - Triestina V košarkarski Al ligi Goričani uspešni doma Sdag Gorica - Termal Imola 82:81 (37:32) Sdag: Bazarevič 15 (3:8, 2:5), Tonut 3 (0:0, 1:3), Ti-minskas 10 (3:10, 0:2), Stazič 8 (0:3, 2:3), Nobile 11 (1:4, 1:2), Mian 21 (6:7, 2:6), Zvvikker 10 (5:11, 0:0), Pol Bodetto 4 (2:3,0:0), Spangaro, Bellina. Termal: Bortolon 11 (1:1,1:2), Fazzi 2 (0:2, 0:1), Esposito 27 (10:15, 2:7), Jent 20 (1:7, 6:9), Ferroni, Pietrini, Foiera 9 (3:3,0:0), Sanders 12 (4:13,0:0), Francesconi, Fajardo. Sodnika: Cazzaro in Anesin (Benetke) PM: Sdag 18:28, Termal 16:23; MET ZA 3 T: Sdag 8:21, Termal 9:20; SKOKI: Sdag 41, Termal 40; GLEDALCEV 3.000 IZIDI 17. KOLA: Sony Milan - Kinder Bologna 66:68 (38:30), Polti Cantii - Benetton Treviso 74:77 (40:34), Zucchetti Reggio Emilia - Ducato Siena 116:118 (109:109, 98:98, 57:46), Pompea Rim - Pepsi Rimini 63:71 (34:38), Teamsystem Bologna - Muller Verona (sinoči), Pall.Varese - Mabo Pistoia 94:81 (40:42), Sdag Gorica - Termal Imola 82:81 (37:32) VRSTNI RED: Pall.Varese 32, Kinder 28, Benetton in TeamSystem 24, Pompea 22, Sony 16, Termal, Mul-ler in Pepsi 14, Zucchetti in Ducato 12, Polti 10, Sdag 8, Mabo 6. (TeamSystem in Muller s tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Ducato - Sdag VAZ ligi Lineltex razočaral svoje navijače Lineltex Trst - Banco di Sardegna Sassari 84:90 (38:42) Lineltex: Laso 2, Laezza 8, AlibegoviC 12, Buhara 12, VVilliams 25, Ansaloni 7, Vianini 10, Semprini 8, Ogrisek, Spigagha. Banco di Sardegna: Ziranu 2, Gaither 3, Haynes 26, Cattabiani 10, Pedrotti, Rotondo 22, Elisma 17, Cal-lahan 10, Binetti, Aposkitis. Sodnika: Mattioli in Urši (Pesaro) PM: Lineltex 11:14, Barlco di Sardegna 21:23; MET ZA 3T: Lineltex 9:24 (Laso 0:1, Laezza 1:4, AlibegoviC 1:2, Buhara 4:8, VVilliams 2:5, Ansaloni 1:4), Banco di Sardegna 7.T0 (Gaither 1:1, Haynes 2:4, Cattabiani 2:2, Rotondo 2:3); PON Laezza in AlibegoviC; GLEDALCEV 3.248. IZIDI 17. KOLA V A/2 LIGI: Fha Bieha - Scavolini Pesaro 106:89 (55:46), Select Avehino - Viola Reggio Calabria 97:86 (53:42), Cordivari Roseto - Bini Livorno 72:78 (43:39), Lineltex Trst - Banco Sardegna Sassari 84:90 (38:42), Sicc Jesi - Žara Fabriano 85:68 (49:34), Snai Montecatini - Banca Popolare Ragusa 87:80 (44:40), Montana Forli - Serapide Pozzuoli 99:85 (43:47). VRSTNI RED: Snai 28, Scavolini in Bini 24, Viola in Lineltex 20, Sicc 18, Cordivari in Montana 16, Fha in Banca Popolare 14, Serapide in Žara 12, Banco Sardegna in Select 10. PRIHODNJE KOLO: Scavolini - Lineltex. V odbojkarski Al ligi Sisley povečal naskok IZIDI-12. KOLA: Gabeca Fad Montichiari - Piaggio Rim 2:3, Časa Modena - Jucker Padova 1:3, Domino 2001 Palermo - Vaheverde Ravenna 3; 1, Lube Banca Marche - Deha Rovere Carifano 3:0, Sisley Treviso - Sira Falconara 3:0, TNT Alpitour Cuneo - Co-nad Ferrara 3:1 (Matej Cemic je zaCel v začetni po-satvi Conada in dosegel 4 točke in 15 menjav) VRSTNI RED: Sisley 34, Piaggio 27, Alpitour 26, Lube 25, Časa Modena 22, Jucker in Gabeca 20, Domino 2001 16, Conad 10, Sira 6, Vaheverde in Deha Rovere 5. Lahka zmaga Adrievolley v odbojkarski BI ligi Adriavolley - Samia Valdagno 3:0 (15:5,15:9,15:12) Adriavohey: Feri 7+15, Snidero 2+13, Beltrame 5+8, Cola 4+3, Meggiolaro 1+1, Rigonat 1+2, Zuccon 2+1, Tonon 0+1, Grandoho 1+2, mania 1+1, Galanti 2+4. IZIDI 11. KOLA: Schio - Pah. Mantova 3:1, Adriavol-ley Tržič - Samia Valdagno 3:0, Prato - Sestese 3:0, Shvohey - Isola deha Scala 3:0, Laguna Light Paese -Lae Oderzo 0:3, Beharia - Viserba Rimini 3:0, Lugo Ravenna - Lupi Pi 3:1. VRSTNI RED: Schio 30, Silvohey 29, Lupi Pi, Pah. Mantova 24, Lugo 22, Prato 21, Adria 20, Isola deha Scala 14, Oderzo 13, Beharia 12, Sestese, Laguna Light 9, Valdagno 4, Viserba 0. PRIHODNJE KOLO: Lupi Pi - Adriavohey. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 111 121 XXX XXXX; DOBITKI: 13 (271 dobitnikov) 24.662.200 lir; 12 (6203 dobitniki) 1.074.400 lir. Totogol: 3,5 milijarde za edino osmico PRAVILNA NAPOVED: 1-2-3-6-9-11-13-31; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 3.535.370.000 lir; 7 (410 dobitnikov) 6.467.000 lir; 6 (18976 dobitnikov) 138.900 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: M-l, 2-0, M-2, 2-1. M-0,1-1; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 934.724.300 lir); 5 (68 dobitnikov) 6.287.800 lir; 4 (2068 dobitnikov) 175.300 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 2112 12 IX XI12; DODATNA DIRKA: 1-7; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 642.266.100 lir; 12 (18 dobitnikov) 12.821.600 lir; 11 (307 dobitnikov) 751.800 lir; 10 (2959 dobitnikov) 77.900 lir. SOL Bled in Fužinar pred Salonitom in Pomgradom IZIDI 10. KOLASOL MOŠKI: Stavbar IGM Maribor -Šoštanj Topolšica 3:0, Krka Novo mesto - ELVO Bled 0:3, Fužinar Ravne - Žužemberk 3:0, Pomgrad Murska Sobota - Titan Kamnik 3:1, Salonit Anhovo Kanal -Olimpija Ljubljana 3:0. VRSTNI RED: ELVO in Fužinar 16, Salonit in Pomgrad 14, Stavbar in Titan 12, Olimpija 10, Žužemberk 4, Šoštanj Topolšica 2, Krka 0. Pri ženskah derbi kola dobil Marsel Ptuj IZIDI 9. KOLA: Marsel Ptuj - TPV Novo mesto 3:2, Kemiplas Koper - Krim Ljubljana 3:0, HIT Nova Gorica - Bled 3:0, Ljutomer - Šentvid neodigrano. VRSTNI RED: Infond Meltal Maribor in HIT 16, TPV in Marsel 12, Kemiplas 10, Ljutomer in Bled 4, Krim in Šentvid 2 (Infond, Ljutomer in Šentvid imajo tekmo manj). TRST / ALPE ADRIA CINEMA »Smodnišnica« je res navdušila Dober začetek za mednarodni festival V tržaškem gledališču Miela so predvčerajšnjim prižgali filmske projektorje, ki jih bodo ugasnili naslednjo nedeljo. Pričela se je namreč 10. izvedba festivala Alpe-Adria Cinema in z njim žal tudi organizacijske težave. V nabito polni dvorani ni bilo namreč dovolj razpoložljivih mest, tako da si del občinstva ni mogel ogledati veliko pričakovanega PaskalijeviCevega filma Bure Baruta (Smodnišnica). Ta neroden uvod v srečanje s kino-matografijo srednje in vzhodne Evrope zato le potrjuje zahtevo po končni rešitvi prostorskega vprašanja te vse bolj renomirane prireditve. Nedeljskem navalu ni torej botrovalo le dejstvo, da se sicer predstavitvenega dne navadno udeležuje precejšnja množica, ampak pa še zlasti vaba, ki jo je predstavljal film omenjenega jugoslovanskega režiserja. Na nedavnem beneškem filmskem festivalu je bil slednji deležen laskavih ocen, poteguje se pa tudi' za oskarja kot najboljše de- lo v neangleškem jeziku. Zato je bilo nekje samoumevno, da bo všeC tudi tržaškemu občinstvu, ki ga je nagradilo z dolgim aplavzom. Goran PaskaljeviC se je odločil za prikaz zgodb oziroma tragikomičnih usod navadih prebivalcev današnjega Beograda. Dogajanje se odvija v eni sami noCi. Z delom je režiser nedvomno zadel v Črno, ker posreduje gledalcem vzdušje, ki vlada v tej balkanski metropoli. Nastopajo namreč mali junaki, ki sprejemajo ali se zgolj prilagajajo družbeni normi »bomo homini lupus«. Realnost v kateri živijo, Boris, Mane, Dimiti, Ana, Kosta, Natal j in drugi je prav gotovo nezavidljiva, saj v mestu ne obstajajo normalni bivanjski pogoji. Nasilje je na dnevnem redu in vsak si pomaga kot paC zna in more. Tako nekdaj ugledni mešCan, taksist, stara prijatelja, begunec iz Bosne ali izzivalni mladenič. Da je ozračje stalno napeto pripomore radio, ki venomer predvaja novice o spopadih na Kosovu (kakšna aktualno- st!), in o nevzdržnih situacijah ter obupu ljudi. V tem norem vrtiljaku, na katerem eni preživijo, drugi pa poginejo kot miši, si neprenehoma postavljajo vprašanje, kdo je kriv za nastali položaj. Odgovora ne najdejo, režiser pa s tem filmom ostro kritizira srbsko družbo, sistem in vladajočo politiko. PaskaljeviC se pa sicer ne omejuje le na prikaz tragikomičnih plati balkanskega življenja. Kljub dejstvu namreč, da vsi junaki v filmu sedijo na sodu smodnika, ohranjajo ob tem smisel za humor ter ravnajo večkrat tudi z nasprotniki v duhu humanosti. Poleg jutranjega in po-poldnaskega predvajanja hrvaških in bosansko-hercegovskih filmov iz šestdesetih let, ki spadajo v retrospektivo »Valovi iz drugega brega«, in drugih specifičnih pregledov bo danes ob 20. na vrsti film mladega slovenskega režiserja Igorja Šmida Brezno (1998), ki pripoveduje turobno zgodbo o člo-vešklih odnosih na slovenskem podeželju. Matej Caharija KONCERT / V DVORANI DEUTSCHER HILSVEREIN Drevi uvod v proslavo 90-letnice šole GM Serenade Ensemble ter solista Ouargnal in A. Starc Glasbena matica - šola »M. Kogoj« - slavi letos 90-letnico svoje ustanovitve. Pomembnen jubilej bodo počastili skozi celo leto domači izvajalci, skladatelji, in seveda dijaki z bogato vrsto najrazličnejših glasbenih prireditev. Otvoritev letošnjih praznovanj bo danes, 19. januarja, ko bomo lahko prisluhnili koncertu dveh tržaških solistov in pihalnega orkestra Serenade Ensemble. V dvorani Deutscher Hilfsve-reina (ulica Coroneo 15) bodo zazvenele skladbe italijanskih, francoskih, ruskih in ameriških avtorjev, od najbolj znanih mojstrovin do zanimive prve izvedbe dela domačega ustvarjalca. Koncert se bo zaCel s Simfonijo za pihala Gaetana Donizettija, kateri bo sledila mala simfonija Charlesa Gounoda. Spored tega prvega dela bo oblikovala pihalna skupina Serenade Ensemble iz Trsta, ki je nastala pred desetimi leti in je od takrat sodelovala s priznanimi solisti in dnigenti ter se udeležila pomembnih tekmovanj. Umetniški vodja skupine je Andrea Sfetez; glavni dirigent pa je Romolo Gessi, ki je vodil skupino v petek v Gorici, kjer so koncert, ki mu bo tržaško občinstvo sledilo v torek, prvič izvedli. V Trstu pa se nam bo predstavil znani dirigent Angelo Persichilli. Persichilli je igral v vlogi flavte v orkestru Akademije Svete Cecilije v Rimu. Njegov ugleden cirri-culum našteje zanimiva odkritja na področju pretekle glasbene zgodovine, izvedbe sodobnih del (med katerimi Hyperion Bruna Mademe), ter živahno koncertno dejavnost, v sodelovanju z naj-veCjimi italijanskimi dirigenti kot sta Gatti in Abbado. V drugem delu koncerta se bosta predstavila dva solista: oboist Emanuele Quargnal bo skupaj z orkestrom izvedel Variacije na Glinkovo temo Nicolaja Rimskega Korsakovega, medtem ko bo pianist Aljoša Starc zaigal Gershvvi-novo Rapsodijo v modrem. Pred dražljivimi ameriškimi zvoki znanega dela pa bodo prisotni prisluhnili prvi izvedbi skladbe , »Lutka« domačega slovenskega skladatelja Toma Hmeljaka. Oboist Emanuele Quargnal in pianist Aljoša Starc sta mlada a že izkušena solista iz Trsta. Oba sta se diplomirala na Konservatoriju Tartini. Quargnal se je po diplomi posvetil izpopolnjevalnem študiju v Švici in nato zaCel kon-certnati. Aljoša Starc pa je bil posebno talentiran dijak Glasbene matice: udeležil se je številnih tekmovanj in je že od mladih let osvojil veliko nagrad. Poleg solističnih nastopov, radijskih snemanj in sodelovanj z raznimi skupinami, je aktiven tudi kot glasbeni pedagog. ROP ! j i if : m if ■ % ii ^ i S GLEDALIŠČE / V POLITEAMA ROSSETTI Posrečena potegavščina Leta 1928 je Italo Sve-vo objavil duhovito povest o sivem tržaškem uradničku z visokoletečimi literarnimi ambicijami. Delo nosi naslov Una burla riuscita (Posrečena potegavščina). Glavni junak je Mario Samigli: v mladoti je v samozaložbi izdal roman, ki je naletel na vsesplošno nezanimanje, kar pa v avtorju ni vzdramilo niti najmanjšega dvoma o lastni veličini. Zato v burnih dneh ob koncu prve svetovne vojne z lahkoto nasede kolegu, ki mu predstavi nekega neznanca kot agenta pomembnega dunajskega založnika, ki namerava za dokaj visoko vsoto odkupiti pravice za objavo romana. Odkritje, da gre za kruto šalo, vzbudi v pohlevnem možicu slo po nasilnem maščevanju, tako da burkaCa pretepe sredi ulice, vendar ima zgodba po zaslugi uradnikovega v poslih izkušenega predstojnika srečen konec, saj je iz previdnosti neveljavni Cek v pričakovanju založnikove odobritve shranil v banki, ob tem pa si je zagotovil menjavo med avstrijsko in italijansko valuto, ki je bila v veljavi na prvi dan. Ko je ob nevzdržnem »Border mušic« v Mieli Izraz Border mušic pogosto uporabljamo na glasbenem področju. Z njim se nanašamo na tisto glasbo, ki nastaja na obmejnih geografskih področjih, kjer se križajo in prepletajo različne kulture. V Ameriki so pojem Border mušic sestavili, da bi označili posebno glasbeno zvrst, ki se je razvila na meji med Teksasom in Mehiko. Tu je iz spojitve ameriške in mehiške ljudske glasbe nastal žanr, ki mu pravimo tex-mex ali Border mušic. Da bi označili raznoliko zamejsko glasbeno dejavnost, so si pobudniki petkovega večera v gledališču Miela v Trstu izposodili ravno omenjeni angleški izraz. Na koncertnem veCem z naslovom »Border mušic« so se namreč predstavile tri zamejske skupine - Nomos, Evasion in Kraški ovčarji, ki zastopajo tri različne glasbene struje. Koncert je sodil v niz prireditev z oznako »Oder mladih« (»Placoscenicogiovani), ki so stekle lani pod pokroviteljstvom Odborništva za šolstvo, mladinska vprašanja in enake možnosti tržaške občine in zadruge Bonavventura. Pred začetkom glasbenih nastopov se je na odru predstavila skupina kulturnega združenja Teatro Immagine Suono z gledališko, gibalno in govorno predstavo »L’eta delToro«. Simbobstično besedilo recitala in res odlična evokativna glasbena spremljava v živo sta se naslanjala na istoimensko naslikano platno Paola Cervija Kervischerja. Glasbeni veCer se je nato odvijal od klasičnih zvokov skupine Nomos preko jazz obarvanega sporeda ensembla Evasion do rock ritmov Kraških ovčarjev. Kot sta se stopnjevala ritem in jakost zvoka, ki ju pri nastopu terjajo omenjeni žanri, tako se je v dvorani ogrevalo vzdušje in sicer ne številnega občinstva. Vsem nastopajočim pa so bile skupne kontaminacije med različnimi glasbenimi slogi. Vokalno-instmmentalna skupina Nomos je slovenske narodne motive prikazala v Cisto klasičnem slogu. Za ta stilistični preplet je odgovoren ustanovitelj, umetniški vodja in fagotist sestava Aljoša TavCar, ki skrbi za tovrstne rahločutne priredbe. Po ne definiranih glasbenih strujah so tekale note ensambla Evasion. Pri prikupnem, Astorju Piazzolli posvečenemu sporedu je bil jasno opazen spoj ljudskega plesa tanga z jazz ali celo klasicističnimi prijemi, ki so poslušalcem iztrgali toplo ploskanje. Preveč fragmentaren in manieri- stiCen Bollingov »Koncert za klasično kitaro in klavirski jazz trio« pa je s svojo interpretativno spretnostjo povzdignil kitarist Marko Feri. VeCer je doživel svoj sproščujoči trenutek z nastopom zadnjega ansambla. S svojim zabavnim nastopom so si tudi Kraški ovčarji priborili kanCek simpatije: hrvaški melos popevk, ki jih je peterica muzikantov sama napisala na hitre balkanske ritme,, je publika ocenila pozitivno. In res je, da je na vsakem njihovem nastopu občutiti vse večjo uigranost. Igrati rock na obmejnem prostoru pomeni Kraškim ovčarjem sprejemati vplive slovenske in balkanske ljudske in lahke glasbe. Mešanica med seboj popolnoma različnih žanrov je torej opravičila naslov petkovega večera. Vendar je bil to prikaz le majlmega dela zamejskega glasbenega udejstvovanja. Na tržaških tleh namreč deluje še mnogo drugih slovenskih glasbenih sestavov in solistov, ki bi bili vredni gledališkega odra in ne samo v italijanskem kulturnem proštom. Nekateri izmed teh, in sicer zastopniki tršega rocka, bodo nastopili na drugem večeru »Border mušic«, ki bo v gledališču Miela v soboto, 6. februarja. AJ padcu krone Cek spet dvignil, je razlika v menjavi medtem navrgla naivnemu pisatelju precejšnji dobiček. Povest je v priredbi Tullia Kezicha uprizorila skupina I Fratellini igralcev Marcella Bartolija in Daria Cantarellija ter režiserja Egista Marcuc-cija, ki so se po lanskem gostovanju z Ionescovimi Stoli minuli konec tedna spet vrnili v tržaško Ros-settijevo dvorano, žal le za dve skromno obiskani predstavi, ki pa sta poželi odobravanje prisotnega občinstva. Tullio Kezich je v odrsko priredbo prelil svoje navdušenje nad Svavom in nad njegovo povestjo, v kateri je avtor izrazil tudi lastne občutke dolgo zaničevanega književnika, ki je na stara leta nenadoma zaslovel na svetovni ravni, vendar je lik sebi podobnega pisatelja opisal z veliko mere kritične ironije. Enako navdušenje nad literarno predlogo je pokazal tudi režiser Egi-sto Marcucci, ki je postavil zelo skrbno dodelano predstavo, v kateri je vsaka podrobnost na pra- vem mestu, medtem ko so značaji nastopajočih oseb polno izrisani. Enako dobra je igralska zasedba, od Marcella Bartolija v vlogi nepriznanega pisatelja Maria Samiglija, ki "je kljub zunanji pohlevnosti samoljubno zagledan v lastno umetniško veličino, in Daria Cantarellija v vlogi Mariovega na posteljo prikovanega brata Giulia, ki nikakor noCe užaliti Maria, od katerega je odvisen, do Gina Paccagnella v vlogi Enri-ca Gaia, brezčutnega avtorja krute burke, in Marca Morellinija kot v poslih izkušenega in korektnega Mariovega predstojnika Brauerja; Ottavio Courir je Gaiov pajdaš Mar ko vina. Učinkovita scena in kostumi so delo Graziana Gregorija, avtor scenske glasbe je Franco Piersanti. Sugestivni so učinki senenega gledališča, ki loCuje prizore; Čeprav premori nekoliko upočasnjujejo ritem predstave, se vložki vedno tesneje sklepajo z dogajanjem in označujejo njegovo vzdušje. (hov) NOVICE Gledališke predstave za mlade v okviru Goriškega vrtiljaka V Kulturnem domu v Gorici bosta danes ob 9.30 in 10.45 dve gledališki izvedbi otroške predstave Razbojniki iz Kardemome v priredbi gledališke skupine kulturnega društva Deskle. Predstavi sodita v okvir Goriškega vrtiljaka - (Polžkov abonma) za učence slovenskih osnovnih šol in vrtcev z Goriškega. Jutri ob 10.30 pa bo v Kulturnem domu gostovalo tržaško gledališče SSG z mladinsko komedijo Frana Milčinskega Butalci. Predstava sodi v okvir Goriškega vrtiljaka - abonma za mlade. Goriški vrtiljak 1998/99 (polžkov in mladinski) prirejata v Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojzeta Bratuža v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem Nova Gorica in Slovenskim stalnim gledališčem. V baru Balu koncert skupine DMA Kulturni krožek »Controtempo« prireja v baru Balu na Trgu Cavour v Gorici dva zanimiva glasbena večera. Jutri ob 21. uri bo nastopila »acid jazz« skupina DMA (Direct memory access), v sredo, 27. januarja, pa bo na vrsti progresivni rock skupine »La cooperative del latte«. Skupina DMA je nastala v Benetkah leta 1995, od leta 1997 pa je dosegla mednarodno dimenzijo s številnimi koncerti in radijskim in teelevizijskim predvajanjem skladb iz njihovih zgoščenk. Vodje skupina sta tržaški pianist Roberto Magris in saksofonist Marco Castelli, v skupini pa so še»rapper«iz Los Angelesa Max M-Bass-Ado, brazilski basist Edu Hebling in bobnar Bebo Baldan. Ineteresentom priporočajo rezervacijo mest (vstop je brezplačen) na tel. 0481-533359. V Krminu Nino Castelnuovo z igro »Fiore di cactus« V občinskem gledališču v Krminu bo jutri ob 21. uri gledališka predstava»Fiore di cactus »(Kaktusov cvet). Naslovni vlogi bosta igrala Nino Castelnuovo in Susanna Schemmari. Poleg njiju bodo nastopih še Chiara Tango, Patrizio La Bella, Gabriella Silvestri, Tonino Milana, Mario Di Franco, Alessandra Puglielli. Režiser predstave je Silvio Giordani. Predstava v Krminu bo deželna premiera te igre. Grozil s sekiro in motorno žago Novogoriški policisti so v nedeljo kar dvakrat pose-gli v stanovanju na Železniški poti, kjer je 36-letni Bogdan (priimka na policiji niso povedali) grozil s sekiro in razbijal po stanovanju. Prvič je bilo to sredi popoldneva, vendar pa je Bogdan še pred prihodom policije izginil. Drugi poseg so policisti opra-vili okrog 20.30 in je bil uspešen. Bogdan je tokrat grozil nič manj kot z motorno žago. Pridržali so ga in napisali prijavo za sodnika. Tatovi y novogriški šoli Neznanec je v noči od sobote na nedeljo vlomil v Tehnični šolski center v Novi Gorici. Obiskal je več učilnic in drugih prostorov, odšel pa z računalnikom vrednim okrog 230 tisoč tolarjev. Napaka v naslovu Zaradi neljube pomote je prišlo v nedeljo do zamenjave imena v naslovu članka v spomin na pokojno Karmelo Mikulus. Svojcem se oproščamo. H UNIVERZA / V GORICI IN NOVI GORICI h Novi mednarodni podiplomski tečaji Skupaj naj bi jih s podporo Evropske unije uresničili tržaško in ljubljansko univerzo Univerzi iz Trsta in-Ljubljane bosta dali pobudo za odprtje novih podiplomskih tečajev z izrazito mednarodno usmeritvijo v Gorici in Novi Gorici. O tem so se pogovarjali na srečanju včeraj dopoldne na go-riškem županstvu. Srečanja so se udeležili župana Gorice Gaetano Valenti in Nove Gorice Črtomir Špacapan, ravnatelj departmaja za vede o človeku pri tržaški univerzi Alberto Gasparini in odgovorna pri inštitutu za družbene vede pri ljubljanski univerzi Inga Štrukelj. Sestanek je bil namenjen dogovarjanju in pripravi programa tečajev, ki ga nameravajo še ta mesec predložiti pristojnim organom Evropske unije za pridobitev financiranj. Namen je, da bi v obeh Goricah odprli podiplomske tečaje za specializacijo univerzitetnih absolventov, kjer bi poglabljanje lokalne oziroma regionalne tematike povezali s študijem z izrazito mednarodno usmeritvijo, posebno kar zadeva politični, gospodar- ski, kulturni in družbeni razvoj v Evropi. Uvedli naj bi tečaje s področij mednarodnih in medkulturnih odnosov, aplikativne in metodološke statistike, s področja tolmačenja in prevajalstva ter mednarodnega javnega prava. Tečaji naj bi bili namenjeni predvsem absolventom fakultet sociologije, političnih in družboslovnih ved. Projekt bosta v podrobnostih skupno izdelali tržaška in ljubljanska univerza, na pot pa ga bosta»pospre-mila«tudi Zupana obeh mest, ki sta včeraj zagotovila politično podporo načrtu, ki potrjuje usmeritev goriške in novogoriške uprave za postopno razvijanje čezmejne integracije na vseh ravneh, iz katerega naj bi se razvilo tesnejše sodelovanje med obema univerzama. K sodelovanju želijo pritegniti tudi univerzo iz Vidma, ki ime že nekaj tečajev v Gorici, v bodoče pa naj bi stike razširili še na druge univerze iz Avstrije in Poljske, s katerimi so že navezali nekaj stikov. FUNDACIJA HRANILNICE Razdelili bodo 1.608 milijonov lir za prispevke Podpora za rožne dejavnosti V tekočem poslovnem letu 1998-99 bo Fundacija goriške hranilnice (Fonda-zione Cassa di Risparmio di Gorizia) porazdelila 1 milijardo 608 milijonov lir denarnih prispevkov. Nekaj denarja so že razdelili, drugi prispevki bodo prišli na vrsto do konca finančnega leta, t.j. do oktobra. Prispevke namenjajo predvsem na področja zdravstva, šolstva, kulture in preučevanja gospodarstva. V tem so sami pobudniki nekaterih akcij, sodelujejo pa tudi pri pobudah drugih. Poleg tega dajejo prispevke tudi posameznim društvom in skupinam za dejavnosti na kulturnem, športnem in socialnem področju. Lani so dobili 343 prošenj, ugodili so 166 prošnjam. Kdor želi dobiti prispevek, mo- Brandolin in Valenti pri Fassinu v Ljubljani Tudi predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin in župan Gaetano Valenti sta bila včeraj v Ljubljani, kjer sta se ob italijansko-slo-venskem srečanju sestala z ministrom za zunanjo trgovino Pierom Fassinom in mu predstavila programe sodelovanja v goriškem obmejnem prostoru. Brandolin je kot koordinator Čezmejnega teritorialnega pakta še posebej seznanil ministra s programi tega skupnega omizja za gospodarski in družbeni razvoj in mu predlagal, da bi s svojima predstavnikoma vstopili v pakt tudi nacionalni vladi. Priznanje pakta in finančna podpora vlad načrtom čezmejnega sodelovanja sta predpogoj za dosego nadaljnjih financiranj v okviru Evropske unije. Minister Fassino je včeraj napovedal, da bo v petek prišel na obisk v Gorico. Med obiskom bo dopoldne srečal tukajšnje industrijce in predstavnike družbe Informest, sledilo pa bo srečanje na županstvu. POKRAJINA / DANES V LJUBLJANI Brancati gre k Podobniku za pripravo posveta v Brdih mesto, naj bi imela obravnava problematike s področja vinogradništva in možnosti skupnega nastopanja italijanskega in slovenskega dela Brd v vidiku vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Današnjega srečanja se bodo predvidoma udelež-li še italijanski ambasador v Ljubljani Massimo Spi-netti, župan občine Brda in ravnatelj študijskega centra v Vipolžah Franc Mužič, državni sekretar na slovenskem kmetijskem ministrstvu Franc But in generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Podpredsednik pokrajine Vittorio Brancati bo danes na obisku v Ljubljani na povabilo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika. Srečanje bo namenjeno razgovoru o pripravi drugega mednarodnega posveta v okviru Studijskega centra v Vipolžah v Brdih. Tema posveta naj bi obravnavala varovanje nacionalne identitete v okviru Evropske unije. Na posvetu naj bi obravnavali predvsem dosedanje italijanske izkušnje pri uveljavljanju regionalnih in nacionalnih interesov v evropskem okviru. Posebno POKRAJINA / V SODELOVANJU Z DRU2BO CONSULNET Seminar o Certifikatu ISO 9000 Poleg teoretskega dela tudi izkušnje dveh podjetij iz FJk Goriška pokrajinska uprava je v sodelovanju s podjetjem Consulnet iz Milana, ki je prisotno na področju storitev in svetovanja podjetjem, priredila strokovni seminar o organizaciji in kakovosti proizvodnje in pridobivanju certifikata ISO 9000, Pobuda je bila deželnega značaja, k udeležbi so povabili tako predstavnike podjetij v zasebnem sektorju kakor predstavnike javnih ustanov. Smisel pobude je bil prispevati k boljši organiziranosti podjetij, prispevati rasti kakovosti proizvodnje, kar v končni fazi pomeni jamstvo za kupca oziroma naročnika. Udeleženci seminarja so prisluhnili tudi izkušnjam, kako sta do certifikata, ki ga priznava že 90 držav, prišli dve podjetji iz naše dežele. Na sliki (foto Bumbaca) nekateri med poročevalci na posvetu KRIZA VOUK / SPET SESTANEK NA POKRAJINI Pobuda za pogajalsko omizje Sklicali naj bi ga pokrajina in občina z lastništvom in sindikati Na pobudo pokrajinske uprave je bilo po četrtkovem srečanju s predstavniki delniške družbe Marzoli, ki je lani odkupila goriško tovarno Vouk, včeraj na pokrajini ponovno srečanje namenjeno razreševanju krize v tem obratu. Udeležili so se ga predsednik pokrajine Brandolin s podpredsednikom Bran-catijem, goriški podžupan Noselli, predstavniki zveze industrijcev in predstavniki delavcev tovarne Vouk ter sindikatov CGIL in CISL. Brandolin je potrdil namen pokrajinske uprave, da se na vsak način skuša zagotoviti ohranitev števila zaposlenih. Na predlog sindikatov sta Brandolin in Noselli sprejela obvezo, da skličeta pogajalsko omizje s predstavniki sindikatov, lastništva in zveze industrijcev. Sindikati svoje predloge za bodočnost tovarne predstavili na skupščini delavcev jutri in jih nato posredovali občini in pokrajini. Krizi tovarne Vouk pozorno sledijo tudi Zeleni. Pokrajinski svetovalec Fiorelli in občinski Bon sta zaprosila za sestanek z enotnim sindikalnim predstavništvom delavcev, na katerem naj bi preverili stanje in predloge za rešitev tovarne. Najbrž je pri tem mišljen odkup tovarne, ki ga Zeleni predlagajo s sredstvi Fundacije goriške hranilnice in s ti. ljudskim delničarstvom, s pristopom tako delavstva kot vidnih predstavnikov goriške politike in gospodarstva. Nova nagrada Klavdiji Vončina za roman »Contratto mortale« Goriška pesnica in pisateljica Klavdija Vončina, ki se je po dolgoletnem poučevanju na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici v zadnjih letih z večjo vnemo posvetila literarnemu ustvarjanju, je požela novo priznanje za roman »Contratto mortale«, ki je izšel lani pri založbi Ibsikos in so ga oktobra predstavih na goriškem gradu. Te dni so avtorici sporočili, da ji je žirija državnega literarnega natečaja »Spazio donna 1999« v Strianu pri Neaplju soglasno dodelila posebno nagrado. V utemeljitvi nagrade so podčrtali, da pričujoče literarno delo razkriva in obsoja dogajanje današnjega časa, ko so vrednote videti negotove in nestabilne, vendar kljub vsemu pušča človeku zna-menjena upanja. Podehtev nagrad bo v avli županstva v Strianu 7. marca. Roman »Contratto mortale« je bil tudi uvrščen med finaliste mednarodnega natečaja »Firenze - Europa 1998«. ra prošnjo vložiti najkasneje do 31. marca 1999, na naslov Fundacije v Gorici, Korzo Italia 110. Pojasnila nudijo na tel. 0481-537111. Fundacija hranilnice je že nekaj let povsem ločena od banke - hranilnice. Do lanskega leta je Fundacija bila lastnik 90 odstotkov delnic banke (preostalih 10 odstotkov je imela milanska banka Ca-riplo). Lani je večino delnic Fundacija prodala finančnemu holdingu Casse Venete s sedežem v Padovi. Prišlo je do delne zamenjave delnic, tako da so Goričani pridobili 3, 5 odstotka delnic padovske banke, ohranili 4 odstotke delnic goriške banke. V zameno za prodane delnice so iz Padove dobili 150 milijard lir v gotovini. Denarna vrednost Fundacije je danes 275 milijard lir. En del morajo, po obstoječih pravilih, vložiti v državne obveznice, del zaslužka pa morajo dati v dobrodelne namene. Ni v njihovi pristojnosti segati na gospodarsko področje. Na včerajšni tiskovni konferenci so predsednik odv. Obizzi, podpredsednik geom. Romani in ravnatelj dr. Bragaglia pove-dali, čemu bodo namenili letošnje prispevke. Teh naj bi bilo, kot že povedano, za 1.680 milijonov lir, kar je za tretjino več kot lani. Podprli bodo projekt za preventivo pred rakastimi oboljenji med ženskami na Goriškem. Letos bodo porabili 138 milijonov lir, v treh letih pa nad 400 milijonov. V sodelovanju z onkološkim centrom v Avianu bodo tudi-izvedli informacijsko akcijo v šolah. Goriškemu Zelenemu križu bodo kupili rešilec. Se naprej bodo podpirali širjenje goriškega univerzitetnega centra, negle-de ali pobude prihajajo iz Trsta ali Vidma. V ta namen bo šlo 192 milijonov lir. Podprli bodo tudi pobudo Zveze industrijcev za izobraževanje mladih podjetnikov. Kulturi bo namenjenega veliko denarja še zlasti tik pred tisočletnico mesta Gorica. Podprli bodo pobudo za odprtje nadškofijskega muzeja in oglejskega zaklada, ki ga bodo medili v delu samostana sv. Klare. Strošek bo znašal 370 milijonov lir. S 45 milijoni podprejo delovanje ISIG. Petdeset milijonov lir bodo dali pokrajinskim muzejem, v katerih bodo medili oddelek za obrt. V celoti bodo podprli mednarodni posvet o zemljiški knjigi, ki bo v Gorici na pomlad. Na njem bodo poročali strokovnjaki univerz iz Trsta, Vidma, Maribora in Dunaja. Zanima jih tudi bodoči gospodarski razvoj goriške pokrajine. V ta namen bo šlo 150 milijonov lir za raziskave in študijo o tem vprašanju. Marko VValtritsch GORICA Torek, 19. januarja 1999 ZDRAVSTVO / POSKUS POKRAJINE, DA BI PRISPEVALA K TVORNEMU SODELOVANJU KINO H OBVESTILA Preveč nedorečenosti in premalo dialoga z Deželo Do konca meseca odločitev glede prodaje usmiljenih bratov Je bilo včerajšnje srečanje o javnem zdravstvu, ki ga je priredila Pokrajina, samo poskus, da se zapletena vprašanja premaknejo z območja bolj ali manj jalovih polemik? V kolikšni meri je namen uspel, po skoraj triurni razpravi ni jasno. Prvič, ker je bilo spet v ospredju vprašanje bolnišnice v Gorici, čeprav bi ga bilo treba obravnavati v sklopu celostne problematike zdravstva. Drugič, ker se srečanja niso udeležili predstavniki deželne vlade, ki bi morali biti glavni sogovorniki. Tretjič, ker ostaja kar nekaj vprašanj nedorečenih. Tako bo šele čez kaka dva tedna - kot je povedal deželni svetovalec Ritossa (AN) - znan rezultat pogovorov med predstavniki Dežele in redom usmiljenih bratov za prodajo bolnišnice Janeza od Boga. Obstajajo tudi veliki dvomi o tem, kdo naj odloča o lokaciji nove bolnišnice in kakšne so pristojnosti Konference županov, ki se je pred dvema letoma že odločila za gradnjo nove bolnišnice. Z različnih strani je bila poudarjena tudi potreba po reviziji deželnega zakona št. 13 o reformi zdravstva. Kar številni govorci na srečanju, ki ga je v prvem delu vodil predsednik pokrajine Brandolin sklenil pa podpredsednik Brancati, so podčrtali odsotnost predstavnikov deželnega odbora in opozorili, da je med glavnimi razlogi za nastalo stanje prav pomanjkanje dialoga med predstavniki krajevnih skupnosti (župani) in deželo. Predstavniki Zdravstvene ustanove z ravnateljem Barattijem na čelu so bili deležni poleg pohval tudi ostrih kri-tikm, na primer s strani podpredsednika pokrajine. Varčevanju na vseh ravneh, pri čemer je Zdravstvena ustanova na Goriškem v deželnem merilu dosegla največ, niso sledili ustrezni ukrepi za reorganizacijo zdravstva na teritoriju. Vprašljivo je torej govoriti o kakovostnem preoblikovanju. Krog posegov je začel deželni svetovalec Ritossa in pozval k tvornemu sodelovanju. Župan iz Gra-deža in predsednica Konference županov Francio-sova sta postavila vprašanje pristojnosti glede odločanja o bolnišnici, župan Valenti pa je poudaril, da bi morali v zaključni fazi priprave novega urbanističnega načrta že razpolagati z zanesljivimi in dokončnimi podatki. Ravnatelj Zdravstvene ustanove Baratti je zelo podrobno pojasnil razloge (državni načrt zdravstva) dosedanjih ukrepov in dosežene rezultate ter predvidevanja za prihodnje, zlasti kar zadeva bolnišnice. Za Gorico naj bi zadostovala bolnišnica s 180 do 220 posteljami. Upoštevajoč te podatke, je selitev k usmiljenim bratom smotrna. Baratti si je s tem prislužil ostro kritiko poslanca Prestamburga, ki odločno zavrača tako možnost in ki v novi bolnišnici »evropskega tipa«, v sodelovanju s Šempetrom, vidi bodočnost. V razpravo je posegel tudi deželni svetovalec LD Gherghetta, ki je dejal, da »ve, da mnogi v Gorici nasprotujejo selitvi k usmiljenim bratom, vendar pa je ta možnost najustreznejši odgovor«. Postavil je tudi vprašanje ce- ne ob morebitnem odkupu. Po njegovem bi bilo 20 največ 25 milijard sprejemljiva cena. V razpravo so posegli še mnogi drugi, med temi pokrajinski tajnik CGIL Walter Papais, Id je, navezujoč se na izvajanje dr. Furlanisa, predstavnika Zdravstvene ustanove, o novi ureditvi in potrebah bolnišnic. Dejal je, da je na osnovi navedenih ugotovitev toliko bolj utemeljen predlog o gradnji povsem nove bolnišnice, ki bi ustrezala tudi predvidevanjem za prihodnje srednjeročno obdobje. Tudi Papais je poudaril potrebo po reviziji deželnega zakona št. 13. Krog posegov predstavnikov krajevnih uprav je zaključil tržiški župan Persi, ki je dejal, da ne gre zapraviti možnosti uporabe-denarnih sredstev. Na sliki (foto Bumba-ca) nekateri med udeleženci včerajšnjega srečanja V LD prevladala opredelitev proti selitvi splošne bolnišnice Različni pogledi na organizacijo zdravstva v Gorici razdvajajo tudi posamezne stranke, predvsem Forza Ita-lia in Severno ligo, v katerih se mnogi zavzemajo za selitev v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. Različni pogledi so se v minulih tednih pojavljali tudi med levimi demokrati, zlasti med go-riško in tržiško komponento stranke. Goriški tajnik Salomoni je zato sklical sestanek, ki so se ga udeležili tudi pokrajinski tajnik Pizzin, deželni svetovalec iz Tržiča Gherghetta, župan Starancana in referent za zdravstvo Nogherotto, tržiški tajnik LD Polimeno in pokrajinski tajnik CGIL Papais. V sporočilu za tisk piše, da so sprejeli nekaj jasnih opredelitev. Predlog selitve je neustrezen, ker bi stroški bili skoraj enaki kot za novo bolnišnico, rešitev pa neprimerno slabša. Zato naj se ohrani sedanji bolnišnični kompleks v Ul. Vittorio Ve-neto, tja naj se preselijo vse zdravstvene in upravne službe, kar bo omogočilo prodajo drugih poslopij. Predvideno deželno financiranje naj se uporabi za novo poslopje za storitve ob sedanji bolnišnici. Storitve, ki jih še nudi po pogodbi bolnišnica Janeza od Boga, in osebje le-te, naj prevzame Zdravstveno podjetje v lastno režijo. To je stališče, ki naj bi ga enotno zagovarjali LD (Pizzin je napovedal tudi tematsko sejo pokrajinskega vodstva), povedati pa gre, da je deželni svetovalec Gherghetta že sinoči na srečanju na pokrajini, o katerem poročamo tu zraven, še vedno bil za selitev k Janezu od Boga. TRŽIČ / STALIŠČE KOVINARJEV CGIL, CISL, UIL GORICA / KLUBI ALKOHOLIKOV Sindikati v ladjedelnici za reorganizacijo dela Poseganje po zunanjih podjetjih ni učinkovito Filmi in debate o alkoholizmu Nocoj v Kulturnem domu film »Dolce domani«, jutri Ulm tudi v Tržiču Sindikalno enotno predstavništvo kovinarjev FIM/CISL, FIOM/CGIL, UILM/UIL v tržiški ladje-delnci, ki je pred več kakor enim letom javno opozorilo na neustrezno organizacijo proizvodnje v ladjedelnici Finacantie-ri, zlasti kar zadeva oddajo del zunanjim izvajalcem, ponovno opozarja na to problematiko, ki je po njihovi oceni vzrok izgube konkurenčnosti. Vprašanja so danes še veliko aktualnejša kakor pred dobrim letom. Taka ugotovitev izhaja tudi iz ocene poslovanja podjetja Pincantieri, ki jo je opravil računski dvor. Ob rekordnem obsegu in vrednosti proizvodnje se je dobiček postopoma krčil in v lanskem (1998) letu ga sploh ni bilo. Po drugi strani se je večal obseg posojil. Po oceni računskega sodišča so takšen rezultat pridelali predvsem v obratih, kjer gradijo potniške ladje. Takšna, ne ravno pozitivna ocena, prihaja prav v trenutku, ko naj bi se začel postopek privatizacije. Po navedbah sindikatov, sta možni dve opciji. Lastništvo Fincan-tieri naj bi prešlo na ministrstvo za zaklad, skupaj z drugimi podjetji, ki naj bi jih prodali zasebnikom. Po drugi opciji naj bi lastništvo Fincantieri prepustili ustanovi Fin-tečna, ki naj bi upravljala vsa javna podjetja, ki niso namenjena privatizaciji, in ki naj bi jih verjetno postopoma zaprli. Sindikati so prav glede tega vprašanja že zaprosili za srečanje s predsednikom ustanove IRI. Tajništva sindikatov kovinarjev v zaključnem delu daljšega sporočila za tisk kritično odgovarjajo na jadikovanje tržiških trgovcev, da so bili učinki trinajste plače ti. zunanjih delavcev skromni. »Trgovci morda ne vedo, da večina teh delavcev sploh ne prejema 13. plače«, ugotavljajo sindikati. S tem v zvezi še poudarjajo, da ni mogoče zahtevati, da bi ti delavci, ki živijo v Tržiču v povsem neustreznih stanovanjskih in socialnih razmerah, na katere je doslej opozarjal edinole sindikat, preživljali daleč od doma še božične praznike in trosili v predragem Tržiču težko zasluženi denar. V četrtek so se začeli v goriškem Kulturnem domu filmski večeri združenja klubov alkoholikov na zdravljenju AGAT iz Gorice in to na specifično tematiko alkoholizma v sodobni družbi. Kot pove že sam naslov večerov*Alcol e celluloide 2«, nadaljujejo po uspehu podobnega lanskega ciklusa z raziskovanjem teh socialnih vprašanj. Predvajanjem sledijo debate na različne teme, ki jih ponujajo v premislek posamezni filmi: od vprašanja alkohola in družine, do medosebnih odnosov, itd. Prvi je bil v četrtek na sporedu film»Mosche da bar«(ZDA 96). Naslednje predvajanje bo nocoj, ko bo na vrsti film »Dolce domani« (Kanada 94); sledila bo projekcija filma »Nuvole in viaggio« (Finska 96) v sredo, 27. januarja, zaključek kineforuma pa bo v torek, 2. februarja, s filmom »Ladybird ladybird« (Velika Britanija 94). Pričetek projekcij je ob 20.30, vstop je brezplačen. Kot rečeno tokrat ni prvič, da skuša goriški Acat preko filma senzibilizirati javnost o tem vprašanju. Doslej so podobne pobude žele dobre uspehe. Lani so s podobnim načinom zbliževanja med alkoholiki na zdravljenju in preostalo družbo pričeli delovati v sami Gorici, letos pa so pobudo ponovili tako v Gorici kot tudi v Tržiču, kjer bo jutri ob 20.30 v občinskem gledališču na sporedu film Akija Kaurismakija »Nuvole in viaggio«. GORICA VITTORIA 1 17.45-20.15-22.30 »C’e post® per te«. Meg Ryan in Tom Hanks. VITTORIA 3 17.40-20.00-22.20 »Nemico pub-blico«. I. VVill Smith in Gene Hackman. CORSO Rdeča dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Lost in space«. Modra dvorana: 17.30- 19.45- 22.00 »Ronin«. I. Robert De Niro. Rumena dvorana: 16.45-18.30 20.15-22.00 »Z la for-mica«. KULTURNI DOM 20.30 »Dolce domani«. Film iz ciklusa ACAT, prost vstop. TR2IC EKCELSIOR 18.00 »Mu-lan«. Risani film Walt Di-sney prod. 20.00-22.00 »Paparaz-zi«. I. Christian De Sica in Massimo Boldi. H SPISKE VESTI OS JOSIPA ABRAMA V PEVMI vabi starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje ob vpisu otrok v 1. razred, ki bo v sredo, 20. januarja, ob 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOBERDOBU vljudno vabi starše otrok iz doberdobskega vrtca na informativni sestanek za vpis v 1. razred osnovne šole. Zbrali se bomo v sredo, 20. januarja, ob 17. mi v prostorih otroškega vrtca. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur) in uvod v PC (50 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. del-la Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. me. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE L TRINKA vabi starše učencev 5. razreda osnovne šole, ki bodo v prihodnjem šolskem letu 1999/2000 obiskovali srednjo šolo v Doberdobu, na informativni sestanek v četrtek, 21. t.m., ob 18. mi na sedežu šole v Doberdobu. S PRIREDITVE V FEIGLOVT KNJIZNia bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. mi lutkovna predstava Brundarija. Vabljeni so vsi mlajši in starejši obiskovalci knjižnice. KD KRAS DOL-POLJA-NE vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja v bivši osnovni šoli na Palkišču v Dolu v nedeljo, 24. januarja, ob 17. mi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo tradicionalno pustovanje v Gaglianu v soboto, 13. februarja. Zaželjene so maske: najlepše bodo nagradili. Prijave do 3. februarja na sedežu in pri poverjenikih. SKRD JADRO IZ RONK vabi v torek, 26. januarja, ob 20. uri v društveni sedež v Romjanu na večer s profesorjem Joškom Šavlijem iz Gorice, ki bo govoril na temo: O mitologiji Slovencev. Sezonsko znižanje moška . oblačila P^ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v dijaškem somu S. Gregorčiča v Gorici je odprta za učence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludoteka rezervirana za malčke iz otroških vrtcev (od 16. do 18. ure). KD O. ZUPANČIČ obvešča, da potekajo v domu A. Budala v Standrežu naslednji tečaji: naravni ples, stretching, jutranja telovadba, večerna sprostilna telovadba, ples in petje za osnovnošolske otroke. Prve štiri dejavnosti so namenjene odraslim. Informacije in prijave po telefonu 0481/537525. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da je na sedežu na razpolago za člane Koledar 1999, ki ga je izdalo društvo. DRUŠTVO TRZIC obvešča, da se je obnovila redna tedenska vadba v telovadnici OS v ulici Duca d’Aosta v Tržiču. Vesela druščina, ki skrbi za primerno razgibavanje in telesno kondicijo, se srečuje ob sredah med 18. in 19.30. Z veseljem bodo sprejeli nove člane in članice. 2. PUSTNI SPREVOD bo 14. februarja v So-vodnjah. K sodelovanju so vabljeni društva, skupine in posamezniki. Prijaviti se je treba najkasneje do 25. januarja pri Ladiju Boškinu (tel. 0481-882119) ali v madu ZSKD v Gorici (tel. 0481-531495), kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. s_______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti osebni potni list. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do konca januarja. PD RUPA PEC prireja izlet na sneg v Amoldstein (Podklošter) v nedeljo, 7. februarja. Za pojasnila Tanja Kovic, tel. 0481-882285. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALUORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI DANES - Iz Gorice: 8.30, Maria Luisa Monta-nari iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; 9.55, Bianca Sumelli iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 13.15, Aurelio Fa-mea iz splošne bolnišnice v Moš; 13.15, Nives Tums vd. Orzan iz splošne bolnišnice v Siovrenc. Iz Tržiča: 10.40, Antonio Bacciocchini iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 12.20, Giovanni Billoch iz splošne bolnišnice v cerkev v Ribiškem naselju pri Devinu in na pokopališče v Devinu. KOSOVA / SRBSKA OFENZIVA SE NA JUGU SE STOPNJUJE Srbske sile sedaj silovito napadajo še druge vasi na območju Račaka Srbske oblasti preprečile haaški tožiteljici Arbourjevi, da bi prekoračila kosovsko-albansko mejo Splošne diplomatske obsode ne bodo zaustavile srbskih tankov ne novega krvoprelitja PRIŠTINA - V vasi Racak na jugu Kosova, prizorišču petkovega pokola najmanj 45 Albancev, so vCeraj odmevali rafali iz avtomatskega orožja in streli ostrostrelci. Kot je sporočil »verifakator« O VSE Artur Marquard, ki je skupaj z albanskimi civilisti pred srbskim napadom zbežal iz Racaka, Srbsi sedaj simultano napadajo Se druge tri ali celo štiri vasi na tem območju. Medtem so uličice v središču Racaka videti izumrle, samo neki štiridesetletni Albanec je gledal iz hiše nasproti mošeje, kjer še vedno ležijo trupla 40 izmed najmanj 45 žrtev petkovega pokola. V Makedonijo je včeraj odpotovala tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour, ki se bo skušala prebiti v Racak. Tožilka haaškega sodišča je takoj po novici o pokolu v soboto sprožila preiskavo in od jugoslovanskih oblasti zahtevala »takojšen in neoviran« dostop na kraj pokola. Beograd od izbruha krize na Kosovu marca lani dosledno odreka vstop preiskovalcem sodišča OZN, češ da ni pristojno za Kosovo. To se je včeraj tudi zgodilo na mejnem prehodu Den Jankovič. Arbourjevi in spremstvu niso dovolili vsop v Kosovo, ker niso imeli na potnih listih veljavne vizume. Vsi poskusi, da bi obšli to »birokratsko« prepreko so bili zaman, Arbou-rjeva se je morala s svojimi vrniti v Skopje. Trupla umorjenih Albancev v mošeji v Račaku (telefoto Ap) NEW YORK, TIRANA, BEOGRAD, DUNAJ - Na zahtevo Albanije je vCeraj o pokolu v Racaku razpravljal Varnostni svet. Zaradi pro-srbskega zadržanja Rusije in podobnih kitajskih problemov, se bo vse končalo s splošno obtožbo,-od katere kosovski Albanci ne bodo imeli nobene koristi. Prav tako ne bodo imeli nobene koristi od predsinočnjega zasedanja zveze Nato. Osvobodilna vojska Kosova (UCK) je predsinočnje sklepe zveze ocenila kot popolnoma nesprejemljive, ker niso sprejeli odločitve o bombardiranju srbskih ciljev na Kosovu. »Člani zveze Nato so ponovno dokazali, da niso pripravljeni konkretno obsoditi Srbe za zločine, ki jih izvajajo v pokrajini z večinskim albanskim prebivalstvom.« UCK poziva vse albanske kosovske stranke, naj v teh tragičnih trenutkih strnejo vrste, tako da bodo kos novim izzivom in tragedijam. Odgovornost za pokol v RaCacu pa ne nosi samo Srbija temveč tudi tiste mednarodne sile, ki ne uresničujejo resolucij OZN je še poudaril UCK. Nekdanji upravitelj Evropske unije v Mostarju in odposlanec nemške vlade v BiH Hans Kosc-hnick pa se je predsinoCi zavzel za razporeditev kopenskih sil zveze Nato na Kosovu, kar naj bi bil edini način za dosego sprave med sprtima stranema. Hans Koschnick je obenem nasprotoval predlaganim letalskim napadom zveze Nato na cilje v Srbiji, Ceš da bi to pomenilo vojno. Koschnickova zamisel je edina pravilna, a od vseh najtežje uresničljiva. Beograd ne bi namreč nikoli dovolil, da bi tuji vojaki prispeli na njegovo ozemlje in z orožjem ločili sprte strani. Med drugim bi to onemogočilo Srbom, da bi nadaljevali s svojo »protigve-rilsko« strategijo, ki bo na Kosovu povzročila še toliko gorja. _____________LONDON / GLEDE DIPLOMATSKE IMUNITETE_____________________________ Sodniki lordske zbornice spet o Pinochetu Že 700.000 Evropejcev je podpisalo peticijo proti nekdanjemu čilskemu diktatorju LONDON - Sedem sodnikov britanske lordske zbornice je vCeraj dopoldne začelo ponovno obravnavo primera nekdanjega Čilskega diktatorja Au-gusta Pinocheta. Sodniki morajo ponovno odločiti, ali je Pinochet upravičen do diplomatske imunitete, ki bi ga varovala pred sodnim pregonom v tujini. Zaslišanja nasprotnikov in zagovornikov nekdanjega Čilskega diktatorja bodo najverjetneje trajala vsaj teden dni. Obravnavi bo prisostvoval tudi španski tožilec Baltazar Garzon, ki je zahteval izročitev diktatorja. (Telefoto Ap) Med drugim bodo sodniki, ki predstavljajo najvišjo sodno oblast v Veliki Britaniji, poslušali argumente mednarodne nevladne organizacije Amnesty hitemational ter petih drugih organizacij za varstvo človekovih pravic. Pred sodniki naj bi prav tako nastopili tudi družinski elani oseb, ki so v Času Pinochetove diktature med leti 1973 in 1990 izginile oziroma so bile žrtve mučenja. Medtem je peticijo, ki zahteva izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta Španiji, kjer naj bi mu sodili, podpisalo 700.000 Evropejcev. Peticijo, ki je v večini evropskih držav v obtoku vse od 16. oktobra lani, ko so Pinocheta aretirale britanske oblasti, je pripravil Čilski odbor za pravičnost, organizacija s sedežem v Veliki Britaniji, ki se zavzema za proces proti 83-letnemu Čilskemu generalu. Predstavnik omenjenega odbora, britanski laburistični poslanec Jeremy Corbyn je na novinarski konferenci pojasnil, da bodo peticijo predali tudi sodnikom, ki so zaceli ponovno obravnavo primera Pinochet. ____RUSIJA / DLJE ČASA V BOLNIŠNICI KOT ZA KREMELJSKIMI ZIDOVI Boris Jelcin spet v bolnišnici, tokrat zaradi čira na želodcu Ruski premier Primakov nadomešča predsednika v skoraj vseh zadevah MOSKVA - Potem ko so ruskega predsednika Borisa Jelcina (Ap) zaradi akutnega Čira na želodcu prepeljali v osrednjo moskovsko bolnišnico, je pozornost ruske in tuje javnosti znova usmerjena v Kremelj. Ruski premier Jevgenij Primakov je sicer izjavil, da se Jelcin počuti dobro in da njegovo zdravljenje ne ogroža stabilnosti države, kljub temu pa so se znova, kot že kar nekajkrat v zadnjih mesecih, pojavila vprašanja in pomisleki o Jelcinovem vodenju države. Po prvih zdravmiških preiskavah naj bi predsednika pozdravili le z zdravili, brez kirurškega posega. Sicer naj bi bilo predsednikovo zdravje zadovoljivo, v bolnišnici pa naj bi ostal dva do tri tedne. Ob vsakokratnih, vse bolj pogostih zdravstvenih težavah 67-letnega ruskega predsednika pridejo na dan pomisleki o tem, koliko lahko Jelcin pravzaprav Se vodi državo, pa tudi predlogi o vnovičnem oblikovanju položaja podpredsednika. Nedavno je takšen dvom oziroma potrebo po delujočem predsedniku države izrazil tudi vplivni moskovski Zupan Jurij Lužkov. Precejšnje zaupanje v državi sicer uživa seda- nji predsednik vlade Jevgenij Primakov. Vsakič znova se ob vprašanju, ah je predsednik še sposoben opravljati vse dolžnosti, omenja tudi možnost predčasnih volitev, čeprav se vse bolj približujejo že redne; napovedane so za junij 2000. Jelcin se z zdravstvenimi težavami soo-Ca že deset let. Novembra leta 1987 je bil veC tednov v bolnišnici zaradi težav s srcem, težave je imel tudi marca 1990. Zaradi »manjših težav s srcem« je moral Jelcin septembra 1991 začasno prekiniti delo, težave s srcem so bile tudi razlog za predsednikov odhod v bolnišnico julija in oktobra 1995. Junija 1996 je Jelcin odpovedal potovanja po državi v okviru predvolilne kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev, ker ga je doletela srCna kap. Novembra 1996 so mu med operacijo srca opravili petkratni bypass, v Kremelj se je vrnil konec decembra, že Cez dva tedna pa je zaradi pljučnice odšel v bolnišnico. Lani je imel težave z dihali, oktobra je zaradi bronhitisa skrajšal obisk v Kazahstanu, odpovedal obisk na vrhu EU-Rusija na Dunaju in nato zaradi splošne oslabelosti odšel v sanatorij. Nad južnim Balkanom pa se zgrinjajo temni oblaki splošnega spopada. Albanski Premier Pandeli Majko se je vCeraj sestal z voditeljem opozicije Balijem Beri-sho, da bi našli skupno strategijo za Kosovo. »Medtem ko nas Srbi pobivajo, ni nič Čudnega, da se midva rokujeva,« je pomenljivo navedel Majko. Albansko zunanje ministrstvo je poboj v nedeljo obsodilo kot »tipično fašistično dejanje šovinističnih velikosrbskih sil«. »To ni le nezaslišan zločin proti nedolžnim ljudem, temveč tudi zločin proti človeštvu in hud izziv mednarodne skupnosti,« dodaja. Vodja opozicije Šali Berisha pa je prebivalce pozval, »naj se pripravijo na vojno proti Srbom na življenje ah smrt«. Zahodni zavezniki pa bodo danes poslali v Beograd poveljnika zveze Nato za Evropo ameriškega generala Westleyja Clarka in predsednika vojaškega odbora zveze, nemškega generala Klausa Naumana. Visoka oficirja bosta bržkone Miloševiču zagrozila, da mora spoštovato obveze, ki jih je 25. oktobra sprejel z ameriškim posrednikom Holbrookom, v nasprotnem primeru bo morala zveza drugaCe ukrepati. Kako ni jasno nikomur. Se vedno velja »orden aet« o letalskem napadu na srbske cilje, a poznavajoč Natove mehanizme, bo treba tedne in tedne Čakati preden se kaj takega zgodi, med drugim so na Kosovu »verifika-torji« OVSE, ki bi takoj postali srbski talci. Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je vCeraj zagotovil, da bo Italija stala ob strani zvezi Nato. Da je položaj skrajno nevaren, se morda zavedajo samo Američani. 2e v nedeljo je Šefica ameriške diplomacije Albrightova stopila v stik z zunanjimi ministri Italije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Norveške. Telefonirala je tudi svojemu ruskemu kolegu Igorju Ivanovu. Sedaj bomo priCa romanjem v Beograd. VCeraj se je s srbskim predsednikom Milutinovičem in z zunanjim ministrom Jovanovičem pogovarjal italijanski podtajnik pri zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri. Danes pričakujejo v Beogradu nekega ruskega po-dministra. Medtem je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi najodločneje obsodila zločin v Racaku, isto je storila evropska »trojka«. Miloševič pa je premeten pokeraš, da bi se menil za te besedne grožnje, saj so vCeraj Srbi kot nezaželjeno osebo proglasili voditelja verifikatorjev OVSE VVilliama VValkerja. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ENERGETIKA / V OKVIRU ŠIRŠEGA GOSPODARSKEGA OBISKA V SLOVENIJI Družbi Eni in Petrol podpisali pismo o naftovodu Čmo-Jadransko morje Nadaljevanje pripravljalne faze za projekt, ki je vreden 2.000 milijard lir LJUBLJANA - Predsednik italijanske naftne družbe ENI Gugliel-mo Moscato in predsednik uprave delniške družbe Petrol Janez Lotrič sta včeraj v prostorih Petrola podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nadaljevanje izvajanja projekta SEEL oziroma na Petrolovo sodelovanje pri izdelavi operativne Študije o tehničnem, ekonomskem in finančnem vidiku celotnega projekta, ki predvideva vzpostavitev naftovodne povezave med Cmim in Jadranskim morjem oziroma med terminali v romunski Konstanci in v Trstu oziroma v hrvaškem pristanišču Omišalj. Pobudnik projekta SEEL je Eni, naftovod pa nameravajo speljati od Romunije prek Madžarske, Hrvaške in Slovenije do Italije. Nje- gova zmogljivost bi bila več kot 30 milijonov ton nafte letno, oskrboval pa bi vse rafinerije navedenih držav in tako v veliki meri razbremenil tovrstni promet po Sredozemskem morju. Petrol se je s podpisom pisma o nameri obvezal, da bo Eniju posredoval vse potrebne podatke za kakovostno presojo o tem, ah in v kolikšni meri je projekt izvedljiv. Eden od ključnih elementov pri odločitvi za realizacijo projekta bo poleg ekonomskega dela študije namreč tudi ocena posledic poseganja v okolje. Preliminarne študije v zvezi s projektom SEEL so v Eniju pripravili že leta 1997, do danes pa so bili rezultati teh študij posameznim naftnim družbam in vladam omenjenih držav tudi, že predstavljeni. Projekt SEEL, ki ga italijanska vlada izrazito podpira, je bil zaradi njegovega geopolitičnega, ekološkega in splošnega gospodarskega pomena deležen precejšnje pozornosti tudi v ostalih štirih državah. Skupna investicija v ta projekt je ocenjena na 1, 3 milijarde dolarjev ali približno 2.000 milijard lir. Naslednji korak pri njegovem uresničevanju je operativna nadgradnja študije, ki bo vključevala tudi tehnični, ekonomski, finančni in pogodbeni vidik projekta. Ta študija bo predvidoma izdelana v roku 12 mesecev, kar pomeni, da bi bilo leta 2000 mogoče začeti gradnjo, leta 2002 pa bi steklo komercialno poslovanje naftovoda. V okviru enournih pogovorov, ki so sledili podpisu pisma o nameri, so se člani uprav obeh naftnih družb pogovarjali tudi o nadaljevanju in poglobitvi siceršnjega poslovnega sodelovanja med Enijem in Petrolom. Eni se po besedah svojega predsednika Moscata kandidira za vodjo projekta o transportu surove nafte s Črnega morja proti zahodu, pri čemer računa na sodelovanje vseh držav, po katerih ozemlju bo naftovod potekal. Pomembno je tudi, da bo infrastruktura valorizirala že obstoječa terminala v Omi-šlju in v Trstu, še posebnoglede na dejstvo, da je Trst s čezalpskim naftovodom povezan tudi z nemškim Ingolstadtom. (STA/CR) ECOFIN / PRVI SESTANEK FINANČNIH MINISTROV EU Belgija uradno predlagala anticipacijo kroženja evra Evropska centralna banka in komisija sta skeptični zaradi tehničnih težav tiskanja 13 milijard bankovcev BRUSELJ - V Bruslju so se včeraj na prvem zasedanju v letu in na prvem srečanju pod nemškim predsedovanjem sestali ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance (Ecofin). Zasedanje je bilo v prvi vrsti posvečeno dogovarjanju o reformi finansiranja skupnih politik Evropske unije, kot jih začrtuje Agenda 2000, začeli pa so tudi razpravo o programih članic EU za proračunsko stabilnost. Vse članice so programe Evropski komisiji predložile do prve polovice januarja, prva pa bosta v obravnavi avstrijski in irski. Po nekaterih informacijah naj bi ministri govorili tudi o predlogu za preložitev roka za dokončno ukinitev prosto-carinske prodaje v EU. Po odločitvi iz leta 1991 morajo članice EU tovrstne prodajalne zapreti do 1. julija letos, na dunajskem vrhu pa so voditelji petnajsterice nakazali na možnost preložitve roka. Taksna odločitev bi morala biti sprejeta soglasno, zaenkrat pa ji močno nasprotujeta Danska in Švedska. Ministri EU za gospodarstvo in finance so seveda govorili tudi o brazilski finančni krizi. Tema je bila na dnevnem redu ločenega zasedanja ministrov enajstih držav, ki so uvedle evro in ki se sestajajo pred srečanjem vseh petnajstih ministrov. Na dnevni red zasedanja je prišla tudi belgijska pobuda, naj države, ki so uvedle evro, bankovce in kovance skupnega denarja dajo v obtok že pred letom 2002. Belgija je svojo pobudo včeraj uradno predstavila, njen finančni minister Jean-Jacques Viseur pa je kolegom predlagal, da bi evro dali v obtok že oktobra 2001. Predlog je utemeljil z razlago, da bo s tem izpolnjeno pričakovanje državljanov, ki vedo, da je bil skupni denar uveden, vendar ga v praksi ne uporabljajo. Luksemburški premier in minister Jean-Claude Juncker je izjavil, da predlogu »ne nasprotuje«, vendar je opozoril na tehnične ovire, na katere bi pri tem utegnile naleteti večje članice EU. Članice so namreč same zadolžene, da natisnejo in izdelajo toliko bankovcev in kovancev, kolikor jih potrebujejo, kar je zanje precejšen zalogaj, ki terja čas. Na tehnične probleme opozarjata tudi Evropska centralna banka, ki je naročila 13 milijard bankvcev, in Evropska komisija.Komisar za finance Yves-Thibault de Silguy je dejal, da komisija ob močni politični volji predčasni uvedbi bankovcev in kovancev ne bo nasprotovala, vendar se mora o tem petnajsterica odločiti soglasno. Na Evropski komisiji so sicer pred kratkim menili, da bi bila bolj realna možnost krajši čas kroženja nacionalnih valut vzporedno z evrom. Zaenkrat je predvideno, da bo obdobje, ko bodo v uporabi oboji bankovci in kovanci, trajalo Sest mesecev, do 1. julija 2002, na komisiji pa govorijo o možnosti, da bi čas skrajšali na nekaj tednov. Brazilski učinek včeraj potisnil trge navzgor MILAN - Učinek brazilske krize je - po začetku tedna na finančnih trgih sodeč - zdaj ravno nasproten kot pretekli teden: odločitev vlade o nadaljevanju v petek odločenega drsečega tečaja reala je dalo včeraj novega kisika tako borzi v Sao Paulu kot mednarodnim trgom, posebno v Evropi, kjer so pridobili dva do tri odstotke. Indeks Mibtel na milanski borzi je sestanek končal z napredkom za 2, 35%, rekordni dvig pa je s skoraj 5% doživela borza v Madridu, saj je Španija posebno občutljiva za dogajanja v Latinski Ameriki. Gibanje trgov v tem nevarnem obdobju brazilske krize pozorno spremlja tudi Evropska centralna banka, katere predsednik Wim Duisenberg je včeraj na avdiciji v evropskem parlamentu izključil možnost nepričakovanih strmoglavljenj evropskih borz. Zaenkrat namreč kljub rasti indeksov ni videti znakov Spekulacije, ki bi lahko privedla do destabilizacije trgov. Tudi Renault se zanima za nakup Nissana PARIZ - Po besedah predstavnikov Renaulta namerava ta francoski avtomobilski proizvajalec v okviru širitve na azijski in severnoameriški trg kupiti 20-odstotni delež japonskega izdelovalca avtomobilov Nissan Motor Go. Kot je slišati zadnje dni, pa se za Nissan zanimajo tudi nekatera druga podjetja, med njimi Ford in Daimler Chrysler. Predstavniki Renaulta so na govorice o več možnih interesentih odgovorili z odobravanjem, saj kot sami pravijo, skupno sodelovanje v Nissanu ni izključeno. Renault v nasprotju s Fordom doslej še ni gospodarsko sodeloval z Nissanom. Po uspešnem lanskem letu načrtuje Renault za letos širitve tudi v vzhodno Evropo. Po besedah predstavnikov Nissana je zanimanje različnih izdelovalcev avtomobilov dobrodošlo, zato bodo pri Nissanu z veseljem sprejeli kakršnekoli ponudbe. (STA/AP) Tekma za prevzem švedske Scanie HAMBURG - Za prevzem švedskega proizvajalca gospodarskih vozil Scania se potegujejo kar tri podjetja, in sicer Volvo, Renault in Volksvvagen. Kot je včeraj poročal Financial Times, je mogoče celo skupno vlaganje vseh zainteresiranih podjetij. Švedski izdelovalec avtomobilov Volvo je v tekmo stopil s petkovim nakupom 12,9-odstotnega deleža Scanie, ki mu je prinesel 13, 5 odstotka glasovalnih pravic oziroma večinski delež. V primeru, da Volvo svoj oddelek osebnih vozil proda Fordu ah Fiatu, bo švedsko podjetje sposobno nakupa Scanie, s čimer bi Volvo/Scania postalo največji proizvajalec gospodarskih vozil v Evropi in drugi največji proizvajalec teh vozil na svetu. Volvo je namreč lani prodal 83.279 tovornjakov, kar je 21-odstotno povečanje, Scania pa 41.360 tovornjakov oziroma 8 odstotkov več kot predlani. Volksvvagen in Scania sicer že več let sodelujeta pri uvozu in distribuciji tovornjakov na Švedskem, zato so predstavniki obeh podjetij že predlani razpravljali o morebitnem strateškem povezovanju na področju gospodarskih vozil. (STA/dpa) Slovenija: novembra lani 14,5% brezposelnosti LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo novembra lani 871.006 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 744.331, kar je za 0,1% več kot oktobra in za 0, 3% manj kot novembra lani, so izračunah v državnem uradu za statistiko. Stopnja registrirane brezposelnosti je novembra znašala 14, 5%, kar je za desetinko odstotne točke manj kot mesec prej. Novembra lani je bilo registrirano 126.675 brezposelnih oseb, kar je za 0,1% manj kot oktobra in za 0, 2% več kot novembra 1997. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v prvih enajstih mesecih lani znašala povprečno 14, 5%, je bila novembra pri moških 13, 3-odstotna, pri ženskah pa 16-odstotna. V enajstem lanskem mesecu je bilo zaposleno 656.668, samozaposlenih pa 87.663 oseb. Število prvih se je povišalo, drugih pa znižalo. Zaposlenih je bilo namreč novembra za dve desetinki odstotka več kot oktobra, v primerjavi z novembrom leta prej pa se njihovo število povečalo za 0,4%. Samozaposlenih pa je bilo glede na mesec prej za 0, 2% manj, glede na november 1997 pa za kar 5,6% manj. (STA) TEČAJNICE 7 EVRO= 1.936. 1 EVRO= 1.936,27 LIRE 18. JANUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 18.01. 15.01. ameriški dolar 1,1612 1,1626 japonski jen 132,90 131,74 grSka drahma 323,50 324,95 danska krona 7,4431 7,4441 Švedska krona 9,0930 9,1570 britanski funt 0,70130 0,70370 norveška krona 8,6575 8,7150 čeSka krona 35,615 35,860 ciprska lira 0,58163 0,58187 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,78 253,34 poljski zlot 4,0667 4,2000 slovenski tolar 189,3639 187,1333 švicarski frank 1,6004 1,5984 kanadski dolar 1,7717 1,7796 avstralski dolar 1,8292 1,8388 novozelanski dolar 2,1671 2,1582 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 18. JANUAR 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka Španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,1692 1,1510 britanski funt 0,7066 0,6927 švicarski frank 1,6124 1,5793 danska krona 7,5789 7,2929 norveška krona 8,8276 8,4318 švedska krona 9,2983 8,8535 kanadski dolar 1,7987 1,7325 grška drahma 339,85 295,82 japonski jen 136,87 128,59 avstralski dolar 1,9130 1,7870 slovenski tolar 193,72 188,08 hrvaška kuna 8,0719 7,3104 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST_______ KMEČKA BANKA GORICA 18. JANUAR 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,1693 1,1687 1656 1686 britanski funt 0,7125 0,6959 2718 2782 kanadski dolar 1,7972 1,7555 1077 1103 japonski jen 134,0406 130,9638 14,45 14,78 švicarski frank 1,6234 1,5859 1193 1221 norveška krona 8,8082 8,6099 219,82 224,89 švedska krona 9,2244 9,0104 209,91 214,80 grška drahma 328,5252 320,8133 5,89 6,04 danska krona 7,5649 7,3892 255,96 262,04 avstralski dolar 1,8511 1,8085 1046 1071 slovenski tolar 190,77 187,98 10,15 10,30 hrvaška kuna 8,00 7,45 242 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 18. JANUAR 1999 INDEKS MIB 30:+2,41% delnica cena € var.% delnica cena € var. % ALITALIA 3,388 +4,18 ITALGAS 5,188 +6,18 ALLEANZA 12,061 +6,20 MEDIASET 8,367 +6,87 COMU 5,864 +8,13 MEDIOBANCA 11,099 +7,41 BCA Dl ROMA 1,442 +9,32 MEDIOLANUM 6,844 +6,57 FIDEURAM 5,858 +6,41 MONTEDISON 1,048 +5,94 INTESA 4,969 +3,19 OLIVEni 3,200 +1,45 BENETTON 1,579 +4,36 PARMALAT 1,432 +3,61 COMPART 0,652 +5,30 PIRELLISPA 2,544 +5,34 EDISON 10,962 +5,60 RAS 11,455 +5,52 ENI 5,373 +1,58 ROLO BCA 1473 22,750 +5,42 FIAT 3,018 +4,46 SAIPEM 3,255 +0,15 FINMECCANICA 0,947 +7,58 SAN PAOLO IMI 15,249 +7,70 GENERALI 37,860 +4,73 TIM 5,581 +6,84 HDP 0,577 +1,85 TELECOM ITA 8,065 +5,72 INA 2,213 +4,19 UNICREDIT 4,766 -0,41 ljubljanska banka Podružnica Milano Drevi v tržaški Mieli slovenski film Brezno Slovenski film je od prve izvedba stalni gost mednarodnega filmskega festivala Alpe Adria Cinema, ki se v teh dneh (do nedelje, 24.1.) odvija v tržaškem gledališču Miela. Prireditelji te vse bolj odmevne filmske prireditve so letos za tekmovalno selekcijo izbrali film Igorja Šmida Brezno. Film bodo predvajali ob 20.uri. Pred tem si bodo lahko gledalci ogledali kratkometražni film Koromandija slovenske ustvarjalke Koro- mandija. Oba filma bosta v slovenskem izvirniku s podnaslovi v italijanščini in v angleščini. Ob 22.uri bo na sporedu bosansko-hercegov-ska filmska produkcija. Predvajali bodo celovečerni film Pismo glava znanega sarajevskega režiserja Bata CengiCa, ki so mu v Trstu svoj čas že posvetili retrospektivo. Film Pismo glava je za Trst vsekakor novost. Na sliki: prizor iz filma Brezno. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich V petek, 22. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Albertom Dohmenom«. V ponedeljek, 25. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Stefanio Donzelli«. Gledališče Rossetti Od danes, do 24. januarja bo Stalno gledališče iz Abrucov podalo Pirandellovo komedijo »Gosi e (se vi pare)«. Režiser Lorenzo Salveti. Predstave: danes, 19. jan. ob 20.30, jutri, 20. jan. ob 16.00, 21., 22. in 23. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. jan. ob 16.00. V torek, 26. januarja ob 20.30, v sredo, 27. januarja ob 16.00, 28., 29. in 30. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 31. januarja ob 16.00, bo Novo gledališče - Diana Orsi podalo delo Peppina De Fi-lippa »Don Raffaele il trombone cupido scherza e spazza«. Režija Silvio Orlando. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Od 29. januarja do 7. februarja, George Bernard Shaw »La professione della signora VVarren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. 21. in 22. januarja ob 20.30 ter 23. januarja ob 16.30, Vittorino Andreoli »El mato«. V nedeljo, 24. januarja ob 11. uri otroška predstava »I tre porcellini«. Slovensko stalno gledališče Gledališče Cristallo Komedija Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca. Predstave bodo: danes, 19. januarja ob 20.30 Red A in F, jutri, 20. januarja ob 20.30 Red D in v Četrtek, 21. januarja ob 16.00 Red C. Krožek »Assicurazioni Generali« Danes, 19. in jutri 20. januarja ob 18.00, Giuseppe O. Longo »L’ultimo pezzo e in cucina«. NABREŽINA Gledališka dvorana (občinski trg) V nedeljo, 24. januarja ob 17. uri bo gledališče La Contrada podalo delo »Nagajiva princesa«. TRŽIČ Občinsko gledališče Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo v Četrtek, 21. januarja ob 20.30 predstavil Alessan-dro Bergonžoni. PORDENON Bivši samostan sv. Frančiška Jutri, 20. januarja ob 19.30 in ob 22.00, gledališče Arca Azzurra predstavlja »Le voci«. Režija Ugo Chiti. V soboto, 23. januarja ob 19.30 in ob 22.00 Beppe Arena »Onde riflesse«. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 27., 28., 29., 30. in 31. januarja bo Piccolo Teatro di Milano podalo delo »La grande fnagia«, pravljico v treh dejanjih E. De Filippa. Režiser Giorgio Strehler. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij V Četrtek, 21. januarja ob 19.00 večer z gostom -portoroški duhovnik oce Franc. V petek, 22. januarja ob 18.00 in 20.30 komična drama »Življenje je lepo«. Režija Roberto Benigni. V soboto, 23, januarja ob 20.30, gledališka predstava s SSG iz Trsta z delom »Master Class«. Režija Vito Taufer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 21. in 23. januarja ter 5. februarja vedno ob 20. uri. 28. januarja ob 20.00 premiera: Samuel Beckett, »Konec igre«. LJUBLJANA Mestno Gledališče 19., 20., 21., in 22. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V soboto, 23. januarja ob 19.30, Tone Partljič »Stajere v Ljubljani«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA « GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 19. jan. ob 20.30, v Četrtek, 21. jan. ob 20.30, v soboto, 23. jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob 16.00, v torek, 26. jan. ob 20.30, v Četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00, »Salome« Riharda Straussa. Gledališče Rossetti Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 25. januarja ob 20.30 nastop Tria iz Parme. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) Danes, 19. januarja 1999 ob 20.30 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershvvin, Hmeljak. Športna palača (čarbola) V petek, 29. januarja dobrodelni koncert, ki ga bo imel Luca Carboni ob 5. obletnici smrti Marka Lucchetta, Saša Ote, Darija D'Angela, Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 22. januarja ob 20.30 nastop sopranistke Eteri Gvazava na klavir jo bo spremljal Charles Spencer. GORICA Avditorij furlanske kulture Danes, 19. januarja ob 11. uri, poje pevski zbor gledališča Verdi iz Trsta. SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 25. januarja, nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. januarja ob 20. uri, svet in mi, latinski zvoki Vlade Batista. Sodeluje orkester Ocho Rios. V sredo, 27. januarja ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani nastop Simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V torek, 26. januarja ob 20. uri, bo v viteški dvo- rani, Četrti koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«. Godalni kvartet Tartini, Harald Schonevveg, viola, Igor Mitrovič, violončelo. DOBROVO Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja ob 20. uri nastop Tria Luvvigana. ______________KOROŠKA__________________ CELOVEC Mestno gledališče 20., 23., 26. in 28. januarja ob 19.30 - La clemen-za di Tito (opera - W. A. Mozart). 21. in 29. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera -G. Verdi). 22., 24., 28. in 30. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - E. Kalman). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoCe ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Umik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. APT (Ul. san Nicold, 20): Cesare Serafino, razstavlja do 23. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih pa je razstava zaprta. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do 10. februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure. Art Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 23. januarja, grafična razstava italijanskih umetnikov. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 ter od 16.30 do 19.30. Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30. NABREŽINA V Kamnarski hiši Iga Grudna (Nabrežina 158) bo v petek, 22., soboto, 23. in v nedeljo, 24. januarja na ogled razstava z naslovom Kreativne Silnice. Razstavljajo elani KUD Magnet. Urnik: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Otvoritev bo v Četrtek, 21. januarja ob 20. uri. GORICA Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v četrtek, 21. januarja ob 18. uri odprtje študijske razstave Jožefa Petkovška »Podvojene slike«. Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): v sredo, 20. januarja, ob 12. uri odprtje razstave »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Iz sveta živali: Gos TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 . 9.55 11.30 11.35 12.25 13.00 14.05 15.00 15.45 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.05 23.10 0.10 0.40 1.10 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Tv film: Charlie & Louise (kom., Nem. '93, i. Floriane Eichron) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II tocco di un ange- 10 (i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet -Divja Afrika Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Robinson, Princesa Sissi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: La Zingara Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik Nan.: Primer za Schvvar-za (i. Klaus VVennemann, Rainer Grenkovvitz) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: 11 grillo, 1.05 Aforizmi Sottovoce - Potihoma V RAI 2 7.00 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.45 0.40 Variete za najmlajše; vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali (vodi R. Dell’ Abate) Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Squadra Speciale Cobra Loto ob osmih Dnevnik TV film: La vita che verra (kom., It. ’98, i. V. Golino, S. Dionisi, 3. del) Aktualno: Pinocchio Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme Glasba: Umbria Jazz ’98: Rollins e Trio Konitz Mk RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Komični filmi C. Chaplina Film: Lo scatenato (kom., It. ’68, i. V. Gas-sman, M. Hyer) Zgodovina smo mi Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Oddaja o izginulih osa-beha: Chi 1’ ha visto? Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabeta ita-liano Tgr - Sredozemlje Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario Film: La notte del dodi-cesimo anno (dram., ’95) gg RETE 4 ITALIA 1 {r* Slovenija 1 ff* Slovenija 2 Nad.: Un volto, due don- ne, 6.50 Regina Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum ŠE Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La madre dello sposo (kom., ZDA ’51) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: Faccia di rame -Renegades (krim., ZDA ’89, i. K. Sutherland) Film: (Juattro bravi ra-gazzi (dram., It. ’93, r. C. Camarca, i. M. Placido) Pregled tiska Film: Un giorno nella vita (dram., ZDA ’90) CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20,00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Nonno Feli-ce Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: La scala p er il paradiso (dram., ZDA ’98, i. Barbara hershey, VVilliam Peterson) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Doppio segreto (kom.. It. ’98, i. Anna Ga-liena, Antonio Catania, Andrea Ferreol, 1. del) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street 6.10 6.40 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 23.05 0.05 0.55 2.30 Nan.: Happy Days Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: L’ avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA ’55, i. Clark Gable, Susan Hayward) Šport studio, 12.25 Odprti studio Nan.: Baby Sitter Risanke Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills (i. Ja-son Priestley) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: Plavolaska za oCe-ta, 19.30 Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Gornici (vodi Se-rena Dandini) Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Odprti studio, 0.15 Fatti e misfatti, 0.25 Šport SP v smučanju Film: lo, Emmanuelle (erot., It. ’69, i. E. Blanc) # TELE 4 13.30 15.05 17.30 20.30 21.30 23.58 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Rokomet: Genertel Trie-ste - Modena Živali in narava Akjtualno: Quadrato Nan.: Get Smart, 0.49vA-gente speciale (•) MONTECARLO Q 19.45, 22.45, 1.40 Dnev-I nik, 12.30, 20.10 Šport M Specialmente Tu y Nan.: Quincy M Film: Ragazza cinese ■ (vojni, ZDA ’42) ■Milil Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: Corleone (dram., It. ’78, i. G. gemma) Šport: Crono Film: Amore e desiderio (dram., ZDA ’63) 18.00 20.35 23.00 23.35 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni Tacek: Terasa, 9.50 nan.: Pustolovščine (Nova Zelandija, 18. ep.), 10.20 Recept za zdravo življenje, 11.10 Trik trak, 11.40 Parda plesa Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Thobias Moretti) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Ljudje in zemlja, 14.00 Gore in ljudje, 14.50 Omizje: Kam in kako z odpadki Med valovi Po Sloveniji Zlatko Zakladko: Palačinke Nad.: Dobri duh iz Avstralije (Avstral., 2. del) Obzornik, vreme, šport Dok.: Nadzvočni dolenjski metulji Risanke TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Učitelj (Francija, 12. epizoda) Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Spori, marketing Drama: Der Letze Kurier (M. Seelig, Nemčija, 1. del) Dok. oddaja: Pisatelj Francois Mauriac (Fr.) Dokumentacije: Nadzvočni dolenjski metulji (pon.) 8.45 9.00 10.00 10.30 11.20 12.15 12.45 14.15 15.10 16.15 18.00 19.00 20.00 21.35 22.00 '23.50 23.45 Teletekst Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Zamudniki (Avstral. 19. ep.) Tedenski izbor Nan.: Zenska mojega življenja (zadnja, 11. ep.) Gospodarska panorama: test in atest Cik cak Studio City Štafeta mladosti TV prodaja Film: Grenki mesec (Fr,-VB) Nad.: Gospa svetovalka (Fr., 5. del) Pomp kviz Košarka: Pivovarna Laško - Slask (pokal Saporta) Generacije znanosti Film: Let mrtve ptice (Slovenija 1973, r. Ži-vojin Pavlovič, i. Arnold Tovornik, Majda Grbvac, Polde Bibič) Svet poroča Koper 1 Euronevvs Otroška oddaja: Gugalni- TV PRIMORKA Vatikanski muzeji Na naslovni strani Evropski kulturni maga- zin: Aliča Fm 17.00 Videostrani Program v slovenskem je- Videospot dneva ziku: Evropa in mi Ples na vodi Primorska kronika ram Športni ponedeljek Tv Dnevnik, vreme, šport Adrenalin za vsak dan: Gugalnica Jadralno padalstvo Dokumentarec Videostrani Globus, 21.15 Pogovorimo Dnevnik, vreme se o... Misel dneva TV Dnevnik Policija svetuje Košarka: Pivovarna Klepet o glashi z J. Svete Laško - Slask Wroclaw Nad.: Sosedje (116. del) (pokal Saporta) Oddaja za zamejce v Ita- Pallacanestro Gorizia - liji: Med Sočo in Nadižo termal Imola (IP) Dnevnik TV Primorka Vsedanes - Tv Dnevnik r "\ Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7,20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Draga 98; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 23. del); 9.30 Revi-val, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A, Lupine); 12.40 VS Sovodenjska dekleta; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18,00 Igra: Na molu San Carlo (V. Mdderndorfer, r. M. Sosič); 18.40 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; Prenos RS; 20.00 Večmi pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0:00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o.,,; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 0 manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.0), 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.0), 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vročer hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22,00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18,00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; , 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Elektroakustična glasba; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, lil. del Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TV A 20% Cena: 1.500 LIT-100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP SL 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 6 66 666 TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA na % K ’6a:: C VREMENSKA SLIKA Nad Severnim Atlantikom,deloma nad zahodno Evropo in Skandinavijo je ciklonsko območje, drugod nad Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Nad našimi kraji se zadržuje topel in razmeroma suh zrak. 990 980 HH:, 6 MMi 1000 - m°S» "HrP čh, iNOOHoi!"1'".?4" %n B!'US *" VARŠAVA -2/9 o oKIJEV -/- DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.13. MORJE > DUNAJ -2/4 ' LJUBLJANA -3/3 ° BEOGRAD 3/11 / 2/8' vyx ° S^UT -/- OSOFIJA -1/2 ^ z '\.ATENES/Xni . DANES TRB12 > CELOVEC 0-8/1 <5 1/10 o OVIDEM 1/10 KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -8/2 O KRANJ GRADEC -5/4 O S. GRADEC -8/1 <55 MARIBOR 3-5/6 o PTUJ M. SOBOTA ° W- S CELJE 0-5/4 „ < GOBICA^ o „N. GORICA .1/10 LJUBLJANA -1/10 TRST 0/11 s> PORTOROŽ POSTOJNA 0-5/5 KOČEVJE . O -N N. MESTO -4/4 O ZAGREB -4/4 _ UMAG Pretežno jasno bo z jutranjo meglo po nižinah. Na Primor-skembo zapihala šibka burja. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno bo po nekaterih nižinah megla. Ob severnem Jadranu bo zapihala šibka burja. Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 10.54. PLIMOVANJE Danes: ob 4.16 najnižje -18 cm, ob 9.56 najvišje 45 cm, ob 16.40 najnižje -63 cm, ob 23.20 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.57 najnižje -18 cm, ob 10.33 najvišje 40 cm, ob 17.13 najnižje -59 cm, ob 23.56 najvišje 41 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ Morje mirno, temperatura morja 9 stopinj C. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE Titan eksplodiral zaradi načete žice CAPE CANAVERAL - V ZDA so objavili poročilo preiskovalne komisije o vzroku lanskoletne eksplozije nosilne rakete titan 4A. Nesrečo je zakrivila okvara na električni napeljavi rakete. Raketo, stala je 344 milijonov dolarjev, s 700 milijonov dolarjev vrednim vojaškim satelitom, je 12. avgusta lani, skoraj 5200 metrov nad tlemi, razneslo v 42. sekundi po vzletu iz oporišča ameriškega vojaškega letalstva Cape Canave-ral na Floridi. Ostanki rakete in satelita so padli v Atlantski ocean, kakih pet kilometrov od floridske obale. Med nadzorom pred poletom so našli in odpravili 44 napak na električni napeljavi, a poškodbo na vodu za krmiljenje rakete so prezrli. Zaradi tresljajev med izstrelitvijo je prišlo do prekinitve napajanja krmilnega sistema, raketa se je nagnila in sprožila samodejni sistem za samouničenje. Višino nastale škode presega le izguba raketoplana Challen-ger, vrednega dve mi- lijardi dolarjev, pred trinajstimi leti. V takratni nesreči je izgubilo življenje sedem ameriških astronavtov. Titan 4A, različica najmočnejše klasične ameriške nosilne rakete titan 4, bi morala utiriti pet ton težak vojaški satelit, ki ga je izdelala družba Lockheed Martin. S satelitom so nameravali z višine 35.680 km nad ravnikom prisluškovati vladnim in vojaškim zvezam v žariščih napetosti v Rusiji, Iraku, Indiji in Pakistanu. (STA) NEW YORK - Enojajčni dvojčici Yaney Rosa-rio in Quelia Nova sta si doslej delili večino stvari v življenju - tudi isto porodno sobo. Devetindvajsetletni sestri iz New Yorka sta prejšnji teden rodili na isti dan, le s triurno razliko. Ko je Yaneyin mož Juan po rojstvu sina Juana mlajšega poklical svakinjo Quelio, da bi jo obvestil o veselem dogodku, mu je ta povedala, da ima popadke in da je ravno na poti v porodnišnico. Pri porodu ji je pomagala babica Anne Jacob-son, ki je tudi sama dvojčica. Quelia je rodila deklico. (STA/AP) Zobozdravnik plaši bolj kot pajki DUSSELDORF - Strah pred zobozdravnikom je mnogo večji kot strah pred pajki in kačami, so v neki študiji ugotovili psihologi z univerze v Diisseldorfu. Pri zobozdravniškem strahu je potrebnih pet terapevtskih ur več, je povedal profesor psihologije Reinhard Pietrowsky. Za zdravljenje strahu pred določenimi živalmi je v povprečju potrebnih 25 ur terapije. Panika pred zobozdravniškim svedrom grabi dva do tri odstotke prebivalstva, a le redki se odločijo za zdravljenje. Raziskovalci so 21 bolnikom v raziskavi prikazovali slike iz zobozdravniške ambulante in slike z naravnimi motivi. Na osebno sliko strahu so se bolniki navadili kasneje, kot so jo sprejeli bolniki, ki se bojijo kač ali pajkov. Psihologi zobozdravnikom priporočajo, da bolnike pred posegom pustijo Cimdalj le sedeti na stolu, da se lahko soočijo s situacijo. (STA/dpa) Sam se je proglasil za najlepšega LONDON - Joe Blackvvood meni, da se mora nujno vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov, in sicer kot najlepši moški na svetu. Devetindvajsetletni Študent psihologije in nekdanji boksar je prepričan, da ni nikogar, ki bi mu bil kos po lepoti. Tudi ne filmske zvezde, kot so Leonardo di Caprio, Richard Cere ali Kea-nu Reeves. Samopro-glašeni lepotec vseh lepotcev je zato prosil izdajatelja Guinnesso- ve knjige rekordov, naj ga vpiše vanjo, Češ da se ne more izogniti dejstvu, da na svetu ni lepšega od njega. Torej bi bilo edino prav, da bi bil v knjigi ovekovečen v sliki in besedi - kot potrdilo za lepoto je izdajatelju poslal dve svoji sliki. Britanec si do sedaj še ni našel dekleta, po njegovem mnenju prav zaradi videza, saj izgleda tako sijajno, da se mu nobeno dekle ne upa približati. (STA/dpa) PARIZ - Po defilejih v Italiji so se modni kreatorji presebb v Pariz, saj je francosko glavno mesto eden od templjev visoke mode, Čeprav se mora v zadnjih letih braniti pred konkurenco dragih metropol. Že nekaj dni se v Parizu vrstijo defileji najbolj znanih kreatorjev, ki predstavljajo svoje kolecije za pomlad in poletje. Defileji pa so tudi priložnost za klepet in ugibanja. Tako so se v nedeljo širile domneve o tem, ali bosta skupaj z Valentinom sodelovali na sanremskem festivalu popevke manekenki Letitia Casta in Naomi Campbell. Na telefoto Ap: zgoraj levo model Ungara, levo (spodaj in zgoraj) pa kreaciji Givencyja