Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka cent. 51 Leto X XIII. Ljubljana, 10. |ulif a 1941 -XIX Štev. VJ DOMOVINA in KMETSKI UST 5 Upravništvo ln uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, . m ^ Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 h, polletna Knafljeva ul. St. 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 IZilsIlil VS3K £60611 9 " L' celoletno 18 " L; za Inozemstvo: celoletno 24.- U Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani St. 10.711 ^^ Posamezna številka 0.50 L. Fašistična vlada je sprejela zelo važne sklepe Povečanje prejemkov državnim uslužbencem — Pet milijonov lir za živinorejo severnih obmejnih pokrajin Iz Rima poročajo: Dne 5. t. m. dopoldne se je pod Ducejevim predsedstvom sestal ministrski svet. Na Ducejev predlog je ministrski svet sklenil izboljšati stanje osebja v državni upravi kakor tudi osebja v samoupravah. Dovoljena so začasna vojna nakazila v iznosu 20% za prvih 4800 lir letne plače in 10% za presežke do 8400 lir. To nakazilo pritiče samo osebju do osme stopnje hierarhičnega ali sličnega reda. Ministrski svet je nadalje na predlog Duceja Fašizma in predsednika vlade odobril zakonski načrt, s katerim se razširjajo na državljane, ki so se udeležili ali se udeležujejo zdajšne vojne v državni vojski, odredbe glede ugodnosti v korist bojevnikom v vojni 1915-18. Te ugodnosti se tičejo povišanja starostne dobe, predpravic pri javnih natečajih in gospodarskih koristih. Tako so bile izpopolnjene odredbe, izdane že v prvih mesecih zdajšne vojne za pohabljence in vojne invalide in za sorodnike padlih v vojni. Na predlog Tajnika Nacionalne fašistične stranke in državnega ministrskega tajnika je ministrski svet sporazumno z ostalimi ministri odobril odredbe za red in nadzorstvo cen najnujnejših življenjskih potrebščin. Prav tako je ministrski svet na predlog istega ministra odobril zakonski načrt za povi- šanje državnega prispevka Nacionalnemu institutu za fašistično kulturo. Na predlog državnega ministrskega tajnika za zunanje zadeve je bilo odobreno nekaj sklepov različnega značaja. Na predlog Duceja kot notranjega ministra je bil sprejet zakonski načrt o dnevni pomoči potrebnim' družinam vpoklicanih vo- jakov. Zakonski načrt določa, da morejo starši, ki imajo po dva ali več sinov isto* časno pod orožjem, združiti dnevno podpor® največ do treh sinov. [ Ministrski svet je odobril tudi več zakon* skih načrtov finančnega značaja. Med drU* gim se podari švedski vladi stavbišče v Ri* mu za zgradbo švedske akademije. Na predlog ministra za kmetijstvo in go* zdove je bil sprejet zakonski načrt, ki določjj v svrho vpostavitve živinskega stanja v Tri žaški, Reški, Goriški in Ljubljanski pokrajin ni, odškodovanega od vojnih operacij, vzz' al petih milijonov lir za nabavo živine. Ministrski svet je odobril tudi zakonski načrt za družinska nakazila vpoklicanem, delavcem in zakonski načrt za podpiranja! nacionalne kinematografske proizvodnje. Tretja seja pokrajinskega sveti Dobava mleka Ljubljani zagotovljena — Povišanje plač — Skrb za obrtništvo Dne 3. t. m. zjutraj je Visoki Komisar sklical sosvet Ljubljanske pokrajine. Zapisniki prejšne seje so bili odobreni, nato pa je sosvet obravnaval vprašanje dobave mleka. Ekscelenca Emilio Grazioli je sosvet obvestil o ukrepih uradov Visokega Komisariata za zagotovitev tako potrebnega hraniva kakor je mleko, prebivalstvu mesta in posebno še otrokom. Preučeni so bili različni postopki za rešitev tega vprašanja na najugodnejši način. Visoki Komisar je sosvetnikom sporočil, kakšne smernice je izdal za določitev cene, za dobavo in za razdelitev mleka. Z izdanimi ukrepi je dobava mleka Ljubljani zagotovljena in sicer po najnižji ceni, ki j®, okoliščine dopuščajo. Po preučitvi prve točke dnevnega reda je Visoki Komisar s sosvetniki obravnaval vprašanje povišanja plač. Visoki Komisar je sporočil sosvetu predloge delojemalcev in delodajalcev. Zastopniki delavstva so navedli važne predloge in podatke, katere so dobil{ od svojih združenj. Visoki Komisar je zagotovil, da posveča posebno pozornost vp.a-< šanjem, ki se tičejo delavstva. Tudi glede položaja obrtnikov je Ekscelon-ca Grazioli zagotovil zastopniku tetra stanu, da bodo vprašanja obrtništva še posebej preučena in da bodo upoštevani posamezni predlogi. Zastopnik industrijskega delavstva je predi ložil Visokemu Komisarju vrsto preoiogo% ki zadevajo ta stan. Ekscelenca Grazioli jo izjavil, da bo v kratkem izdal odredbo, s kaj* tero bodo določeni poviški plač in mezd. Govoril je tudi o svojem obisku v novomeške okrožju, ob kateri priliki se je lahko prepr| čal o vdanosti in delavnosti prebivalstva, V| soki Komisar je preučil tudi položaj me in je objasnil sosvetu natančna navodila, so v strogem skladu s posebnimi pravicami« ki jih je z odlokom Duce dovolil, a se ne ba trpelo, da bi jih kakor koli zlohotno razlaf gali. V teku sestanka so se oglasili k besedi, sosvetniki in pa dr. Moseri z vidika oskrbo« valnih vprašanj in advokat Zeimaro s prav« nega vidika. I Tretji naivečii ®m-mogovnik pokraina 2e pred leti so v bližini gradu Otočca pri Novem mestu kopali premog, vendar pa s4 tedaj zaradi majhnega povpraševanja po premogu kopanje ni izplačalo. Letos je nov« družba za izkoriščanje tega premogovnika ponovno začela izkopavati premog in ga j9 pred začetkom vojne izkopala že kakih 1CQ vagonov. Spričo velikega povpraševanja po premogu se je združba odločila za redno izkoriščanje premogovnika. Že februarja je posebna komisija na mestu preučila vprašanje prevoza izkopanega premoga na železniško postajo v Novem mestu. Prvotno je bilo v načrtu, da se zgradi do Novega mesta ozkotirna rudniška železnica. Ker pa je ta načrt terjal med drugim tudi zgradbo mostu čez Krko pri Otoku pri Novem mestu, je komisija sprejela drugi načrt, -ki določa samo zgraditev industrijske ceste v dolžini okrog treh kilometrov od premogovnika do Rate-ža, od koder se bo daljni prevoz opravljal po državni cesti do železniške postaje Kandije Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je ugotovil nujno potrebo, da se začasno izenačijo plače nameščencev in delavcev s povišanimi življenjskimi izdatki. Obenem pa od-godil ureditev pravičnejših plač do sklenitve novih delovnih pogodb, pri katerih bo treba upoštevati življenjske potrebe za vsako kategorijo posebej, izdelovalno zmogljivost in donosnost dela. Glede na to odreja: Čl. 1. Da bodo od 1. julija 1941-XIX dalje z dne 15. marca 1941-XIX ustaljene plače uradnikov in delavcev in obče vseh nameščencev administracij bivše države Jugoslavije in bivše dravske banovine kakor tudi zasebnih delodajalcev povišane v nasledni meri: za mes. plače manjše kakor 600 'lir za 20% za mes. plače manjše kakor 900 lir za 15°/o za mes. plače manjše kakor 1200 lir za 12%) za mes. plače manjše kakor 2500 lir za 10°/o za mes. plače večje kakor 2500 lir za 250 lir Člen. 2. Za določitev odstotka povišanja v odnosu k plačam, ustreznim za razne dele meseca, morajo biti minimalni zneski, na-značeni v 1. členu, izenačeni tako, da se smatra mesec enak 25 delovnim dnevom in teden enak šestim delovnim dnevom. Člen 3. Morebitna povišanja plač, ki so stopila pozneje v veljavo kakor 15. marca 1941-XIX, morajo ostati ohranjena, toda so morda vključena v nove plače, kakršne nastanejo z izvedbo poviškov, določenih s 1. členom. Člen. 4. Za delovna razmerja, ki so se začela pozneje kakor 14. marca 1941-XIX, bo izenačenje s povečanimi življenjskimi stroški ugotovljeno s snorazumi, ki bodo sklenjeni med poklicanimi strokovnimi združenji, in v primeru nesporazuma od Delovnega Inšpektorata Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine. Na nedavnem sestanku, na katerem so razpravljali o nalogah in ureditvi ljubljanskega velesejma, so se zbrali pod predsedstvom Visokega Komisarja ljubljanski župan, zastopniki velesejma in nekateri funkcionarji Visokega Komisariata. Ekscelenci Visokemu Komisarju Emiliu Grazioliju so predsednik in voditelji velesejma poročali o načrtih, po katerih bo urejen letošnji jesenski velesejem, ki bo prikazal proizvajalno moč nove pokrajine glede na proizvajalno sposobnost Kraljevine, proti kateri je usmerjena vsa delovnost Ljubljane in Ljubljanske pokrajine, kakor tudi glede na proizvodnjo držav, na katere Ljubljanska pokrajina meji. Obenem bo ljubljanski velesejem za nacionalno in za tujo industrijo in trgovino novo središče propagande. Visoki Komisar je preučil vsa poročila in je dal natančne smernice o ureditvi velesejma, ki naj bo pripravljen in opremljen v skladu z važnostjo nove pokrajine in v skla- pri Novem mestu. V ta namen sta prispela v Novo mesto zastopnika združbe gg. inž. Rudolf in Zidanšek, najela primerne pisarniške prostore in ukrenila potrebno, da se bo že kmalu začela gradnja te industrijske ceste. Kakor hitro bo cesta gotova, bo izkopavanje redno in bo na ta način dobilo delo veliko število zdaj brezposelnega delavstva. Premogovnik Otočec je tretji največji premogovnik v Ljubljanski pokrajini. V zadnem času,so v dveh rovih naleteli na lahko dosegljive debele plasti lignita. Kaže, da bo premogovnik Otočec imel zelo važno vlogo v gospodarskem življenju Ljubljanske pokrajine. Ta odlok stopi v veljavo z dnem svoje objave v »Uradnem listu Ljubljanske pokrajine«. $ * * V vrsti ukrepov, ki jih je izdal Visoki Komisar v teh kratkih mesecih, odkar mu je z najvišjega mesta zaupana skrb za prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, je odlok o nujnem zvišanju plač delavcem in nameščencev vseh vrst gotovo med tistimi, ki ne potrebuje nobenega posebnega poudarka. Vsi uslužbenci in delavci ga bodo z vsem ostalim prebivalstvom Ljubljanske pokrajine vred v svoji hvaležnosti samo najbolje komentirali, kakor so znali biti hvaležni vselej vsakomur, kdor se je zavzel za izboljšanje njihovega gmotnega stanja. Visoki Komisar se je že takoj po svojem prihodu v Ljubljano zanimal, kako ljudje tu žive in kateri so tisti sloji, ki jim je treba najprej priskočiti na pomoč. Ugotovil je, da je treba najprej poskrbeti za to, da se prejemki delavstva in nameščenstva spravijo v sklad z življenjskimi stroški, ki so se v zadnjih mesecih zvišali. Zadni ukrep Visokega Komisarja je odločen, saj se zvišanje plač ne nanaša samo na nekatere vrste delavstva in nameščenstva, temveč splošno na vse. S tem odlokom Visokega Komisarja je dana podlaga, na kateri se bodo te plače mogle v smislu bodočih delovnih pogodb spraviti v sklad s potrebami prizadetih. Odlok je nov dokaz, kako si najvišji funkcionar v Ljubljanski pokrajini z vso ljubeznijo prizadeva, da bi izboljšal razmere v tej pokrajini zlasti na socialnem področju. Naše ljudstvo je že dokazalo, da zna pravilno ceniti usluge, ki mu jih že nekaj mesecev izkazuje Visoki Komisar in bo z globoko hvaležnostjo sprejelo zlasti tudi njegov odločen nastop glede zvišanja prejemkov. | du z njenim zemljepisnim položajem. Visoki Komisar je nakazal za dograditev paviljonov Ljuhlianskesra velesejma znesek 300.000 lir. X Vsako leto pade na zemljo 35 milijonov zvezdnih utrinkov. Neki ameriški zvezdo-slovec si je zastavil nalogo, da izračuna, koliko zvezd se v enem letu utrne in pade na zemljo. Račun mu je pokazal, da v enem samem letu pade na našo zemljo 35 milijonov zvezdnih utrinkov. X Šumljanje potokov in lahka glasba mirita živce. Ameriški zdravniki pravijo, da je za človeka pravilno dihanje zelo važno. Naravno znajo dihati samo majhni otroci, do-čim odrasli ljudje v tem ozira zelo grešijo, kar jim tudi hudo škoduje. V človeškem telesu se pojavljajo številne motnje, ki imajo svoj vzrok v preveliki napetosti živcev. Če hočemo pomiriti živce, so poleg pravilnega dihanja zelo priporočljivi vroča kopel, ma- siranje in solnčenje. Ameriški zdravniki priporočajo vsem, ki nimajo mirnih živcev, naj poslušajo čim pogosteje šumljanje potokov ali pa lahko glasbo. Nepravilno dihanje vpliva na krvni obtok in na živčevje. Napačno dihanje lahko povzroči glavobol in bolečine v ramah in prsih. URADNI R2ZGLASI Obvezna prijava žitnega pridelka Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatra za potrebno, da se zaradi porazde-ljevanja ugotovi pridelek žita v Ljubljanski pokrajini, in odreja: Člen 1. Pridelovalci žita morajo prijaviti pridelek letošne letine. Žitne vrste, ki jih je treba prijaviti, so: pšenica, rž, ječmen, oves, turščica in soržica. Člen 2. Prijavo je treba vložiti pri občinskem uradu na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri teh uradih, in to v 20 dneh po končani žetvi ali po spravilu posamezne žitne vrste. Občine morajo poslati prijave Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Člen 3. Prodaja žita iz člena 1. je dopustna samo s predhodno dovolitvijo, ki jo izda omenjeni zavod. Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba neprijavljenega pridelka. Ljubljana, dne 27. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Ustanovitev izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev Ljubljanske pokrajine Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatra za nujno potrebno, da se določijo osnovni stroški gospodarskega življenja v Ljubljanski pokrajini in se tako pripravi njih postopno zenačenje s stroški v drugih italijanskih pokrajinah, zato odreja: Člen 1. Ustanavlja se sklad z imenom »Izravnalni sklad za gospodarsko ureditev«, katerega naloga je, uravnavati zenačevanje cen in storitev z izravnavanjem osnovnih stroškov. Člen 2. V sklad, s katerim razpolaga Visoki Komisariat, se stekajo dohodki po na-slednem členu 3. in drugi morebitni prispevki. Člen 3. Za blago, ki je po izvoru ali pridelavi iz Ljubljanske pokrajine ali namenjeno za izvoz na katerokoli ozemlje izven te pokrajine, se sme uvesti kontrolna pristojbina, ki se plačuje ob izdaji izvornega potrdila ali drugače pred odpošiljatvijo blaga. Komisa-riatska naredba, ki določi blago, na katerega izvoz se uporablja kontrolna pristojbina, predpiše tudi njeno višino in način plačila. Člen 4. Kontrolni pristojbini zavezano blago, za katero se ta obveznost ni izpolnila, se ne sme izvoziti iz pokrajine. Železniška uprava, prevozna podjetja in zasebni špediterji morajo odkloniti odpravo blaga, če ga ne spremlja pobotnica o plačani kontrolni pristojbini. Člen 5. Kršitve te naredbe ugotavljajo finančni, carinski in policijski organi. Poleg kazni, določenih po kazenskem zakoniku, in plačila dolžne pristojbine se v vsakem primeru, tako pošiljatelju kakor tudi prejemniku izvoženega blaga ali blaga, ki bi se v nasprotju z določbami te naredbe poskušalo izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj ko dvakratnega in ne več ko desetkratnega zneska prikrajšane kontrolne pristojbine. Za plačilo kazni sta zavezana oba vzajemno. Enake kazni se uporabijo tudi zoper prevozno podjetje odnosno špediterja. V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog carinskega ravnateljstva more Visoki Komisar znižati upravno denarno kazen iz tega člena na eno šestino. Zvišanje plač delavcem in nameščencem Ukrep, ki dokazuje skrb Visokega Komisarja za malega človeka Za dograditev paviljonov m velesejtmi Je fCsssifsar nakazal 309.000 lir Člen 6. Upravne denarne kazni iz prednjega člena predpisuje po kratki poti in jih sporoči prizadetim carinsko ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna v roku 15 dni po priobčitvi pritožba na Visokega Komisarja, ki odloči o njej dokončno. Pritožba ne zadrži izvršitve. Dokler se ne predpiše znesek upravne denarne kazni in le-ta ne plača, sme carinarnica blago zaseči in ga spraviti v skladišče na stroške kršiteljev, če ti ne položijo varščine, kolikor znaša najvišja določena upravna denarna kazen. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX. Visoki Komisar ... za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine Za dan 31. julija 1941-XIX je v Ljubljanski pokrajini odrejen popis prebivalstva. Vojaki Italijanske Oborožene Sile vseh stopenj z vštetimi kr. karabinjerji in kr. finančno stražo so izvzeti od popisa. V dneh od 26. do 30. julija bodo popisni uradniki (ki bodo imeli za to posebno osebno legitimacijo) izročili vsakemu družinskemu poglavarju in vsakemu predstavniku zajednice (lastnikom ali zakupnikom hotelov, gostiln, penzijonov, zavetišč, bolnišnic, zdravilišč itd.) družinsko ali zajedniško polo, ki jo bo moral vsak družinski poglavar in vsak predstavnik zajednice skrbno izpolniti in tako izpopolnjeno in podpisano imeti pripravljeno na dan 1. avgusta zjutraj, ko bodo popisni uradniki začeli pobirati popisne pole. • Družinski poglavarji in predstavniki zajed-nic se bodo morali zaradi pravilne izpolnitve popisne pole skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pole. Popisne pole, ki bi bile nepopolno aH pogrošno izpolnjene, se vrnejo popisancu za novo sestavo. Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi hotel dati ali bi jih vede v celoti ali delno navedel napačno, se bo kaznoval v denarju od 500 do 2000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Družinski poglavarji in predstavniki zajed-nic, ki jim popisni uradniki ne bi dostavili popisne pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponje v občinski urad. Družinski poglavarji in predstavniki zajed-nic, pri katerih se popisne pole ne bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih morajo prav tako neposredno oddati občinskemu uradu. Popis nima prav nobenega obdavčevalnega namena in velja za dobljene podatke najstrožja' uradna tajnost. Podatki so namenjeni izključno za sestavo pregledov brez kakršnekoli druge uporabe. Ljubljana, 6. julija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Podaljšanje kolektivnih delovnih pogodb Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na uredbo z dne 12. februarja 1937, ker smatra ureditev za nujno potrebno: Čl. 1. Do nadaljne odredbe ostanejo v veljavi kolektivne delovne pogodbe, sklenjene na podlagi uredbe z dne 12. februarja 1937, tudi če so bile že odpovedane. Čl. 2. Z dnevom te naredbe stopijo glede podjetij in strok, za katere so bile sklenjene, znova v veljavo kolektivne pogodbe iz pred-nega člena, ki so prenehale veljati po 15. marcu 1941-XIX zaradi poteka določene dobe ali zaradi odpovedi ali iz kakega drugega vzroka, pa niso bile nadomeščene z novimi kolektivnimi dogovori. Čl". 3. Med podjetnikom in delavcem pogodbeno določene in na dan te naredbe dejansko veljavne mezde ostanejo v zdajšni višini še nadalje v veljavi, če določajo za delavca ugodnejše razmerje, kakor bi bilo določeno s predpisi iz prednih členov. ločbam te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave, je neveljaven. V Ljubljani, dne 2. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Sprememba območij občin in okrajev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podlagi kraljeve uredbe z dne 3. maja 1941-XIX (št. 291), ker smatra za nujno potrebno, da se deli občin, katerih sedeži so po novi meji Ljubljanske pokrajine ostali zunaj pokrajine, priključijo tukajšnim občinam in okrajem. Čl. 1. Začasno se dodeljujejo: občini Št. Joštu (okraj Ljubljana): zaselek Suhi Dol kraja Golega vrha iz občine Trate in kraj Planina iz občine Črnega vrha, oba iz škofjeloškega okraja; občini Polhovemu Gradcu STRAN 3 1 rrnnrTiTTi ijm i*m mm"tvm ai.......» amit . m (okraj Ljubljana): kraja Setnik (katastralrs občine Črnega vrha) in Setnica, oba iz obč -ne Črnega vrha (iz škofjeloškega okraja); o -čini Dobrovi pri Ljubljani: kraj Toško če o iz občine Št. Vida nad Ljubljano; mestni o -čini Ljubljani: kraji Dolnice, Glinica, Ka na gorica in Podutik iz občine Št. Vida nad Ljubljano; občini Škocijanu (okraj Novo mc • sto: kraj Jermanj vrh iz občine Bučke: c';-čini Sv. Križu pri Kostanjevici (okraj No > mesto): katastralna občina Veliko Mraševo I (kraj Veliko Mraševo) iz občine Cerkelj ob Krki; občini Adlešičem (okraj Črnomelj): katastralna občina Marindol (kraji Marindo1. Milici in Paunoviči) iz občine Netretiča (okraj Karlovac, Hrvatska). Čl. 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnei i objave. V Ljubljani, dne 2. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli regled voin h in političnih dogodkov Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. julija tole vojno poročilo: V Severni Afriki je na tronti pri To-bruku naše topništvo obstreljevalo sovražno pehoto in oklopna vozila. Letalski oddelki osi so v strmoglavnem poletu napadli baterije in sovražne postojanke v Tobruku. Druga letala so bombardirala zbiranje motoriziranih vozil južnozapadno od Sidi E1 Baranija. Sovražnik je podvzel nočni napad na Bengazi. V vzhodni Afriki živahno udejstvovanje topništva v odseku pri Ul-chefitu (Gondarju). Dne 6. t. m. popoldne je sovražno letalstvo napadlo Palermo. Povzročeno je bilo nekaj škode v pristanišču. Med civilnim prebivalstvom so bile ubite tri osebe, 20 pa jih je bilo ranjenih. Kakor povzemamo iz nemških poročil, so uspehi nemških čet proti ruskim veliki. Poročilo vrhovnega vojnega poveljništvr dne 7. t. m. pravi med drugim: V Besaral so nemške in rumunske čete po odbitih p tinapadih v napredujočem napadu. V Bu vini so dosegle rumunske in severozapat od njih madžarske sile gornji tok Dnjest Černovice so zavzete. Zasledovanje sovr nika v Galiciji se nadaljuje v široki fro preko Sereta. Severno od Pripjetskih moč rij napredujejo oddelki nemške vojske v 1 jih na široki fronti proti Dnjepru in gor Dvini. Operacije nemških in finskih čet i tekajo tudi nadalje po načrtu. Eskadrile ne škega letalstva so uničile veliko število : vražnikovih oklopnih voz i-n tovornih av mobilov, onesposobile za borbo sovjetske 1 terije, razdejale železniške vlake, transpc na pota in municijska skladišča. Učinkov letalski napadi so bili nadalje naperjeni pi ti umikajočemu se sovražniku v Ukrajini -o . . N & fO| . Helsink Leningrad Reval t,. \r %> g Novgorod t \ PfVo* Bo, oj. ■•••••■ z® Stara Run o * D:„=> O. Libava^^J^'93 \ oOstrov w X \T Kalinin o [.............°Mitava m Savli. |....."O . \ \ Vel Luki -Metnel»\ ® • ifivmsk. o Rie„ „,,,.» LITVa i^K oNevel ° Bolokotam,. ^ Ko »vnO Vit Vč^otock X © o V-a Moskva -■' '■ Kalupa ^ a ... y' C- ^— 1».... Lida bsri^v* * f*". S ** 4n oH!.l«t«l« f Mogtlev Smolensl« ^ - , Tu! a m oLotnza —" ----- .• w-a L oBUIyltok /B«'«">°T» 'O i^olenka eBaranov.c«U I 0. V fiobrujik J Poče^ O Varšava P^VBrest Lit. V a _ - olm «* '-sSe li!ju\t'e"«lfo Mlječica i* Lublin ;/ t '°Gomel 'Kovel 5arny; Lučk /' Korosttr ® Rov no | is : :^jTroslav B™dy Jfkiiev J OLvOV J Zitomiro ,ca ©Stanislavov U . Knlflrni*' a . ^ Ce Poltava ' rkaji o V oiiamsiavov vj . -Siv— ^^ ./ Mogile? ^^ A »s ^ Z,^ovj,vlt ' Drijeprope,rovik ^ »V- -V . J ' N ^ \ 0 V- ° v? » \r \. 3as;\ Balt, \ V^ Krivoj l \ A \Nikolajev \ > \ T J Kiimjov ^ J Herson Stalin . i Akerma ^ U M V) ^ /RO'.9".I3J Pioest, Q _ Bukarešta - f "^^Sulina- istopol SevaiU'poi^ : -v, >A O 'vi Hf rilo O ISO 400 ISO km ilo1 ii i =a proti trdnjavskim napravam. Drugi oddelki so bombardirali sovražne čete okrog Smolen-ska in vzhodno od Pejpuškega jezera. Iz Stockholma poročajo: Po vesteh švedskih listov se bijejo boji že ob Stalinovi črti, ki je baje zgrajena po izkušnjah Maginotove in Siegfriedove črte in je široka 100 km. Švedski listi naglašajo, da so nemške čete dosegle doslej velike uspehe in da je pritisk nemške vojske nezadržljiv. Iz Rima poročajo: Ko je padla v Afriki Amba Alagi, je sovražnik z, da je bila deklica zatopljena v svoje li. Nandeta ni bila opazila. Sanjavo je v nebo, kjer so migljale zvezdice. Fant i je tiho približal, jo objel okoli ram in -itisnil vroč poljub na rdeče ustnice. \li zvezde šteješ?« jo je vprašal ljubez- nenadeno dekle je sprejelo fanta z ranim vzklikom in se nežno pri vilo k njeni širokim prsim. Vp* i=> zrla v oči. »Zakaj pa 'M?« pri gradbenem ravnateljstvu, leta 1921. pa za člana državnega sveta v Beogradu. Kot dobrega pravnika in vestnega uradnika so ga vsi spoštovali. Deloval je tudi kot odbornik osrednega Rdečega križa v Beogradu, Blag mU spomin! * Kanonik dr. Alojz Zupan je umrl. V soboto dopoldne je umrl kanonik dr. Alojz s Župan. Smrt ga je doletela zaradi srčne ' ka^i, ko si: je na DOlenjskem ogledoval svoj vinograd.'Pokojnikovo truplo so pripeljali na njegov dom v Ljubljani. Pred nedavnim je praznoval kanonik dr. Alojzij Zupan 50-let-nico življenja še zdrav in čil. Blag mu spomin! * Jean Schrey je umrl. V zdravilišču na Vidovdanski cesti v Ljubljani je umrl g. Jean S c h r e y. Rajnki je dosegel visoko starost 88 let. Malo je bilo ljudi v Ljubljani in v Sloveniji, ki ne bi poznali Jeana Schreya. Bil je znana ljubljanska osebnost, višji strelski glavar, častni član in bivši večkratni predsednik Strelskega društva, ki praznuje letos 379-letnico svojega obstoja. Nad 50 let je pokojnik zahajal v razna lovišča svojih tovarišev in vabil v svoja lovišča odlične slovenske lovce. Jean Schrey je bil ustanovni član Slovenskega lovskega društva in se je živahno zanimal za razvoj slovenskega lovstva. Nad 55 let je redno vsako leto obiskoval Rogaško Slatino. Gostje so ga vsi poznali in ga spoštovali, ker je bil mož plemenitega značaja. Jean Schrey se je rodil pred 87 leti na Glincah pri Ljubljani. Zelo je ljubil naravo. Za siromake je imel vedno odprto srce. Poštenemu možu bomo ohranili blag spomin! * Žetev ječmena. Ječmen je že dozorel in so ga na Ljubljanskem polju pretekli teden začeli žeti. Največ ječmena v okolici je na polju med Klečami in Dravi jami, pa tudi proti Sostremu in Zalogu. Ječmenovo klasje je letos polno in veliko. Še nekaj dni, pa bosta dozorela tudi rž in pšenica. * Na postajališču Rosalnice se potniški vlaki ne ustavljajo več. Od preteklega tedna se ne ustavljajo več potniški vlaki na postajališču Rosalnicah med postajama Metlika ln Bubnjarci iz carinskih in obmejnopolicijskih razlogov. Potniki, ki potujejo v Rosalnice, odnosno iz Rosalnic, se zato opozarjajo, da izstopajo, odnosno vstopajo v Metliki. * Nove zgodovinske izkopanine v Novem mestu. Na tako imenovanem stadionu v Kan-diji so delavci in vojaki ponovno naleteli na nove najdbe ter izkopali del sulice in dva lonca z ilirske dobe. Prebivalstvo z največ- ga je vprašala očitajoče. »Nocoj sem ti pripravila posebno okusno večerjo, tebe pa od nikoder ni, nagajivec. 2e zelo me je skrbelo.« »Pa si vendar nisi mislila, da so me že Turki pohrustali,« se je Nande prisiljeno pošalil ter z roko pogladil Mar j etične lase. »Vozil sem s polja žito, ki sem ga nažel včeraj, ter ga zdeval v kozolec. To delo me je zaposlilo do trde noči. Saj veš, da so me vsi posli zapustili in da moram vse delo sam opraviti.« Naslonjena drug ob drugega sta stala pred mlinom v srebrnem siju mesečine, ki se je razlivala nad dolino. Na mah se je deklica tesneje privila h Gorjanu in izpregovorila skoraj otožno: »Nocoj, ko slonim na tvojih prsih, sem srečna, zelo srečna, toda jutri osorej, kdo ve, ali si ne bom v obupu ru-vala lase. Glej zvezde, ki se blešče nad nama. Bog ve, ali jih ne gledava zadnič v življenju. Jutri bo morda eden izmed naju že mrtev ali pa Oba.« »Zakaj govoriš tako zlovešče?« jo je prekinil Nande z zamolklim glasom. »Ali si pozabil, kako strašna nevarnost grozi tistim, ki niso pobegnili iz svojih domov? Turška vojska še zmerom tabori pred Ljubljano,« je vzdihnila Marjetica in se zdrznila. »Ze morda nocoj ali pa jutri bodo ti kr-voločneži preplavali Savo. Voda v reki pada. Nič ne more več zadržati njihov nadalj-ni pohod. Strašno bo potem. Meni je tako hudo pri srcu! Bog se nas usmili!« »Ne boj se, Marjetica!« jo je navidezno pogumno tolažil Nande, ali glas mu je trepetal, kar je bilo znamenje, da mladi mož ni bil jim zanimanjem zasleduje izkopavanja in izraža željo, da bi vse te zgodovinske najdbe stare ilirske kulture ostale ohranjene Novemu mestu. * Poroke v Gorici. V Gorici so se poročili kmečki posestnik Štefan Kosmač z Nežo Šturmovo, čevljarski mojster Anton Potočnik z Nežo Škvarčevo, kmečki posestnik Franc Knez z Ano Trebšetovo in zidar Josip Čubej z Marijo Marinovo. * Cene se ne smejo navijati. Zdaj pa zdaj se sliši, da je ta ali oni prodajalec povišal cene. Opozarjamo na stroge odredbe oblastev, ki ne dopuščajo navijanja cen. Vsak navijalec cen bo strogo kaznovan. * Tržaška četa za nadzorovanje prodaje živil po trgovinah je pod vodstvom dr. Roberta Verruzia neumorno na delu. Nastopi povsod, kjer se pojavi kak sumljivec, ki bi mogel s špekulacijo ali kupičenjem živil škodovati rednemu razvoju ljudske prehrane. Zaradi utaje in odlašanja prodaje racionira-nih predmetov je bil nedavno aretiran Jurij Kumar, poslovodja neke tržaške gostilne. — Agenti so tudi nadaljevali preiskavo proti Rozaliji Čeh-Mogorovičevi, stanujoči v Ro-janu, lastnici gostilne. Tej so zaplenili devet litrov olja, med tem ko ga je prenašala iz svojega stanovanja v gostilno. — Pri Mari-ju Zafredu, lastniku pekarne, so našli moko, ki jo je nakopičil v teku časa na ta način, da je pekel manjše količine kruha za vojaške potrebe, kakor je bilo dogovorjeno. * Mlad študent je rešil tri mlada življenja. Blizu Modene so se kopali sestri Artio-lijevi in njun 121etni bratec Dino. Vsi trije so brodili po vodi in zašli v globino. Tok jih je pograbil in potegnil s seboj. Na njihove klice na pomoč se je odzval 161etni študent Remzo, skočil v vodo in vse tri z velikim naporom rešil. * S kolesom se je smrtno ponesrečil. V bližini Hude južne v Baški dolini je 50-letni Ivan Šorli na nekem klancu tako nesrečno padel s kolesa, da si je prebil lobanjo. Prihitel je zdravnik, ga obvezal in spravil na vlak, ki vozi proti Gorici. Preden pa je vlak dosegel goriško postajo, je bil ponesrečenec že mrtev. Blag mu spomin! * Železniška nesreča pri Veroni. Huda železniška nesreča se je zgodila pri kraju Cel-lore di Illasiju zraven Verone. Električni vlak proge Verona—Vicenza, ki je imel še motorni stroj in šest s cementom naloženih vagonov, je prispel na postajo Tremiago. Ker je imel vlak več minut postanka, je vlakovno osebje stopilo na peron. Iz neznane- tako ravnodušen, kakor se je delal. »Prosim te, Marjetica, ne misli na turške pasjeglav-ce, ne vznemirjaj se brez potrebe. Turkov skoraj gotovo ne bo na našo stran Save. Vrnili se bodo v svoje kraje, saj so si že dovolj nagrabili. Če pa prilezejo čez Savo, jih ne boš videla. V ta gozdni kotiček ne bo zašla turška noga!« »Bojim se za tvoje življenje, Nande,« je zašepetala deklica. »Delal boš zunaj na polju, pa bodo prihrumeli Turki na svojih br-zih konjih in te umorili.« »Oho! Ferdinand Gorjan si pa ne da kar takole odsekati glavo!« se je izpodbudno nasmejal Nande. »Devet let, dekle moje, so visele nad mojo glavo turške sable, pa vendar sem še zmerom živ in pripravljen braniti tebe, dekle moje, do zadnje kaplje krvi!« »Nande, ali je res, da Turki mlade deklice spravljajo v Azijo in tam prodajajo v sužnost?« je po kratkem molku vprašala Marjetica z zgroženim glasom. »Da. Turki vpadajo v našo domovino največ zaradi tega, da si nalovijo naših krepkih ljudi, ki so delavni, močni in odporni, da jim obdelujejo zemljo, za kar so sami pre-leni,« je odgovoril Nande otožno in v onemogli jezi stisnil pesti. »Naše domovine sinovi so, ki nasilno iztrgani iz objema svojih roditeljev in prisilno vzgojeni v mohame-danski veri, sestavljajo zdaj kot janičarjl turške vojske in hodijo uničevat v rodno zemljo, morit lastne brate, očete in matere. Naša dekleta venejo po turških haremih in rodijo pasjeglavcem otroke, ki Hodijo, ko dorastejo, po potih ognja in krvi kakor njihovi očetje. (Dalje) ga vzroka se je vlak zaradi nagnjenosti proge začel premikati, pridobival je stalno na brzini in že kar drvel. Eden izmed zaviračev, ki je še ostal v vlaku, je poskušal vlak zavreli, pa zaman. Na bližnem ovinku se je drveči vlak zaradi blazne brzine iztiril in se zaletel v dvonadstropno kmečko hišo, v kateri so bih tedaj lastnik 711etni Luigi Milani, 411etni Egidij Turco in 421etna Marija Conternova s hčerko Agnezo. Hiša se je takoj podrla. Tisti, ki so prihiteli na kraj nesreče, so izpod ruševin odkopali trupla Mi-lanija, Conternove in Agneze, Egidij Turco pa je bil samo nekoliko pobit. Oblastva preiskujejo vzrok te strašne nesreče. * Smrten padec s češnje. Pred dnevi je padel s češnje 621etni kmetovalec Josip Vodo-pivec iz Dornberga. Pri padcu je dobil hude poškodbe in je bil prepeljan v goriško bolnišnico. Kljub vsej pomoči je Vodopivec izdihnil. * Velik požar sredi Ljubljanskega barja. Prebivalce Ljubljanskega barja je te dni vznemiril visok steber plamenov in dima, ki se je vzdignil iznad Ceste na Rakovo jelšo. Tam je imela mestna pristava veliko šupo za shrambo sena, v kateri je bilo do 7 vagonov krme za živino. Kako je veliko leseno poslopje začelo goreti, nihče ne ve. Na travniku v bližini je bila tedaj skupina delavk, ki so sušile seno, pri šupi sami pa se je mudil eden izmed delavec s konji. Ko je šel po vodo za živali in se je čez nekaj trenutkov vrnil, je bila šupa v ognju. K požaru je pohitela četa poklicnih gasilcev pod vodstvom načelnika inž. Gričarja kn poveljnika Rozmana. A delo je bilo zelo težavno, zakaj seno in leseno ogrodje sta se naglo razgoreli in ko so gasilci prišli, je bilo že vse ostrešje v plamenih. Do vode je od Rakove jelše daleč in so jo morali napeljati iz 500 metrov oddaljene Ljubljanice. Da rešijo, kar se rešiti da, so se z vso vnemo vrgli na gašenje in so vztrajali na delu do večera. To je vsekakor eden izmed največjih požarov, kar smo jih zadni čas doživeli v Ljubljani. Na srečo je bila šupa na samem, da ogenj ni mogel ogražati soseščino. * Nesreče. Na kirurški oddelek, ljubljanske bolnišnice so pripeljali petletnega železničar-jevega sina Antona Bonzana iz Rateč. Padel je z drevesa in si zlomil desno nogo. — S kolesa je padla 171etna Minka Kraljeva iz Višnje gore in si zlomila levo roko. — 171etni Anton Pičman pa je padel z voza ter si zlomil desnico. — V Doberniču je posestnikov sin Janez Glavan padel s senenega voza in si hudo poškodoval desno roko. — 27-letni monter Kranjskih deželnih elektrarn Alojz Dolinar je na Grosupljem popravljal električni vod. Med delom je omahnil z droga in padel, da si j^ zlomil desno roko. * Vlak ga je povozil. Na železniški progi pri Barkovljah se je pripetila huda nesreča. 22-letni Italo Jakopin je šel čez progo in padel. Prav tedaj pa je pridrvel vlak v smeri iz Ljubljane. Nesrečnemu Jakopinu so kolesa odrezala obe nogi. V nevarnem stanju je bil prepeljan v bolnišnico. * Otroka je skušal rešiti, pa bi bil kmalu sam utonil. Na bregu Naviglija pri Milanu