AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .T. IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINfS DAILY NEWSPAPER NO. 105 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 5TH, 1987 LETO XL — VOL. XL. Poljska in Italija v sovražnem nastopu napram ČehoslovasvkL Avstrija se ne želi pridružiti izolacijski politiki Paris, 4. maja. Več podrobnosti je prišlo na dan glede sestankov, katere je imel na eni strani v Bukarestu poljski zunanji minister Beck, in o sestanku, ki ga je nedavno imel Mussolini v Benetkah z avstrijskim kanclerjem Schuschniggom. t Namen obeh sestankov je bil eden in isti. Poljska kot Italija stremita za tem, da izolirajo če-hoslovaško. Nastop obeh ministrov napram čehoslovaški je izrednega pomena in težko zapo-padljiv. Kajti čehoslo vaška je največja prijateljica Francije, a Poljska je pa vezana s posebno pogodbo s Francijo, kateri mora priti na pomoč s svojo armado za slučaj, da je Francija napadena in obratno. Italija pa tudi ne vodi precej pametne politike, ko stremi za uničenjem čehoslovaške, kajti če bo čehoslovaška uničena, tedaj ima Nemčija odprto pot proti Italiji, dočim tvori sedaj čehoslovaška močan zid med Italijo in Nemčijo. -o— Novice iz delavskih krogov župan Burton odpravil taj- v raznih mestih Mnogo tisoč pekov, voznikov busov, mlekarji, pristaniški delavci in izdelovalci pohištva so včeraj pustili delo v raznih mestih. Nemiri se pojavljajo tudi v jeklarskih mestih in med uslužbenci filmskih industrij se .pripravlja največji štrajk. Včeraj je 14 največjih pekarij v Kansas City, Mo., moralo zapreti vrata. 1,500 jih je na štrajku, in 90 odstotkov mestnega prebivalstva je brez kruha. V San Franciscu je na štrajku 2,500 hotelskih uslužb0nc3v. Up|anje za poravnavo štrajka je zginilo. V Pittsburghu je ogromna Westinghouse družba izjavila, da rada privoli za glasovanje med delavci, katerih je 47,000 pri omenjeni družbi, da se izjavijo h kateri uniji bi najraje spadali. V Philadelphiji je odšlo na štrajk 500 pristaniških delavcev in 300 delavcev v tovarnah za procelan v Trentonu, N. J. je zapustilo delo. 100 izdelovalcev pohištva v Rockford, 111., je za-štrajkalo. Zahteva večje plače in priznanje unije. Premogarji v Alabami so pa dobili 50c večjo plačo na dan, in 6,000 se jih je včeraj vrnilo na delo. Deportacijska postava Iz New Yorka se poroča, da je trgovska zbornica v New Yorku obsodila nameravano naselniško postavo, katere zagovornik je znani fanatični kongresman Dies iz države Texas. Trgovska zbornica je mnenja, da bi politični proseliti izkoriščali dotično postavo v politične namene. Kdor bi imel dovolj denarja, bi se lahko rešil deportacije, dočim pri-prosti ljudje, ki so sicer pošteni, bi bili v vsakem slučaju deportirani. Zbornica bo naredila poseben apel na kongresa, zavrže Diesov predlog. Svečanosti kronanjia Na dan 12. maja, ko bo kronan angleški kralj bodo pošiljali iz Londona potom radia vse bolj važne dogodke in govore. Na razpolago bodo imeli 58 mikrofonov S programom se bo pričelo ob 5:15 po našem času. "škrjančki" Starše mladinskega zbora "Škrjančki" se opozarja na redno sejo, ki se vrši v navadnih prostorih v sredo 5. maja ob 7:30 zvečer. Nadzorniki naj pridejo ob 7. uri, da pregledajo knjige in račune. Pridite vsi! Pokojna Mrs. Peinovich Pogrebni zavod nam naznanja, da je bila pokojna Mrs. Milka Peinovich članica dr. Woodmen Circle št. 125 in ne Protective Home Circle. ne konference s kompanijo Cleveland. — Pretekli teden je župan Burton naznanil, da bo imel več tajnih konferenc z zastopniki The Cleveland Railway Co. glede nove pogodbe med kompanijo in mestom. Nastal je val protestov, zlasti ker se v mnogih krogih smatra, da je Burton bolj naklonjen kompani-ji kot pa mestnim interesom. Radi tega je bil Burton sedaj prisiljen naznaniti, da imajo k tem konferencam dostop vsi iouncilmani in časnikarski poročevalci, tako da lahko pride vsaka stvar v javnost. Pri seji mestne zbornice, ki se je vršila v jondeljek večer, je moral župan Burton slišati mnogo očitanj od strani councilmanov, tako da je bil končno prisiljen opustiti taj-le seje med kompanijo in med mestnimi zastopniki. -o- Poroka V sobto 8. maja se poroči Miss Elizabeth D. Laurich, hčerka dobro poznane družine Mrs. Frank Laurich, 1177 E. 58th S't. ženin je Mr. Joseph Zalar, ki je sin ugledne družine Mr. in Mrs. Joseph Zalar, 1190 E. 58th St. Poroka se vrši v soboto ob 9. uri ijutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki mladega para ;o prijazno vabljeni, da se ude-ežijo sv. maše. Za zagovor Policijski prosekutorji bodo te dni poklicali na sodnijo 53 lastnikov raznih čistilnic in pralnic. Obdolženi so, da niso svojim ženskam uslužbenkam plačevali minimalnih plač kot jih predpisuje postava. Kazen za vsak slučaj je $50.00 in zapor. Zadnji ;eden sta že bila dva čistilca ka-:novana. Sinko umrl Staršem Andrej in Frances Volk je umrl 5 let stari sinček Joseph, 6721 St. Clair Ave. Poleg žalujočih staršev zapušča tudi 5 bratov in eno sestro. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 12:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Iskreno sožalje staršem! Podružnica št. 10 SŽZ članstvo podružnice št. 10 SŽZ se vabi na sejo, ki se vrši jutri večer točno ob 7. zvečer. Prebrani bodo tudi računi veselice. Po seji bo zabava v proslavo Materinskega dneva. Odprtija gostilne V soboto 8. maja odpre dobro poznani naš rojak Mr. Jos. Kne, novo gostilno na 16901 Grove-wood Ave. Servirala se bodo poleg dobre pijače tudi jedila. Pazite na oglas v petek. Ženske in Lahi St. Jean de Luz, Francija, J,, maja. Žena in otroci predsednika Basic province v severni Španiji, so pobegnili v Francijo in se nahajajo v Biaritzu. Čete nacionalistov vedno bolj pritiskajo na Bilbao, glavno mesto Baskov. Včeraj so stopile v vojno akcijo zagorele, bosonoge, žene ribičev province Baskov, lei so nepričakova-li napadle taborišče laških vojakov v okolici Bermes. Hrabre ženske so prijele Italijane za vratove in jih metale v morje, ženske so bile večinoma brez orožja. Italijani niti poskusili niso z odporom in so v grozi pobegnili v razne hiše, iz katerih so jih pa ženske Baskov pri oknih pometale na cesto. Povelje za aretacijo CIO voditeljev v Kanadi Montreal, Kanada, 4. maja. Ministerski predsednik .kanadske province Quebec, Duplessis, je odredir aretacijo Bernarda Shane-a, ki je C. I. O. unijski organizator v Kanadi in ki je organiziral štrajk 5,000 ženskih šivilj v Montrealu. Nadalje je bil aretiran Raoul Trepannier, načelnik štrajkovnega odbora. Oba sta bila obtožena, da sta se zarotila proti javnemu redu v Kanadi. Proti vsakemu so dvignjene štiri obtožbe. Ministerski predsednik je nadalje odredil, da morata oba ostati v zaporih do obravnave, ne da bi smela položiti varščino. "Pri nas ne bodo tujezemski agitatorji širili komunizem," se je izjavil ministerski predsednik. -o- Imenovani sodniki Common Pleas sodniki v Cle-velandu so baje začeli z agitacijo, da v bodoče ne bodo več izvoljeni od ljudi, pač pa imenovani. Sodniki morajo vse preveč zahajati na razne bankete, v nočne lokale, na politične sestanke in enake prireditve, govoriti morajo neprestano in s tem trpi njih ugled, po mnenju večine sodnikov. Ako bodo sodniki Common Pleas sodnije v bodoče imenovani in ne izvoljeni, se mora tozadevno naj prvo spremeniti ustava države Ohio, in za spremembo mora glasovati tripetinska večina državljanov, ki si gotovo ne bo dala vzeti pravice, da izvoli svoje sodnike. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Joseph Fonda, 15420 Ma-cauley Ave. in Miss Jennie Prus-nick, 664 E. 160th St. Mr. Peter Franks, 103 E. 76th St. in Anna Rogel, 515 E. 105tH St. Mr. Ot-mar Jevnikar, 18714 Muskoka Ave. in Miss Emma Plevnik, 811 E. 1885th St. Mr. Anton Poto-kar Jr., 19850 Renwood Ave. in Miss Angela Derganc, 18606 Cherokee Ave. Mr. Andrew Po-povich, 2056 Lark Ave. in Miss Veronica Sme, 2040 Halstead Ave. Vsem skupaj mnogo sreče! Potres v Ohio Prebivalci v mestih Wapako-neta, Botkins, Sydney in Jackson Center, Ohio, pripovedujejo, da so čutili včeraj dopoldne pctres, ki pa ni bil istega obsega in moči kot potres 15. marca. V bolnišnici Rojak Louis Frank se žp dalj časa nahaja v mestni bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo v 3. nadstropju, oddelek 33. Papež zahteva svobodo Cerkve v Nemčiji Rim, 4. maja. Papež Pij XI je danes povedal diktatorju Nemčije Hitlerju, da mora biti katoliška cerkev svobodna, ako hoče vršiti svojo misijo v nemški republiki. Tozadevno no;to je izročil dan^s papežev državni tajnik kardinal Pacelli poslaniku nemške republike v Vatikanu. Ta najnovejša vatikanska nota Nemčiji ni tako ostra, kot je bila papeževa enciklika, niti ne omenja napadov Hitlerja na Vatikan, ki jih je imel Hitler v svojem majskem govoru. To pomeni, da bo menda prišlo do na-daljnih pogajanj med Vitakanom in Berlinom. Medtem se je pa peljal nemški zunanji minister von Neurath včeraj v Castel Gandolfo, kjer biva sedaj papež< toda slednjega ni mogel videti. --o- Poceni življenje Floriana, Brazilija, h. maja. Življenje mora biti poceni v brazilski državi Santa Catarina. Antonio Mendes, načelnik banditov, je izjavil, da za 5 milrejsov vsak čas ubije človeka. 5. milrejsov je 30c v ameriški veljavi. "Krogla me velja samo 3 cente, torej imam pri umoru še 27 centov profi-ta," »e je izjavil načelnik banditov. Vojaštvo na svetu Washing ton, maja. Ameriške vojaške oblasti so pravkar dognale, da poseduje danes J, 8 raznih evropskih držav nič man j kot 55,-000,000 mož, ki so preko noči postavljeni na fronto za službovanje. V tem številu je všteto moštvo rednih armad in izvežbanih rezerv. V rednih armadah služi ddnes 6,500,000 mož. Zedinjene države so glede števila vojaštva, devetnajsta dežela na svetu. V Ameriki imamo J, 7H,000 mož v redni armadi, v narodni gardi in v raznih rezervah. Na jvečjo armado poseduje sovjetska Rusija, katere redna armada in rezerve štejejo 10,000,000. Na zadnjem mestu je Švica, ki ima redno armado broječo 309 mož, toda ima izvežbane rezerve 000,000 mož. Roosevelt In kongres sta začela hraniti na vseh konceh, da se ohrani kredit ledi-njenih držav in da spravi v red proračun Wagner jeva postava Washington, 4. maja. Vsi uradi, ki so postavljeni ,da sprejemajo pritožbe glede Wagner je- j ve postave od strani delavcev in delodajalcev, poročajo, da so dobili v treh tednih, odkar je bila Wagner jeva postava priznana ustavnim od najvišje sodnije, več pritožb, kot so jih pa imeli prej v 18 mesecih, odkar je bila narejena Wagnerjeva postava. Samo newyorški urad je dobil v treh tednih 1167 pritožb proti malim in velikim podjetjem. Osobje v uradih bo moralo biti znatno pomnoženo, če bodo hoteli vsaj za silo reševati vse prošnje. Orjaški Zeppelin na potu proti Ameriki Lakehurst, N. J., 4. maja. Orjaški nemški Zeppelin Hinden-burg je včeraj odplul proti Zedi-njenim državam. Na krovu je 45 potnikov, med njimi 7 Ame-rikancev. Zeppelin bo poletel preko Francije, da se izogne morebitnim nevarnostim v Španiji. -o—- Za višje cene The East Ohio Gas Co., ki dobiva naravni plin za Cleveland, se je obrnila na zvezno sodnijo s prošnjo, da zvezna sodni j a dovoli višje cene za plin in da prepreči mestni vladi, da bi nadaljevala sedanje cene za plin. Kompanija zahteva 65 centov za 1,000 kubičnih čevljev plina, dočim je sedanja povprečna cena 58.5. Obenem zahteva kompanija od sodnije, da gre nova cena takoj v veljavo. - Pevski zbor Ilirija Nocoj večer 5. maja po šmar-nični pobožnosti se vrši v cerkveni dvorani seja. Vsi starši in prijatelji mladine naj pridejo radi prireditve filmskih slik, ki se vrši 12. maja v Slov. domu. — Predsednica. Važna seja V petek večer po šmarnicah imajo sejo starši Čričkov. Seja se vrši v šoli. Naj pridejo vsi starši. Rusija eksportira silne množine premoga Washington, 4. maja. Nedavno tega je bila stavljena v kongresu zahteva, da se vpelje preiskava, ki naj dožene, zakaj prihaja vedno več ruskega premoga v Zedinjene države. Letno prihaja sedaj že 400,000 ton ruskega premoga v Ameriko, večinoma potom pristanišč v državah Ncve Anglije. Dasi znaša eolnina na ruski premog $2.34 od tone in velja tona ruskega premoga skoro $1.00 več kot pa n. pr. pennsylvanski antracit, p,a imajo mnogi ljudje raje ruski premog iz vzroka, ker vsebuje j ako malo pepela. Tudi je prevoz po parnikih mnogo cenejši kot prevoz po železnicah. Ves premog iz Rusije prihaja iz Doneč pokrajine. Uvaža se samo trfli premog. Washington, 4. maja. Kongres tekom sedanjega zasedanja ne bo dovolil nobene svote za kontrolo poplav.. Kongres je na pritisk predsednika Roosevelta začel hraniti na vseh konceh in odbija vse prošnje za nadaljne izdatke. Vojni oddelek ameriške vlade je poslal kongresu nujno zahtevo, da se dovoli $162,000,000 za zgradnjo novih vojaških stanovanj in barak. Dovolitveni odsek poslanske zbornice kongresa je to zahtevo vrgel v koš. Senator Byrnes, ožji prijatelj predsednika, ki je dosedaj volil za vsak izdatek novega deala, je imel včeraj radio govor, v katerem je izjavil, da se mora zvezni proračun na vsak način spraviti v ravnotežje, da se ohrani kredit Zed. držav. "če imate vi $1,000 za investiranje," je dejal senator Byrnes, "ali bi vložili ta denar v federalne bonde, če vam je znano, da dolguje zvezna vlada $35,000,-000,000 in da stroški vsako leto presegajo izdatke?" Za poplavo, oziroma za kontrolo rek, k? povzročajo poplavo, je nameraval kongres dovoliti $800,000,000. To je ogromna svota. Roosevelt je zavrgel vse načrte in naročil vojnim inženirjem, da izdelajo nove. Država Ohio je pričakovala svoj delež glede kontrole poplave. Ohio je nameravala dobiti $125,000,000, ker je ob vsaki poplavi hudo prizadeta. Sedanje zasedanje kongresa - bo dovolilo le $30,000,000 za kontrolo rek. Zbornica preiskuje Odsek za javno varnost mestne zbornice v Clevelandu bo začel prihodnji pondeljek z- javno preiskavo, da se dožene, če je res-j niča, da se z onimi, katere vrže-jc iz stanovanj v resnici brutalno postopa in da je policija nenavadno surova pri tem. Mestna zbornica je dobila Ziadnje čase mnogo takih pritožb. E. C. Greenfield, predsednik organizacije Small Home Owners Association, pravi, da je dobil v enem tednu 60 takih pritožb, župan Burton se je tudi takoj oglasil in je izjavil, da hoče osebno citati rezultat preiskave. Novice iz Euclida Mestna zbornica v bližnjem Euclidu, O., je odredila, da se zniža voznina na mestnih busih in to le od 11. ure vsako dopol-j dne do tretje ure popoldne. Voznina bo tekom teh ur zna šala 5 centov, a ob vseh drugih urah pa 10c. Tudi bodo busi zanaprej vozili na vsakih 20 minut namesto na 30 minut, župan Charles Ely je naznanil, da se bo prihodnjo soboto 8. maja položil vogelni kamen za novo sodnijsko poslopje mesta Euclid. Slavfnost se prične ob 4. uri popoldne. Poslopje bo stalo na E. 222. cesti in bo veljalo $100,000. Več nesreč v Ohio Državna utilitetna komisija države Ohio poroča, da je bilo v letošnjih prvih mesecih za 27 odstotkov več nesreč z avtomobili kot v istem času lansko leto. To poročilo se tiče le busov in trukov. 176 trukov in busov se je letos že ponesrečilo v treh mesecih, lansko leto pa 136. Nov štrajk v Clevelandu V Cleveland je dospel Tom Girdler, načelnik odbora direktorjev Republic Steel korporaci-je, da prevzame vodstvo položaja, ki je nastal, ko je C. I. O. unija, .oddelek za jeklarne, zahtevala dogovore s kompanijo glede splošnega delavskega položaja pri omenjeni kompaniji. Obenem je dospel v Clevelandu Clinton Golden, znani C. I. O. organizator jeklarskih delavcev, ki je stopil v prva pogajanja s kempanijskimi uradniki. B. J. Damich, ki je organizacijski direktor C. I. O., je izjavil, da je 85 odstotkov vseh uslužbencev pri Republic Steel Co. v uniji. Kompanija ima po raznih krajih Amerike nad 50,000 delavcev, in od teh jih je v Clevelandu nad 6,000. Unija je stavila kompaniji ultimat, da če kompanija v najkrajšem času ne privoli v pogajanja, da se naredi pismena pogodba med delavci in kompanijo, da so delavci pripravljeni zapustiti tovarne. -o- Novi predsednik Iz New Yorka se poroča, da je bil pri zborovanju delničarjev General Motors korporacije izvoljen za predsednika Wm. Knudsen, ki je bil dosedaj ekse-kutivni podpredsednik in generalni vodja. Za načelnika odbora direktorjev je izvoljen Alfred Sloan .sedanji predsednik. Izvršile so se tudi še druge spremembe v visokih uradih korporacije. Prijeten obisk Včeraj nas je obiskal naš stari znanec, katerega nismo videli že 17 let, kovaški mojster in farmar Mr. Štefan Dolgan iz Windham, Ohio. Povedal je, da tam pravkar organizirajo unijo, da bodo delavci deležni boljših ugodnosti. Pa še marsikaj dru-zega prijetnega smo se pomenili. Hvala za obisk, Štefan! Zgubljene karte Nič manj kot 1655 Cleveland-čanov je že zgubilo svoje regi stracijske karte glede starostne pokojnine in brezposelne podpo^ re. Toliko duplikatov je bilo izdanih že do včeraj in od 1. januarja. Nič manj kot 573,189 takih kart je bilo dosedaj izdanih Clevelandčanom. Namerava resignirati James Tew, predsednik B. F. Goodrich Co. v Akronu, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje avtnih koles, namerava resignirati in se umakniti v privatno življenje. Registracija potrebna Vsi Clevelandčani, ki bodo v bodoče zahtevali relif, se bodo morali registrirati v mestni hiši in obenem tudi priseči, da v resnici nimajo nobenih sredstev za preživljanje. Z registracijo brezposelnih se bo začelo takoj, kakor hitro izgotovi mestna zbornica še nekake pomanjkljivosti glede relif ne postave. Registracija se bo vršila v prostorih direktorja za javno blagostanje. Nova postava je v prvi vfsti naperjena proti takozvanim "čiz-lerjem" na relifu. Kot se je izjavil župan Burton bo vsaka politika v relif nem uradu izključena. Obenem bo mestna vlada prevzela 741 dosedajnih relifnih uslužbencev. Ko so župana vprašali, kje bo dobil denar za relif-ie svrhe, je odgovoril, da do 1. junija je na razpolago denar, pozneje pa pričakuje, da bo državna pesitavodaja dovolila nove svote. Vest iz domovine Tony Spendal, 976 E. 77th St., je dobil žalostno vest iz domovine, da mu je v Biškivasi, fara Mirna peč, umrl oče Anton špendal, po domače žinger, star 75 let. Umrl je 14. aprila. Bil je posestnik in gostilničar in skozi 23 let župan občine MirnapeČ. Bil je splošno znan in spoštovan po vsej novomeški okolici. Doma zapušča ženo in več sinov in hčera, v Clevelandu sina Antona, v Kanadi hčer Frances in sina Franka. Bodi mu mirna domača zemlja! Na obisk v domovino Včeraj se je s parnikom Paris odpeljal na obisk v staro domovino poznani gostilničar Mr. Martin Kožar. Obiskal bo rojstni kraj Veliko Malenco na Krškem polju in razne druge kraje. Potuje s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot, mnogo zabave v domovini in srečen po-vratek. Zgubil zadnjo tožbo Bivši policijski kapitan v Clevelandu Louis čadek je zgubil zadnjo tožbo in sicer to pot pri najvišji sodni j i dežele. Čadek je bil spoznan krivim, da je dobil od bivših kršilcev prohibici-je $25,000 ipodkupnine. Sedaj se nima nikamor več obrniti in bo moral v nekaj dnevih v zapore. * Slepci v New Yorku, ki so bili na štrajku tri tedne, so prenehali s štrajkom. r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER tin St. Clair Avenue Cleveland. Oblo Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofttl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.60 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. ^ggB»>88 No. 105, Wed., May 5, 1937 Ženske plače v industriji Mnogo ameriških žensk, med njimi tudi naše, zlasti mladenke, vdove in ženske, ki imajo može, ki so nesposobni za delo, bo gotovo razveselila novica, da je najvišja sodnija Zedinjenih držav pred nekaj tedni razsodila, da je postava o minimalnih plačah žensk — ustavna. Priznana resnica je, d?i so ameriške industrije izkoriščale ženske delavke, vdove, samice ali dekleta. Plačevale so tem ženskam najmanjše mogoče plače, zahtevali so pa od njih enako produkcijo, kot od moških. Pred stoterimi leti se ženske niso udejstvovale v industriji. Bile so enostavno doma, soproge in devojke, mogoče so delale na polju, pomagale so pri splošnem delu. Moderna industrija je ustvarila nov položaj za ženske. Pregnala je stotisočero moških iz industrij in podelila delo ženskam. In v največ slučajih je pravilno, da so dobile ženske delo. Mi mislimo s tem delo žensk, ki so vdove, ki imajo preživljati mnogo otrok, delo deklet, ki so edina podpora družini, kjer je mati umrla in tudi očeta ni, toda mi smo proti delu žensk v družinah, kjer oče dela, sinovi zaslužijo, hčerke delajo. Toliko glede tega. Toda v vsakem slučaju glede dela žensk bodisi v delavnicah, tovarnah ali v trgovinah, ne bi smel nihče in nobena kompanija izkoriščati ženskih delavk, kar se tiče plače. Dokler ženske pokažejo, da znajo enako uspešno opraviti svoje delo kot moški, smo mi prepričani, da so tudi upravičene do enakih plač. Leta 1930 je narodni odbor dobro poznane ženske organizacije Young Womens Christian Association procenil, da tedenski potrošek za dostojno življenje mladih žensk ali vdov, je najmanj $20.00 na teden. Tega dejstva niso ameriške veleindustrije nikdar vpoštevale, ko so izganjale moške moči iz tovaren in najemale ženske moči. Dočim so moškim kompanije plačevale, morebiti $25.00 na teden, so dobivale ženske za isto delo le $12.00 ali pa celo manj na teden. Pri tem ne smemo računati na ženske, ki so poročene in katerih mož sam dela. Pomisliti moramo, da je milijone mladih in starejših žensk v Ameriki, ki so vdove, samske, ali katerim je umrla mati in oče, pa morajo podpirati družino, kjer je več mladoletnih otrok. Take ženske zaslužijo, da imajo stalno delo in plačo, da se lahko preživljajo. Končno, vsi smo enako vredni glede plače, ženske in moški, ako opravljamo enako delo. Saj se med nami delavci nihče ne peha in se tudi ne more, da bi ustvaril bogastvo, pač pa, da se preživi, tako da bo čist in snažen, da bo sit in da bo lahko spolnjeval svoje dolžnosti napram postavam, državni in zvezni vladi. Sramota za Ameriko jc, da ameriške industrije plačujejo ženskim delavkam po $5.00 do $10.00 na teden in to za 10 ur dela na dan! Te razmere se sicer odpravljajo na prizadevanje predsednika Roosevelta in na prizadevanje kongresa ter delavskega oddelka vlade Zedinjenih držav. Toda enake razmere še vedno obstoje in predsednik Roosevelt potom delavskega oddelka ameriške vlade skuša uničiti izkoriščevalce, ki so takorekoč zasužnjili ženske uslužbenke v Zedinjenih državah. Depresija, ki je silno znižala delavske plače, je pa tudi povzročila največje zanimanje za boljšo bodočnost delavskega stanu v Ameriki. Že se je prijavilo 27 držav, ki so potom svojih postavodaj izjavile, da, se mora plačati delavcem in delavkam najmanj $25.00 na teden, in zlasti da ženske delavke ne smejo biti.zaposlene več kot 48 ur na teden. Kadar čitamo, da ogromne ameriške korporacije zaslužijo na leto po $ 100,0^0,000 ali več milijonov, mi nismo nevoščljivi tem korporacijam. Toda produkcija teh tovaren bi bila toliko višja in delavci toliko bolj zadovoljni, če bi industrije delile svoje dobičke s svojimi delavci. In vsa Amerika bi bila bolj zadovoljna. Izkoriščanje žensk v industriji bi prenehalo, mnogo stotisoč žensk bi bilo odslovljenih od dela, ker bi lahko živele doma na poštenem zaslužku svojega moža, dočim bi vdove, samostojna dekleta in ženske, ki morajo podpirati družino in sebe, tudi dobivale vsaj minimalno plačo. Roosevelt ima prav, ko trdi, da se mora narodno premoženje bolj pravilno razdeliti. Rev. M. Jager : Ali steze?... Prav potiho vam povemo na uho, če boste držali zase, da imajo največ prilike biti županski kandidat je na demokratski stranki v Clevelandu sledeči: Frank Cullitan, okrajni pravdnik, Frank Merrick, okrajni sodnik in John McWilliams, okrajni inženir. Na enega izmed teh treh stavite, pa boste gotovo blizu zadeli. » * m Irci zahtevajo svojo lastno republiko, če jo bodo dobili, se bodo oglasili še drugi, ki so pod "pokroviteljstvom" mogočne Anglije in kmalu bo začelo hreščati v temeljih te velesile. * * * Mussolini pravi, da ne uživa skoro ničesar drugega kot nekaj sadja. No, včasih ugrizne tudi v kako špansko čebulo. Ali ste si že preskrbeli vstopnice za Materinsko proslavo, ki jo priredi mladina šole sv. Vida na Materinski dan v šolski dvorani? Vstopnice so že na razpolago v knjigarni Joseph Grdina na St. Clair-ju. Tam tudi dobite natančni načrt sedežev, da si lahko izberete sedež po svoji volji, ki vas bo tudi čakal. Seveda, kar jih še ni vzeto. Zato pa čim preje pojdite in si preskrbite dober sedež. Kdor prej pride, prej melje, pravijo! Ko boste poklanjali svojim materam na Materinski dan rože in druge darove, pa ji darujte tudi vstopnico k tej Materinski proslavi v šoli sv. Vida, kjer bo mladina v vašem imenu prepevala in govorila v slavo materinski ljubezni. In seveda še sami pojdite ž njo! Say it with flowers —- povejte z rožami, izrazite svoja čustva z rožami! — pravijo cvetličarji. In jaz vam pravim: Izrazite materam svoja čustva hvaležne ljubezni s pomočjo otroških ustec! Pripeljite svoje matere na Materinsko proslavo svetovidske mladine v šolsko dvorano v nedeljo na Materinski dan, da otroci v vašem imenu pojo slavo vašim materam! Torej — ako še niste — pojdite po vstopnice za to proslavo zase in za svoje matere v knjigarno Joseph Grdina, da sebi in svojim materam preskrbite čim boljši sedež in par veselih prijetnih uric! Vstopnic ne bomo razprodajali po hišah, ker nočemo biti nobenemu nadležni, ne kateregakoli siliti. Kdor še zanima za tako stvar, — in ta stvar je res zanimanja vredna! — naj sam pride ali pošlje po vstopnico. Vstopnina je za popoldne in zvečer enaka: rezervirani sedeži, prvih deset vrst, po 50c; nerezervirani sedeži, od 11. vrste dalje, pa po 40c. Otroci imajo popoldne za nerezervira-ne sedeže polovično vstopnino, to je 20c, zvečer ni za otroke znižane vstopnine, ampak je za vse enaka. Say it with children — izrazite materam svoja čustva hvaležne ljubezni potom otroških ustec na Materinski proslavi v šoli sv. Vida! Ljubezen premaga vse Pomlad je tu, katera nam je prinesla mesec maj. V tem mesecu vse klije, vsaka stvar se ra-duje. Cvet v mesecu maju je najlepši v vsem letu. Največ ljubezni se v tem mesecu izkazuje in posveča materi. V nedeljo 9. maja bo Materinski dan. Vsako človeško bitje bi moralo ta dan izkazati največjo hvaležnost svoji materi. Naj se je spominja, pa če je živa ali mrtva. Imej ta dan pred očmi njeno nepremagljivo ljubezen, katero je gojila v svojem srcu do tebe. Ako si pozabil nanjo, vsadi ta dan cvet ljubezni v srce, kateri naj nikdar ne usahne. Ljubezen premaga vse.! Tako se imenuje igra, katera bo igrana v soboto 8. maja v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. pod pokroviteljstvom podružnice št. 47 SŽZ. Drage članice! Ta večer naj ne ima nobena izgovora. Pridite pogledat igro ter s seboj pripeljite tudi svoje možičke, hčerke, sinove in prijatelje. Nobenemu ne bo žal. Gori omenjeno tridejansko igro nam bodo prišli igrat dobri igfalci iz' St. Clairja in sicer od podružnice št. 25 : ge. Perpar, Brodnik, Marinko, Brezovar in Toma-žin ter gg. brata Grm, Rudy in Maks, Tomažin in Perpar. Znano je že, da kadar nastopijo ti igralci, da je občinstvo vselej zadovoljno in ima dovolj zabave. Ženske, le pridite pogledat kaj ljubezen vse stri, kadar fantič po lojtre v vas pride, pa v sobici zaspi. Ko ga gospodinja zasači, ga pa v koši pobaše. Pa pride dekla Urška, katera mora nesti koš s fantom na sveži zrak. Torej možički, če boste prišli pogledat, boste videli, kako se lahko pred svojo ženo zmažete, če se vam kaj takega pripeti. Ta igra bo v resnici zelo lepa, romantična in združena z velikim humorjem. Zato je ne zamudite ! Pričela se bo točno ob sedmih, čakalo se ne bo prav nič, zato bodite točni, ker vsako besedo in vsak korak na odru bo škoda zamuditi. Med dejanji bo zapela par pesmi Mrs. A. Žagar ter sestri Pugelj. Bo tudi umetni ples in deklama-cija v počast materam. Prav nič se ne boste dolgočasili. Med dejanji bo vedno kaj lepega in zanimivega za videti in slišati. ■Zagotavljamo vam, da se vam toliko zabave ni še nikdar nudilo za tako malo vstopnino, 35 centov. Da se bo igra pričela tako zgodaj, je vzrok ta, ker hočemo biti ob devetih že s tem gotove, da bo potem imela mladina več časa za ples, za katerega bodo igrali bratje Krištof. To so igralci prve vrste in se bo po zvokih njih godbe prav lahko vrtelo prav vse. Takoj po igri nastopijo tudi naša dekleta od drill teama, ki bodo nastopile prvič v javnosti v svojih lepih uniformah. Sezite po vstopnicah, katere so v predprodaji pri odbornicah in več članicah naše podružnice. Z dobro pijačo in jedačo bo vse dovolj preskrbljeno. Na mnogobrojno udeležbo in na veselo svidenje vabi odbor podružnice št. 47 SŽZ. H. T., tajnica. Marija Kurnik, Cleveland, O. PRIDI, MATI, PRIDI! Proslava materinskega dne Materinski dan, — komu se ne zbude spomini na najslajši predmet ljubezni: na ljubezen materinsko. Saj iščemo tisti mili obraz, ko se nam že daleč iz preteklosti ožarjen z sijajem nesebičnosti nasmehlja iz davne otroške dobe. Morda tebi ta mučenica ljubezni še živi. Blagor mu, komur nebo tega daru ni še odvzelo! Premnogim pa med nami spijo matere ne-vzdramni sen. Tu bijemo boj življenja v tujini. Kdo ne doživlja v sebi tega, kar je nesmrtni .največji sin slovenskega naroda, pokojni dr. Janez Krek, ta glasnik ljubezni materinske, naslovil ta verz: Vihra se bo bližala, in grozila mi streti srce. Bodi! Saj znaki še žive, da me je mati križala. Roj divjaški črnih duhov zame podira njen blagoslov. In ko je ni drugod rešitve, rešile me materine bodo molitve Podružnica št. 41 SŽZ bo proslavila ta praznik v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. z igro, katere je avtor dr. Janes Krek, "Tri sestre." Zelo posrečena izbira za ta dan. Prepričane smo, da vsakdo, ki se udeleži naše proslave, kot vselej, se bo vračal vesel na dom. Po igri prosta zabava. K obilni udeležbi vabimo vse, stare in mlade. Pozdrav ! A. T.— J. S. Pridi ura, sreče dan, da te vidim, mati; srečna kot pri tebi tam, na domači trati. Da bi enkrat kot nekdaj, z mano še zapela, pridi, vrni se nazaj, srečna bom, vesela. Pot je k tebi mi zaprt, z groba ni mogoče; rožic za nebeški vrt, tvoje srce hoče. Pridi ura, sreče dan, da te vidim, mati! Večno bom pri tebi tam, tam na večni trati. Pridobivajte člane za S. 1). Zvezo 0 sporazumu med Jugoslavijo in Italijo Trst. — Italijanski krogi, bodisi domačini, bodisi iz starega kraljestva, soglasno toplo pozdravljajo prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne samo z zunanjepolitičnega in gospodarskega stališča ampak tudi iz notranjepolitičnega stališča, ker je s sporazumom zvezano tudi lojalno ravnanje z narodno manjšino, ker je to neobhodna podlaga, ki more ustvariti in ohraniti ono atmosfero prisrčnosti, ki je edina trajna garancija za meddržavne, politične sporazume. Tega mnenja so ti krogi tem bolj, ker je taka atmosfera miru in pravičnosti, raztezajoče se tudi na narodno manjšino, obenem najboljši pogoj za gospodarski procvit Julijske Benečije in njenih imperijev, v katerih se italijansko in slovansko prebivalstvo intimno med seboj pomešu-je. S te strani bodo napori jugoslovanske in italijanske vlade gotovo našli nehamo prijaznega odmeva, ampak tudi faktor sodelovanja z namerami obeh vlad ,ki ne bi hotele medsebojnega sporazuma graditi samo na razlogih gole oportuni-tete, ampak tudi na nekih kulturnih soodnosih. Kakšno pa je stališče skrajno nacionalističnih italijanskih krogov v Julijski Benečiji, pa razodeva članek znanega poslanca in vodje nacionalizma v Istri, commendatorja Ivana Maracchija, iz hrvatske rodo-vine Mrakov v mestu Pazinu, ki je pod svojim imenom v pulj-skem "Corriere Istriano" objavil članek o problemu prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Dočim namreč skoro ves članek posveča temu sporazumu z zunanjepolitičnega evropskega stališča, se dotika problema narodne manjšine samo v enem odstavku, ki je očividno bil napisan namenoma, da to vprašanje kolikor mogoče omeji po miselnosti in željah skrajno nacionalističnih krogov Julijske Benečije. V tem odstavku pravi: "V tej luči široke in vedno bolj intimne solidarne bodočnosti italijanske politike na eni in jugoslovanske na drugi strani, se tudi vprašanja obmejnih krajev postavljajo pod radikalno novim profilom. Odkrito mislimo, da je danes italijanska i fašistična struktura, v kateri se izraža in se razčlenja celokupno socialno življenje Julijske province, zadostno solidna in učinkujoča, tako da ni nobenega resnega razloga za kakšno bojazen zaradi novih navodil, ki jih je dala Ducejeva vlada z namenom, da v realno občutljivih oblikah uresniči tiste 'nove podlage' medsebojnega zaupanja, ki tvorijo resnično substanco ju-goslovansko-italijanskega pakta. Svet se ne bo podrl zavoljo tega, če se bo kakšen emigrant, ki se mu že leta in leta toži po gričih in po morju naše solnčne Istre, vrnil med svojce. On jih bo našel kot mlade fašiste in jih bo videl vprvič v ballilski uni- formi ; videl bo lepe nove italijanske kmetske šole, ki jih je zgradil fašizem; spoznal bo italijansko prosvetno fašistično organizacijo Dopolavo,ro; občudoval bo sindikate, ki ščitijo pravico dela brez potrebe štraj-kov; našel bo kanale in melio-rirana zemljišča ter diven vodovod tam, kjer so prej bila močvirja, puščave in malarija; videl bo cele na novo nastale vasi ; videl bo končno mater Italijo, ki je prinesla svoje blago-dati primorskemu ljudstvu; videl bo, kako se z navdušeno vero in strastjo tukaj ustvarja nova narodna kultura: kultura fašističnega naroda. Mi se torej ničesar ne bojimo, čeprav ne bo manjkalo kakšnih začasnih ne-sporazumljenj, kakor je to v vseh paktih. Zaradi tega ne bo izgubila svoje vrednosti nova skupna orientacija obeh plemen, ki drugo poleg drugega živita ob Jadranskem morju. Ko se bo ves jugoslovanski narod, osvobojen visoke ograje, opojil ob njemu najbližji in najvišji kulturi, kulturi Rima, bodo oni, ki bodo mogoče vprav v sredi te luči še ostali slepi, le še bolj pomilovanja vredni; tak človek, kije bil do danes izgnanec, bo ostal še hujši izgnanec, ker bo postal tuj svojim lastnim sonarodnjakom, bodisi na tej bodisi na oni strani meje. Istrski Italijani pa, ki se ne kesajo, da so bili predhodniki nacionalne intrasigentnosti, gledajo danes delj preko starih kolov 'nacionalne obrambe,' ko so izpolnili svojo dolžnost in za vedno zasigurali s cementom svoje nt omajne vere v italijanstvo svoje zemlje. Oni gledajo sedaj vse Italijo, osvobojeno izolacije prejšnjega časa in težkega pričakovanja tako, kakršna je bila v njihovih sanjah, ki so danes postale bleščeča sijajna realnost," itd., itd. Iz teh izvajanj se ne.da sklepati glede nameravanih novi i odnošajev do jugoslovanske narodne manjšine v Italiji ničesar konkretnega razven tega, da Italija ne izključuje povratka tistih emigrantov, ki bi to želeli. Za bogatega ameriškega strica se je izdajal Lahkovernost ljudi je znal prav dobro izkoriščati okrog 40 let stari Jože Rom iz okolice Črnomlja. Pred tedni se je pojavil na Rodohi in se zglasil pri strojniku Matiji Kalčiču, kjer se je predstavil za strica njegove žene, ki se je po dolgih letih vrnil iz Amerike z velikim bogastvom. Dejal je, da je za del svojega premoženja, ki ga ima naloženega po raznih bankah, kupil v Črnomlju parno žago tvrdke Jugoles. V novomeški hranilnici pa da ima naloženih milijon dinarjev. V Kalčičevi hiši so strica iz Amerike seveda prav dobro pogostili. Drugi dan se je Kalčic napotil z Romom v Novo mesto, kjer naj bi stric dvignil iz hranilnice denar. Ker stric ni imel pri sebi gotovine, mu je Kalčič posodil 450 dinarjev. Pri tej priliki mu je izročil tudi svoj nov površnik in aktovko, kamor naj bi stric strpal v mestni hranilnici dvignjene tisočake. Ko sta prispela v mesto, sta krenila v neko gostilno, kjer je Kalčič strica svoje žene prav dobro pogostil. Pri tem je bil uverjen, da bodo njegovi izdatki stotero obrestovani. Oba sta po dobri južini in cvičku krenila na ro-tovž, kjer ima svoje uradne prostore Mestna hranilnica. Stric iz Amerike je šel v prvo nadstropje, Kalčič je pa potrpežljivo čakal. Ker pa Roma le ni bilo od nikoder, je Kalčič začel po njem vpraševati, toda nihče mu ni mogel povedati, kje je. Mestni rotovž ima mnogo vrat in izhodov, ki jih je moral stric iz Amerike dobro poznati Smuknil je pri drugih vratih iz rotovža in se tako na lepem od-križal Kalčiča. Odnesel je seveda Kalčiču denar, površnik in aktovko. Ves poparjen se je Kalčič vrnil domov. Rom, ki je tako prišel do denarja, jo je ubral proti Št. Jerneju. Med potjo se je zglasil pri posestniku Francu Kastelicu v Gornjem Gradišču. Predstavil se mu je za njega bratranca, ki je, seveda bogat, dospel iz Amerike. Po dobri pogostitvi mu je Kastelic izročil novo obleko. Američanova je bila namreč še na potu. Posodil mu je tudi 600 dinarjev, kajti brat-rančev denar je bil naložen v raznih bankah. Dal mu je tudi par svojih najboljših čevljev. Po veselerh gostovanju na Kastelčevem domu in v okolici se je Rom znašel v Gornjem Su-hadolu pri Brusnicah. V vasi je Rom zbudil veliko zanimanje. Povsod je šel glas o bogatem Američanu in o njegovem neiz- > mernem bogastvu. Za svojo zx-tev si je tudi izbral posestnika Kondo Matijo. Ker posestnika ni bilo ta čas doma, se je predstavil njegovi ženi z vzklikom: "Marija, ali me ne poznaš več?. Jaz sem tvoj rodni brat in prihajam k tebi naravnost iz Amerike. Imam dovolj denarja, zdaj boš tudi ti bogata in preskrbljena za vse življenje." Kondova žena, ki ima res brata v Ameriki, je bila prepričana, da stoji pred njo sam njen brat Jože. Domače hčerke pa so bile presrečne, ker so dobile v hišo v goste tako bogatega strica. Tudi vaščani so začeli vabiti Američana k sebi v goste. Ko je bogati stric veseljačil po zidanicah, so pri Kondovih neprestano pekli. Hčerke so imele polne roke dela. V hiši je vladalo praznično razpoloženje. Toda veliko veselje se je kmalu spremenilo v še večjo žalost. V hišo so nenadno stopili orožniki ih naperili na prsa bogatega Američana puške z nasajenimi bajoneti. Možak, ki je veroval v svojo moč, se je orožnikom takoj postavil v bran. V zaščito pa ga je vzela tudi posestnikova družina. Z levico je zgrabil z vso močjo za ostri orožnikov bajonet. Orožnik pa je potegnil k sebi puško z bajonetom Ame-čanu iz rok in mu napovedal aretacijo. Orožnikov tovariš pa je Romu vrgel čez roke okove. Pri tem se je izkazalo, da ima Rom od bajonetove ostrine prerezane na roki štiri prste. Orožniki so Roma prignali v zapore novomeškega okrožnega sodišča, odkoder je bil oddan zaradi rane na roki v bolnišnico usmiljenih bratov. Ponoči pa je iz zavoda pobegnil, da bo pač spet lovil na svoj ameriški lim lahkoverne ljudi, ki jih ne manjka med našim ljudstvom. -o- Grobni mir Finska je edina dežela na sVetu, kjer je odpravljen ves nepotrebni hrušč. Tako je po zakonu prepovedano vsako tuljenje z avtomobilskimi hupami, zvonenje zvoncev pouličnih kar, piskanje s policijskimi pi-ščali, vrtenje "lajn," izkliceva-nje prodajalcev časopisja, itd. Pasji želodec Želodec psa, ki tehta 40 funtov, more držati najmanj trikrat toliko kakor želodec 150 funtov težkega moža. Zato mnogokrat vidimo, da psi pospravijo vase več hrane kakor pa njihovi gospodarji. Ce verjamete al' pa ne če verjamete, al pa ne, toda neki rojak je pripovedoval, da imajo v Montani tako velike komarje, da jih lovijo v mišje pasti. Če tak komar piči, že nekaj zaleže, bi rekel. v S KRIŽEM PO JUTIOVEM Po »»mik« UTlrmlk« K. Kara "Kako misliš to narediti?" "Prijavil bom najdbo kjaji." Hlastno je spet odložil pipo in zakrilil z rokami. "Ni treba! Prav nič ni treba!" "Seveda je treba! Kjaja mora preproge zapleniti." "Kaj ti prihaja na misel! Bo že lastnik prišel po nje." "Vseeno! Najdbo je treba prijaviti!" "Zakaj pa ravno ti —? Tujec si, zadeva tebe prav nič ne briga!" "Briga me. Kdor pride na sled zločinu, ga mora prijaviti." "Saj v tem slučaju ne gre za nikak zločin." "Pač! Pošten človek ne bo skril preprog v grmovje. Sicer pa slutim, za koga so preproge namenjene." "Za tistega orožarja, ki si mi ga za kupca predlagal." "O, tistega preproge prav nič ne brigajo. Ga poznaš?" "Nisem ga še videl. Le to vem, da mu je Deselim ime." "Deselim —? Ne poznam človeka, ki bi mu bilo tako ime." "Morebiti pa poznaš človeka, ki mu je Pimoza iiye?" "Pimoza —? O, tistega pa poznam." "Odkod je?" "Srb je iz Lopatice ob Ibar-ju. Kje si se seznanil z njim?" "To ti že še povem. Ali pride kedaj k tebi na obisk?" "Da." "Je bil te dni na obisku?" "Ne." "Ali veš, kje je bil te dni?" "Ne." "Hm —! Nisi bil pred kratkim v Madri in v Boldšibaku?" Hipoma se mu je obraz spremenil. Lisičja prekanjenost je legla na njega in v očeh Se mu je pritajeno zabliskalo. Bosak je bil nevaren človek —. S prihuljenim obrazom je dejal: "Resnico ti bom povedal. Bil sem tam s Pimozo." Ravnodušno sem mu položil roko na ramo. "Dobro si se odrezal, stari lisjak!" "Ne razumem te!" "No, uganil si, da sva se s Pimozo srečala, kajne?" "Seveda sem uganil." "In zato si mi koj pritrdil, da si bil z rt jim v Mandri in v Boldšibaku. Pravkar pa si dejal, da ne veš, kje je bil te dni —! Ujel si se!" "Nič se nisem ujel! Resnico sem povedal." "Kaj pa če ti dokažem, da te dni nisi bil z doma?" "Tega mi ne moreš dokazati!" "O, prav lahko. Poprašal bi na vasi. Pa čemu bi se mučil! Jezdil bom v Palačo pa bom že zvedel, kdo da je pravzaprav tisti Pimoza." Vkljub barvi, ki mu je pokrivala obraz, sem razločno videl, kako je prebledel. S prisiljeno samozavestjo je pravil: "Nič druga ne boš zvedel ko to, kar sem ti jaz povedal." "O, konjski trgjovec Mosklan mi bo še marsikaj povedal! Sicer pa sem s teboj opravil. H kjaji poj dem." Vstal sem. Tudi Bošak je ' vstal, neverjetno naglo in gibčno. Strah mu je šinil v kosti. "Gospod, ne boš šel! Prej. se morava pogoditi za preproge." "In o Žutem se morava še tudi pomeniti, kaj?" "Allah —! O žutem —?" "Zakaj te je strah, ko govorim o žutem? Zakaj bi se moral s teboj, prav s teboj pogoditi radi preprog? So tvoje?" "O ne!" "Ali pa morebiti celo veš, kje so skrite?" "Tudi ne." "Torej bodi miren! Preproge te nič ne brigajo, šel bom h kjaji in prijavil najdbo." "Kaj ti koristi, če jih prija- i,a ?" VIS "Nič. Le storil bom, kar mi veleva dolžnost." V strašni zadregi je bil. Postavil se je pred vrata, da bi mu ne odšel. "Kdo pa si pravzaprav, da se brigaš za naše zadeve, te še enkrat vprašam!" "Tule poglej!" Poiskal sem svoj potni list in mu pokazal pečat. "Poznaš tole?" "Da. Padišahov pečat je." "Vidiš! In povem ti, da sem prijel in zaprl Pimozo." "Gospod, ali si od policije —?" je hlastnil. "Nisem tebi dolžen praviti, kdo sem in kaj sem. Le to ti povem, da bom tudi tebe dal zapreti in Deselima, brž ko pride v vas." "Mene —?" "Da! Radi tistih preprog in še radi drugih reči!" "Gospod, pošten človek sem!" "Nalagal si me!" "Samo resnico sem ti povedal." "Še tajiš? Pa naj bo! Z vso silo dereš v lastno pogubo. Naznanil te bom, pred kadi j a prideš, izgubljen si. In vendar sem ti dobro hotel! Prišel sem k tebi, da te rešim rlabih potov, po katerih hodiš, in pa kazni, ki si si jo zaslužil. Ti pa nočeš!" Naslonil se je na steno. "Da bi sedajle videl, kak si! živa slika slabe vesti in strahu pred kaznijo! Vzemi suknjo! II kjaji pojdeva!" Tedaj sta planili žena in hčerka v sobo. Najbrž sta za vrati prisluškovali pa se zbali za moža in očeta. Zagnali sta jok in tarnanje, mi očitali vse mogoče, pa spet prosili, naj bom usmiljen. Mirno sem ju poslušal pa dejal: "Tiho bodita! Saj sem ga hotel rešiti, če pa noče —. Vse taji. Toda še vedno sem pripravljen, da ga rešim, če bi me vsaj prosil —. Pa sami vidita, kako trdovratno molči!" Bošak je ves čas slonel ob steni in gledal v tla. Bistro sem ga opazoval. Strah mu je izginil z obraza, lokavost je gledala iz njega. Na moje besede se je zdramil. "Praviš, da bi mi pomagal —? Ali bi opustil ovadbo?" "Bi. Vem, da nisi hudoben človek, le zapeljali so te. In zato ti bom prizanesel in ti pomagal. Pa nekaj mi moraš prej obljubiti." "Kaj zahtevaš od mene?" "Odpovedati se moraš svojim zapeljivcem." "To bom storil." "Tako praviš sedaj. Ko bom odšel, boš pa spet stari grešnik!" "Ne bom. Lahko ti prisežem, da ne!" "Torej pa odpovej prijateljstvo tistemu konjskemu kupcu Mosklanu!" "Bom." "Hčerko si mu mislil dati za ženo?" "Da." "če ne bo več tvoj prijatelj, mu je ne moreš dati. Izgubila bo ženina. Poišči ji drugega!" Dvignil je glavo in vprašaje gledal ženo in hčerko pa mene. "Ste govorili o ženitvi —?" "Da," sem po resnici povedal. "Pa misliš, da ji naj dam sah-hafa Ali j a za moža?" "Tako bi ti svetoval." "Wallahi —!" "Da! Govoril sem z Alijem. Priden, pošten človek je, ne pa zločinec, kakor je tisti Mosklan. Osrečil bo tvojo hčerko. (Dalje prihodnjič) Svet drvi v vojno Vse evropske sile se trudijo, da jih nenadni dogodki ne bi prehiteli. Z oboroževanjem hite ne samo doma, temveč tudi v kolonijah. Velika Britanija je določila v oboroževalne namene ogromne milijarde, zgradila si bo mnogo bojnih ladij in povečala zračno brodovje. Nešteto je že bilo vaj, kako bi se London branil pred nenadnim napadom iz zraka. Angleško zrakoplovno ministrstvo tesno sodeluje z mornariškim ministrstvom, ne samo zaradi nujne potrebe vzajemnega sodelovanja, temveč tudi zaradi obrambe trgovskega brodovja za primer vojne. Velika Britanija je porabila svoje izkušnje izza svetovne vojne in noče, da bi je vojna presenetila. Vse ostale sile pa prav tako tekmujejo v oboroževanju. Nemčija, Francija, Italija, Rusija, Japonska in Zedi-njene države. Težke milijarde se pretapljajo v morilno orožje. V graditvi letal je Anglija med vsemi ostalimi precej zaostala Tako je v javnosti in med politiki prevladalo prepričanje, da je Angliji najprej potreba zgraditi več tisoč težkih bomb nih letal, ne samo, da bo v tej panogi orožja vzdržala konkurenco z ostalimi velesilami, tem več, da bo celo prekosila vse Po mnenju vojnih strokovnjakov so ti težki bombniki naj jačje orožje tako za obrambo kakor pa tudi za napad. Angli j a naj postane ne samo naj moč nejša pomorska sila, temveč tu di najmočnejša zračna sila. Di doseže ta cilj, ji bo treba zgra diti najmanj 10,000 bombni kov. Sicer svet še danes ne ve v koliki meri utegne prav letalstvo odločati v vojni med evropskimi ,državami, kajti letalstvo se je izkazalo doslej v vojnah, kjerso si Stali neenaki nasprotniki v boju (Abesinija). Toda previdnost je prva, in taka velesila, kakor je Anglija, se ne sme pustiti presenetiti od nikogar. Mornarica pa bo še vedno oporišče angleškega imperija. Nanjo so Angleži tudi najbolj ponosni. Vendar je treba imeti pred očmi dejstvo, da Italija in Nemčija v skrajni tekmi v pomorskem oboroževanju ne bosta zaradi finančnih težkoč kos Angliji, pa bosta zato vse svoje sile osredotočili na avijacijo, ki je ne samo cenejša, nego tudi okretnejša. V bodoči evropski vojni, v boju za prevlado, bo prav gotovo Sredozemlje igralo odločilno vlogo. V primeru, če se Italija in Anglija znajdeta vsaka v drugem taboru. Italija ima velike prednosti v svojem zavidanja vrednem strategičnem položaju, kajti njena avijacija in mornarica imata oporišča doma. Akcijski radij je zato velik. Po abesinski vojni je Italija pohitela z utrjevanjem v Libiji in Severni Afriki sploh. V Rdečem morju se je tako močno ugnezdila, da lahko zapre prehod preko tega morja katerikoli ladji, pa tudi angleški. Otok Pantelarija, o katerem so mnogo pisali časopisi pred kratkim, se utrjuje z vso naglico. Kakšen mogočen strategični položaj ima ta otok, se razvidi iz njegove lege. Otok je le 60 milj oddaljen od Sicilije in 40 milj od afriške obale. Pantelarija je antipod Malti. Vse to razodeva načrte Mussolinijeve, da si hoče Italija v Sredozemlju priboriti prvo mesto in streti angleški imperij. Pri tem pa je iadel na najbolj občutljivo točko angleškega imperija, še nikdar niso Angleži, kar zgodovi-la priča, tako naglo in tako sil-.10 odgovorili. Nad 100 milijo-iov funtov so takoj odobrili za )boroževanje. Že letos bo Anglija začela graditi nič manj in ,iič več kakor 148 pomorskih bojnih enot. V dveh letih bo Anglija zgradila toliko morskih ;not, kakor bi jih v normalnih •asih šele v desetih. Sir Samuel Hoare kot prvi lord admirali-ete je dejal v parlamentu, da so strokovnjaki proučili nič nanj kakor 18 načrtov, preden ;o se odločili za tisti načrt oboroževanja, kakor ga je bil spre-el parlament. Vsi strokovnjaki >a so si bili edini vtem, da je reba brez oklevanja ojačiti mornarico in avijacijo. Ti dve bojni formaciji bosta nosili težo boja in tudi v celoti odločali o izidii. Mornarica, avijacija in podmornice bodo odločile po angleškem mnenju bodočo vojno. V mornarici mora Anglija na vsak nači prehiteti Italijo, ki se danes kaže kot edini rival Anglije na morju. Avijacija ir mornarica bosta odločevali v prvi vrsti ter so zaradi tega angleški pomorski strokovnjaki še vedno mnenja, da bo končno odločitev prineslo le brodovje. Vidi se, da so Angleži še vedno zaverovani v svoje brodovje, tisto brodovje, ki je gradilo imperij in nosilo ime imperija v vse svetove. Vendar pa je treba vedeti, da morebitni spopad ne bo omejen le na Evropo, temveč se bo raztegnil tudi v druge zemlje. Če bo obveljala črta Berlin-Rim-Tokio, potem se bo angle-ško-francoskemu bloku takoj pridružilo še nekaj drugih držav, kakor so U. S. A. in Rusija. Če te sile zadostujejo za to, da pade odločitev, potem je jasno, kdo boi zmagal. Seveda odloča pri tem geografski in strategični položaj, dalje pa še bojna pripravljenost. V spopadu bi imela Japonska neprimerno ugodnejše stališče kakor drugi. Japonci bi mogli resno ogrožati Filipine in Singapore. Varovati bi se morali le pred sovjeti, ki imajo še Vladivostok. Če pa upoštevamo, da sovjeti na tem mestu nimajo pravega bojnega brodovja, lahko računamo, da bi pomorske, zračne in kopne japonske sile obvladale tudi ta del. V Evropi pa bi se nedvomno večji del boja odigral v Severnem morju in prelivu La Man-che. Tu bi imeli Francozi z Angleži tako veliko premoč, da bi ji Nemci ne mogli odoleti. Viseče vprašanje bi bila le avijacija, za katero pa se ne da vedeti, koliko odločujoče bi posegla v boj. Ozek pas, ki deli Anglijo od Nizozemske in Belgije, bi utegnil igrati usodno vlogo pri delovanju avijacije. Če bi Nemčija v borbi za življenje in smrt zasedla obe te državi, česar se Angleži in Francozi tudi boje, bi s tem dobila važna oporišča za svoje letalstvo. Od tu bi mogla preprečiti ves promet po kanalu La Manche in po Severnem morju. Pa tudi iz Nemčije same bi imela avijacija še vedno mnogo možnosti, da se spušča nad kanal in nad to morje. Na tem delu fronte bi avijacija igrala prav gotovo nad vse važno vlogo. Ne malo važni pa so pri tem mohamedanci vsega sveta, ki so sedaj dobili v Mussoliniju novega zaščitnika. Islamski narodi stanujejp.9.h vseh zemljah, skozi katere vodijo pota angleškega in francoskega imperija. V Palestini, Iraku, Iranu, Hed-žasu, Nedžu in Egiptu. Ko se je Mussolini na svojem nedavnem obisku postavil tako rekoč na čelo vseh muslimanov, je s tem dregnil v najbolj občutljivo točko Angležev in Francozov. Mussolini je za ta svoj korak izbral tudi psihološko najbolj ugoden trenutek. Mohamedanci v Maroku, Alžiru in Tunisu niso nič kaj zadovoljni s Francozi. Osamosvojeni Arabci na Daljnem Vzhodu pa sovražijo Anglijo. Tucli v Indiji muslima-li niso nič kaj zadovoljni z an- gleško vlado. Protiangleška propaganda bi mogla v Egiptu najti mnogo ljudi, ki bi začeli delati na to, da se Egipt otrese še zadnjega angleškega vpliva. Tudi v Palestini ni nič boljše. Tamkajšnji Arabci komaj čakajo, da bi našli priliko in se nad Angleži znesli. To so bili momenti, ki so razburili Angleže in Francoze ob Mussolinije-vem obisku v Libiji. Ni dvoma, da so oboji začutili, da je Italija podrezala prav tja, kjer bi se mogli resneje zmajati temelji angleškega in francoskega imperija. Vedo, da utegne imeti Mussolinijev obisk med muslimani zanj ugoden, a za Anglijo in Francijo silno nevaren odmev. Le eno ostaja pri tem še vedno v dobro Angležem in Francozom: Ta dva naroda sta stara kolonizatorja in zraven tega razpolagata z velikim bogastvom, ki je pa odločilen či-nitelj v kolonijalni politiki. Tudi je znala Anglija v vsakem takem primerju svojo politiko takoj spraviti v drug tir. Koncesije, ki jih. je dala Egiptu, so najbolj nazoren dokaz za elastičnost njene kolonijalne politike. Vsi ti dogodki pa povedo, da se velesile pripravljajo za daljno bodočnost. Utirajo si pota tam, kjer mislijo, da bodo v prihodnjih desetletjih nastopile važne spremembe in kjerso tudi najbolj občutljive točke današnjih velikih imperijev. Vodilna vprašanja, ki so gibalo vseh teh trenj, so taka, da se nanje še ne da odgovoriti. Jasno in nedvoumno pa je, da Italija ne bo ostala sredi poti in odnehala od nadaljnje izpopolnitve svojega novega imperija. Z Abesinijo si je Italija postavila temelj. S tem pa je prav neposredno zadela v Anglijo in njen imperij. Fašistična Italija sicer v tem času ne bo zmogla vzdržati tekme v oboroževanju, vendar pa bo Mussolini porabil vsak čas za to, da zbere novih moči. Da bi odnehal prej, preden bi ustvaril svoj sen, namreč nadvlado Italije v Sredozemskem morju, ni misliti. Toda ta politika mora pripeljati Italijo v odločilni spopad z Anglijo. In ravno zaradi tega se svet boji skorajšnje vojne. Tudi Nemčija ima svoj veliki sen. Proti njej stopajo Anglija, Francija in Rusija. Tudi Italija je proti ustvaritvi vseh nemških teženj, vendar rabi trenutno njeno pomoč proti Angliji. Tretja, ki dela skrbi svetu, pa je Japonska. Njena osvajalna politika gre za tem, da si vso Azijo podredi. Poželjenje pa kaže tudi po Novi Zelandiji in Avstraliji. Ti načrti pa niso naperjeni le proti Angliji in Rusiji, temVeč proti vsem evropskim silam, ki imajo kolonije v Tihem oceanu ter proti Zedinjenim državam, Videz je tak, kakor da hoče blok Berlin-Rim-Tokio potisniti v stran z vodilnega položaja London, Pariz, Moskva in Washington ter sam zavzeti izpraznjeno mesto. Trije novi imparijalizmi butajo ob stare. Pred odločilnim spopadom pa utegne biti še doba miru, ker se vsi boje spopada in njegovih, strahot, kajti svojih moči še niso nikjer preizkusili. -o- Irci so needini glede svobodne republike Dublin, 4. maja. Izjava predsednika Eamon de Valera, ki je zadnji teden naznanil, da je vsa Irska, južna in severna, svobodna in neodvisna republika, ni naredila nobenega vtisa pri prebivalcih severne Irske. Dočim prebivajo v južnem delu Irske katoličani, pa prevladujejo v severnem delu protestanti. Še več, vladni zastopniki v severni Irski so izjavili, da so popolnoma zadovoljni s položajem, v katerem se sedaj nahajajo. Tudi zana-prej raje pripadajo k Angliji kot pa da bi živeli v "svoji republiki." Glede nove irske ustave bodo Irci glasovali junija meseca. -o- Papež ostane v gorski vili do jeseni Castel Gandolfo, Italija, 4. maja. Papež Pij XI, truden, toda še pri precej dobri volji je dospel včeraj sem, kjer ima vilo precej visoko v hribih. V vili bo ostal vso spomlad in vse poletje do pozne jeseni. Iz Rima se je papež odpeljal z avtomobilom v spremstvu svojega osebnega zdravnika, ki mu je svetoval, da gre letos zgodaj v hribe. Svoje dni je bil papež znan kot izvrsten hribolazec. MALI OGLASI Odda se stanovanje štiri sobe, zgorej. Stanovanje je na 1263 E. 55th St. Vpraša se na 1016. E. 61st St. (106) Hiša naprodaj Hiša se nahaja na 16409 Ilunt-mere Ave. Jako moderno zgrajena, ima 6 sob, vse udobnosti. Fina pripravna klet za vino, sadje in drugo. Cena samo $4,-5)00.00. Vprašajte pri F. J. Turk, La Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W. (108) LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. C612 ST. CLAIR AVE. HEndrrwn 297« V soboto 8. 'maja »e vrši velika konjska dirka v Louisville, Kentucky. Za to dirko vlada zanimanje po vsej Ameriki in delajo se tudi. velike stave. Spodaj vidite tri izmed mnogih dirkačev, na katere upajt), da-hodo,■zmagali. Od leve proti desni: Pompoon, Heel-fly hi Court Scandal. ' • Spomnite se sOoje MATERE •O nedeljo Vb V nedelje !). maju sc praznuje dan naših dragih mater, Materinski da,n. Vsaka mati najbolj ljubi lepe cvetlice in gotovo oc bo vsak sin in vsaka hči spominjala svoje matere in jo razveselila u kaka lepo cvetlico. Pridite k nam in si jo izberite ker imamo jih v zalegi vsakovrut ne, da boste lahko Izbirali. Cene sc jako zmerne in peotrežba prvovrstna. Kupite lepe cvetlice za Materinski dun pri nas. Se toplo priporočamo. Svete's Flower Shoppe MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 St. Clair Avenue HEnderson 4814 III it II. .......................................................................................................... Vsako leto se enkrat še posebno spominjamo naših ljubib mater in sicer drugo nedeljo v mesecu maju, ko se zbuja narava, ko se pojavijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše matere. Gotovo se bo vsaka hči in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako jo obdarijo na Materinski' dan s cvetlicami. Pri nas imamo polno zalogo najbolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže in umetne, cvetlice v posodah ali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini. In cene letos niso posebno visoke. Postrežba je hitra in točna. Naročila vam pripeljemo na dom, da tako veselo presenetite svojo mater, kateri je ta dan posvečen. Ako želite cvetlice za Materinski dan, oglasite se pri SLOVENSKA CVETLIČARNA HEnderson 1126 B«, THAT'S SOME CAR VOU HAVE THERE, •nflVf' .r.'a— DIP VOU HURT AMV OF 'ENA? J. O. CURWOOD: Lov na ženo ROMAN XXII. Se preden sta pritekla iz jarka in dospela na stezo, so kriki utihnili. Mac Donald se je ustavil samo za trenutek, nato je zdirjal dalje, s tolikšno brzino, da ga je Aldous komaj dohajal. Ko sta prišla do malega odprtega amfiteatra v gozdu, je Mac-Donald iznova obstal. Srci sta jima razbijali kakor dve kladivi in glas starega gorca se je hrapavo in tesnobno trgal iz prs, ko je zasopel: "Bilo je nedaleč odtod!" Še preden je izrekel to besedo, je stekel dalje, čez tri minute sta dospela tja, kjer se je cesta vlekla ob majhni, s skalami pokriti Loki; z nenadnim napetjem vseh moči je planil Aldous pred Mac Donaldom na to jaso, kjer je pri mesečini videl dve postavi. Nekaj korakov o dnjiju je obstal in zakričal od groze. Bila sta Pavel in Peggy Blacktonova! Peggy, vsa razmršena in objokana, se je krčevito držala soproga. Podjetnik toliko da je stal na nogah. Bil je gologlav; njegov obraz je bil okrvavljen in oči je dva na pol odprte, kakor bi se trudoma izkušal osvetiti po strašnem udarcu. Peggini lasje so bili razpuščeni, njena obleka na prsih raztrgana; trepetala je tako, da v prvem trenutku ni mogla spraviti besede iz sebe. "Odnesli so — Jano!" je za-vpila nato. "Bežali so — tjale!" Pokazala je in Aldous je planil tja, kamor je iztegnila roko — v gozd na nasprotnem koncu tratine. Mac Donald ga je med tekom prijel za ramo. "Hitite naravnost naprej," mu je velel. "Jaz zavijem na desno — k reki —" Dve minuti je dri Aldous naravnost, nato se je za trenutek ustavil. Ne zato, da bi poklical Peggy Blacktonovo. Njegova lastna tesnoba mu je povedala, kdo so tisti, ki so ugrabili Jano. Očividnoso ravnali po Quadovem navodilu. Daleč niso mogli biti, zakaj deset minut še ni bilo prešlo od prvega obupnega klica. Poslušal je in. pritezal dih; strašno razbijanje njegovega srca se je čulo glasneje od prasketanja trhlih vej pod njegovimi nogami. Tedajci pa mu je od groze zastala kri. Mac Donald, ki je moral biti kakih sto yardov na desno od njega, je bil zastokal! Tik za stokom je na ves glas zarjovel njegovo ime. "Johnny! Johnny! Oh, Johnny!" Zapodil se je v smer, iz katere je klical Mac Donald, in res je čez nekaj trenutkov začul v gošči lomastenje človeških teles. Še petdeset sekund in je bil v areni. Na kraju, kjer je bilo vr-hovje smrek redkejše, se je boril Mac Donald s trojico mož. Mesec je sijal nanje, ko so se premetavali sem ter tja. Ko je Aldous priskočil, da bi pomogel borečemu se prijatelju, je eden izmed trojice omahnil nazaj in pal kakor udarjen s kijem. Baš tedaj se je opotekel tudi Mac-Donald in Aldous je strahovito udaril s kopitom svoje težke ri-sanice. Udarec ni zadel; razmah ga je zanesel med Mac Donalda, tako da se je spotaknil in pal. čeprav se je bliskoma pobral, sta vendar oba nasprotnika med tem že izginila v črnem mraku smrekove goščave. Aldous se je naglo obrnil k tretjemu, ki ga je preje videl, da je pal. Tudi ta je bil izginil. Stari Donald se je spravil na noge. Muzal se je in nekoliko šepal. "Nu, Johnny, kaj sodite o tem?" " "Kje je ona?" je vprašal Aldous. "Kje je Jana?" "Dvajset korakov za vami, Johnny — preimenitno zvezana in z robcem v ustih'! Da niste opustili svojega namena, Johnny, je ne bi videli nikoli več — ne bi je videli, kakor gotovo je Beg nad menoj! Gnali so se proti reki. če bi bili enkrat na Fra-zerju in v čolnu —" Premolknil je" ter odvel Al-dousa h gošči zaraščenih smrek. Tam je ležala Jana v svetli mesečini, bela in tiha, toda z očmi široko odprtimi in polnimi groze. čez nekaj trenutkov jo je držal Aldous v naročju, trepečočo, plakajočo in smejočo se v eni sapi, med tem ko sta se bližala tudi Pavel in Peggy Blacktonova, privabljena po Mac Donal-dovih klicih. Blackton se je bil že osvestil od dobljenega udarca. Strmo je gledal Aldousa izza Janine glave. Mac Donald s svoje strani je gledal Blacktona. Njegove oči so se zdele mračne. "Končalo se je dobro," je dejal, "toda nočni čas vendarle ni primeren za izprehode z damami po takih krajih!" Blackton je še vedno strmel v Aldousa. Peggy ga je stiskala za ramena, kakor bi se bala, da ga ne bi izgubila. Baši ona je odgovorila Mac-Donaldu. "A vam se je zdel nočni čas primeren, da ste poslali Jani sporočilo, naj gre z vašim slom na cesto!" je vzkliknila s tresočim glasom. "Midva —" se je oglasil Aldous —• a tisti mah je ujel Mac-Donaldovo svarilno znamenje z glavo in je utihnil. "Peljimo dami domov," je dejal. On in Jana, ki se je stiskala k njemu, sta šla na čelu. Za njima je stopal Mac Donald, godrnjaje sam s seboj: "Le kaj je tem prekletim šče-tinastim beštijam? Ali je res, da ženska ni več varna ponoči?" Čez dvajset minut so bili pri bungalowu. Jana in Peggy, ki sta zdaj čebljali kakor dve ptički, sta stopili v hišo. Ko je Jana izprosila od Aldousa obljubo, da prenoči nocoj pri Blacktonovih, sta moža pospremila MacDonalda, ki se je vračal v svoj tabor. Kakor hitro so se toliko oddaljili, da jih ni bilo moči slišati, je Blackton polglasno zaklel. "Tedaj nista vidva poslala tistega prekletega sla?" je on vprašal. "Takoj sem si mislil, da ne prihaja po vašem naročilu." "Nikogar nisva poslala." "Ali imata morda z MacDo-naldom kak razlog, da Jana ne sme zvedeti resnice?" "Zelo tehten razlog imava," je rekel Aldous. "MacDonald mi je storil veliko uslugo, ko me je še za časa opomnil, naj molčim. Toliko da nisem izdal vsega. A vam, Blackton, hočem zaupati brez pridržka. Preden pa to storim, vas prosim za moško pesedo, da ne ponovite tega, kar vam razodenem, nikomur drugemu — niti svoji soprogi ne—" "Nadaljujte" je rekel Blackton. "Marsikaj se mi je že itak zdelo sumljivo. Dam vam besedo. Le nadaljujte." Kar moči stvarno in brez izgubljanja v podrobnosti je Aldous povedal, kako se Quade žene za tem, da bi sei polastil Jane. "In to je njegovo delo," je rekel naposled. "Razpovedal sem vam vse, prijatelj, da ne bi bili v skrbeh zastran Peggy. Nocojšnji dogodek je očiten dokaz, da ne zasledujejo nje, ampak da hočejo dobiti Jano. Ni treba, da bi Jana zvedela resnico. A tudi vaši ženi je ni potreba vedeti. S Quadom se že pomeniva. Ne bom vam zdajle pojasnjeval, kako, kje in kdaj mislim urediti svoje račune z njim. Rečem le toliko, da mi bo dajal odgovor — preje, nego marsikdo misli." Blackton je tiho zažvižgal. "Nekakšen dečko je prinesel sporočilo," je dejal. "V temi je stal, ko mi je pravil, kako in kaj. Izmed trojice, ki je potem skočila k nam, nisem spoznal nikogar. Velikega uspeha se nisem nadejal, ko sem se spustil v boj, ne glede na to, da bi rad vedel tistega, ki bi se upal ugnati Peggy v kozji rog, kadar jame vpiti. Jani ni ostalo časa, da bi bila spravila glas iz sebe. Peggy so pustili pri miru, dokler ni začela kričati, tedaj ji je začel eden izmed njih groziti. Mene so udarili s krepelcem po glavi, tako da so mi odpovedale vse moči. Bog nebeški—" Stresel se je od groze. "Delavci so bili," je rekel MacDonald. "Morda kaki Tom-manovi splavarji. Hoteli so uiti po reki." Cez nekaj minut, ko je Aldous voščil MacDonaldu lahko noč, je šepnil stari lovec: "Nu, Johnny, kaj porečete zdaj?" "Prav ste imeli, Mac," je tiho odgovoril Aldous. "Drugega izhoda ni — Jana mora z nama. Pridite brž!" "O prvem svitu, Johnny." Vrnil se je z Blacldonom k bungalowu. Vse do polnoči so luči svetlo goi-ele v hiši, med tem ko sta moža pretresala tisočero stvari o nocojšnji prigodi in je Aldous razpravljal o svojem in Janinem načrtu zastran svatbenega potovanja na sever, ki ga jutri nastopita. Pol ene je bilo, ko je zaprl vrata svoje sobe in sedel za mizo, da bi še sam premišljeval. XXIII. Zdaj ni bilo za Aldousa ni-kakega omahovanja več. Napad na Jano mu je dokazoval, da je izhod samo eden: moral jo je vzeti s seboj vzlic resnim pomislekom, ki jih je imel še pred nekaj urami. Predstavljal si je, kak boj bo to zanj in s kakšno spretnostjo in kakimi sredstvi bo moral igrati svojo vlogo. Jana se mu ni bila dala tako kakor nekdaj Mortimeru Fitz Hughu. V co-yotu, ko sta zrla smrti v oči, mu je rekla, da napoči v njunem življenju jutro, ko bo vsa in brez pridržka njegova. To jutro je zdaj prihajalo. Bilo je tu. Ona je bila njegova žena. Prišla je k njemu, kakor mu je bila obljubila. V nje- nih očeh je videl ljubezen, zaupanje, vero — in brezmejno srečo. Ni se trudila, da' bi jo prikrila njegovim očem. Notranja zavest te sreče ga je navdajala z neizmernim bla-ženstvom, obenem pa mu je še tem živeje odkrivala, kako težak bo njegov boj. Jana je bila njegova žena. Pri vseh neštetih majhnih prilikah mu je kazala, da se ponaša s tem. Misleč na to, si je spet ponavljal, da je prišla k njemu, kakor mu je obljubila, in mu je dala do sebe vsakatero oblast. In vendar ni bila njegova žena! Glasno je vzdihnil in njegovi prsti so se zagrebli v kolena, ko je pomislil na to. Ali ji je mogel skriti to strašno res- Na levi vidite senatorja Roberta F. Wagnerja iz Neiu Yorka, ki je sestavil znano Wagnerjevo postavo, ki daje delavcem toliko ugodnosti. Senatorju čestita prijatelj senator Joseph Guffey iz Pennsylvanije. iWr^xn-rJ Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. ničnost? Ali je smel upati, da je ne obide sum, če ga bo spremljala na sever? In — če bi ji tudi skrival resnico, dokler ne bi bil Mortimer Fftz Hugh mrtev — ali bi bilo to pošteno nasproti njej? Spet in spet se je vračal k vsemu tistemu, kar je že preje premislil. Vedel je, da bi ga Jana že jutri ostavila in to prej ko ne za vselej, če bi ji povedal, da Fitz Hugh živi. Zakon mu ni mogel pomagati, edino smrt - nikakor pa ne razporoka — jo je mogla osvoboditi. Naposled se je v srcu odločil. Sklenil je, da napravi edino, kar mu je še ostalo. Plemeniti sklep, ki ga je bil storil, je pomenil svobodo zanjo in srečo za oba. MacDonald mu je bil bližnji po srcu, bil je mož, ki je pravilno zrl na stvari; in MacDonald mu je rekel, naj jo vzame s seboj. To je naj-očitnejši dokaz, da je ravnal pravilno. (Dalje prihodnjič.) J. S. WIDG0Y SLOVENSKI FOTOGRAF se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah 485 E. 152nd St. ODPRTO OB NEDELJAH I--- * + Preostalo je še nekaj Izvodov poez'j IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil in izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. j." 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide! UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS FICIRANI IŠČEJO SE POVERJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koioniji. Dostojen zaslužek ob mahni trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! "" IVAN M L A Pl Nf O 0rednik NewYorUfT 156 Fifth Ave.