Stevllka 14• cena 80 din
Celle, 10. april 1080
glasilo občinskih organizacij szol ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
V korist strpnelše razprave
Pričenja se razprava o ekološki sanacUl In Holgoročnem
načrtu razvoja Cinkarne
Pred javno razpravo o eko-
loški sanaciji in dolgoročnem
načrtu Cinkarne, je treba naj-
prej zapisati, da je kolektiv
veliko naredil za izboljšanje
ekološkega stanja v celjski
občini. Vseh nalog iz leta 1978
»leer ni uresničil, vendar je
ob tem treba vedeti, da je eko-
logija usodno povezana z eko-
nomijo. Z drugimi besedami
povedano, čeprav dril trdi-
tev, da se vsak dinar vložen v
ekologijo dolgoročno obrestu-
je» je treba ta denar najprej
ttslažiti.
V korist strpnejše javne raz-
prave o obeh dokumentih, pa
J® ^ba ponovno poudariti, da
^ je Cinkarna, na osnovi dose-
^^ih razprav in sklepa сеЦ-
^ega izvršnega sveta, da po-
dvojitev proizvodnje titanove-
ga dioksida do leta 2000 ni
''ïoina, zaenkrat odpovedala
Nbolj sporni dolgoročni na-
ložbi.
Javna razprava o predlo-
SJJ sprememb programa
Ekološke sanacije in predlo-
^ dolgoročnega načrta
J'inkarne bo predvidoma
''ajala do 15. maja. Oba do-
kumenta bo najprej obrav-
naval svet za varstvo okolja
Pfi Socialistični zvezi in si-
sredi prihodnjega ted-
¡"a. takoj, ko bodo na razpo-
ko povzetki Ekološke bi-
'аисе Celja. Kljub pomisle-
s strani Cinkarne, so
^ ¿lani sveta v torek odlo-
da bodo v javni razpra-
* Sodelovale vse krajevne
.¡¡JPnosti in vsa društva.
na to, da smo o dose-
ђЈЧш razpravah o obeh doku-
l^ntih sproti poročali in da je
v Indoku, glasilu celjske
^'пе, izčrpna informacija o
nadaljnjih načrtih Cinkarne,
ve^ja opozoriti razpravljalce le
na nekatera nesporna dejstva.
Cinkarna se ne namerava od-
povedati bazni proizvodnji,
razmerje med predelovalno in
bazno proizvodno pa se je v
zadnjih letih gibalo v korist
slednje, kar ni v skladu s
skupščinskimi sklepi iz leta
1978. Cinkamarji ob tem zago-
tavlj^o, da bodo delež bazne
proizvodnje zmanjšali, razmer-
je n£ú bi leta 2000 znašalo 40:60
v korist predelovalne proiz-
vodnje.
Kar zadeva neuresničene na-
loge iz programa ekološke sa-
пасце Cinkarne, je gotovo шц-
pomembnejša odločitev za
ustavitev ali modernizacijo
proizvodnje žveplene kisline
na piritni linyi Kontaktna ki-
slina Čret. Proizvodnja na tej
lin^i namreč trenutno niöboÖ
onesnai^e celjsko ozračje z
žveplovim dioksidom. Cinkar-
nami se ob tem zavzem^o, da
пад jih celjska družbenopolitič-
na skupnost ne bi omejevala v
proizvodnji temveč v skupni
emisiji žveplovega dioksida v
ozračje. Zaenkrat znaša skup-
na emisija Cinkarne približno
350 kilogramov žveplovega di-
oksida na uro, do leta 1990 pa
n^ bi jo Cinkamarji zmanjšali
na 210 kg SOj/h. Izvršni svet se
je opredelil za modernizacijo,
vendar je ob tem postavil Cin-
karni vrsto pogojev. Med пгц-
pomembnejšimi sta, da mora
biti modernizacija končana do
leta 1990 in da je treba kot
omejitev vzeti dejansko dose-
žene emisije, ne pa tiste, ki so
dosegljive ob optimalnem do-
seganju tehnoloških normati-
vov v proizvodnji.
Za zaključek velja še zapisa-
ti, da so strokovnjaki Razvoj-
nega centra Celje, Zavoda za
socialno medicino in higieno
in Nivoja СеЦа že izdelali Eko-
loško bilanco Celja, iz katere je
razvidno, da je Cinkarna le
eden izmed onesnćiževalcev
okolja in da smo bili do ostalih
doslej preveč popustljivi. Re-
zultate te raziskave bi morali
poznati vsi, ki bodo razpravlja-
li o obeh dokumentih Cinkar-
ne. Prav bi tudi bilo, da si Ce-
ljani v času javne razprave
ogledigo Cinkarno, kar bo
možno od 7. do 9. m^a, vsako-
krat s pričetkom ob 10. uri.
VILI EINSPIELER
Slovesno ob Dnevu
železničarjev
Ob dnevu železničarjev bo slovesno tudi v Celju. V
ponedeljek, 14. aprila dopoldne ob 10. uri bo na
peronu celjske železniške postaje komemoracija v
spomin železničarjev, ki so padli med NOB, pol ure
kasneje pa bodo odprli razstavo likovnih del celjskih
srednješolcev in članov likovne sekcije France Pre-
šeren Celje.
Osrednja slovesnost v celjski občini bo ob 11. uri v
hotelu Evropa, kjer bodo podelili bronaste in srebrne
značke za 10 oziroma 20-letno delo na železnici, kržuši
kulturni program pa bodo pripravili vokalni kvintet
Frankolovčani in folklorna skupina KUD France Pre-
šeren iz Celja. Govoril bo Ivan Kramar, predsednik
medobčinskega sindikalnega sveta. Osrednja republi-
ška slovesnost bo v Ljubljani, kjer bodo podelili tudi
zlate značke za 30-letno delo na železnici. S celjskega
železniškega vozlišča jih bo prejelo 24 delavcev.
Železničaiji praznujejo 15. aprila v spomin na ta dan
leta 1920, ko je bil v krvi zadušen štr^k železničarjev
na Zaloški cesti v Ljubljani.
S. Š.
Množično proti
Medobčinsko društvo civilnih in-
validov vojne celjskega območja je
letos pripravilo republiško srečanje
v Celju. Nekaj več kot 400 civilnih
invalidov vojne iz Maribora, Ljublja-
ne, Nove Gorice, Novega mesta, Kra-
nja in domačega Celja se je zbralo na
svečanosti v počastitev spomina na
6. april izpred petinštiridesetih let.
Prireditev je bila sestavljena iz dveh
delov. V prostorih športno-rekreativ-
nega zavoda Golovec se je približno
sto civilnih invalidov vojne iz vse Slo-
venije pomerilo v plavanju, keglanju,
namiznem tenisu in streljanju z zračno
puško, ostalih tristo pa je krenilo na
mirovni pohod po mestnih ulicah. Ci-
vilni invalidi vojne so s protivojnimi
gesli na številnih transparentih krenili
izpred hale Golovec po Dečkovi,
Vrunčevi, Stanetovi in Prešernovi uli-
ci do Trga V. kongresa, kjer so v zlo-
glasnem Starem piskru položili venec
v spomin vsem žrtvam fašističnega na-
silja. Obiskali so tudi Muzej revolucije
in se nato vrnili do hale Golovec, kjer
so po končanih športnih tekmovanjih
člani celjskega medobčinskega dru-
štva pripravili tudi zaključek letošnje-
ga republiškega srečanja civilnih inva-
lidov vojne.
Letna srečanja civilnih invalidov
vojne so postala že tradicionalna obli-
ka druženja vseh civilnih invalidov
vojne iz Slovenije. Za svoja srečanja
izberejo vsako leto drug кггд, letos pa
so se odločili za Celje tudi zato, ker je
bil Stari pisker кггд enega najbolj
množičnih vojnih zločinov nad civil-
nim prebivalstvom.
Medobčinsko društvo civilnih inva-
lidov vojne celjskega območja bo v
oktobru tudi organizator 6. jugoslo-
vanskih športnih iger civilnih invali-^
dov vojne.	IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Kot šopelc
pomladnih
vuoile!
Končali smo - upamo, da
uspešno - že 14. izlet 100
kmečkih žensk na moije. To-
krat smo si ogledali Lipico in
Piran, pa Izolo in luko Koper
ter se popeljali skozi Porto-
rož. Vreme je bilo takšno, da
je skupno veselje še olepša-
lo. Zdaj smo znova doma.
Kmečke ženske na poljih, mi
v pisarnah. Obljubili smo si,
da se bomo obiskovali. Radi
bomo pisali o njihovem delu
in problemih, o njihovi »to-
varni« v naravi, Kjer je vse
odvisno od vremena. Lahko
kaže lepo letino pa ti v tre-
nutku slabo vreme vse uniči.
Izlet je bil namenjen njihovi
sprostitvi. Sicer pa objavlja-
mo reportažo z izleta na stra-
neh 12-13.
TV-Foto: EDI MASNEC
Kaže, da cene tako raste-
jo, da niti prodajalci več
ne vedo, koliko kaj sta-
ne. Le tako si lahko ra-
zložimo pomoto, če vam
v neki samopostrežni tr-
govini za 45 dkg mesa
kar 1.100 starih din
preveč.
(Novi tednik, 20. 5. 1970)
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
Štafeta mladosti na Celjskem
štafeta mladosti, ki je svojo pot začela 22. marca v
Peči, bo prišla na naše območje v sredo, 16. aprila. V
Bistrici ob Sotli jo bodo sprejeli mladinci šmarske
občine od hrvaških vrstnikov.
Tu bodo tudi pripravili večjo slovesnost, s katero
želijo obeležiti 40 let mladinskega prostovoljnega dela
in mednarodno leto miru. Podobno bo tudi v drugih
kr£uih, kjer bo potovala štafeta, to je v Kozjem, Lesič-
nem, Podčetrtku, Šmaiju in Šentvidu, kjer bodo šta-
feto prevzeli šentjurski mladinci. Ti jo bodo ponesli do
Šentjurja, kjer bo na Titovem trgu osredrya proslava.
Štafeta bo nato nadaljevala pot proti Gorici pri Slivnici
in Planini do meje s sevniško občino. Vmes pa se bo
ustavila še v Alposovi temeljni organizaciji Cevarna.
Mladi iz laške občine bodo štafeto prejeli ob 16. uri v
Loki pri Zidanem mostu. Osrednja občinska priredi-
tev pa bo v Rimskih Toplicah, s katero bodo predsta-
vili prostočasno dejavnost mladih v občini. V Hote-
mežu pa bodo štafeto ponovno prevzeli mladi iz sevni-
ške občine.
Po vseh občinah bodo pripravili tudi prireditve ob
prihodu lokalne štafete.
Zvezna štafeta mladosti bo prispela na naše območje
ponovno 20. aprila.
TC
Med komunisti malo delavcev in kmetov
Na Celjskem Je bilo v štirih letih 292 mani sprejemov kot prenehanja članstva
Brez dvoma širše družbene razmere
vplivajo na odločanje ljudi za vstop v
zvezo komunistov ali za zapustitev
njenih vrst, vendar vzrokov še daleč
ni prav iskati zgolj zunaj zveze komu-
nistov.
Številne ocene in analize, ki so jih na
različnih ravneh organiziranosti obli-
kovali v žadnjih letih, so vse prepogo-
sto spregledale slabosti lastnega dela,
posameznikov, organizacij in organov
zveze komunistov, zato tudi neuspeh
uresničevanja ene n^aktualnejših na-
log zveze komunistov - sprejemanje
novih članov, predvsem iz vrst delav-
ske in šolajoče se mladine. Tudi podat-
ki, zbrani v statističnem pregledu gi-
. banja in strukture članstva Zveze ko-
munistov Slovenije med 9. in 10. kon-
gresom slovenskih komunistov na to
opozaijćOO.
Značilnosti v gibanju članstva v re-
publiki m na celjskem območju so po-
dobne. Število članov zveze komuni-
stov se je prvič po letu 1972 zmanjšalo
tako zaradi manjšega vstopanja v orga-
nizacijo kot zaradi povečanega osipa
članstva. Zmanjšuje se število delav-
cev iz neposredne proizvodnje in kme-
tov, pričela paje upadati tudi udeležba
inženirjev, tehnikov in pravnikov. Ra-
zlogi niso od včer^, a zato nič manj ne
zaskrbljujejo. Po eni strani je omajan
ugled zveze komunistov zaradi nedo-
slednega uresničevanja stališč in skle-
pov, po drugi strani se marsikdo pred
vstopom v organizacijo ni zavedal
dolžnosti, ki jih s tem sprejema ali pa
je potem ugotovil, da resnica premoč-
no odstopa od idealov. Razlogi so od
organizacije do organizacije različni in
v veliki meri pogojeni s tem, kakšni so
komunisti v njej - kot komunisti in
kot ljudje.
Razlike v gibanju članstva v zadnjih
štirih letih so na celjskem območju
med posameznimi občinskimi organi-
zacijami velike. Med trinajstimi občin-
skimi organizacijami v Sloveniji, ki so
v tem obdobju sprejele več novih čla-
nov kot se je članstvo zmanjšalo, ^u
na celjskem območju dve - Moziriç
kjer je 32 komunistov več in Sloves
ske Konjice, kjer jih je 60 več (večji
bil porast le v občini Ljubljana ŠijK
in Hrastnik). V ostalih občinah se k
število članov zmar^šalo. Med osmiijj¡
v Sloveniji, kjer seje n^bolj, sta Velç.
lerye s 153 manj sprejemi kot preneha
nji članstva in СеЦе s 130 manj. Skup!
no je na območju medobčinskega sve,
ta Zveze komunistov Celje v zadr\i^
štirih letih vstopilo 292 članov majvj
kot je bilo tistih, ki jim je prenehalo
članstvo (izključeni, črtani, izstopili
umrli). Vseh članov je bilo konec let^
1985 15.503, njihova povprečna starost
pa od 38 do 40 let. Med njimi je ђЦђ
povprečno 30,5 odstotka žensk, 36,5
odstotka delavcev (več samo na ob.
močju Trbovelj) in 15,5 odstotka mia,
dih do 27. let, kar je v primerjavi г
drugimi območji še kar ugodno.
MILENA B. POKLIČ
Slovenski teden v Singenu
Celjski delež je v zborovski kulturi, športu, turizmu In
kulinarikl
Od 4. do 12. aprila je v Singenu v
deželi Baden-Württemberg, ZRN, vr-
sta prireditev, ki naj bi predstavile
Slovenijo. Pri organizaciji (center za
turistično in ekonomsko propagando
Gospodarske zbornice Slovenije) pa
sodelujeta tudi mesti Nova Gorica in
Celje, ki ju s Singenom vežejo pred-
vsem več kot desetletni prijateljski
in delovni sindikalni stiki.
Brez posebne hvale je celjski delež v
prvem Slovenskem tednu v Singenu
največji, saj se bodo Celjani predstavi-
li z visoko pevsko kulturo - v soboto in
nedeljo bo nastopil tam Komorni mo-
ški zbor pod vodstvom Vida Marcena,
ki je že star znanec Singenčanov, ku-
harji hotela Merx in zdravilišča Dobr-
na že ves teden v različnih hotelih in
restavracijah pripravljao slovenske in
posebej štajerske kulinarične speciali-
tete, prav danes se bodo na mednarod-
nem rokometnem turnirju z domačini
in Švicarji pomerili Aerovi juniorji, na-
rodno-zabavni delež pa bo v petek in
soboto dodal še Viki Ašič s svojim an-
samblom.
Z velikim odmevom je v Singenu
koncertiral orgelski virtuoz Hubert
Bergant, do 27. aprila pa je v Singenu
tudi razstava slovenske grafike. Prak-
tično gostuje v ZRN kompletni ljub-
ljanski grafični bienale, kar so Nemci
sprejeli kot vrhunsko kulturno posla-
stico. V okviru tega Tedna bo Sloveni-
ja predstavila svojo zdraviliško-turi-
stično ponudbo.
Že тдја bodo Singenčani vrnili Ce-
ljanom obisk. S sabo bodo pripeljali
17-članski baletni ansambel gledališča
Die Färbe, ki bo nastopil v Celju, na
Dobrni in v Žalcu, vodili pa jo bodo
nadžupan mesta Singen Friedhelm
Möhrle, prvi opolnomočenec sindika-
ta IGM Heinz Rheinberger in drugi.
Pogovori v Celju bodo morali zaokro-
žiti desetletno sindikalno sodelovanje
s Singenom tudi s konkretnejšimi go-
spodarskimi oblikami sodelovaiija.
Vsekakor bi kazalo nemško pripravlje-
nost za takšno sodelovanje izkoristiti
na n^bolj pameten način, čeprav part-
nerstvo v podobnem smislu, kot je bi-
lo sklenjeno med СеЦет in Greven-
broichom, še daleč ni nujen oziroma
obvezen formalni cilj.
MITJA UMNIK
Srečanje po štiridesetih letih
Osrednjo prireditev ob štiridesi tletnici mladinskega pro-
stovoljnega dela, ki se je je udeležilo tudi 47 brigadiijev-
veteranov z našega območja, so ob koncu tedna pripravili v
bosanskem mestu Brčko.
V Brčkem seje zbralo približno dvanajst tisoč brigadirjev,
ki so pred štiridesetimi leti gradili progo Brčko-Banoviči.
(Reportažni zapis i. srečanja bomo objavili v prihodnji šte-
vilki našega časopisa.) Ob tej obletnici pa so tudi celjski
mladinci pripravili srečanje mladih in starih brigadirjev.
Skup^ z vojaki celjske .garnizije so pripravili brigadirski
večer na katerem so spregovorili tudi o razvoju mladinskega
prostovoljnega dela.
I. F.
Sprejet odlok o gradnji
odlagališča Cinkarne
Priprave za gradnjo odlagališča Cin-
karne na območju krajevnih skupnosti
Blagovna, Štore in Teharje potekajo ie
tri leta. Pred časom so oblikovali osnu-
tek odloka o zazidalnem načrtu, saj sov
glavnem uskladili potrebe Cinkarne in
zahteve krajanov.
Kljub temu je v razpravi na zadnji seji
skupščine v Šentjurju prišlo do kritične
razprave, v kateri so nekateri menili, da
je treba odlagališče črtati iz družbenega
načrta občine, ker ima lahko negativne
ekološke posledice. Nazadrye so sklenili,
da naj bi odlagališče zgradili, vendar pa
je treba v odloku opredeliti namembnost
deponije. V njej naj bi namreč shranjeva-
li samo sadro, ki ostéga pri proizvodryi
titanovega dioksida. Ta pa naj bi bila po
zagotovilih strokovnjakov nenevarna za
okolje.
O tem so razpravljali tudi na zadnji seji
izvršnega sveta, kjer je predstavnik kra-
jevne skupnosti Blagovna zahteval .do-
datna določila o tem, da bodo pred vsako
gradnjo krcane prosili za soglasje. Ti se
namreč bojijo, da bi Cinkarna ne uresni-
čila vsega, kar je v odloku zapisano. Tu
mislijo predvsem zaščito окоИсе deponi-
je, ki bo že sama predstavljala precejšen
poseg v okolje, saj bo obsegala 66 hekta-
rov površin. Hkrati pa bo morala Cinkar-
na za nekakšno odškodnino sofinancirati
asfaltiranje nekaj kilometrov cest, vodo-
voda v zaselku Ogorevc, z dodatnim spo-
razumom pa še trgovino na Blagovni.
Vse to naj bi krajani dobili v zameno za
deponijo, kije po besedah predstavnikov
Cinkarne ni mogoče postaviti drugje.
Štipendij bo več kot lani
Združeno delo celjske občine bo letos razpisalo za
četrtino ali 254 štipendij več kot lani. Ugodnejša bo
tudi struktura štipendij, sćy bo več štipendij za poklice
pete stopnje in kar za četrtino več za poklice šeste in
sedme stopnje.
Združeno delo celjskega območja bo letos skupno
razpisalo 2752 štipendij ali za 16 odstotkov več kot lani.
Več o razpisanih štipendijah bo znano 16. aprila, to je
prihodnjo sredo, ko bo v Delu izšel skupni razpis
kadrovskih štipendij za vso republiko.
WE
Kasnejša plačila vplivajo
na poznejšo izterjavo
шшшÊÊШШ^ШÊШÊÊÊШÊШШÊlшшшшшm
Pri izterjavi družbenih obveznosti
se v žalski občini že nekaj let pojav-
lja enaka problematika. № zavezan-
cih davka od dohodka iz kmetijske
dejavnosti vpliva na plačilno sposob-
nost nepravočasno izplačevanje kup-
nine za prodane kmetijske pridelke.
Tudi lani so kmetom hmelj plačali
šele decembra, to pa velja tudi za
plačilo prevzetega lesa. Zlasti kas-
nejša plačila vplivajo na slabšo pla-
čilno sposobnost zavezancev, kar še
posebej velja za ostarele kmete in
kmete v obrobnih predelih občine.
Na (ne)redno plačevanje vplivžgo tu-1
di visoke obrestne mere, ki so se lani
spremenile kar štirikrat. Pri zavezan-
cih davka od dohodka iz kmetijske de-
javnosti ost^íyo poskusi prisilne izter-
jave večkrat neuspešni, ker zavezanci
nimsgo predmetov, ki bi jih lahko rubi-
li. Tudi zato je bilo na predlog izterjave
družbenih prihodkov na ustreznih or-
ganih obravnavanih petnici st predlo-
gov za odpis davka od dohodka iz
kmetijske dejavnosti.
Slabi pogoji gospodarjer^a v zadnjih
letih vplivajo tudi na plačilno sposob-
nost zavezancev davka od dohodka iz
gospodarskih dejavnosti. Problemi se'
pojavljajo predvsem pri zavezancih, ki
svojih obveznosti ne plačujejo dlje ča-
sa, ne predlagao računov v evidentira-
nje in nimajo sredstev na žiro računih.
Davkov tudi ni bUo mogoče izterjati z
naslova poroštva, séù ga ob izdaji obrt-
nega dovoljer\ja niso zahtevali. V takih
primerih je uprava za družbene do-
hodke predlagala komiteju za družbe-
no planirale in družbenoekonomski
razvoj, da izda odločbo o prenehanju
dejavnosti. Izdana pa je bila le ena
takšna odločba, vsi ostali predlogi pa
so še nerešeni.
V žalski občini so lani izdali 4180
sklepov o prisilni izterjavi iz premič-
nega premoženja, za zavezance, ki svo-
jih družbenih obveznosti ne plačtgejo
pravočasno (sodelujejo pa s kmetijsko
ali gozdno gospodarsko organizacijo),
pa so izdali 62 sklepov o prisilni izter-
javi dolga. V 28 primerih je izterjava
potekala z rubežem premičnega pre-
moženja. Zanimiv je tudi podatek, da
so organizacijam združenega dela iz-
dali 152 sklepov o prisilni izterjavi dol-
ga, ker niso pravočasno nakazale sred-
stev.
JANEZ VEDENIK
Celjske izgube večje od pričakovanj
Za vsè niso krive težke gospodarske razmere In zastarela oprema
Velikih izgub, ki jih je la-
ni priposlovalo celjsko go-
spodarstvo, ne bo mogoče
kar tako odpraviti, še zlasti,
ker jim je poleg objektivnih
težav botrovala tudi vrsta
subjektivnih. Iz^be so bile
lani trikrat tolikšne kot v
letu 1984 in so dosegle sko-
raj dve in pol milijardi di-
narjev, kar predstavlja 43
odstotkov vseh izgub na
celjskem območju in več
kot 10 odstotkov izgub v re-
publiki.
Starim izgub^em, kot sta
Emovi temeljni organizaciji
Kotli in Posoda, v železarni
Štore Livarna strojne litine
in Tovarna traktorjev, Hme-
zadova Mlekarna in Toper so
se pridružili še železamin
Elektroplavž, Aero, Izletnik,
Avtotehnika in v obrti Opre-
ma ter Steklar. Izgube so
zmar^šali v železamini Li-
varni strojne litine in hotelu
Evropa, brez izgub pa so leto
1985 za^jučili v Merxovem
Mlinu in Potrošniku ter v
Komuniili.
Ker se v reševanje stisk v
Mlekarni Aija vas in Emovi
temeljni organizaciji Kotli
vključujejo tudi sosednje ob-
čine, kjer im^o sedež, so se
na celjskem izvršnem svetu
opredelili, da bodo vso po-
zornost posvetili izboljšanju
gospodarjenja v ostalih orga-
nizacijah združenega dela,
predvsem v Emu in Topru,
kjer so razlogi za slabo poslo-
vanje tudi subjektivni. Na-
meravsgo jim pomagati pri
kadrovski okrepitvi in iz-
boljšanju strukture zaposle-
nih. To velja, še zlasti pri
vodstvenih nalogah, tudi za
Steklar in Opremo.
Pota, ki bi jih n^ pripeljala
iz izgub, so v posameznih or-
ganizacijah združenega dela
različna, tako kot razlogi za-
nje. Medtem ko so v železar-
ni Štore likvidirali Tovarno
traktorjev, se v Livarni stroj-
ne litine odločbo za že dolgo
načrtovan program naložbe
v avtomatsko kaluparsko H;
nijo. Po terminskih planih bi
naj s poskusno proizvodr\jo
na novi opremi pričeli v pr-
vem trimesečju prihodnjega
leta. Izdelan sanacijski pro-
gram Aero ve temeljne orga-
nizacije Tržer4e bi пдј bil po-
goj za ureditev medsebojnih
odnosov s proizvodnimi te;
meljnimi organizacijami, ^
sed^ niso ustrezni. V Topru
se rešujejo s kadrovskimi za-
mer^avami, odločili pa so se
tudi za vrsto ukrepov v pr(^
izvodnji in prodaji. V Izletni-
ku pričakujejo izboljšanje od
politike cen v avtobusnem
potniškem prometu in sprot-
nega ukinj^a nedonosnih
linij, sanacijski program ho-
tela Evropa pa je leto 1985
predvidel kot zadnje, z izgU;
,bo. V Opremi so imenovali
petčlansko sanacijsko komi-
sijo, razrešili direktorja, pO"
ostrnjjejo pa delovno in teh-
nološko disciplino in pr9'
učujejo možnost povečai^^
osebnih dohodkov. Po P"'
dobni poti stopajo tudi v St^
klarju, za prelom starih od-
nosov in načina dela pa sa-
mo sklepi in gr£ue ne boo"
pomagali.
MILENA B. POKLii
.n APRIL 1086
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pričetek novega obdobja
sodelovanja in prijatellstva
Listina o prllateljstvu In tlolgoroùnem soilelovanju med
Cellent In Grevenbroichom Je potrtlitev skupne odločitve
¡listina o prijateljstvu in
dolgoročnem sodelovanju
gjed zahodnonemškim me-
stom Grevenbroich in Ce-
ljem, ki so jo podpisali 21.
даагса v Grevenbroichu in
5 aprilih v Celju, bo le for-
j^alnos^' če ne bomo njene-
ga besedila, ki zavezuje k
medsebojnemu spoznava-
oju in prijateljstvu, prene-
sli na vse ljudi obeh mest: v
kulturi, športu, gospodar-
stvu in vsakdanjem živ-
ljenju.
Tako je poudaril na sobot-
ni slovesnosti v Narodnem
domu predsednik celjske
občinske skupščine Edvard
Stepišnik in skupno z župa-
nom Grevenbroicha Han-
som Gottfriedom Bemra-
tbom izpostavil vez, ki jo po-
menijo Slovenci, ki živijo in
delajo v Grevenbroichu.
Grenkih izkušenj druge sve-
tovne vojne ne moremo in ne
smemo pozabiti, opozaij^o
pa nas, kako pomembno je
medsebojno poznavanje in s
tem razumevanje med pri-
padniki različnih narodov.
Kot je na slovesnosti dejal
predsednik celjskega izvrš-
nega sveta Zvone Hudej, so
mir, svoboda, razumevanje
in sožitje ideali, za katere je
bilo potrebno veliko žrtvova-
ti in ki jih je vredno in po-
trebno gojiti.
Do sedíy stkane vezi med
obema mestoma in podpis li-
stine o prijateljstvu in sode-
lovanju to omogočajo, uspeh
pa je odvisen od posamezni-
kov na različnih področjih in
od tega, v kolikšni'meri se bo
razširil krog sodelovanja na
prebivalce obeh mest. Kajti,
kot je dejal direktor mesta
Grevenbroich dr. Horst Lin-
den, se bo šele v delovnih
dneh, ki bodo sledili podpi-
su listine, pot^evalo medse-
bojno prijateljstvo.
Društvo Celje -
najboljši predstavnik
Dvoje mest, ki jih loči več
kot 1000 küometrov, zgodo-
vinska nasprotja in različne
družbene ureditve, ne more
postati prijateljskih od da-
nes na jutri. Veliko srečanj,
spoznavanja, in skupnega
dela bo za to še potrebnega,
pomemben del pa so že opra-
vili člani slovenskega dru-
štva Celje v Grevenbroichu.
Le trideset aktivnih članov
vključuje, vendar so v njem
zametki prijateljstva med
niestoma. Kot je povedal
predsednik društva Mirko
Umek, so v društvu veseli in
ponosni, da so lahko poma-
gali oblikovati odnose, ki jih
poboljšati skoreg ni več mo-
le razširijo se lahko. Pri
v njihovem novem de-
}?jmem okolju zanje tudi ve-
^0 pomeni, da so njihovi
someščani spoznali, da so
Slovenci narod s svojo kul-
turo in svojo zgodovino in da
jo želijo spoznati in razu-
meti.
Tisti delček, ki so ga gostje
iz Grevenbroicha ob seda-
njem obisku spoznali v Celju
in okolici, je navdušil. Veči-
no (bilo jih je preko 150) je
presenetila bogata prete-
klost, katere del so spoznali z
obiskom Pokr^inskega mu-
zeja in Muzeja revolucije,
navdušila je širina kulture in
lepota pokrajine. Spoznali so
tudi Laško, kjer so si ogleda-
Б pivovarno in Dobrno z
zdraviliščem in lepih besed o
lyih ni zmanjkalo. Še manj o
ljudeh, ki so jih spoznali že v
Grevenbroichu ali na novo v
Celju.
Partnerstvo je traba
negovati
Kot je dejal član komisije
za mednarodne odnose v
Grevenbroichu dr. Elmar
Sawatzki, je treba močno
vez, ki jo pomeni partner-
stvo, čuvati, negovati in pro-
gramsko voditi. V življenju
bo to pomenilo, da se bosta
obe komisiji za sodelovanje
srečevali dva do trikrat letno
in se dogo valjali za konkret-
ne načrte sodelovanja in za
športna, kulturna ali še kakš-
na srečanja.
Posebno, zelo pomembno
mesto v sodelovanju, bi пцј
prevzelo gospodarstvo. Gre-
venbroich nudi veliko mož-
nosti, tako da je bolj kot кад
drugega vprašanje, če jim bo
celjsko gospodarstvo kos.
Nekatere možnosti še pro-
učujejo, predlogov pa je več.
Med ryimi je tudi pobuda za
celjski butik v povezavi s tu-
ristično ponudbo v Greven-
broichu. Župan Bemrath je
v Celju zagotovil, da je to
možno uresničiti že v krat-
kem času, saj je trgovska
družba v nakupovalnem
centru najela precej velik
prostor, kjer bo mogoče za
začetek urediti vsaj prodano
vitrino. Prav tako za prostor
se zanima tudi tovarna ok-
v^ev iz Grevenbroicha, ki
bi rada v Celju odprla svoj
oddelek. To sta le dva drob-
na primera ob že kar resnem
sodelovanju v lesni industri-
ji. Toda začeti je treba z
drobnimi koraki in ob tem
potrditi medsebojno za-
upanje.
MILENA B. POKLIC
Foto: BOŽO BERK
V celjskem Narodnem domu je bilo ob podpisu listine o prija-
teljstvu in dolgoročnem sodelovanju nadvse slovesno.
Listino, ki so jo podpisali najodgovornejši predstavniki obeh
mest, so občani podprli z aplavzom.
Umetniki, slikarji iz Grevenbroicha, so ves teden razstavljali svoja dela v Likovnem salonu
Razvojnega centra Celje. Posnetek je z odprtja.
V Narodnem domu so se številnim obiskovalcem predstavili pevci dveb moških zborov:
Cácillia (na fotografiji) in Quartettverein 1908.
Z novinarske konference po sobotnem sprejemu v Narodnem domu, na katerem sta župana
obeh mest predstavila občini, kiju zastopata in težnje, ki so pripeljale do srečanja.
DO FOTOLIK CELJE
prodaja na javni dražbi
2 osebna avtomobila
R4TLS, letnik 1978
po izklicni ceni din 200.000
Javna dražba bo dne 14. 4.
1986 ob 12.00 uri v dvorani
ZŠAM Celje, Slomškov trg
1. Ogled vozil je mogoč 2
dni pred pričetkom licitaci-
je. Interesenti morajo do
pričetka licitacije položiti
na blagajno DO 10% varš-
čino.
Parkirišče za tovornjake
Od začetka tega meseca je v Celju odprt avtoport -
parkirišče za tovorna vozila - ob Kidričevi cesti. S
parkiriščem, ki ima svojega čuvaja in je osvetljeno,
upravljajo celjske Javne naprave.
To parkirišče je pomembna pridobitev za СеЦе, S£Ó je
pravzaprav osnovni pogoj, da se v mestu izkorenini
»divje« parkiranje tovornjakov.
Na parkirišču je že postavljena čakalnica z urejenimi
Sanitarijami in tušem ter javna telefonska govorilnica,
v bližini pa so svoja predstavništva odprle tri delovne
, organizacije (Prevozništvo Celje, Vektor Ljubljana in
Hmezad Žalec), letos pa naj bi odprli še pet predstavni-
štev ter uredili bife. Če bo dovolj denarja, bi parkirišče
tudi asfaltirali. Zaenkrat je 35 parkirnih prostorov za
tovornjake s priklopniki, če bo potrebno, pa bi lahko
kasneje avtoport tudi razširili.
S. Š.
POGLED V SVET
Zunanja politika češče na dnevnem redu
Nedavni plenum centralnega komite-
ja ZK Slovenije je bil posvečen po-
družhljanju zunanje politike in nalo-
gam zveze komunistov v zvezi s tem.
Namen je očitno bil doseči, da bi vpra-
šanja mednarodnih odnosov bila pogo-
steje na dnevnih redih ne samo osnov-
nih organizacij in vodstev ZK, marveč
tudi drugih družbenopolitičnih organi-
zacij in delegatskih skupščin.
Na dlani je namreč, da sedanje krize
ne moremo premagati z nekakšnim za-
piranjem vase, kar bi nas privedlo v na-
daljnji zastoj na številnih področjih. Z -
drugimi besedami, provincialno ukvar-
janje zgolj s stvarmi iz domačih logov
bi ne samo zožilo obzorje, marveč
predvsem zaprlo pota v svet, ki se hitro
razvija, doživlja znanstveno-tehnološko
revolucijo. Tega vlaka, kot se reče, ni-
kakor ne smemo zamuditi.
Drugi razlog je v tem, da se fìnanónih
in gospodarskih težav lahko otresemo
le, če bomo gradili na povečanem izvo-
zu, saj to med drugim predpostavlja
kvalitetnejšo proizvodnjo, soočanje z
mednarodno konferenco. Vse to seveda
ni lahko, je pa edini izhod. Zato bo tre-
ba tudi postopno odpraviti neravnoves-
ja v naši mednarodni menjavi, pred-
vsem povečati izvoz na konvertibilno
področje in v države v razvoju.
Večja, še večja odprtost v svet je tudi
pogoj za razvijanje in uveljavljanje ju-
goslovanske neuvrščene'politike. V tem
pogledu je bil plenum CK ZKS polemi-
čen obračun s tistimi, ki menijo, češ,
zaradi domačih gospodarskih, finanč-
' nih in drugih držav bi morala Jugosla-
vija biti manj glasna, manj opazna v
mednarodni areni, ker da nam velika
zunanjepolitična aktivnost škodi, reci-
mo, na pogajanjih z našimi upniki.
Na plenumu so se zavzeli za aktivnej-
šo politiko, za nadaljnje podružbijanje
zunanjepolitične dejavnosti. To pomeni
nenehen pretok misli, stališč, predlogov
med republikami, pokrajinami in fede-
racijo. Z drugimi besedami, prevladati
mora praksa, da zunanja politika ni le
stvar diplomatov, marveč kar najširše-
ga kroga, ljudi iz delovnih organizacij,
iz visokošolskih ustanov, znanstvenih
inštitutov, ne nazadnje »navadnih« ob-
čanov.
Na plenumu so tudi podprli mirovna
in druga novodobna, na primer ekolo-
ška gibanja, obenem pa poudarili, da ob
tem ne gre zapostaviti splošne ljudske
obrambe.
Kar zadeva profesionalno diplomaci-
jo, je v njej Slovenija bolj slabo zasto-
pana - število diplomatov zdaleč za-
ostaja za potrebami. Slovenci se iz raz-
nih razlogov neradi odločamo za ta po-
klic. Na žalost je to problem, ki se vleče
že vrsto let.
Ugotovili so, da je spričo neuvrščene-
ga položaja Jugoslavije informiranje o
svetovnem dogajanju dobro, objektiv-
no, analitično. To je svetla plat meda-
lje. Temnejša je zakoreninjena praksa,
da o mednarodnih stikih Jugoslavije
poročamo praviloma, skoraj brez izje-
me nekako uradniško, protokolarno,
' ljudem ne povemo, o čem so se naši dr-
žavniki in voditelji ZK pogovarjali s so-
besedniki iz tujine. Vse prepogosto se s
tem ustvarja vtis, kakor da so vsi pogo-
vori enako uspešni, kakor da nikoli ne
pride do nesoglasij. Pri tem so opozori-
li, da tega niso krivi novinarji, marveč
viri informacij.
Če potegnemo črto pod rezultate ple-
numa CK ZKS, lahko zapišemo, da je
bil spodbuda za nadaljnje podružbija-
nje naše zunanjepolitične dejavnosti za-
radi neizogibnih potreb, ki jih nareku-
jejo krizne razmere, v katerih živimo, in
iz katerih ne bomo prišli brez močnejše-
ga, uspešnejšega vključevanja v svet.
Piše Jože Širceij
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
Emo stanai uspešnele kot lani
Poslovno loto zaključili z 850 milijoni din zgube
Glede na to, da slabih
učinkov gospodarjenja ni
moč čez noč spremeniti v
dobre, so lahko v Emu zado-
voljni z lanskimi poslovni-
mi rezultati. Še pomembne-
je pa je, da so v tem celj-
skem kolektivu dosegli, po
oceni izvršnega sveta, ugod-
ne proizvodne rezultate v
letošnjih prvih dveh mese-
cih in da se pozitivni trend
nadaljuje tudi v aprilu.
Ugodni proizvodni rezultati
namreč obetajo, da bodo v
Emu uspešno izpeljali sana-
cijski program, ki so ga za-
stavili novembra lani.
Proizvodnjo so lani dosé-
gli 96 odstotno, produktiv-
nost pa so v primejavi s
predlanskim letom povečali
za 2 odstotka, od tega neuveč
tozd Emokontejner (29%) in
tozd Posoda (14%). Pri pro-
daji zaost^j^o za odstotek, s
tem, da so prodajo na dpma-
čem tržišču presegli, nà zu-
nanjem pa so dosegli 98 od-
stotkov, s spremenjenim go-
spodarskim načrtom, načr-
tovane prodaje.
Medtem ko so skupni iz-
voz presegli za odstotek, zao-
stajiOo z izvozom na konver-
tibilno področje za 2 odstot-
ka. Za načrtovanim izvozom
najbolj zaostajata tozda Frite
in Kotli, v primerjavi s pred-
lanskim letom pa je Emo
presegel skupni izvoz za 23
odstotkov. Uvoz so v kolek-
tivu sicer zmanjšali, vendar
so ob tem presegli konverti-
bilni uvoz kar za 13 odstot-
kov. Iz devizne bilance ko-
lektiva pa je razvidno, da
Emo, glede na potreben fi-
zični uvoz, še vedno premalo
izvaža.
Zaradi nedoseženih pri-
hodkov, pri čemer фге v
glavnem za nedoseganje na-
črtovane prodaje, so v Emu
zaključili lansko poslovno
leto z пекад več kot 859 mili-
joni dinarjev izgube. Z izgu-
bo sta poslovala tozda Poso-
da in Kotli, medtem ko so
ostali tozdi zaključili lansko
poslovno leto pozitivno, ven-
dar na robu rentabilnosti.
Februarskega proizvodne-
ga načrta niso dosegli tozdi
Frite, Radiator in Emokon-
tejner. Zaskrbljujoče je le
nedoseganje proizvodnega
načrta v tozdu Emokontej-
ner, kjer zaradi premajhnega
števila naročil ne morejo za-
polniti zmogljivosti pocinko-
valnice. Čeprav je obrat tran-
sportne opreme presegel
proizvodni načrt za 46 od-
stotkov, so skupni proizvod-
ni načrt tozda dosegli le 88
odstotno.
Posoda je presegla fizični
proizvodni načrt za 5 odstot-
kov, Kotli za 2, Odpreski za 7
in Orodjana za 12 odstotkov.
Načrtovano prodno so v
Emu dosegli 98 odstotno,
največji padec prodne pa sta
zabeležila tozda Radiator in
Emokontejner. V tozdu Ra-
diator niso dosegli načrtova-
ne proizvodile in prodne za-
radi pomanjkanja toplotnih
delov. Likvidnostno stanje
Ema pa je bilo v februarju za
400 milijonov dinarjev ugod-
nejše kot so načrtovali.
VILI EINSPIELER
Laško pivo prvič v Veliki Britaniji
Februarja je Pivovarna Laško pričela izvažati pivo v Veliko Britanijo. Do sedaj so izvozili dva
kamiona piva v steklenicah, predvidev^o tudi izvoz piva v pločevinkah, saj je znano, da je ta
evropska država največji porabnik tega piva. Laška pivovarna še ni podpisala pogodbe z britan.
skimi odjemalci. To bo storila čez dober teden, ko se bo s svojimi proizvodi predstavila na sejmu v
Veliki Britaniji. Računajo pa, da bodo na britansko tržišče izvozili okoli 10 tisoč hektolitrov piva
Pivovarna Laško naj bi letos izvozila 26 tisoč hektolitrov piva. Z možnostmi, ki se odpir^o v
Veliki Britaniji pa bodo načrt lahko krepko presegli. Na sliki: Pripravljeno pivo britansko izvozno
pošilko.	'	vVE
Boljši sistem nagrajevanja in večji delovni učinki
Lotos praznuje FInomehanIka Celje petintrideseti jubilej
Delovna organizacija FI-
nomehanIka Celje z 62 zapo-
slenimi ie 35 let servisira in
vzdržuje birotehnično opre-
mo po vsej Jugoslaviji. Po-
leg Celja, kjer je sedež, ima
dve poslovni enoti še v
Ljubljani, po eno pa v Mur-
ski Soboti, Slovenj Gradcu,
v Trbovljah in v Celju še
prodajalno pisarniških
strojev ter druge podobne
opreme.
Lani so dosegli пекад čez 293
m^onov dinarjev celotnega
prihodka, kar je za 61 odstot-
kov več kot so si zapisali v
svojem letnem načrtu, oziro-
ma za 138 odstotkov več kot
so ga dosegli leto prej. Z lan-
skim poslovanjem so zado-
voljni, še posebej, ker so do-
segli počasnejšo rast stro-
škov v primerjavi z veča-
njem prihodka in tudi do-
hodka.
Pred štirimi leti so svojo
dejavnost razširili na medi-
cinske in geodetske aparate
ter opremo in se v ta namen
poslovno-tehnično povezali
z п£0pomembnejšimi proiz-
vigalci, to je tovarno Zeiss-
Jena.
Finomehanika Celje se je
odločila tudi za male po-
slovne računalniške siste-
me. Da ne bi tudi zanjo ve-
ljal znani rek o kovačevi ko-
bili, ki je bosa, so ga najprej
uvedli za svoje lastne potre-
be. Obnesel se je in sedaj
celo razmišljajo, če vanj ne
bi vključili še kakšno dnigo
delovno organizacijo iz
drobnega gospodarstva v
Celju in v okviru poslovne
skupnosti Formator, katere
člani so.
Direktor Mirko Hutinski:
»Lani septembra smo se loti-
li novega sistema nagr^eva-
nja po delu, uvelj evali smo
ga letos z januarjem. Že po
dveh mesecih smo ugotovili,
da dige dobre učinke, séu se
je bistveno povečal delovni
učinek. Sed^ ni več čudno,
če je med dvema finomeha-
nikoma istega razreda in
enakih zahtev po opisu del
in nalog razlika v osebnem
dohodku na mesec tudi ne-
кгд starih milijonov.
Tudi prejšrvji način nagra-
jevarya je temeljil na skupi-
nah, vendar smo osebni do-
hodek ob izplačilu preveč
uravnavali na ravni celotne
poslovne enote, pa se je zgo-
dilo približno tako, da je ti-
sti, ki je dobro delal, delal
tudi za tistega, ki je delal
manj in slabše.«
V Finomehaniki sicer priz-
navigo, da tudi z uveljavlje-
nem novega sistema nagra-
jevai\ja ni šlo vse gladko, bi-
lo je dosti uravnilovskih te-
ienj in lažne vzajemnosti, in
je bilo potrebno izvesti tudi
пекад kadrovskih premikov.
Posebej kaže poudariti, da
imsgo delavci ob boljših de-
lih in učinkih ter dohodkih
predvsem drugačen, boljši
odnos do strank, s katerimi
so sed^j tesno povezani s
svojim delovnim načrtom.
Finomehanika Celje je
najtesneje poslovno pov&
zana z Unisom iz Sarajeva
in Digitronom iz Buj, stori-
tve pa opravljajo za približ-
no 1(M)0 delovnih organiza-
cij; za vse največje v Celja
so tudi glavni serviserji. Z
Unisom so tudi dolgoročno |
povezani, saj vlagajo tudi
svoj denar za nadomestne
dele in opremo.
Izgubiti stranko zaradi malo-,
mamega odnosa in nekako-
vostne storitve, je postalo iz-
jema, tudi Mirko Hutinski.
MITJA UMNIK
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Komaj dober mesec je
minil, odkar so v LB, Sploš-
ni banki Celje v večini
bančnih enot zamenjali sta-
re terminale z novejšimi,
sodobnejšimi terminali
IBM-4700. Prednost nove
terminalske mreže je v tem,
da so njene storitvene
zmogljivosti bistveno večje,
da je nova računalniška
oprema natančnejša in, da
Imajo terminale sedaj tudi
nekatere bančne enote, ki
je prej niso imele. Najpo-
membnejša prednost pa je
v »integraciji« z računalni-
škim centrom LB Združene
banke v Ljubljani, ki se je
proti koncu leta 1985 opre-
mila z dvema novejšima ra-
čunalnikoma zaradi katerih
sedaj skoraj ni več zasede-
nih terminalskih linij.
Vsako uvajanje nove
opreme in tehnologije zah-
teva določen čas prilagaja-
nja in usposabljanja ka-
drov. Ob večjih gnečah v
bančnih enotah ste gotovo
opazili, da je delo z novim
terminalom počasnejše,
kajti prej je bilo mogoče
hranilno knjižico in doku-
ment (vložni ali dvižni listič)
obdelati naenkrat, sedaj pa
enega za drugim. Jasno je,
da konic nova tehnologija
ne odpravlja (gnečo bo tre-
Do popolnejših
podatkov z računalnikom
ba odpravljati na drug na-
čin, predvsem z več banč-
nimi okenci ipd.), pač pa bo
banka z njo postopno po-
leg sedanjega računalni-
škega programa za hranil-
ne vloge in žiro-račune,
uvedla programe še deviz-
ne vloge, tekoče račune in
druge podatke varčevalcev.
Po poskusnem obratova-
nju in opravljeni analizi, se
bodo v banki tudi odločili.
ali ne bi kazalo knjiženja
dokumenta celo odpraviti
in zadržati samo zabeležke
v knjižico. V tem primeru
bo prepustnost novih ter-
minalov takoj večja in stori-
tev hitrejša. V načrtu je tudi
nakup novih 16 terminalov.
Mimogrede: novi terminali
so tudi občutljivejši za knji-
žice v slabem stanju (zavi-
hani robovi, zmečkane in
zamaščene knjižice ipd.)
Surovine postajajo predrage
v mozirskem tozdu Kemija dobro gospodarijo
Med redkimi delovnimi
organizacijami v Občini
Mozirje, kjer so lani dokaj
dobro poslovale, je tudi Ke-
mija, temeljna organizacija
celjske Cinkarne. Rezultati
zaradi znanih gospodarskih
težav sicer niso blesteči, a
so v okviru tržnih možnosti
solidni.
Lani so v Kemiji izdelali
sedem tisoč ton pomožnih
sredstev in premazov za
gradbeništvo in industrio,
kar v primerjavi s prejšnjim
letom sicer ni bistveno povi-
šanje, vendar pa s tem proiz-
vodrgo držijo na ravni iz leta
1982, ko so jo skor^ podvoji-
li. Ob ustvarjeni 1,4 milijarde
celotnega prihodka imego tu-
di пекцј ostanka dohodka.
Ta je v primerjavi s prejš-
njim obdobjem predvsem
zaradi velikega povečanja
materialnih stroškov manjši
kot v prejšrgem obdobju.
Precejšnje povečanje teh
stroškov pričakujejo tudi le-
tos kajti izkazalo se je, da so
že ob koncu prvega trome-
sečja na robu tistega, kar so
na račun pričakujoče inflaci-
je načrtovali, zato sed^ raz-
mišljajo tudi o povišanju
svojih cen. Prav pri tem v
preteklosti niso bili preveč
pogumni (sicer pohvalno),
sed^j pa bodo morali zaradi
velikega povišanja cen suro-
vin to le storiti.
Z oskrbo v Kemgi nim^o
problemov, več težav pa
imeyo v zimskih mesecih za-
radi sezonskega značaja pro-
dne, s^j povpraševanje po
rgihovih izdelkih naraste v
pomladnih mesecih. Tako so
stroški obresti za zaloge iz-
delkov in surovin pozimi ve-
liki. Premostitvi teh težav
nameravcOo v bodoče posve-
čati n^več pozornosti, poleg
tega pa bodo še naprej izbolj-
ševali delovne pogoje.
Pri tem so v zadnjih letih
ogromno naredili, s^ so po-
leg adaptacije proizvodnje
hale zamenjali skor^ vse
strojno opremo, zgradil cen-
tralni prostor za ogrevanje.
adaptirali skladišče vnetlji-
vih snovi, ter zgradili gasil-
sko orodišče, lotevigo pa se
še gradnje skladišča za ne-
varne snovi in prazno emba-
lažo. V Kemiji ekološko гге-
posredno ne ogrožigo okolja^
vendar pa je ta gradnja nujna
predvsem zaradi posredne
nevarnosti, saj lahko vsakr^
na večja napaka ali nepravu-
nost povzroči onesnažetiji
vodotokov, ob katerih j®
zgrčena tovarna.
Letos namera Vigo v Kenu-
ji proizvodnjo povečati za 26
odstotkov, kar bodo dosegi'
z odpravo ozkih grl v proi^'
vodnji. V široki paleti izdel'
kov, teh je kar 200 vrst, Pj
nameravajo posvetiti pose^
no pozornost izdelavi z^'
tevnejših premazov. Že o®
sed^j so imeli v lastnem
boratoriju pri snovanju n^
vosti precej uspeha, tako
se na tržišču uspešno uv^
Ijavljajo tudi z epoksi in klo'
kavčuk premazi.
R. PANTELI*^
.n APRII 1086
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kongres, drugačen od ostalih
àas ¡e naš čas, ml nimamo drugega časa, zato bomo tukaj In sedal odpirali
temeljna vprašanja našega življenja," so na kongresu poudarili slovenski mladinci
koncu tedna je bil v
f^kem 12. kongres sloven-
je mladine, ki je pred za-
Ltfcom veliko obetal, ob
^Uučku pa lahko rečemo,
^oi razočaral. Bil je kriti-
čen« aktualen, zanimiv in
¿ffigačen od ostalih kongre-
-ov. Predlogi in zahteve
kongresa so posegle na naj-
rgzličnejša i^roćja življe-
gja in dela naše družbe in
mlade generacije. Izposta-
vil je zahteve po demokra-
tičnosti volitev, spremembi
kazenskega zakonika, za
predlog civilnega služenja
vojaškega roka, spremembe
lakona o z4jru^nem delu,
pa tudi predloge, kako reše-
vati ekološke probleme.
Čas po kongresu bo poka-
zal, kako bodo mladi znali
sklepe uresničevati v praksi,
razprava pa je pokazala, da
ni posebnih mladinskih
vprašanj, ki bi bila ločena od
družbenih. Verjetno je bilo
tudi zato n^več zanimanja
za delo prve komisije, ki je
obravnavala družbenoeko-
nomska protislovja naše
dmžbe in poseben položig
mladih v njej. Razprave so
kritično ocenile naš doseda-
nji gospodarski razvoj, me-
galomanske naložbe, kot sta,
Kidričevo in jeseniška je-
klarna, ekološko Katastrofo,
usmerjeno izobraževanje...
Predsedujoči v tej komisiji
Željko Cigler je zaradi
ogromnega števila razprav
radikalno prekiiyal vse tiste,
ki so ponavljali ugotovitve
svojih predhodnikov in ki so
bili predolgovezni. Tako se
je v trenutku razvila živahna
razprava izven vnaprej zapi-
sanih govorov, kar je za mla-
dinski kongres posebej poh-
valno.
V drugi komisiji, ki jo je
vodil predsednik OK ZSMS
Celje Duško Kos, so govorili
o revolucionarni vsebini sa-
moupravljanja, pri čemer so
se zavzeli za neposredne vo-
litve na vseh ravneh, za ne-
odvisnost mladinske orgam-
zacije in za rehabilitacijo žr-
tev dachauskih procesov,
hkrati pa so razpravljah o sa-
moupravljanju v usmerje-
nem izobraževanju, za kate-
rega je eden izmed delegatov
ugotovil, da ga ni in zato tež-
ko razpravlja o nečem, kar
ne obstoja.
V tretji komisiji pa so go-
vorili o različnih alternativ-
nih gibaivjih v okviru ZSMS,
ki pomenijo vedno večjo od-
prtost mladinske organizaci-
je in možnost za njeno mno-
žičnost.
Za drugačnost kongresa
mladine so poskrbeli tudi or-
ganizatorji najrazličnejših
prireditev na trgu pred kon-
gresnim centrom. Vse dni so
se predstavljale različne glas-
bene skupine (Masaker, Toži-
babe, Gastarbajter's...), mla-
di so lahko spremljali video
program ŠkUC ter spoznali
^temativna gibanja v okviru
mladinske organizacije, saj so
svoj propagandni material
ponujali mirovniki, ekologi,
sekcija Ulit...
O edinem kmetu na
kongresu In njegovih
Jabolkih
Kongresa v Krškem se je
udeležilo tudi precej mladi-
ne s Celjskega, здј so iz vsa-
ke občine odšli po štirje de-
legati. O razpravah pa so se
dogovorili na ravni regije, da
se ne bi ponavljali. Nekateri
so svoje razprave oddali,
drugi so jih prebrali, verjet-
no pa je največ odobravanja
požel Edi Jurjevec, študent
agronomije iz Mozirja, ki na-
merava po končanem študi-
ju ostati doma na kmetiji in
je zato na kon^esu tudi na-
stopil kot edini kmet. Govo-
ril je o vedno slabšem polo-
žaju našega kmetijstva in
opozoril na cenovna neskla-
dja in iz^be kmeta pri pro-
digi svojih izdelkov. Zanimi-
va paje bila tudi ryegova pri-
pomba h kongresnemu pla-
katu, ki kaže, kako iz cveta
zraste jabolko, od katerega
nazadnje ostane samo ogri-
zek. Sporočilo pa govori, da
tudi prihodnost ni več tisto,
kar je bila nekoč. Edi Ji^e-
vec je dodal, da so ogrizku
sicer ostale pečke, vendar pa
bodo iz teh zrasU divjaki, ne
pa zdrava jabolka, s^j ne bo
kmeta, ki bi jih znal cepiti.
Med zanimivimi razprava-
mi mladih s Celjskega je bila
tudi tista o ekologiji, celjske-
ga delegata Antona Turka.
Povedal je, da je bilo v СеЦи
že veliko narejenega za varo-
vanje okolja, čeprav še ved-
no nismo odpravili četrte
stoprye onesnaženosti zraka.
Menil je, da ekološka zavest
še ni dovolj razvita, ssO se še
vedno srečujemo z razmišlja-
nji tipa - če bi doslej več vla-
gali v preprečavanje onesna-
ženosti, bi bil naš standard
ni^i. »Zato je treba vztrajati
pri doslednem upoštevai;ju
načrtovar^a stroškov čistil-
nih naprav v pripravi inve-
sticijske dokumentacije.«
Nevenka Mulej iz Celja je
v svoji razpravi opozorila na
stanovanjske probleme mla-
dih. »Kvadratni meter no-
vozgregenih površin bo dose-
gel letos 188.000 dinarjev,
kar pomeni, da bo treba zanj
odšteti kar tri povprečne
osebne dohodke. Takšne šte-
vilke pa demoralizirigo vse
mlade, ki тоггдо varčevati
za stanovanje, saj jim inflaci-
ja vse sproti pobere.«
Mladi iz šentjurske občine
so v svoji razpravi opozorili,
da je za hitrejši razvoj manj
razvitih občin potrebna po-
moč razvitejših, hkrati pa so
z^tevali uveljavitev domi-
cilnega principa združevanja
sredstev za hitrejši razvoj
družbenih dejavnosti in in-
frastruktire. Ugotavljajo na-
mreč, da se vsak dan 4000
delavcev iz šentjurske obči-
ne vozi na delo v druga sre-
dišča, dohodek, ki ga tam
ustvarijo, pa se ne vrača v
окоЦе, kjer živijo.
Veliko govora je bilo o
usmerjenem izobraževanju.
Klara Pavšer iz Celja je go-
vorila o samoupravnih odno-
sih na šolah in predlagala, da
bi v sporazum izobraževailne
skupnosti vključiU tudi do-
ločilo o skrbi za prehrano
sredrxješolcev. Magda Dor-
nik iz Laškega pa se je lotila
problema proizvodnega dela
in pripravništva. »Mladi pri-
čakujemo, da bomo v delov-
nih organizacijah zaželeni,
da nas bodo strokovno
usmerjaM, namesto tega pa
večkrat naletimo na zavist,
na strah pred tem, da bi mor-
da vedeli več, na bojazen za
delovni položaj, zlasti tam,
kjer imigo mentorji nii^o
stopryo izobrazbe kot pri-
pravniki. Dogaja se namreč
tudi to!«
Povsem konkretno o raz-
merah na Centru srednjih
šol v Titovem Velenju pa je
spregovoril Martin Kopu-
šar, ki je dejal, da profesorji
večkrat niso usposobljeni za
svoje delo, da dijakov ne
znajo vzgigati in izobraževa-
ti. »Tako nekaterim večji del
ocene predstavlja lepo ure-
jen zvezek, ne pa znanje dija-
ka.« Ugotovil je tudi, da po
neksg letih, ko zaključuje
svoje šolanje na rudarski šoli
generacija deklet, še vedno
ne vedo, kje пгд jih zaposlijo.
Mladi iz koryiSke občine
so govorili o pomenu inova-
tivnosti, delegati iz Šmarja
pa o delu mladinske organi-
zacije v kr^evni skupnosti.
T. CVIRN
Da uresničevanje kon^es-
nih sklepov in zavzemanje za
nove rešitve še zdaleč ne bo
enostavno, smo lahko ugoto-
vili že na samem kongresu.
Eno izmed gesel kongresa je
bilo tudi: »Da beseda ne bo
delikt«, delegatka iz Maribo-
ra pa nas je obvestila, da so
ob začetku kongresa zaplenili
5000 izvodov Katedre, glasila
mariborskih študentov.
Foto: SRĐAN ZIVULOVIĆ
Tito - revolucija - mir
v teb dneh pripravljajo občinske
konference mladih tekmovanja »Tito
- revolucija - mir«, na katerih že ne-
kaj let osnovnošolci in starejši mla-
dinci preizkušajo svoje znanje s tega
področja.
^tošr^a tekmovanja, ki jih najprej
pripravijo v posameznih občinah, po-
tem pa tudi v regiji in republiki, so
prvič ubrana na sodobno tematiko.
Zanimivo je tudi to, da so se mladinci
letos množičneje odločali za tekmova-
Дја. Na našem območju so doslej tek-
inovanja že pripravih v СеЦи, Sloven-
skih Kor^icah in Šmarju pri Jelšah,
prav danes (četrtek) pa se bodo pome-
ri^ mladi Žalčani. Občinska tekmova-
ЈЦа »Tito-revolucija-mir« bodo jutri v
Laškem in Mozirju, v Šenčurju pa se
bodo mladinci pomerili prihodnjo so-
wto. Z našega območja so se samo
Velenjski mladinci odločili, da tekmo-
vary ne pripravljigo več, saj so menili,
je v tem času preveč drugih akcij.
. y celjski občini so se v zna^u pome-
samo srednješolci, nabolje pa so se
odrezali učenci Srednje zdravstvene
^le, s£g so Irena Strniša, Damjan
^^ončnik in Saša Brišnik zasedli prva
tri mesta. V Slovenskih Konjicah in
Šma^u pri Jelšah so tekmovanje pri-
pravili v dveh zahtevnostnih stopnjah.
Ločeno so se pomerili osnovnošolci in
mladi iz k^evnih skupnosti, delovnih
organizacij in šol usmerjenega izobra-
ževanja. V Slovenskih Kor\jicah je
med osnovnošolci zmagal Andrej Šet
iz OŠ Edvarda Kardelja, drugo mesto
je osvojila Marinka Goričan iz OŠ Du-
šana Jereba, tretje pa Klavdija Tajni-
kar iz OŠ Edvarda Kardelja. V dru^
zahtevnostni stopnji se je nsgbolje
odrezal Anton Leber iz Sr^rye kovi-
narske šole, drugi je bil vojak iz Slo-
venske Bistrice Darko Dolinar, tretji
pa Uroš Vahter iz Srednje kovinarske
šole. Na šmarskem občinskem tekmo-
varyu, ki so ga pripravili v-Rogatcu, pa
je med osnovnošolci zmagal Matej Ko-
vačič iz OŠ Lesično, drugi je bil Ro-
man Gradišek iz OŠ Kozje in tretji Ju-
re Zakošek iz OŠ Lesično. Med starej-
šimi mladinci pa je prvo mesto osvojil
Darko Mikša iz Srednje steklarske šo-
le, drugo Tarya Mlakar iz Šentvida pri
GrobeLnem in tretje Sanja Tepeš iz
Srednje steklarske šole.
IVANA FIDLER
OK ZSMS Celje
KLJUB - Center za klubsko
dejavnost
razpisuje natećaj za
EKOLOŠKI POSTER
Likovni prispevki naj bi bili omejeni po
naslednjih kriterijih:
1.	velikost formata največ B2 (68 cm x
48 cm)
2.	vsak avtor naj prispeva največ tri dela.
Pri razpisu lahko s prispevkom sodelujejo
predvsem mladi iz celjske regije
(osnovnošolci, srednješolci, študentje,
likovni krožki, likovna društva itd ).
Vse likovne prispevke bomo razstavili v
likovni galeriji KLjUBA, žirija pa bo izbrala
najboljše delo, ki bo za nagrado
natisnjeno v obliki posterja.
Po zaključeni razstavi se likovni prispevki
vrnejo avtorjem, za vsa izbrana dela pa si
prireditelj pridružuje pravico tiskanja
posterja.
Prispevke pošljite na naslov:
OK ZSMS Celje
Gledališka 2.63000 CEUE
do 10. maja 1986.
V ovojnici s prispevkom pošljite zaprto
ovojnico, v kateri naj bo vaš polni naslov,
na njej pa vaša šifra.
Očistimo Celje
Letošnja spomladanska
akcija čiščenja v celjski ob-
čini se bo pričela prihodnji
ponedeljek, trajala pa naj
bi približno mesec dni. De-
lavci Javnih naprav te dni
pripravljajo skupaj s pred-
stavniki krajevnih skupno-
sti spisek, kdaj in kje bodo
postavili kontejnerje.
Akcija bo potekala po kra-
jevnih skupnostih. Vsaka
krajevna skupnost naj bi do-
bila za dva dni 4 do 6 kontej-
nerjev. S svojimi kontejnerji
bosta sodelovala tudi Dinos
in Surovina, ki bosta odvaža-
la uporabne surovine - pa-
pir, steklo, železo in druge
kovine - vendar bodo morali
te prevoze v krajevnih skup-
nostih posebej naročiti.
Letošnjo akcijo bo financi-
rala občinska komunalna
skupnost, na razpolago pa
bo 18 kontejnerjev. Vanje
naj bi zmetah predvsem več-
je odpadke s podstrešij in
kleti, ob koncu tega meseca
pa bodo skupsg s SŽDL or-
ganizirali še akcijo »očistimo
okolje«, v kateri n^ bi v kra-
jevnih skupnostih očistili
divja odlagališča ter struge
potokov in rek.
Ker imsgo te akcije v Celju
že nek^letno tradicijo in ker
so tudi organizacijsko že zelo
dobro utečene, lahko raču-
namo, da bo tudi letošnja
uspešna. Seveda pa, poudar-
jajo pri Javnih napravah, ak-
cija pravzaprav trsga vse leto,
zato tudi kasneje ne bi smeli
potisniti na stran skrbi za či-
stejše okolje.
S. ŠROT
V Galiciji se pripravilajo na uvedbo krajevnega samoprispevka
Mnogim krajevnim skupnostim v
^ski občini, ki so se že odločile za
^edbo krajevnega samoprispevka,
^ bo, seveda če se bodo tako na refe-
J^ndumu odločili krajani, kmalu pri-
milla tudi krajevna skupnost Gali-
jlx^'^ranim denarjem пгд bi uredili mr-
sko vežico v Galiciji, zgradili prizidek
J Podružnični šoli v Veliki Pirešici ter
J^^dili dvorano v zadružnem domu v
^aiiciji. Načrtujejo tudi boljšo oskrbo
Pitno vodo, ureditev telefonije ter
cestne povezave Galicije s Hramšami.
Vsa ta dela пдј bi veljala 110 milijo-
nov dinarjev, s samoprispevkom pa
пгд bi v petih letih zbrali približno če-
trtino denarja. Preostala sredstva naj
bi dobili iz drugih virov - iz sredstev
organizacij združenega dela, občin-,
skih samoupravnih interesnih skup-
nosti, pozabiti pa seveda ne gre tudi
prostovoljnega dela ter drugih pri-
spevkov krzganov.
V Galiciji se zavedajo, da napredek
kraja ne bo tako hiter, če se ne bodo
odločili za samoprispevek. Da so lju-
dje pripravljeni prispevati denar, ma-
terial ter prostovoljno delati, pa so do-
kazali že mnogokrat. V zadnjem letu
so postavili osem avtobusnih pos^a-
lišč, obnovili in razširili so gasilski
dom v Veliki Pirešici, uredili povezavo
vodovoda z Zavrhom, dokončno so
uredili športno igrišče ter razširili in
obnovih ceste v zaselkih Hramše, Že-
lezno in Osreke.
JANEZ VEDENIK
V Celju prenehali ogrevati
v torek zvečer so v Celju prenehali ogrevati stanovanja in
.poslovne prostore. V Komunah, Tozd daljinsko ogrevanje
-so pojasniU, da je bilo ob deveti uri zvečer tri dni zapored
topleje kot plus 12 stopinj Celzija, kar je po odloku razlog, da
se prenehajo ogrevati stanovanja in drugi prostori. Prejšnja
leta je v СеЏи (tako kot v večini drugih mest) kurilna sezona
trgala do 15. aprila. Ker paje bil lanski april bolj muhast, so
v Celju spremenili odlok in uvedli druga merila.
Na Tozdu Daljinsko ogrevanje poudarjajo, da pravzaprav
kurilne sezone še ni konec. Če bo temperatura tri dni zapo-
red ob deveti uri zvečer padla pod 12° Celzija, bodo spet
začeli ogrevati. Zato bodo v tozdu tudi pripravljeni vse do
prvom^skih praznikov, tako da bodo lahko takoj zagnali
tudi kotlovnice na mazut, kjer je potrebno predgretje.
S. Š.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
K Zdravniku zaradi vode
Kalno vodo Iz žičkega vodovoda Jo treba pfekuhavati
v Zdravstvenem domu v
Slovenskih Konjicah je mi-
nuli teden zaradi prebavnih
motenj iskalo zdravniško
i^omoč ved ljudi, predvsem
otrok in zdravstvenim de-
lavcem je bilo km&lu jasno,
dà gre za obolenje, ki se po-
javlja ie nekaj let nazaj, in
ki je posledica uporabe vo-
tle in žičkega vodovoda.
Čeprav mnogi zaradi težav
niti niso odšli k zdravniku,
predvidev^o, da je obolelo
okoli 300 ljudi, vendar niko-
mur ni bilo potrebno v bol-
nišnico. Delavci Zavoda za
socialno medicino in higieno
Celje so vzeli vzorce oporeč-
ne vode, vendar rezultati še
niso znani.
Trebušne težave so v veči-
ni primerov sicer minile,
vendar velja še naprej upo-
števati priporočilo, da je po-
trebno vodo pred uporabo
prekuhati. Sicer pa so mnogi
porabniki s tem problemom
seznanjeni že več let. Voda
pa je še vedno oporečna.
Zakao?
Po besedah predsednika
izvršnega sveta Slovenske
Koiviice Janka Kovača se z
onesnažer\iem pitne vode
srečujejo vse od pričetka
gradiye avto ceste na tem
področju, oziroma miniraiga
za gradnjo tunelov. Kot vse
kaže, se je narava za ta poseg
v okolje maščevala in da zdsg
ob hitrem talenju snega ali
ob nalivih prih^a do meša-
nja vode v globljih slojih, kar
se po oceni nekaterih stro-
kovnjakov niti ne da sanira-
ti. Problem je toliko večji ob
dejstvu, da na področu Po-
hoija sploh ni dobre pitne
vode, ker so le-te v glavnem
površinske. Ostaja torej še
straniška in vitanjska voda,
k gre v glavnem v celjsko
občino. ХЈрадје za rešitev da-
jejo tudi zreške vrtine, kjer
bi bilo potrebno vodo - ta je
namreč topla - mešati s
hladno.
Glede obolery so torej v
občini prepričani, da gre za
vsakoletne težave, ki so bile
letos bolj izrazite, vendar se
je situacga v tednu dni umi-
rila, čeprav je voda še vedno
kalna.
Nek^i pa je na dlani: zd^j
se v občini že bo^ glasno in
odločno pogovaijigo, da je
treba obuditi staro zamisel
(načrt) o uresničitvi projek-
ta, da bi v občini razpe^ali
cevi, po katerih bi tekla stra-
niška voda. Potem vssg v kri-
tičiuh trenutkih ne bi bilo
potrebno uporab^ati vode iz
žičkega vodovoda.
Vsaka šola пекдј stane, bi
lahko sklenili. Ta projekt bi
dandanes veljal okoli 200 mi-
Ujonov dinarjev. Seveda v
občini up^o tudi na pomoč
in razimievaixje združenega
dela.
MATEJA PODJED
V Laškem
dvajset novih
stanovanj
Te dni se bo v nov blok
v Debru v Laškem vseUlo
20 upravičencev do druž-
benih stanovary. Med rgi-
mi je nsgveč prosilcev za
solidarnostna stanovanja
(12), pet stanovanj je od-
kupil TIM Laško, dve
Rudnik in eno Pivovarna.
Konec тгда pa bo
samoupravna stanova^-
ska skupnost razdelila
k^uče tudi desetim pro-
silcem v Radečah. V
gradnji je še 12 stanovanj
v Radečah, prav toliko v
Rimskih toplicah, šest v
Zidanem mostu, 10 do 15
novih stanovanj bodo še
letos pričeli graditi v La-
škem.
V tem srednjeročnem
obdobju bodo v občini
Laško zgradili 205 novih
stanovanj, kar je toliko
kot v preteklem petlet-
nem obdobju.
WE
v ceiiskiii vrtcili
lio dovoij prostora
v celjskih vzgojnovar-
stvenih organizacijah se je
danes pričel vpis novincev
za prihodnje šolsko leto.
Vpis bo do 20. aprila.
Obrazce za vpis dobijo starši
v vseh treh vzgojnovarstve-
nih orgjpizacyah, vrtci
Tončke Cečeve pa imíúo
vpisna mesta tudi po nekate-
rih enotah.
Predčasno zbrani podatki
o vpisu otrok pomagajo
vzgojnovarstvenim organi-
zacijam, da pravočasno ugo-
. toviio število otrok, želje
staršev in zato tudi bolje raz-
poredijo otroke po enotah in
oddelkih. Zato bi moralo biti
tudi v interesu staršev, da
otroka vpišejo v vpisnem ro-
ku. Niobolj pa je, če otroka
vpišejo v tisto vzgojnovar-
stveno organizacijo, kjer že-
lijo imeti otroka. Vse celjske
vzgojnovarstvene organiza-
cije se ob koncu vpisnega j.
ka nato skupno dogovorno
morebitnih spremembah, {
se pokaže, da je poneko
preveč drugje pa prenui
otrok.
V	ceijski občini im^o
volj prostora v vseh vzgojo^
varstvenih organizacij^)
Tudi vpis v enote Tonč^
Cečeve bo letos manjši, s,
dig je nanu-eč ta vrtec prerij
poli\jen, tako da zasedenot
nekaterih oddelkov celo pr,
sega dogovorjene normativi
V	Ceiju računajo, da bod
prihodnje šolsko leto lahk
uveijavili znižani normativ
24 na 22 otrok v skupini.
VVl
Uspeli BračIčevI dnevi
V	nedeljo so se v Slovenskih Konjicah končali Bra-
čičevi dnevi, ki jih vsako leto v spomin na heroja
Mirka Bračiča organizirajo taborniki iz Slovenskih
Konjic, ki nosijo komandantovo ime.
Srečanja se je udeležilo 12 ekip iz različnih krsgev
Jugoslavije, od Splita, Bavarišta, Murske Sobote, СеЏа
in Zagorja. Več kot 80 udeležencev se je pomerilo v
tekmovalnem in spretnostnem višeboju v okolici
mesta, medtem ko je bila baza akcije vse od petka pa
do nedelje v prostorih osnovne šole Edvarda Kardelja.
V	tekmovalnem delu so se ekipe pomerile v strelja-
nju z zračno puško, signalizaciji, prvi pomoči, testih iz
NOE, risanju krokijev terena, poti in podobno. Nabo-
lje so se odrezali taborniki odreda Zelena Rogla iz
Zreč, dru^ so bili taborniki odreda Dva leva iz Celja,
tretji so bili domačini, gostitelji. V drugem delu pa so
ekipe demonstrirale svoje znanje in spretnost v veza-
nju vozlov. Najbolje je to uspelo Splitčanom, drugi pa
so bili Konjičani.
MATEJA PODJED
Ekološka stojnica v Celju
člani ekološke skupine, ki
so jo v Celju ustanovili v ok-
viru mladüiske organizacije,
pripravljajo jutri (v petek, 11.
4.) ekološko stojnico o nevar-
nosti umiranja gozdov pri
nas.
Mednarodne akcije »Varuj-
mo naše gozdove« se udeležu-
jejo tudi slovenske ekološke
skupine. Zveze tabornikov
Slovenije in gozdarji, ki bodo
julija pripravili pohod «kozi
n^boli ogrožene slovenske
gozdove. Že sed^j pa so člani
mladinske ekološke skupine
pripravili posebno stojnico o
tej problematiki. Jutri bodo ta-
ko od 1. ure naprq pred bla-
govnico Tkanina prikazali ne-
кад zbranega foto materiala,
člankov in diapozitivov o na-
ših o^oženih gozdovih, pri-
pravili pa so tu(U predavanje o
enotnih ukrepih, ki jih bo po-
trebno izvesti za obraiganje in
varovanje gozdov.
Sicer pa je ekološka stojnica o
nevarnosti umiranja naših goz-
dov prva v vrsti tistih, ki jih
ekološka skupina še priprav-
lja. Za naslednjo, ki bo pred-
stavljala vprašanja ekološke
problematike v Celju in polo-
ži v Cinkarni, že zbirko gra-
divo.	IVANA FIDLER
Pestre interesne dejavnosti
Na osnovni šoli na Vran-
skem so konec prejšnjega
tedna pripravili kulturni
dan z naslovom Zimska
kmečka idila, samo priredi-
tev pa so kasneje združili
tudi z roditeljskim sestan-
kom. Pravijo, da je takšna
oblika naletela na dober od-
ziv staršev, ki so se lahko
seznanili s številnimi inte-
resnimi dejavnostmi na šo-
li. K sodelovanju so priteg-
nili prav vse učence, učite-
lje, drugo osebje osnovne
Sole ter zunanje mentorje. O
tem smo se pogovarjali c
Janjo RamSakovo.
»Pohvaliti moram zunanje
mentoije, ki so nam pokaza-
li, kako so včasih pletli na
kolovrate, kako seje krtačila
volna, kako so pletli košare
in koše ter opravdali druga
dela. Starši so bili s samim
programom tega dneva za-
dovoljni, s^ jih navsezadnje
ne zanimsgo le ocene učen-
cev, pač pa tudi, kakšni so
interesi njihovih otrok na ra-
zličnih področjih.«
-	Za vašo osnovno šolo Je
značilna pestra dejavnost
na različnih interesnih po-
dročjih, uspešno deluje tudi
zadruga...
»Trudimo se, da bi tudi s
pomočjo zunaigih mentorjev
še razširili krog teh interes-
nih dejavnosti, nas^sgo pa
tudi problemi, ker je precej
učencev vozačev in so vezani
na avtobusne prevoze. Izred-
no aktivna je šolska zadruga.
Na njenih kmetijskih površi-
nah se učenci nauče marsi-
kakšno opravilo - od ceplje-
nja dreves, do sajenja, gnoje-
nja in tako naprej.«
-	Imate težave pri pridobi-
vanju zunimjih mentorjev?
»Bistvenih težav doslej ni
bilo, s^ so strokovnjaki z
različnih področij iz naše
kr^evne skupnosti priprav-
ljeni sodelovati. Dobro sode-
lujemo z organizacijami
združenega dela na Vran-
skem,z zadrugo ter Gozdnim
gospodarstvom. Seveda pa
ob vsem tem ne smem poza-
biti tudi samih učencev, ki
imsgo polno idej in predlo-
gov in ne nazadnje tudi čla-
nov kolektiva naše šole.«
JANEZ VEDENIK
Širok krog
razstavljaicev
za zdravje
Vse več otroških vrtcev
in vse več osnovnih šol na
celjskem območju vklju-
čuje v svoje vsakodnevno
delo in življenje skrb z?
ohranjanje in krepitev
zdravja. Delček tega se je
odrazilo tudi na razstavi
ob letošnjem svetovnem
dnevu zdravja v celjskem
Muzeju revolucije.
Z likovnimi izdelki na te-
mo: »Kdor zdravo živi -
pridobi,« so se predstavili
vzgojno varstvene organi-
zacije Zarja, Tončke Če-
čeve in Anice Černejeve
Celje, Slovenske Konjice,
Šentjur in Janko Herman
Žalec ter osnovne šoJe
Peter Špr^jc-Jur Žalec,
Boris Vinter Zreče, Ana
Gale Sevnica, Ivaiv Farč-
nik-Buč Vransko, Ljubo
Šercer Loče, Anton
Aškerc Rimske Toplice,
Prbold, Podčetrtek, Stu-
denec pri Sevnici, Nada
Cilenšek Griže in Ljuba
Mikuž Žalec. Razveselji-
vo je, da je krog razstav-
ljaicev znatno širši kot la-
ni in če to kaže na odnos,
ki ga imsgo vzgojitelji in
pedagogi do zdravega na-
čina življenja, smo lahko
s tem vsi zadovoljni.
MBP
iVIariJan Nunčič
»Smučajyu sem se pre-
dal že v zgodnjih otroških
letih, ko sem se na buko-
vih dogah spuščal po str-
mini. Vsa smučarska
umetnost okoli leta 1932
je bila namreč v spušča-
nju naravnost in hitrem
zaustavljanju. Pogumnej-
ši so bili tisti, id so se
spuščali z višje točke
smučišča, idoli pa tisti, ki
so uspešno končali ostro
zaustavljanje brez pad-
ca,* se spominja svojih
začetkov na smučeh Ma-
rijan Nunčič iz Celja, kije
pred nedavnim proslavil
svojo 60-letnico.
Po začetkih z bukovimi
smučmi z jermenčki, le-
skovimi palicami, škornji
in včasih tudi kratkimi
hlačami se je Marjan
Nunčič, kot 13 leten ¿an-
tič, 1939 leta udeležil pr-
vega tekmovnja, kije bilo
na Aljaževem hribu. Ta-
krat je osvojil 33. mesto.
Pet let kasneje pa je že
zmagal v slalomu na Celj-
ski koči z najboljšim ča-
som tekmovanja. Po
vključitvi v smučarsko
društvo Celje je zastopal I
celjske barve na vseh tek- ~
movanjih, kjer je dosegal
tudi dobre rezultate, med
drugim 8. mesto na repu-
bliškem in 11. mesto na
državnem prvenstvu. Tu-
di kasneje je Marjan Nun-
čič dokazoval svoje smu-
čarsko znanje na števil-
nih tekmovaiijih, od sin-
dikalnih do svetovnih pr-
venstev smučarskih uči-
teljev.
Vzporedno s tekmoval-
nim udejstvovanjem je
Marijan Nunčič pričel de-
lati udi na vzgojnem po-
dročju. Poučeval je cici-
bane, pionirje, mladince
in sindikalne ekipe ter
vodil tečaje, treninge in
kot demonstrator prena-
šal svoje smučarsko zna-
nje na bodoče člane Po-
dročnega zbora ZVUTS
sedmih občin celjske re-
gije in tudi izven д |е. Tu-
di po upokojitvi se ni
odrekel smučarski dejav-
nosti, s^ že dve leti vodi
nadvse uspešno smučar-
sko šolo na RogU. Bil je
tudi pobudnik vrste teča-
jev za najmlajše, temova-
nja za Belega zajca na
Golteh ter četveroboja
DO Aero-Läbela-Nivo-
Toper.
Za vso to svojo dejav-
nost na področju smuča-
rja je Marijan Nunčič do-
bil tudi vrsto republiških
in občinskih priznanj ter
Bloudkovo značko. Treba
paje ob vsem tem omeni-
ti še njegovo delo v Aeru
Celje in pa to, da je bil
zelo uspešen tudi na glas-
benem področju, sßj je
eden izmed ustanovite-
ljev Celjskega plesnega
orkestra Žabe, ki letos
praznuje 40-letnico svoje-
ga delovnja.
FRANČEK PUNGERČIČ
l(rvodaJaiska
akcija v Rimskih
Topllcali
v torek, 15. aprila bo na Os-
novni šoli Antona Aškerca
Rimske Toplice od 7. do 12.
ure potekala krvodajalska ak-
cija za Zavod za transfuzijo kr-
vi Ljubljana. Občinska organi-
zacija Rdečega križa Laško in
Krćgevna organizacija RK
Rimske Toplice vabita, da se
odvzema krvi udeležite v čim
večjem številu. Posebni avto-
bus bo odpeljal iz Laškega v
Rimske TopUce ob 7.45 uri iz
Jurkloštra ob 8.00 uri in iz Ra-
deč ob 9. uri izpred Blagov-
nice.
Alpinistično
predavanje Frančka
Kneza
Pri planinskem društvu La-
ško so se odločih, a medse po-
vabijo vrhunskega alpinista
Frančka Kneza, ki se je pred
nedavnim vmil iz Patagonije,
kjer je v CERRO TORREJU
preplezal eno najzahtevnejših
sten na svetu.
Z predavargem in barvnimi
diapozitivi bo predstavil svoj
vrhunski podvig v sredo, 16.
aprila ob 19. uri v Zdravilišču
Laško.
VM
Lani 75 družbenih stanovanj
r!
Lani je bilo zgrčenih in vseljivih v žalski občini skupno'j
družbenih stanovanj. Od tega 25 na Polzeli, 2 stanovar;)'
Migojnicah in 48 stanovanj v Žalcu. Letos pa že gradilo * ■
stanovanjski blok v Libojah, 39 stanovanj v soseski Za^
(na sliki) in dve stanovanji v gasilskem domu na
Pridobljena je tudi že dokumentacija in zemljišče za izgf^.
njo 30-stanovanjskega objekta v Dobrteši vasi. Gradnja s^
malo zavlekla zaradi neizpolnjenih vodnogospodarskih ?
«"i--	T.TAVĆAf
^fl. APRIL 1986
NOVI TEOMK - STRAN 7
Kabinet za zobozdravstveno vzgojo
Irena Roš pripravila drugo knjigo o zdravstveni vzgoji
Zobozdravstveni vzgoji
оашсл^^ј^ v šolah žalske
občine precej pozornosti.
osnovni šoli Peter
gprajc-Jur v Žalcu imajo
lastno zobozdravstveno am-
bulanto za učence osnovne
$ole> podružničnih šol Pire-
tica, Gotovlje in Ponikva
ter za šolo s prilagojl^nim
učnim programom Ljuba
iMikuš. Tudi na polzelski os-
novni šoli imajo takšno am-
bulanto, v ostalih šolah pa
obiskujejo zobozdravnike v
jdravstvenih postajah.
V ponedeljek so na žalski
osnovni šoli odprh tudi kabi-
net za zobozdravstveno
vzgojo. Denar zanj so prispe-
vale nekatere organizacije
združenega dela, samou-
pravne interesne skupnosti
ter obrtniki. Kabinet je so-
dobno opremljen z učnovz-
gojnimi pripomočki za takš-
no izobraževanje, veljal pa je
več kot milijon dina^ev.
Ob tej priložnosti je medi-
cinska sestra Irena Roš, ki je
zaposlena v šolski zobni am-
bulanti v Žalcu, predstavila
tudi material za svojo drugo
knjižico, ki je namenjena zo-
bozdravstveni vzgoji n^-
mligših. Kot dolgoletna zo-
bozdravstvena delavka je ču-
tila pomanjkanje tovrstne li-
terature, ki bi na preprost,
prisrčen, igriv in včasih tudi
hudomušen način približala
n^ml£yšim splošno zdrav-
stveno in zobozdravstveno
presveto ter jih navigala na
zdrav način življenja ter pra-
vilno osebno higieno. Po
ugodno sprejeti pobarvanki,
ki jo je izdala leta 1981, se je
odločila za izdajo podobne
druge knjige. O tem sama
pravi: »Privzgojitev higien-
skih navad pri malčkih je za-
pleten in dolgotrajen proces,
zato sem poskušala z novo
pobarvanko otroke in učen-
ce igrsge pripraviti do osv^a-
nja določenih znanj in vzgoj-
nih vrednot, ki jih bodo
spremljale vse življenje. Hi-
giensko zdravstvena spozna-
nja, ki пдј bi jih pridobih s
pobarvanko, пад bi postala
del njih samih, izgrajevala
estetski, etični in humani čut
za ryihovo rast v popolno
osebnost. Prepričana sem,
da bo pobarvanka z domisel-
nimi pedagoškimi in vzgoj-
nimi pristopi v veliko pomoč
staršem in vzgojiteljem pri
razvijanju higienskih navad
njihovih otrok.«
Knjižica za nćgml^še je se-
stavljena iz dveh delov. V pr-
vem je prikazano zdravo živ-
Ijerye od rojstva do šole, v
drugem pa avtorica s pesmi-
cami opozarja nEgmlioše na
zdrav način življenja in pra-
vilno osebno higieno.
JANEZ VEDENIK
Zobozdravnik šolske ambulante osnovne šole Peter
Šprajc Jur v Žalcu Boris Herman ter medicinska sestra
Irena Roš pregledujeta zobovje. Zraven ob mladi paci-
entki tudi učiteljica Vera Perbil.
Gasilci s Franicolovega praznujejo
člani gasilskega društva Frankolovo letos praznujejo štiri-
desetletnico delovai^a in ob tej priložnosti so pripravili tudi
nekaj zanimivih prireditev. Pričeli so s tečaji za izprašane
gasilce, v juniju pa pripravljajo otvoritev novega gasilskega
doma.
V marcu so na Frankolovem pripravili teč^ za izprašane
gasilce, ki se ga je udeležilo 21 Frar^olovčanov in štirje člani
gasilskega društva iz Vojnika. Sodelovćdo je tudi pet žensk, tako
,da imajo sedeg na Frankolovem osnovo za sestavo ženske gasil-
ske desetine. Tečaj je vodil poveljnik domačega društva Franci
Rihter, pomagal pa mu je sekretarski poveljnik Gusti Česenak.
Gasilci s Frankolovega bodo sodelovali tudi na seminarju, ki ga
pripravlja Občinska gasilska zveza, s^ želijo v svojih vrstah
okrepiti strokovno zna^e.
Na sliki: tečćgniki, ki so opravili izpite za izprašane gasilce.
R. G.
V SPOMIN
Jožefa
iVIarguč
Letošnja dolga, hlad-
na in z veliko snega
obogatena zima seje na-
daljevala tudi v rnarcu,
ko smo na zadnji poti
pospremili Jožefo Mar-
^č. Devetdesetletnico
iz Polž pri Strmcu smo
na vaško pokopališče
pospremili prav na цјеп
rojstni dan.
Usoda je hotela, da se
je pričakovanje vesele-
ga praznovanja njenega
90. rojstnega dne spre-
vrglo v žalost in name-
sto da bi cvetje krasilo
njen dom v Polžah, je
prekrilo njen grob.
Jožefma življenjska
pot je bila zanimiva, bo-
gata z lepimi in grenki-
mi doživetji. Rodila je
šest otrok, enega je iz-
gubila med vojno. Pred
trinajstimi leti je ostala
brez moža. Trdna in po-
končna je preživela dve
vojni in ostala ponosna
gospodarica svoje do-
mačije. Še pred dvemi
leti smo jo videvali, ko
seje vračala s polja, vo-
^a v vozičku pridelke
in vsako jutro nosila
mleko.
V vasi smo jo imeli ra-
di. Še posebej otroci.
Obiskovali sojo in ji po-
magali pri drobnih
opravilih. Za vsakega je
našla prijazno besedo in
spodbuden nasmešek.
In prav otroci so veh-
kokrat rekli, da je Jože-
fa podobna pravljični
babici. V svoji majhni
niši je Jožefa vedno pri-
čakovala svojce, svoje
Prijatelje in znance in
ob srečanjih ji nikoli ni
^a^kalo dobre volje.
Svojo poštenost, delav-
nost in življenjsko voljo
Je d^ala in vcepljala
ysem, ki sojo poznali in
¡meh radi. In prav zato
^am je bilo ob slovesu
^e toUko boli hudo.
MILENA JURGEC
Probiem vzdrževanja prostorov
Ott občnem ztioru Partizana Mozirje
Mozirski Partizan ima 300
članov, od tega 45 pionirjev in
cicibanov. Je še edino društvo
v občini, iz katerega je še čuti-
ti nekaj sokolskega duha. Je
tudi edino športno-rekreativ-
no društvo v občini, ki razpo-
laga s svojim domom.
To je bila včasih veUka pred-
nost, danes pa to nćgbrž ni več.
Stroški popravil in obnove do-
ma so iz leta v leto večji in
samo upravnemu odboru se
lahko zahvalijo, da so ta sred-
stva zaenkrat še zagotovljena.
Posebej predsednica Partizana
Pavla Trogar nenehno skrbi za
redna popravila na objektu, te-
lovadnici in skupnih pro-
storih.
Na občnem zboru, ki so ga
imeli pred dnevi, so ugotovili,
da so lani opravili 570 ur pro-
stovoljnega dela na igriščih,
vlečnici in prireditvah. Vlečni-
ca je delovala celo smučarsko
sezono. Obisk je bil zelo dober,
sio so za uporabo vlečnice
smučarji plačevali le simbolič-
no vsoto. Tako so se lahko na-
smučali tudi tisti, ki si smuča-
rja na Golteh niso mogli pri-
voščiti. Povedati pa je treba,
da so zahteve inšpektorjev za
žičnice iz leta v leto hujše in
tako Partizan le težko izpolryu-
je ryihove zahteve in pogoje.
Na občem zboru so ugotovi-
li, da so se udeleževali vseh
prireditev in tekmovary, ki jih
je organizirala ZTKO Mozirje.
Zbrani pa so menili, da v KS ni
dovolj odziva na množične re-
kreativne akcije, še posebej na
kros in podobne akcije. Nigveč
zanimar\ja je seveda za športne
igre in namizni tenis.
Članice bodo letos nadalje-
vale z akcijo Srebrni čeveljček,
za katerega je potrebno preho-
diti 100 km. Drugo leto bodo
prehodile že 200 km in se pote-
govale za Zlati čeveljček.
Nćgvečja pridobitev v lan-
skem letu so adaptirani kletni
prostori v domu, ki so néune-
r\jeni izključno namiznemu te-
nisu. Tako sedeó nimajo več
problemov s prestavljaryem
miz.
V letoSryem letu pa bodo po-
ložili elektaični kabel za vlečni-
co pod zemljo, dokončali tri-
buno pri rokometnem igrišču,
razmišljioo pa tudi o gradnji
igrišča za odbojko in tenis.
Partizan Mozirje bo še na-
prej vodila Pavla Trogar.
RAJKO PINTAR
Praznik krajevne skupnosti Liboje
Letos mineva leto dni, odkar so v krajevni skupnosti Liboje
glasovali za krajevni samoprispevek. Z zbranim denarjem so
že posodobili cesto v Zagreben, zdaj pa komunalno urejajo
Grič in cesto do njega.
Z zbranimi sredstvi bodo uredili tudi okolico otroškega vrtca
in postaviU planinsko postojanko na bližrxji Bmici, ki пгц bi bila
v bodoče zbirališče kr^anov ob prostem času in raznih sloves-
nostih.
Ob letošrxjem prazniku bodo pripravili tudi več prireditev,
prvo že 20. aprila, in sicer tumir v malem nogometu na igrišču
pri osnovni šoli. Konec aprila bo tumir v namiznem tenisu ter
javna oddíóa »Veseli tobogan« v počastitev 100-letnice hbojske
osnovne šole, ko bodo pripravili tudi večjo razstavo o delu šole
in kréòa. 24. aprila bo tekmovarye v stre^aryu, 26. aprila pa
tradicionalni pohod ob spominskih obelei^ih kr^evne skupno-
sti, ki jih je osem. Začetek pohoda bo ob 9. uri pri Savir\jskem
mostu v Kasazah. 30. aprila bodo na Brnici pripravili kresovarge
in dan krajanov Liboj, s prireditvami pa bodo zaključili 10. maja,
ko bo ob 16. uri otvoritev razstave, ob 18. uri pa slavnostna seja
skupščine kr^evne skupnosti ob prazniku 3. maju. Kulturni
program bodo poleg članov DPD Svoboda pripravili še učenci
osnovne šole, podelili pa bodo tudi kr^evna priznarya n^za-
služnejšim za razvoj kr^a.
T. VRABL
Pevci iz Frankolovega na Madžarskem
Pevci moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Anton Bezenšek iz Frankolovega so prejšnji teden gostovali pri
prijateljskem akademskem pevskem zboru iz Szegeda na Madžarskem. Pevci so vrnili obisk zboru iz Szegeda, ki je lani
gostoval na Frankolovem. S svojim petjem pa so se predstavili delavcem medicinske fakultete in fakultetnih klinik, ki so
pripravili skupno proslavo ob prazniku madžarske republike, ter na samostojnem koncertu v veliki dvorani rektorata
medicinske fakultete. Zbor je pod dirigentskim vodstvom Marjana Lebiča predstavil svoj običajni repertoar, nastopa pa so
popestrili še z madžarsko narodno pesmijo o Szegedu.
MILAN BRECL
Uspešen
obrambni
dan
čeprav v učnem progra-
mu osnovnih šol nimajo
posebnega predmeta o
splošni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti, je
obrambna vzgoja vključe-
na v številne druge učne
ure. Tako je tudi na celjski
osnovni šoli Veljka Vlaho-
viča, kjer so imeli učenci
in delavci šole prejšnjo so-
boto obrambni dan.
Pri organizaciji in izpelja-
vi obsežnega programa so
jim pomagali vojaki celjske
gamizije, učencem nii^ih
razredov osnovne šole pa
so o svojih medvojnih iz-
kušnjah pripovedovali
iborci. Obiskali so tudi spo-
minsko obeležje na Golov-
cu in Joštov mlin, starejši
učenci pa so tekmovali v
orientacijskem pohodu,
preizkusili so svoje zna^e
v prvi pomoči, streljali z
zračno puško, ipd.
Na šoh so odprli tudi raz-
stavo oro^a, ki jo je pripra-
vila celjska gamizija, vse
dopoldne pa so vrteli filme
o delu in življerju v jugo-
slovanski Ijudsld éurnadi,
usposabljanju za vojaške
poklice in o vlogi in pome-
nu splošnega ljudskega od-
pora. Obrambni dan so za-
ključili s partizanskim mi-
tingom.
Wfc
Večja pozornost
požarno
varnostni kulturi
Po končanih občnih zborih
gasilskih društev v celjski ob-
čini bo jutri, v petek, 11. apri-
la še redna letna konferenca
občinske gasilske zveze Celje
in sicer v avli osnovne šole v
Vojniku s pričetkom ob 17.
uri.
Po vseh prispelih poročilih
so pripravili skupno poročilo
in pa program dela za prihod-
r\je. V rxjem so tri nosibie toč-
ke. Preprečevar\je nastanka
požarov naj bo bodoča prven-
stvena naloga gasilskih dru-
štev. V zvezi s tem načrtujejo
izvajanje požarno preventiv-
nih pregledov, ki so jih pričeli
že pred X. kongresom gasilske
zveze Slovenije.
Bliža se čas nevarnosti gozd-
nih požću'ov, zaradi česar so ga-
silci dolžni preventivno vpliva-
ti na odnos kriganov - obča-
now zvezi s pojavi, ki takšne
požare povzroč^o in preko šol,
kriòevnih skupnosti in delov-
nih organizacij so dane možno-
sti vpliva na večjo pozornost
do požarno-vamostne kulture
in spoštovar\ja predpisov s po-
dročja požarnega varstva.
T. VRABL
PodčetrteškI
gasilci v
Atomskih
toplicah
v Podčetrtku že vrsto let
zgledno sodelujejo tamksgš-
nji gasilci in kolektiv zdravi-
lišča Atomske toplice. Po-
memben dogodek pa je bil
včer^, ko je delegacija GD
Podčetrtek obiskala kolek-
tiv zdravilišča in mu izročila
zlato plaketo, priznanje in
oljno shko Podčetrtka. Na ta
način so se gasilci oddolžili
delavcem Atomskih toplic
za pokroviteljstvo pri lanski
organizaciji praznovar\ja
100-letnice GD Podčetrtek
in za vso ostalo pomoč te tu-
ristične temeljne organizaci-
je. V krigšem priložnostnem
govoru so podčetrteški gasil-
ci, ki so bili tudi eni glavnih
pobudnikov za ustanovitev
Atomskih toplic, poudarili
zadovoljstvo nad razvojem
turizma v kr^u, kjer imajo,
poleg turističnega društva,
največ zaslug za razvoj prav
prizadevni turistični delavci
zdravilišča Atomske toplice.
M. A.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
Naša beseda '86
Občinska prireditev »NA-
ŠA BESEDA« '86 je bila v
Štorah, Trnovljah in Celju
v dneh od 1. do 3. aprila.
Občine Šmarje pri Jelšah,
Velenje in Žalec so imele
svoje prireditve 4. aprila. V
Slov. Konjicah bo pregled
mladinskega kulturnega gi-
banja še ta teden. Samostoj-
ne prireditve pa niso imeli
v Laškem, Šentjurju in Mo-
zirju; seveda govorimo o
terminih, ki so v skladu z
republiškim razpisom.
Na splošno lahko ugotav-
ljamo, da na Celjskem NA-
SA BESEDA - kot kulturno
gibanje mladih - živi; kljub
nekaterih večjim ali manj-
šim improvizacijam. Če
omeniamo improvizacijo,
mislimo v prvi vrsti organi-
zacijske težave, kajti pone-
kod si še vedno niso razdelili
dela in ne vedo, kam sodi
organizacija in kam stroka.
Druga vrsta improvizacij pa
ja vsebinskega značaja, ker
si niso na jasnem (z republi-
ško ZKO vred), kaj sodi na
podobne prireditve.
V Celju se je prijavilo kar
22 skupin z osnovnih in sred-
njih šol ter kulturnih dru-
štev, dve skupini sta nato od-
povedali, tako da smo si
ogledali 20 skupin. Гп кгО
lahko zapišemo po ogleda-
nih predstavah? Vsebinska
in oblikovna iskanja so vse-
kakor prisotna, manjkajo pa
nam strokovni sodelavci z
več znanja in novimi svežimi
idejami. Nekatere skupine
so sicer prijetno presenetile,
vendar to ni bilo pravilo za
vse, kajti Celjani smo prav
gotovo »razvajeni gledalci«.
Srednja tehniška šola
»Maršal Tito« je nastopila s
kar štirimi skupinami, drugi
»rekorder« je bil Pionirski
dom »Cvetke Jerinove«, dve
skupini sta bili s Srednje pe-
dagoške šole, po eno priredi-
tev pa so še prispevali: Ama-
tersko gledališče »Železar«
Celje-Štore, Srednja zdrav-
stvena šola, OK ZSMS CKD,
Dom učencev »Karla De-
stovnika-Kajuha«, KUD
»Zaija« Trnovlje-Celje, Os-
novna šola Prve celjske čete,
Garnizion - Vojnički klub.
Srednja družboslovna šola.
Celodnevna osnovna šola
»F. Roš«, Plesni studio -
skupina »Igen« ter Plesni
studio - plesna skupina
»Packa«.
V	letošnji program niso bi-
le postavljene mladinske
plesne skupine, kžgti prav ta
dejavnost se je tako »razbo-
hotila«, da potrebuje samo-
stojno prireditev.
V	Titovem Velenju je na-
stopilo 11 skupin, 6 skupin je
bilo v Rogatcu, v Žalcu 10
skupin - podatkov za ostale
občine nimamo. Posamez-
nih skupin to pot ne bomo
ocenjevali, kljub temu, da so
člani delovnih skupin Zdru-
ženja gledaliških skupin Ce-
lje poročali za nekatere sku-
pine izredno pozitivno - to
bomo storili po ogledanih
predstavah na medobčinski
prireditvi, ki bo v Slov. Ko-
njicah.
Koncept Naše besede se je
razvil z željo, da bodo mladi
gojili lepo slovensko besedo
in z njo tudi javno nastopali
in se ne bodo zapisovali ne-
simpatičnemu tekmovanju,
čeprav se mladi vedno radi
primerjajo in hočejo biti
boljši od drugih.
V tej sezoni pa je Naša be
seda dobila ponovno značaj
gledališkega snovanja - tako
so se odločili v Združenju
gledaliških skupin Sloveni-
je, celjski organizatorji pa so
ostali pri starem. To bo po-
trebno pravočasno spreme-
niti, če se hočemo izogniti
večtirnosti in se vključevati
v sistem selekcije Združenja.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
S široko in pestro dejav-
nostjo so se v akcijo v šmar-
ski občini vključili samo šo-
larji oziroma pionirska kul-
turna društva, ki delujejo
na osnovnih šolah v Rogat-
cu, Kozjem, Šmarju pri Jel-
šah, Bistrici ob Sotli, Pod-
četrtku in v Rogaški Slati-
ni. Okoli 140 pionirjev je na-
stopilo s prikazom ljudskih
obič^ev iz okolice Rogatca,
z recitalom z deli Otona Žu-
pančiča, zanimiv je bil reci-
tacijsko-pevski nastop z na-
slovom Slovenska ljudska
pesem v besedi in glasbi, pa
pravljična igra Mateja Bora
»Hrustač«, lutkovna igrica
Meh za smeh, ter še ena z
naslovom Zdravilo za med-
veda, celoten program pa je
zakrožila živahna ritmična
točka. Posebna komisija je
izbrala tudi osem najbolj-
ših spisov, ki so jih šolarji
napisali za razpis z naslo-
vom »Najlepša črtica«.
M. A.
Otroški pevski zbor osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž. ki ga vodi Breda Veter.
Foto: TONE TAVČAR
Dobra revija
otrošicih In
mladinskih
zborov v Žalcu
Na reviji otroških in mla-
dinskih pevskih zborov obči-
ne Žalec, ki sta jo minulo ne-
deljo pripravila v tamkajš-
njem Kulturnem domu OŠ
»Peter Šprajc-Jur« in ZKO Ža-
lec je nastopilo 8 zborov iz te
občine.
Nastopili so otroški zbori iz
naslednjih šol: »Ljuba Mikuš«
(zborovodkima gubica Čur-
čič), »Peter Sprajc-Jur« (Alek-
sandra Lebar), Gomilsko (Ma-
rga Urankar), Griže (Breda Ve-
ber) - na sliki in Polzela (Ro-
mana Novak). Od mladinskih
zborov pa so nastopili: »MPZ
OŠ Griže (Breda Veber), MPZ
OŠ Polzela (Romana Novak) in
MPZ OŠ »Peter Šprajc-Jur«
Žalec (Zdenka Markovič). Vsi
zbori so se predstavili s svežim
programom, ki je bil domisel-
no obdelan. Općizno je strokov-
no delo mladih zborovodkirg.
Več pozornosti pa bi veljalo v
bodoče posvetiti bo^ sprošče-
nemu nastopu mladih pevcev.
Posebej velja pohvaliti dva
otroška zbora, to je zbor iz šole
s prilagojenim programom
»Ljuba Mikuš,« kjer je imela
zborovodkirga še posebej tež-
ko delo ter zborček podružnič-
ne šole Gomilsko, ki je zapel
sproščeno in razigrano. Vzor-
no sta svoje delo opravila tudi
pianistki Irena KraJj in Mateja
Žnidar, ki sta spremljali otro-
ške zbore. Obilico pevske kul-
ture so pokazali tudi mladinski
zbori, še posebej oba udeležen-
ca zadrge republiške revge v
Zagorju, to sta zbora iz Polzele
in Žalca. Letošrge revge v Za-
gorju se bo udeležil MPZ O.Š.
Peter Šprigc-Jur iz Žalca.
Ob odpravi m^ših organi-
zacijskih spodrsljajev bodo na-
stopi na naslednji revgi verjet-
no še boljši.
Na koncu pa velja omeniti
neudeležbo nekaterih dobrih
zborov na letošrgi revgi. Ob
misli, da je revija prikaz dela
zbora v šolskem letu, je toliko
bolj nerazumljiva neudeležba
nekaterih zborov zaradi nena-
študiranega programa. Upo-
rno, da so vzroki objektivni in
da mladi pevci, ki so se celo
leto pripravljali za te nastope
pa niso nastopih, vedo za te
vzroke, k^ti v nasprotnem pri-
meru je bila narejena veUka
škoda.
Nasledrgo soboto, to je 19.
aprila bo v Kulturnem domu v
Žalcu občinska revga odraslih
zborov te občine.	p q
Savonarola In njegovi prijatelji '
Za predzadnjo premiero v letošnji sezoni je ansami.
SLG Ceije pripra\^ svojevrstno dramo Jovana Hrističa, to
upriza^a propad in uničenje florentinskega verskeg refor-
matorja Savonarole, odpad r^jegovih privržencev ih prgate
Ijev. Premiera bo jutri (petek) ob pol osmih zvečer. Delo рг
so pripravili: režiser Zvone Šedlbauer, dramaturginja Vesna
Jurca, scenograf Boro Rotovnik, kostumografinja Sanja
Jurca, lektor Jože Faganel, za glasbo je poskrbel Lado
Jakša. Igr^o: Igor Sancin, Janez Bermež, Bogomir Veras,
Bojan Umek, Stane Potisk, Milada Kalezič, Miro Podjed,
Iztok Valič in Bruno Baranovič.
Uspešno in siovesno
Ob ^O'lelnlcl moškega pevskega zbora
skladateljev Ipavaev
z uspelim koncertom, do-
miselno urejeno razstavo in
skrbno pripravljeno brošu-
ro o delu Je moški pevski
zbor skladateljev Ipavcev
Šentjur v sboto proslavil
40-letnico delovanja. Pre-
polna dvorana kulturnega
doma je potrdila, da Je nji-
hova pesem neločljiv in po-
memben del kulturnega živ-
ljenja tako Šentjurčanov
kot, kar Je še posebej pouda-
ril predsednik častnega od-
bora dr. Matjaž Kmecl, slo-
venskega naroda.
Pevci so se pod vodstvom
dolgoletnega dirigenta Ed-
varda Goršiča predstavili s
slovenskimi narodnimi in
umetnimi pesmimi, med ka-
terimi so prevladovala dela
skladateljev Ipavcev. Zbor, v
katerem je v štiridesetih le-
tih vztrjgalo 168 pevcev, je
tudi tokrat potrdil, da mu je
ljubezen do lepega petja tist
moč, ki premaga vse ovii^ ii
d^e še пекгд več. To so n
koncertu nćgbolj živo poki
zali, ko so se sedanjim i^v
cem na odru pridnih tisti
ki so zaradi starosti z aktiv
nim petjem že prenehali. Vs
skupsg so zapeli pod vod
stvom sedanjega dirigenta ii
obeh dirigentov, ki sta neloi
ijivo povezana z zgodovini
zbora: Franca Rastočnika ii
Emesta Rečnika.
Šentjurski zbor ne pozablja
da je rasel vrsto let, da je '
njegovo sedargost vgrigei
tudi trud nekdanjih pevcev
Stikov z njimi z rgihovim od
hodom iz zbora ne prekinejo
s^ ostanejo kot zaslužni čla
ni del zbora. Letos so častn'
diplomo zaslužnega člart
prejeli Milan Čretnik, Ladi
slav Ordina, Milan Horvat
Albin Rožanc, Ivan Jazbef
in Jože Vončina. Na jubil£}
nem koncertu so podelili se
dargim pevcem tudi 10 br<>
nastih in 16 srebrnih Gallü
sovih značk za dolgoletn^
pevsko delo. predsedn^
zbora Janez Čoki pa se J'
med drugim zahvalil za s^
delovanje tudi številnim p^
jateijskim zborom, med nÇ
mi zboru zame^ldh Kor<p
cev Danica iz Sentprimo"
na Koroškem in mešane^"
pevskemu zboru Erkel
rene iz Szegeda na Mad^
skem, ki so, tako kot števil^
drugi gostje, s svojo priso"
nostjo poudili prijateljsK'
pevske vezi.
Sekcija likovnikov na Uubnem
Pri Prosvetnem društvu ^ubno so likovni amaterji z Ljub-
nega ustanovili svojo sekcijo. Zaenkrat je včlanjenih 15 čla-
nov, kar je za kraj, kot je Ljubno, kar precej.
V glavnem so to delavci in kme^e, ki v prostem času najdejo
čas za slikanje. Čeprav je sekcga organizirana na Ljubnem, pa se
v delo lahko vključijo hkovniki tudi iz drugih krajev mozirske
občine. Znano je namreč, da v mozirski občini ne manjka ljubi-
teljev likovne umetnosti.
Likovni amaterji so si zadali tudi nekatere konkretne naloge,
kijih nameravajo izpolniti letos. V prvi vrsti je to organiziranje
razstav. Za eno - v prostorih Kovinarstva Ljubno - so se že
dogovorili. V načrtu imajo tudi slikarsko kolonijo v občini.
Zanimiva paje rgihova zamisel, da bi načrtno poslikali vse stare
stavbe, objekte, kozolce, verska znamerga - skratka objekte, ki
spadajo v kulturno dediščino občine Mozirje. RAJKO PINTAR
Spomin na znamenitega Ceijana
Ob 90-letnlcl smrti Jezikoslovca Vatroslava Oblaka
Celjani nimamo v svoji
preteklosti na pretek zna-
menitih mož, a Jezikoslovec
Vatroslav Oblak spada brez
dvoma med nje. Njegovo
ime ni popularno, da bi zanj
vedel vsak šolar, znan in
upoštevan pa Je pri medna-
rodnih slavistih-znanstve-
nikih, proučevalcih zgodo-
vine Jezika, zlasti cerkveno-
slovanščine in narečij, slo-
venskih in hrvaških-čakav-
skih. In ljudje iz njegovega
domačega mesta, kjer se Je
1864. leta rodil in 32-leten
umrl -15. aprila 1896, naj bi
o njem vedeli le malo ali
celo nič?
Hiša rgegovega očeta-po-
dobaija v Gledahški ulici je
bila žrtvovana povečani Tur-
ški mački, a staro gimnazij-
sko poslopje na vogalu
Slomškovega trga in Savinj-
ske uhce še stoji. Višješolec
si je iz provinciednega meste-
ca že dopisoval z evropsko
slavistično vehčino rusko-
poljskim jezikoslovcem
francoskega priimka Baudo-
uinom de Courtenayom.
Ravnatelj si je za dijaka
Oblaka v Gradcu izposojal
znanstvene slavistične raz-
prave. Nenavadno za dgaka,
kije sicer kom^ zdeloval, s^j
je že takrat vse svoje moči
posvečal študiu jezikoslovja.
Bivši gimnaziji nasproti še
vedno stoji nekdanja kapela
svete Elizabete, kjer so bile
gimnazijske maše in kjer je
bila zapečatena Oblakova
celjska gimnazijska usoda:
ker je nagovoril sošolce, da
so cesarsko himno zapeli v
slovenščini in ne v nemščini,
je bil kot osmošolec izklju-
čen iz vseh avstrijskih gim-
nazij. Take so bile razmere v
takratni nemški gimnaziji, ki
sojo obiskovali pretežno slo-
venski dijaki. Fant, ki so se
mu že pokazali znaki pljučne
bolezni, je maturiial v Za-
grebu.
Komsg je začel študirati na
Dunćgu pri hrvaškem slavi-
stu Jagiču, že se je pojavilo
njegovo ime v znanstvenem
tisku. Bolehni mladenič je
po besedah starejšega prija-
telja Matije Murka poznal
eno samo strast - jezikoslov-
je. Le tako je mogoče razu-
meti, da šteje seznam ryego-
vih objavljenih spisov okoli
140 enot.
Oblak, poznavalec sloven-
skega in drugih slovanskih
jezikov, je bil »zastopnik re-
alizma v znanosti«. Zato je iz
literature pridobljena spoz-
nanja razširjal in preverjal s
terenskim delom. Srečamo
ga v Egejski Makedoniji, v
takratnem turškem imperi-
ju, ko proučuje narečja vasi,
da bi ugotovil izvor jezika v
knjigah Cirila in Metoda. Na
konjskem hrbtu - meščan, ki
poprej nikoli ni jahal - potu-
je iz vasi v vas. Ko sedi ne-
koč na tleh in zapišite, ga
preseneti turški oficir, ob
njem pa šest žandi^ev z na-
perjenimi puškami - Turki
so ga imeli za vohuna. Bilo je
nevarno, naporno, a bogato
raziskovanje. Rodilo je ma-
kedonsko teorijo o make-
donsko-bolgarskem izvoru
cerkveneslovenščine. Poz-
neje proučuje čakavska na-
rečja po otokih do Lastova.
Mani vznemirljivo, a spoz-
nargsko bogato je zapisova-
nje koroškii narečij. Ko je
zdravnik začuden, kako
sploh more še živeti tako re-
koč brez pljuč, predava na
univerzi v Gradcu. Snuje še
tudi, Цо se zateče pod okrilje
celjskega doma.
Takrat, ko se za znanstve-
nika ustv^alno delo šele
prav začenja - po tridesetem
letu - mora on že končati živ-
ljenje. Njegov nekdanji pro-
fesor Jagič se pride poslovit
od njega na slovensko poko-
pališče na Golovcu in neksg
kasneje mu evropski slavisti
oskrbe spomenik. Izraz
»evropski« ni pretiran, zaksg
denarne prispevke so daro-
vali ne le Cetani in Ljubljan-
čani pa slavisti iz Gradca in
Dunsga, ampak tudi iz Srbi-
je, Prage, Varšave, ruskih
mest, Romunije, Francije,
Norveške ... In ko je spome-
nik z reliefom, ki gaje izdelal
mladi kipar Bemeker, po-
stavljen, se pridejo poklonit
tudi češki študentje.
In danes - ob 90-letnici je-
zikoslovčeve smrti? Spome-
nik in relief že propadata, a
še je čas, da se popravita. Saj
vendar ne bomo dovolili, da
bi obveljala misel, da narod,
ki ne spoštuje svojih velikih
mož, teh ni vreden?!
BOŽENA OROŽEN
^о. APRIL 1986
] NOVI TEDNIK - STRAN 9
Za ragvoj turizma naj bi prispevali vsi
y prejšniem srednjeročnem obdobju slabi rezultati turizma v Gornje Savinjski dolini
s skoraj 30-odstotnim povečanjem noči-
tev so lani v gomjesavinjskem turizmu
storili pomemben korak naprej. Ta uspeh
^ zdaleč ne predstavlja tistega, kar bi lah-
ob vseh naravnih lepotah in številu
postelj, ki jih imajo, dosegli. Turizem tudi
v tem srednjeročnem obdobju dobiva pri-
oriteto, malce večjo kot v prejšnjih letih,
gij nameravajo vse načrte in predvidena
vlaganja podpreti tudi z združevanjem de-
narja delavcev, kmetov in obrtnikov obči-
ne ter ostalih investitorjev in soinvestitor-
jev. Bo gospodarstvo občine Mozirje pod-
prlo razvoj turizma?
Že v srednjeročnem planu občine za mi-
nulih pet let je bilo zapisano, da je razvoj
turizma ena prioritetnih nalog, a žal v praksi
ni bilo tako. Trditev lahko podkrepimo s
podatkom, da so bile turistične postelje v
Gonye Savinjski dolini lani zasedene v pov-
prečju le 32 dni na leto, povprečje v regiji pa
je 150 dni. Razdrobljena in neenotna ponud-
ba sicer številnih gostinsko turističnih orga-
nizacij, neurejeno vprašanje Logarske doli-
ne, vsakoletni problemi v Savinjskem gćOu,
slaba preskrba, nered v prijavno oc^avni
I službi in nezdrava konkurenca slabosti le še
dopolnjujejo, vendar slika gomjesavinjske-
turizma s tem še ni popolna. Dodati je
i mreč treba še пекгд statističnih podat-
V, ki gornji trditvi pritrjujejo, pa tudi ne-
t ugotovitev uspehov, ki skupno z zadnji-
'izadevanji dégejo upati, da bo le kreni-
li' "iolje.
K
ilo dobrih prenočišč
postelj v minulem sredmeročnem
f.. ^niso bistveno povišali Se n^bolj
д^ veíeli petnajstih novih turističnih
% 163 posteljami in kvalitetno ponud-
t le lahko za zgled vsem tistim v regiji
abliki, ki o turizmu na kmetih šele
.šlj^o. Že tu, pri n^kvaJitetnejši in tu-
po številu postelj prvi turistični dejavno-
sti pa se malce zatika. Zasedenost postelj je
namreč preslaba, saj so te polne le v delu
;^lavne sezone. Kmetje namreč v času, ko
I miigo največ dela, neradi зргејетгцо goste,
i ki slabši zasedenosti pa prispeva tudi to, da
vseh gostov tudi ne prijavlj^o. Z izjemo
novoletnih praznikov in delno tudi šolskih
počitnic je neizkoriščena tudi zimska sezo-
na. Ker predstavlja kmečki turizem dodat-
no dejavnost kmetij, bi lahko bih zadovoljni
že z minimalno bo^šo zasedenostjo postelj.
Število postelj je večje tudi pri zasebni-
kih. V večini primerov gre za sobe v ureje-
nih penzionih visoke kategorije, ki dobro
iopol^ujejo obstoječo ponudbo, ki pa je žal
' liradi nepopolne turistične ponudbe v celo-
in pomanjkanja programov, tudi še dok^
abo izkoriščena. Tako so tudi zasebniki
^reveč prepuščeni samoiniciativnosti in do-
mišiiiji. Ob upoštevanju načela dobrega go-
spodarjenja in zdrave konkurenčnosti to si-
cer ni nič slabega, kar dokazujejo tudi rezul-
tati posameznikov. Stvar je v tem, da bi
morah biti ti deležni tudi drugačne podpore
(pomoč pri poliyeiyu zmogljivosti, davčna
politika, oceryevanje lokalov itn.), s čimer bi
spodbudili tudi vse ostale zasebnike, ki za-
služijo dovolj že s prodsgo brizgancev.
y zadkih letih niso zaprh nobenega bifeja
gostilne, kar lahko pomeni, da v danih
Pogojih vsi dobro poslujejo, tisti z dobro in
tišti s slabo ponudbo.
Zaslužka v turizmu pa ne vidijo več tudi
^stniki zasebnih sob v posameznih krajih,
•ü.so v preteklosti sobe oddajah preko turi-
?tičnih društev. Tudi tuje vzrokov več. Ure-
l^ost sob ne ustreza več željam turistov,
^tva pri iskaryu gostov niso imeli pomo-
li. sobe, namenjene gostom, prevzemajo
"^ši družinski člani za stanovanja, ni
^strežnega kreditiranja, ni pa tudi motivaci-
! i® po dodatnem zaslužku, ki so ga mladi
Poiskah v industriji in drugih dejavnostih.
Med svetie točke gonijesavinjske turistič-
j ponudbe je v zadnjih letih kamp Menina,
^ ga je v Varpolju pri Rečici z veliko po-
?^očjo skupščine občine Možice in tudi kra-
j^ov Rečice postavil zasebnik Jože Boršt-
Taje v pičlih treh letih pokazal, kako je
pba delati v turizmu. Število nočitev v do-
p je tako v dveh letih precej naraslo. K
^skemu 30-odstotnemu povečanju noči-
^^ je sam prispeval kar tretjino, tujcev paje
Jtampu prenočevalo več kot v družbenem,
^ebnem sektorju in kmečkem turizmu
^Чрдј. Kamp je bil lani po Adacu ocenjen
za drugi njgbolje urejeni kamp v Jugoslavi-
ji, zanimanje za letovanje v Varpolju pa je
med Nizozemci in Nemci tolikšno, da bi
lahko ob razširitvi že letos sprejel še dvakrat
več gostov. K temu ne prispeva le dobra
urejenost kampa in naravne lepote Gornje
Saviryske, temveč tudi poslovnost zasebni-
ka, ki svoje goste vodi na prireditve, na
turistične kmetije, na ogled turističnih zani-
mivosti ter tudi po nakupih.
Da so začeli v občini sedag drugače gledati
na turizem, pa ni kriva le podjetnost Jožeta
Borštnarja, Id je pokazal, kako se da zasluži-
ti, temu je krivo tudi siceršnje veliko zani-
marye za dopust od Mozirja do Logarske
doline. V zadnjih letih so namreč v novem
turističnem uradu, ki deluje od lani pod
okriljem Kompasa, veliko štorih za propa-
gando, tako da, posebno v konicah sezone,
gostov nim^o kam dati. Postelje, kot že
rečeno, im^o, a veliko je neustreznih in
potrebnih posodobitve. Pred kratkim so za-
to sestavili predlog investicijskih vlaganj v
turizem za obdobje do leta 1990. Vary so
v^jučih пекцј novih in precej neuresniče-
nih nalog iz preteklega obdobja. Vlaganje v
turistično infrastrukturo Logarske doline,
kjer пгу bi Izletnik še v letošnjem letu zgra-
dil kamp, ureditev igrišč, naravnih kopahšč,
počivahšč in piknik prostorov v turističnih
krajih, ureditev etnografske zbirke v Gor-
njem gradu, ureditev Snežne jame na Radu-
hi, izgradnja in obnova krajevnih smučar-
skih vlečnic, sofinanciranje obnove hotela
na Golteh in prenove gostišča Bohač v Na-
zarjah v hotel B kategorije, je le del nalog, ki
jih želijo uresničiti, finančno pa bi vsako
leto podprli še turistično propagandne akci-
je, vzdrževalce Savinjskega gaja ter organi-
zacijo večjih turističiiih prireditev.
Sredstva v višini enega odstotka od čiste-
ga dohodka po osnovi BOD naj bi združeva-
li po sprejemu samoupravnega sporazuma,
katerega osnutek bo v javni razpravi do
konca julija.
Že ob obravnavi osnutka so imeh delegati
skupščine občine precej pripomb in pomi-
slekov. Soglasno sicer podpirajo aikcijo,
vendar terjajo razrešitev in natančnejšo
opredehtev pogojev za podpisnike sporazu-
ma. Predvsem bo potrebno natančneje po-
jasniti, v kakšnih primerih bo šlo za nepo-
vratno ah povratno združevanje sredstev.
Precej je bilo tudi pripomb na sam pro-
gram. Tako so v zadrugi mnenja, da je po-
trebno nuditi pomoč tudi njim, pri ureditvi
gostišča v Solčavi, kraju, na katerega so v
zadryih letih pri turističnih snovanjih v doh-
ni prepoosto pozabljah. Podobno velja za
zakladnico v Radmirju, ki jo letno obišče
več kot 20 tisoč obiskovalcev. Ob tem da ni
povsem jasno, kdaj si lahko turisti ogledno
znamenitosti v Radmirski cerkvi, se turisti
tudi nimajo kje okrepčati. Tudi stranišča ni
(za to slu^o okohške njive), neredko pa se
tudi zgodi, da morajo avtobusom z blatnega
parkirišča pomagati s traktorji. Vso stvar
okoli ureditve gostinskega objekta so po-
■ tem, ko drugod ni bilo pravega odziva, vzeli
v svoje roke gasilci, vendar sami ne bodo
kos ureditvi prepotrebnih infrastrukturnih
objektov.
Pomisleki so tudi o gradnji, oz. prenovi
gostišča Bohač v hotel B kategorije. Ne le
zato, ker sta sedanja hotela v Mozirju in
Ljubnem slabo opremljena in tudi potrebna
delne prenove, temveč zato, ker tak hotel v
industrijsko središče Gorrye Savinjske doh-
ne po mnenju nekaterih ne sodi. Kljub temu
da se v Glinu trudijo zmarijšati emisijo iver-
nega prahu v atmosfero, jim te popolnoma
ne bo uspelo omejiti, zato je izgradrya hote-
la pred pragom tovarne vprašljiva. Ne glede
na to, da je prenova gostišča v hotel trenut-
no n^cenejša možnost, kako priti do po-
trebnih postelj, bi bila gradnja smiselnejša v
Mozirju, kjer bodo vzporedno gradih tudi
ostale potrebne turistično rekreacijske ob-
jekte, Kjer je tudi Saviryski gaj in Iger je tudi
neugodnejša povezava z Goltmi. Poslov-
nim gostom, katerim bi tudi bil namenjen
nov hotel, pa nekaj kilometrov razdalje od
Nazarij verjetno ne bo predstavljalo poseb-
ne ovire.
Letos pestrejša ponudba
Omenjeni načrti sodijo v sklop sredrye-
ročnega plana. Če ne bo nepredvidenih za-
pletov, bi prodam vlagary in sporazum
sprejeli konec julija, ko bo Gorrye Savi^-
ska dolina že polna gostov. Kaj bo torej z
letošryo sezono?
Ob tem, da so v občini že sprejeh program
letošnjih prireditev, je spodbudno tudi to,
da so prvič pred pričeticom sezone sedh
skupaj nekateri nosilci turistične ponudbe
in sestavih načrt dejavnosti. Na sestanku
smo sicer po^ešah turistična društva, pla-
nince, lovce, ribiče in še koga, ki bi se lahko
enakovredno vključil v ponudbo. A kljub
temu - nekaj novosti je le predvidenih.
Predvsem je pomembno, da se nameravajo
v ponudbo aktivneje vključiti v delovni or-
ganizaciji Turist Nazarje. Ti bodo poleti or-
ganizirali plesne večere v Saviryskem gaju,
tedensko pa tam načrtiyejo tudi organizaci-
jo vsaj ene kulturne ah zabavne prireditve,
dvakrat mesečno pa tudi folklorne priredi-
tve s prikazom kožuhaškega hkofa. Za turi-
ste, posebno za goste kampa Menina in go-
ste turističnih kmetij bodo organizirali pi-
knike. Za boljšo gostinsko ponudbo bodo v
Turistu pripravih tudi interno ocenjevanje
svojih gostinskih lokalov.
Med redkimi panogami turizma, kjer be-
ležijo boljše rezultate, je tuđi izletniški
turizem. Samo agencija Kompas je lani
pripeljala v dolino 250 avtobusov, vseh
izletnikov pa je bilo približno 60 tisoč. Ti
so si v večini ogledali Savinjski gaj, za-
kladnico v Radmirju in Logarsko dolino.
Svoj interes so pokazah tudi v Kompasu,
ki bo tudi finančno podprl izgradnjo dodat-
nih nočitvenih zmogljivosti. Pomemben in
velik delež k oblikovanju ponudbe bodo
tudi letos prispevala turistična društva, k
temu pa bodo morah nekaj dodati tudi tr-
govci s ponudbo zanimivega blaga in spo-
minkov za turiste. V ilustracijo: turist v ob-
čini Mozirje kaj težko pride do kvahtetnega
^fotomateriala, saj filme prodajajo le v dveh,
¡treh kioskih.
1	RADO PANTELIČ
Od 38 gostinskih obratov je namreč le
sedem ali osem gostiln z dobro in kvalitet-
no ponudbo, ostalo pa so obrati bifejskega
tipa. V občini imajo en gostinski obrat na
prebivalcev, v republiki pa je to pov-
prečje 500 prebivalcev na obrat.
V poletna turistična dogajanja in orga-
nizacijo izletniškega turizma se namera-
vajo aktivneje vključiti tudi na Golteh,
kjer bo letos tudi nekaj prireditev, pa go-
stinci, ki se v okviru svojega zdniženja
zavzemajo za to, da bi oblikovali pestrejšo
ponudbo domačih kulinaričnih poseb-
nosti.
Pomemben delež turistične ponudbe pri-
spevajo tudi v turističnih društvih, kjer
organizirajo vrsto turističnih prireditev.
Omeniti je treba, da sta pri tem lani izsto-
pali društvi v Lučah in Ljubnem, medtem
ko bo potrebno ostale prireditve, denimo
Čebelarski praznik v Gornjem gradu vse-
binsko dopolniti in obogatiti. Tudi delo
turističnega društva Solčava je dokaj za-
mrlo. Če bi v Solčavi obnovili turistične
sobe in pripravili ustrezne programe, bi
bila to za dolino pomembna pridobitev,
saj Solčava ni zanimiva le zaradi svoje
lepote, temveč tudi kot izhodiščna točka
za izlete v Logarsko dolino.
Stara kovačija, ki so jo obrtniki ob otvoritvi Savinjskega gaja postavili v ta prelepi
park, ki'si ga je lani ogledalo 40 tisoč obiskovalcev.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Boč
V nedeljo, 13. aprila pojdemo na Boč, pogledati,
kako cvete zaščitena velikonočnica (Anemone pulsan-
tilla) in se razgledati po svetu od Panonske nižine tja
do Julijskih alp, od Plešivca tio hrvatske Plješivice.
Odhod ob 7.06 s celjske železniške postaje z vlakom
do Poljčan, od tam čez Babo do planinskega doma, na
vrh in nazaj. Povratek čez Pečico, Sladko in Dolgo
Goro na železniško postajo Lipoglav. Priporočamo
nakup povratne vozovnice do Poljčan. Izlet bo vodil
Blaž Crepinšek, vodja odbora za varstvo okolja pri PD
Celje.
Komisija za delovna razmerja pri
ZŠAlVi Celje
razpisuje prosta dela in naloge:
vodja administracije in blagajne
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
-	višja upravna, ekonomski ali administrativni
tehnik
-	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delovnih opravilih
-	znanje strojepisja
-	tromesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkuš-
njah pošljite v 8. dneh po objavi tegaj-azpisa na
naslov:
ZŠAM Celje, Slomškov trg 1/1, Celje, komisija za
delovna razmerja.
Komisija za delovna
razmerja
DO Montana Žalec
objavlja
prosta dela in naloge
1.	avtomehanik
1 delavec
2.	finančni
Icnjigovodja
1 delavec
z naslednjimi pogoji:
pod 1.
-	KV avtomehanik
-	poklicna ali druga
ustrezna šola za ta poklic
-	zaželena praksa
-	poskusna doba 3 me-
sece
Delo bo sklenjeno za nedo-
ločen čas.
pod 2.
-	srednja ekonomska šola
-	3-5 let delovnih izkušenj
na takem ali podobnem de-
lovnem mestu
-	poskusna doba 3 me-
sece
-	nastop dela možen takoj
Delo bo sklenjeno za nedo-
ločen čas.
Pismene prijave pošljite na
naslov: Montana Žalec, Ce-
sta na Lavo 1, v roku 8 dni
po objavi v Novem tedniku.
Pismena obvestila bomo
poslali v roku 8 dni po pre-
teku roka objave.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
Zorana ledina za prideieic
Usmeritve Hmezatlavega KK Šmarje so dolgoročne
Zajeziti in postopoma od-
praviti že štiri leta naraščajo-
če izgube, je izredno zahtevna
naloga začasnega kolektivne-
ga poslovodnega organa v
Hmezadovem Kmetijskem
kombinatu Šm^e pri Jelšah.
Po treh mesecih, odkar so v
kombinatu uvedli ukrep
družbenega varstva, so že na-
kazane poti in načini, kako re-
šiti in pospešiti kmetijstvo, ki
je v šmarski občini v vseh raz-
vojnih dokumentih opredelje-
no kot ena prednostnih panog
gospodarstva in kjer od kme-
tijstva živi vsak četrti občan.
Načrt sanacije opredeljuje
aktivnosti na finančnem, teh-
nološkem, organizacijskem in
kadrovskem področju. Kon-
kretni rezultati so že vidni pri
finančni sanaciji, kjer so v raz-
meroma kratkem času pokrili
liinsko izgubo v višini 240 mili-
jonov dinaijev, obenem pa so
si zagotovili kratkoročna
obratna sredstva, ki naj bi
omogočila oživitev proiz-
vodnje.
Značilna za šmarsko kmetij-
stvo je razdrobljena proizvod-
nja in množica najrazličnejših
dejavnosti, od katerih nobena
ni izpeljana do konca, tako po
tehnološki kot po organizacij-
ski plati. Oživiti proizvodnjo,
jo postaviti na dolgoročne te-
melje in zožiti široko paleto de-
javnosti, so trenutno osrednji
cilji, ki si jih je postavil kolek-
tivni poslovodni organ. Proiz-
vodnjo bodo usmeijali pred-
vsem v tistih panogah, kjer so
v občini dani najbolj ugodni
naravni pogoji, to pa sta pred-
vsem področji govedoreje ter
sadjarstva in vinogradništva.
Večina ostalih dejavnosti bo
ostala, vendar proizvodnje bi-
stveno ne bodo širili, želijo le
popolniti obstoječe zmogljivo-
sti. Predlani in lani naprimer,
so bile zmogljivosti v prašičje-
reji zasedene le polovično.
Glavno žarišče izgube v te-
meljni organizacyi Kmetystvo,
proizvodnja valünih јадс na
farmi v H^nskem, je odprav-
ljeno. Zaradi ugodnih razmer
na trgu ta proizvodnja trenut-
no dòge ugodne ekonomske re-
zultate ob tretjinski zasedeno-
sti zmogljivosti. Seveda pa si v
kombinatu prizadevajo za dol-
goročne sporazume, ki bodo
zagotavljali polno zasedenost
kapacitet, prodajo in zadovolji-
vo ekonomsko računico. Reši-
tve iščejo predvsem znotraj
sozda Hmezad, kjer imćgo zak-
ljučeno reproverigo v sozdu
Jata, seveda pa iščejo možno-
sti tudi izven svojega sozda.
Da bi mogli odliv živine čez
Sotlo preprečiti, si v šmar-
skem Kmetijskem kombinatu
ne del^o utvar, prizadevno pa
si ta problem omiliti s tem, ko
namerava o večji del govedo-
rejske proizvodnje organizirati
v družbenem sektoiju ter od-
praviti nekatere organizacijske
slabosti in nedoslednosti v po-
sameznih zadružnih enotah. V
kombinatu se zavedigo, da
marsikdo do kooperantov, ki
jih je v občini dobrih dva tisoč,
niso bili dosledni, zlasti pri re-
alizaciji kooperantskih po-
godb. Ena od konkretnih akcij
bodo temeljiti razgovori s ko-
operanti, ali to še hočejo biti in
sprejemati določene obvezno-
sti, ali ne. Veijetno bo prišlo do
delnega osipa v kooperantskih
vrstah, vendéir pa bodo potem
ostali le tisti, na katere bodo v
kombinatu lahko računali na
daljši rok. V tem času, ko so
posojilne bančne obrestne me-
re izredno visoke, pa kombinat
ponuja kooperantom za več
kot pet vhlevljenih telet kredi-
te za privez po zelo ugodni 20
odstotni obrestni meri.
Zlatko Hohnjec, predsednik
začasnega KPO v KK Šmarje:
»Kadrovska sanacija je tista,
ki omogoča trdno in dolgoroč-
no osnovo za uspeh pri izved-
bi vseh ukrepov celotne sana-
cije. Dejstvo je, da je v tem
trenutku zelo težko dobiti
ustrezne strokovnjake, ki jih
manjka v kolektivu, ki že če-
trto leto posluje z izgubo in
kjer so temu primerni tudi
osebni dohodki zaposlenih.
Strokovnjaki odh^ajo, pri-
tegnemo lahko le tiste, ki pri-
hajajo iz šol, zato jih bo treba
v najkrajšem času usposobiti,
da bodo spodobni prevzeti
težke naloge, ki nas čakajo.
Prav v kadrovski sanaciji vi-
dimo možnosti za uvajanje so-
dobne tehnologije in za orga-
nizacijske spremembe, ki so
nujne.
Zaradi naravnih danosti bo-
sta vinogradništvo in sadjar-
stvo deležna večje pozornosti
kot doslej. V občini je okoli
tisoč hektarov sadovnjakov,
od katerih jih je zelo mćdo ob-
novljenih ter približno toliko
vinogradov, na katerih je lan-
ska pozeba naredila veliko
škode. Zato je ena glavnih na-
log s£inacija stanja in sklepanje
ustreznih pogodb s kooperan-
ti. Izdelan je elaborat za 82
hektarov vinogradov, ki jih bo
treba obnoviti ter zagotovljena
republiška sredstva solidámo-
sti. Računao, da bodo s tem
elaboratom pridobili tudi sred-
stva za izvedbo agromelioracij
na Kunšperško-Bistriškem po-
lju. Vrednost te naložbe, ki po-
meni več pridelane hréuie, je
dobrih 200 milijonov dinaijev.
MARJELA AGREŽ
Mlečno proizvodnjo, ki je
lani edina beležila količinski
porast, bodo pospeševali z na-
daljnjim organiziranjem
mlečnih prog in z modemizi-
r^em odkupnih postaj s hla-
dilniki. Letos je v tem progra-
mu dvanajst zbiralnih, pri-
hodnje leto pa še preostalih
deset. V hribovitih predelih,
ki so zlasti pozimi nedostop-
ni, bo treba razmišljati o pre-
usmerjanju od mlečne k mes-
ni proizvodnji.
Melioracije
Imajo prednost
Ker smo na našem ob-
močju edini v republiki
znižali vodnogospodar-
ske prispevke, bo tudi le-
tošnji načrt območne
vodne skupnosti Savi-
nja-Sotla okleščen za
približno četrtino. Če bo-
mo tudi v naslednjih le-
tih na tak način razbre-
menjevali gospodarstvo,
potem ne bo mogoče
uresničiti tudi vseh sred-
njeročnih načrtov, so
ugotovili na skupščini
območne vodne skup-
nosti.
Ker imajo melioracije
prednost, bo manj denar-
ja le za urejanje vodoto-
kov in za izboljšanje ka-
kovosti voda. Tako пдј bi
ne glede na prispevne
stopnje v tem srednjeroč-
nem obdobju meliorirali
3253 hektarjev zemije na
našem območju, naloga
vodnega gospodarstva pa
je, da uredi osnovno od-
vodnjo in tako omogoči
podrobnejšo hidrotehnič-
no melioracijo.
' Za približno 425 hektar-
jev je osnovna odvodrga
že pripravljena, na ostalih
zemljiščih pa bi jo morali
čimprej urediti, da bi lah-
ko kmetij ci to zemljo še
do konca tega srednjeroč-
nega obdobja pripravili
za intenzivnejše kmeto-
vanje. Vodno gospodar-
stvo bo moralo za ta dela
odšteti približno 690 mili-
jonov dinaijev.
Obsežnejše melioracije
пцј bi opravili v porečju
Drete (425 hektaijev), Vo-
gl^ne (550 hektaijev),
Sotle (1164 hektaijev).
Eolske in Ložnice (295
hekt^ev) ter Zahodne
Ložnice (394 hektaijev).
S. SROT
Mlekarji in
čebelarji pod
Isto strebo
Na referendumu 31.
marca so se člani delov-
nih kolektivov Hmeza-
dove čebelarske zadruge
in mlekarne v Arji vasi
odločili za skupno, eno-
vito delovno organiza-
cijo.
Pri odločitvi obeh ko-
lektivov in vključenih če-
belarskih kooperantov je
bil najmočnejši povezo-
valni element skupni po-
slovni interes. Ta interes
so oboji našli v boljši
oskrbi, višji ravni stro-
kovnih služb in njeni več-
ji prisotnosti na terenu.
Devize, ki jih zaslužijo z
izvozom čebelaiji, bodo
lahko zelo prav prišle tu-
di mlekarjem pri nakupih
potrebnega reprodukcij-
skega materiala, zlasti za
nemoteno mlečno prede-
lavo in za uresničitev vr-
ste prihodnjih poslovnih
načrtov mlekarne.
Čeprav so mlekaiji v
znanih težavah, pa so jim
čebelaiji na referendumu
izrekli vse zaupanje, seO
so se za »skupno streho«
z mlekaiji odločili 100-od-
stotno.
Končno je čebelje ozi-
roma čebelarske izdelke
mogoče zelo inventivno
kombinirati z mlečnimi
izdelki, če pri tem omeni-
mo samo jogurte z me-
dom in podobno. Čebe-
larska zadruga bo poslej
tudi v prostorih stare celj-
ske mlekarne ob Ljub-
ljanski cesti in se bo tako
izselila iz sedanjih Miro-
sanovih prostorov.
UM
KOMENTIRAmO
Teiitnico iaiiko prevesi treznost
Ko je že kazalo, da bodo
delegati šmarske občinske
skupščine sprejeli odlok o
uvedbi melioracijskega po-
stopka na KuBšperškem po-
lju v krajevni skupnosti Bi-
strica ob Sotli, so se stvari
nenadoma zataknile. Ugo-
vor, ki naj bi preprečil pose-
ge na zemlji, kije na območ-
ju z zakonom zaščitenega
Spominskega parka Trebče,
je prišel z druge strani Sot-
le, s Spominskega doma Ku-
mrovec. Ugovoru varoval-
cev naravne in kulturne de-
diščine s hrvaške strani so
se takoj pridružili še na na-
ši strani, v delovni organi-
zaciji Spominski park
Trebče.
Sprejem omenjenega odlo-
ka je predlagal Hmezadov
Kmetijski kombinat Šmarje,
melioracija pa je v skladu s
srednjeročnim družbenim
planom 81-85 občine Šmaije
pri Jelšah. Pobudo za posege
na zamočvirjeni zemlji, ki
danes nič ne daje, pa so dali
kmetje na tem območju, ki
so lastniki teh zemljišč in v
večini dobri kmetijski proiz-
vajalci, ki bi jim ta zemlja
prišla še kako prav za dose-
ganje še večjih tržnih viškov.
Za melioriranje 330 hekta-
rov površin so zagotovljena
sredstva v višini 200 milijo-
nov dinaijev, večina del na
osnovni odvodnji pa je že
opravljenih. Razvojni center
iz Celja je izdelal tudi ustre-
zen krajinski načrt, ki upo-
števa glavne zahteve po
ohranjanju izgleda tega dela
Spominskega parka Trebče.
Da je varovanje naše na-
ravne in kulturne dediščine
naša sveta stvar, ni nobene-
ga dvoma. Na tem področju
naredimo vsi skupaj še veli-
ko premalo. Je pa naša veli-
ka stvar tudi bitka za več ob-
delane in rodovitne zemlje in
hrane. Tudi te imamo mnogo
premalo. In tukaj se zdaj sre-
čuje dvoje različnih teženj in
prizadevanj, kiju zmore reši-
ti le trezna presoja, morda
neke vrste kompromis, ki
načelno ni nikoli dobra ina-
čica, v tem primeru pa bi bil
morda to najboljša rešitev
problema.
Spominski park Trebče naj
bi ostal takšen, kakršen je bil
njega dni, pravijo na obeh
straneh Spominskega parka.
Kmetijci pa so prepričani, da
bi izgledu Parka prav malo
škodila koruzna polja, oljna
repica, kije spomladi vsa ru-
mena v cvetju in zlatorume-
no žitno klasje z makom in
plavicamL Ker imajo pri tem
v mislih še spravilo pridel-
kov, bi se tehtnica, ob trezni
presoji, morala nagniti na
stran kmetijcev in kmetov.
Za konec tega razmišljanja
pa še (nezlobna) bodica: Va-
rovalce naše kulturne in na-
ravne dediščine z obeh stra-
ni Sotle ni motilo in ne moti
novozgrajena proizvodna ha-
la Gorenjevega tozda v Bi-
strici ob SotU, mižjo, ko na
tem območju rastejo vikendi
in »gorce*, Hrvatov ne moti
nova valjama, športni štadi-
on. Zakaj so potem oboji ta-
ko goreči zagovorniki moč-
var? Kdo bo rekel: Če smo
Spominski park delno že
okrnili, si nadaljnjih grehov
ne smemo več privoščiti in
vsi mu bomo zaploskali. In
če gre pri melioraciji Kun-
šperškega polja za zadnji
greh te vrste, si lahko vsi
skupaj oddahnemo.
MARJELA AGREŽ
Splošno steklarstvo
POZD LESKOŠEK
Celje
Sprejme v delovno razmerje za določen čas
delavko za
čiščenje delovnih prostorov in
stekla
Osebe, ki se za to delo zanimajo, naj se osebno
oglasijo na upravi POZD-a Zidanškova 17 do 16. 4.
1986 med 6. in 9. uro.
Pohištvena industrija
»GARANT«, p.o. ÇpLZELA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVUA
prosta dela in naloge:
tajniška dela
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pogoji:
-	srednješolska izobrazba ekonomske ali admini-
strativne smeri
-	zaželene so enoletne delovne izkušnje
-	poskusno delo 2 meseca
Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim
časom.
Prošnje z dokazili osebno dostavite v roku 8 dni v
splošno-kadrovski sektor Pohištvene industrije »GA-
RANT«, p.o. POLZELA.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 15 dni po
opravljeni izbiri.
Komisija za razpis individualnega poslovodnega
organa TOZD VELEBLAGOVNICA ZALEG
razpisuje dela in naloge:
individualnega poslovodnega
organa TOZD
Pogoji:
a)	višja izobrazba ekonomske, pravne ali organiza-
cijske smeri, tri leta delovnih izkušenj na mestih s
posebnimi pooblastili
b)	srednja izobrazba ekonomske (komercialne ali
splošne smeri), pet let delovnih izkušenj na mestih s
posebnimi pooblastili.
Posebni pogoji:
a)	poznavanje poslovanja v trgovini na drobno
b)	izpolnjevanje pogojev v skladu z družbenim do-
govorom o uresničevanju in izvajanju kadrovske po-
litike
c)	ustvarjalen odnos do samoupravljanja in moralno
politične kvalitete.
II.
Objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	Namestnik vodje finančne
operative
Pogoji:
-	srednja šolska izobrazba ekonomske smeri
-	tri leta delovnih izkušenj na samostojnih opravilih
v računovodskem in finančnem poslovanju
-	delo za nedoločen čas s poskusnim delom tri
mesece.
2.	Komercialni referent (PC Leveč -
grosist)
Pogoji:
-	višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komerci-
alne smeri
-	tri leta delovnih izkušenj v področju komerciale
-	delo za nedoločen čas s poskusnim delom tri
mesece
3.	Prodajalec
a)	tehnične smeri
b)	živilske smeri
Pogoji:
-	šola za prodajalce
-	pod a) tri leta delovnih izkušenj na področju pro-
daje pohištva
-	delo za nedoločen čas, poskusno delo dva me-
seca.
-	pod b) delo za določen čas - nadomeščanje.
4.	Snažilka
Pogoji:
-	osem razredov osnovne šole
-	delo za nedoločen čas. Poskusno delo en mesec.
5.	Pomivalka
Pogoji:
-	osem razredov osnovne šole
-	delo za nedoločen čas. Poskusno delo en mes'fec.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
roku osem dni po objavi na naslov:
TDO Nama Ljubljana, TOZD Veleblagovnica Žalec,
Titov trg 2.
O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetih dneh
od sprejema sklepa odbora za delovna razmerja.
___
10. APRIL 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Prodala na
obroke
v Novem tedniku dne 13.
3. 1986 je vaš novinar Mitja
UMNIK objavil članek Pro-
daja na obroke. V njem nava-
ja daje s 26. 2.1986 preneha-
la veljati uredba o splošnih
pogojih za potrošniške kre-
dite, ker Zvezni izvršni svet
te ui^be ni podaljšal ali jo
nadomestil z drugo.
To stališče ni pravilno saj
je s sprejetjem novega Zako-
na o temeljih bančnega in
kreditnega sistema prenahal
le veljati stari Zakon, ne pa
tudi podzakonski akti izdani
na podlagi prejšnjega Zako-
na. Takšno je tudi stališče
Zveznega komiteja za zako-
nodajo, kije povsem enako s
podobnimi stališči zakono-
dajno pravne komisije Zvez-
nega zbora Skupščine SFRJ.
Glede trditev novinaija, da
se iznajdljivim trgovcem ne
more nič neprijetnega zgodi-
ti pa vam sporočamo, da smo
doslej vložili že tri obtožne
predloge zoper DO Avtoteh-
nika Celje, DO Kovinotehna
Celje - TOZD Tehnična trgo-
vina in TDO Savinjski maga-
zin Žalec ter odgovorno ose-
bo zaradi kršitev uredbe o
splošnih pogojih za potrošni-
ške kredite, pravtako pa smo
od Tržnega inšpektorja SO
Celje zahtevah podatke o
tem katere pravne osebe so
na območju Občine СеЦе v
začetku leta 1986 prod^ale
blago na obroke in tudi zo-
per te pravne in odgovorne
osebe bomo ustrezno ukre-
pah.
Javni tožilec
MILAN BIRSA
Črne gradnje
Na prispevek Čmi vikendi
kljubujejo vsem predpisom,
ki ga je NT objavil 27. 3. 86,
dajemo naslednje pojasnilo:
Urbanistična inšpekcija
občine Celje je na območju
Miklavškega hriba v letih
1971 in 1972 obravnavala
skupno 12 nedovo^eno zgra-
jenih objektov in investitor-
jem izdala odločbe v skladu
s takrat veljavnim zakonom
o urbanističnem planiraiyu.
Po pritožbah investito^ev
je Repubhški urbanistični
inšpektorat, kateremu so bih
spisi posredovani, pritožbe s
spisi vmil urbanistični in-
špekciji občine Celje, s tem,
da se zaradi sprememb in
dopolnitev zakona o urbani-
stičnem planiranju, dostavi-
jo občinskemu upravnemu
organu, pristojnemu za urba-
nizem, da ta v posebnem po-
stopku ugotovi, ali so podani
pogoji za zavrnitev lokacij-
skih dovoljenj.
Spise je urbanistična in-
špekcija z dopisi odstopila
takratnemu oddelku za grad-
bene in komunalne zadeve
občine Celje.
V letošnjem letu bosta
sprejeta dolgoročni - do leta
2000 in sredi^eročni družbe-
ni plan občine za obdobje
1986-1990 vključno s pro-
storskimi sestavinami ter ur-
banističnimi in krajinskimi
zasnovami.
Oba dokumenta bosta do-
končno opredelila namemb-
nost obravnavanega območ-
ja in določila režim urbani-
stičnega urejanja.
S sprejemom sredrceroč-
nega družbenega plana bo
potrebno skladno z zakonom
o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor za zavaro-
vanje tega območja pripravi-
ti in sprejeti poseben odlok.
Tov. Petru Kavalaiju je bil
v tej zadevi posredovan
skupni pismeni odgovor ko-
miteja za urej^e prostora
in varstvo okolja ter urbani-
stične inšpekcije z dopisom
št. 350B-1/85 - 9 z dne 2. 7.
1985.
VINKO ANDOLJŠEK,
Urbanistični inšpektor,
Celje
Piaz porušil hišo
Doletela nas je težka, bole-
ča usoda, ki je ne bomo niko-
h pozabih. Plaz nam je poru-
šil hišo v noči s ponedeljka
24. na torek 25. marca. Pretr-
gal je zunanje stene hiše in ni
bilo druge pomoči kot da
smo se izselili.
Ob tej nesreči smo potre-
bovali pomoč, ki so nam jo
ponudili sosedje. Zelo smo
jim hvaležni, ker so nam po-
magah izprazniti hišo ter nas
preseliti v začasno bivališče.
Se enkrat se zato za vso po-
moč zahvaljujemo župniku
za odstop starega župnišča,
kjer zdaj živimo, bratu Nan-
detu z družino, sestrama
Štefki in Lojzki z družinama,
Jožetu Pušniku, Štefanu Vu-
gi, Matiji Jakopiču, Marku
Demovšku, Branku Lapor-
niku, Francu Solini z druži-
no, Mimi Ključavšek in dru-
žini Golouh. Vsem še enkrat
hvala. MIHA JAKOPIČ,
Strmca
Topolšica se
odpira v svet
v zdravilišču Topolšica je
dnevno okrog 180 gostov, od
tega kar preko 100 samoplač-
nikov. To je lep uspeh hotela
Vesna, ki si s propagando
prizadeva dobiti čim več go-
stov, seveda tudi iz tujine,
kot je povedala vodja marke-
tinga Jasna Zupan.
Ponovna oživitev zdravih-
škega turizma pred leti, po
pol stoletnem premoru, ni-
kakor ni bila lahka, še zlasti
v današnji ostri konkurenci.
V	katalog nemške agencije
FIT, ki omenja vsa pomemb-
nejša evropska zdravihšča,
so dali oglas za leto 1986. Pr-
va gosta iz ZRN sta že pri-
spela. To sta zakonca Wend-
ler iz Wiesbadna, ki sta pre-
potovala 1000 km do nezna-
ne Topolšice.
Wendlerjeva sta že prej,
1962. obiskala Jugoslavijo in
to z izletom na Bled in Bo-
hinj. V Topolšici sta zelo za-
dovoljna in nimata nobenih
pripomb na usluge hotela
Vesna.
Ker imata s seboj vso me-
dicinsko dokumentacijo tu-
di pri razgovoru z dr. Kosije-
vo ni bilo težav. Popoldne
sploh ne počivata, ampak
pridno obiskujeta okohco,
zlasti Lom, ki slovi po lepem
razgledu.
V	organizaciji hotela sta
bila tudi na izletu v Liboj ah,
Polzeli in Titovem Velenju.
Pravita, da se bosta še vrača-
la v Topolšico.
Direktor Edvard Fenk mi
je povedal, da se je lastnik
agencije FIT ob lanskem
obisku najprej sam prepričal
o kakovosti uslug, šele po-
tem so Topolšico uvrstili v
katalog, katerega geslo je
»kopanje v zdravilni vodi je
večno mlada želja, stara toli-
ko kot človeštvo.«
Samo žehmo si lahko, da
bi si Topolšica svoj začetni
ugled tudi obdržala in si še v
bodoče zagotovila tuje goste.
VIKTOR KOJC,
Šoštanj
Mi lahko
pomagate?
Sem zaposlena ženska z
večjimi otroki. Imam moža,
ki je zelo težek alkoholik.
Zdaj iščem dobre ljudi, ki bi
mi lahko ponudili skromno
stano4-a^e, da bi se rešila
more, ki mi vedno grozi. Mož
namreč z nami tudi fizično
.obračunava.
Hčerke so povsem obupa-
ne, jaz pa sem tudi že na kon-
cu svojih moči. Stanarino bi
redno plačevala, pripravlje-
na pa sem tudi pomagati pri
kakšnem delu po službenem
času. Bralce, ki živijo v oko-
hci Celja ah Žalca, prosim za
pomoč. Moj naslov bo v
uredništvu Novega tednika,
lahko pa me pokličete tudi
vsak delavnik dopoldne na
telefon 714-151 ah 714-168.
Še o čistoči
mieica
v zadnjem času veliko sh-
šimo o higieni mleka, ki se
bo močno poostrila. Če ti ena
smetka pade v mleko, to še
ni zanič. Vprašajte se, kako
je bilo včasih, ko niso tako
pazili na higieno, pa vseeno
niso pomrli.
Drugo je, da kmetje dobi-
mo zelo slabo plačilo za mle-
ko: približno 45 dinarjev za
liter. V trgovini stane liter
mleka približno 100 dinar-
jev. Zanima nas, kam gre
preostali denar?
No, naj se povrnem k či-
stoči mleka. Ker je kmetov,
ki oddajajo mleko v zbiralni-
ce, preveč, so poostrili krite-
rij. Jaz sem mnenja, da tisti,
ki hoče imeti še čistejše mle-
ko, sede pod kravo in sam
posesa mleko. Tako mu vsaj
ne bo padla kakšna smet v
usta ali celo prah. Glede či-
stih hlevov pa tole: ker krave
ne vedo, da ne smejo mazati
sten in tal, to pač počnejo.
Kmetje pa ne moremo stati
ves dan v hlevu in čakati,
kdaj se bo katera ponečedila.
Hleva ne moreš beliti vsak
teden, se tega zavedate? Kra-
vam pa tudi ne preprečiti, da
ne bi posvinjale sten. Tako
ne more biti v hlevu tako či-
sto kot v hiši.
ANA BABIČ
Težke križanke
Najprej lepe pozdrave od
zvestega bndca in ljubitelja
križank in ugank. Črno piko
pa vam dajem, ker so na-
gradne križanke tako težke.
Malo pomislite tudi na
kmečke ljudi, ki jim je to re-
ševar^je tudi hobi, pa kri-
žank, ker so preteáce, ne
znajo rešiti. Pomishte tudi
na to, da tednika ne berejo le
šolani ljudje.
ШНА LONČAR,
Dobje
Kar brez
vozovnic
v ponedeljek, 24. marca
sem se iz Ljubljane do Žalca
peljal z avtobusom Izletnika,
št. CE 179-783, ki odpelje iz
Ljubljane ob 19.45. Imel sem
rezervacijo in vozovnico, ki
sem ju kupil v Ljubljani. Za-
kaj se oglašam?
Nobenih pripomb nimam
na točnost odhoda in vožnjo.
Pišem zato, ker se je spre-
vodniku pokvaril strojček za
izdajo vozovnic in jih nato
pač ni prodajal. Seveda paje
vožnjo obračunal, le nobene-
ga potrdila potniki niso do-
bih. Negodovah so pred-
vsem mlajši, pa tudi meni
takšno poslovar\je ni šlo v ra-
čun in povedal sem, da ni
prav, da se kasira kar brez
izdaje voznih listkov. Spre-
vodnik meje zavrnil, da sam
tako imam vozovnico, drugi
pa da se zastonj že ne bodo
vozih.
Mislim, da bi za podoben
primer sprevodrük moral
imeti rezervne vozne karte,
saj sicer svojega dela ne mo-
re opravljati. Ko sem izsto-
pal, se mije hotel šofer opra-
vičiti za neljubo napako,
vendar po moje ne more biti
opravičUa za takšno ravna-
nje, če se je pač pokvaril
strojček - registrator in ki
mora v vsakem času pokaza-
ti, koliko je den^a v spre-
vodnikovi torbici.
LOJZE OJSTRŠEK,
T. Velenje
Delavski svet
SOZD PETROL, DO
GOSTINSTVO, TOZD
Restavracija
Tepanje
RAZGLAŠA JAVNO "
LICITACIJO
za odprodajo
Žage za kosti
Izklicna cena je 3.000 din.
Prometni davek in vse stro-
ške v zvezi s prodajo in pre-
nosom lastnine plača
kupec.
Sredstvo je dobro ohra-
njeno.
Licitacija bo 14. 4. 86 ob
9.00 uri.
Javne licitacije se lahko
udeležijo pravne in fizične
osebe, ki pred začetkom li-
citacije plačajo 10% varšči-
no od izklicne cene. Licita-
cija bo opravljena po siste-
mu »gledano-kupljeno« za-
to poznejših reklamacij ne
bomo upoštevali.
Ogled sredstva je 1 uro
pred licitacijo. _
Vedno cenejša solata
Celjska tržnica je od 1. aprila dalje znova odprta ves dan od 6.
ure ^utraj do 6. ure zvečer. Vsak dan je več prođ^alcev, izbira
boljša pa tudi cene se nekaterim pridelkom znižujejo, kar še pose-
bej velja za solate. Endivija je po 400-500 (prej 600-700), mehka
m^jniška 600 (800), radič 600-900, motovileč 600-800 in regrat že
400-500, v opoldanskih ura pa tudi po 300.
Zelenjava: stara čebula 100-120, nova 300, česen 330-500, fižol
600-700, star krompir 100-150, nov iz okolice Zadra 500, korerye
200-300, kumare 800, ohrovt 200, pesa 120-200, presno zelje 200 in
hren 500-700. Ta teden bo še nekij kisle repe po 300 in kislega zelja
po 400 din.
Sadje: hruške 350-400, domača jabolka 200-250, v trgovini
290-400, grozdje 350-400, pomaranče 580, limone 502, grenivke 395 in
suhe slive 600. Celi orehi so po 800 in jederca 2600.
Mlečni izdelki: smetana in skuta 600, кдјтак 2000 (prej 1800) in
srbski sir 1000 (800-900). Јгдса v prod^jalrü kmetijske zadruge Laško
so po 31-41, pri zasebnih prodajalkah pa 40-50.
Veliko je tudi svežega cvetja, zlasti narcis, ki so po 30 din komad.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik,
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi.
Izhiua vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 3.760 dinarjev, polletna 1.880 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 8.320 dinarjev, za delovne organizacije pa 4.160
dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
PRIREDITVE
MEDOBČINSKO SREČANJE GLEDALIŠKIH
SKUPIN CELJSKE REGIJE: V okviru tega srečar^a
bo nocoj, v četrtek, ob 20. uri v Večnamenski dvorani v
Zrečah predstava Amaterskega gledališča Železar iz
Štor Smrt predsednika hišnega sveta, avtorja Iva Bre-
šana.
Jutri ob 20. uri bo v isti dvorani nastopilo Gledališče
pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki z delo Fedje Šeho-
viča Kurbe.
V	soboto bosta dve predstavi. Ena bo v Večnamen-
ski dvorani v Zrečah ob 20. uri. Gledališka skupina
»Franc Žmavc« iz Gornjega Grada bo uprizorila dramo
Mati avtorjev Kajuha in Stiha.
V	Domu kulture v Slovenskih Konjicah pa bo ob 20.
uri predstava Vrt Edvarda Albeeja v izvedbi gledališke
skupine Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah.
V	nedeljo bo v Večnamenski dvorani v Zrečah še
predstave Amaterskega gledahšča Vrba iz Vrbje pri
Žalcu. Nastopili bodo z Večerom v čitalnici. Začela se
bo ob 20. uri.
V	KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU bo danes ob
16.30 kviz za učence z osnovnih šol z naslovom Deset
Grimmovih pravljic.
Jutri bo v prostorih knjižnice predaval dr. geologije
Stanko Busar. Ob 19.30 bo predstavil Turčijo v besedi
in shki.
DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI: V soboto bo
tu gostovala ljubljanska Drama z delom Milana Jesiha
Triko. Predstava bo ob 20. uri.
DVORANA GLASBENE ŠOLE TITOVO VELENJE:
V	ponedeljek ob 20. uri bo koncert »Camerata Slove-
nica«. Sohst na oboi in angleškem rogu bo Božo Ro-
glja, na harfi pa Ruda Ravnik-Kosi. Izvajali bodo dela
Mozarta, Debussyja in Ravela.
ZDRAVIUŠKA DVORANA ROGAŠKA SLATINA:
Jutri bo plesni turnir, ki ga organizira Horeja iz Roga-
ške Slatine.
KULTURNI DOM DOBJE PRI PLANINI: V nedeljo,
ob 11.30 bo predstava Goldonijeve Krčmarice Miran-
doline, s katero bo gostovalo KUD France Prešeren iz
Vojnika.
ZADRUŽNI DOM LJUBEČNA: V nedeljo ob 17. uri
bo nastop obeh pevskih zborov, plesne skupine in
tamburašev domačega kulturno-umetniškega društva.
PIONIRSKI DOM CVETKE JERINOVE: V ponede-
ljek bodo v avh doma odprh razstavo kiparskih del
učencev OŠ Ivan Kovačič-Efenka iz Celja.
V	KNJIŽNICI EDVARDA KARDELJA sta odprti dve
razstavi: Josip Stritar - 150 let rojstva in Po Celju in
okolici s sliko in knjigo.
MUZEJ REVOLUCIJE CEUE: Do sobote bo še odprta
razstava otroških izdelkov Zavod za socialno medicino in
higieno.
V	novih prostorih muzeja v prvem nadstropju pa je
odprta razstava izbranih likovnih del iz stalne zbirke
Likovnega muzeja.
ŠOLSKA SOBA ŽELEZNIŠKE POSTAJE ROGATEC:
V	ponedeljek ob 10.30 bo otvoritev razstave likovnih del
železničarjev, članov likovne sekcije Celje.
DVORANA UVP, CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 2: Od
ponedeljka do srede bo odprta razstava likovnih, literar-
nih in ročnih dol osnovnošolcev in železničarjev.
DVORANA DIT, TOMČIŠEV TRG 7: Danes ob 17. uri
bo o Filipinih predavala Ana Siher iz Titovega Velenja.
DOM SVOBODE POLZELA: V nedeljo ob 16. uri bodo
nastopili pevski zbori, ki delujejo v okviru prosvetnega
društva Svoboda oziroma šolskega kulturnega društva.
Zavod Golovec obvešča vse ljubitelje tenisa, da bo
v ponedeljek, 14. aprila odprl svoja peščena
igrišča, ki bodo odprta vsak dan od 8. do 20. ure.
Rezervacije pri varnostniku na telefon 33-098.
Cenik uslug:
Ob delavnikih od 8. do 12. ure - 1 ura po 400 din,
ob delavnikih, sobotah in nedeljah od 13. do 20.
ure in od 8. do 20. ure - 1 ura po 600 din.
Letne pogodbe delovnih organizacij, športnih klu-
bov in drugih skupin 1 ura po 500 din.
Igra na steno 1 ura 150 din, igra na asfaltnem
igrišču 1 ura 500 din, izposojnina lopar in žogica 1
ura 150 din.
Začetni in nadaljevalni tečaji za odrasle in otroke v
tenisu vsak ponedeljek.
Prijava pri varnostniku na telefon 33-098.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
ženska stotnija na 14. izletu 100 kmečkih žensk na morje je bila velika, zatorej tudi dva posnetka. Na prvem so potnice
prvega avtobusa, ki ga je varno vozil Vojko Gornjak.
Petdeset kmečkih žensk je bilo tudi v drugem avtobusu, ki g^
skrbno stisnile k sebi slike Jureta Cekute na papirju Aera, r
zaposlenih v POZD Lesko všek v Celju.
Kot šopek pomladnih vijolic
Od sobote zvečer smo znova doma. Dvodnevni izlet 100
kmečkih žensk na morje je končan. Zdaj urejamo vtise, ki
so se v borih dveh dneh nakopičili na prijetni poti, ki jo je
tokrat spremljalo za spremembo od večine prejšnjih let
sonce, dobra volja in pesem pa humor pa so bili tako
vedno zraven.
Pot je bila tokrat malce spremenjena, saj po enajstih
letih nismo potovali v Rovinj pač pa v Piran. Vožnja je
bila krajša in več je bilo časa za razne oglede, posedanje
ob obali, klepet in še kaj drugega. Znova smo spoznavali
delo in probleme kmečkih žensk, ki jih bomo tudi prihod-
nja leta radi vozili na morje.
Letos smo dobili 2100 prijav, kar pomeni, da bomo sku-
paj lahko še dvajset let, če odštejemo letošnjih sto srečnic.
Te so bile prvi dan in del dopoldneva naslednji dan dobre
volje, potem pa jim je smeh začel uhajati z lic. »Veste,
srečni ste lahko, ker boste še potovali na morje, za nas pa
ne bo več prostora,« so govorile, ko so nam v pozdrav in
zahvalo stiskale roke. Spet bo polje, travnik, hlev, vsakda-
nja kmečka opravila.
Pripravili smo nekaj utrinkov s 14. izleta!
Bile so resnično kot šopek pomladnih vijolic, takšne,
kot vse na prejšnjih izletih!
Štirinajst naših
Izletov
Zamisel o izletu se je izci-
mila za »Tednikovo okroglo
mizo«, ko smo se pred 8.
marcem, dnevom žena, leta
1973 pogovaijah s povabljen-
kami o družbenem položaju
žensk. Takrat so rekle kmeč-
ke ženske, da ne uživao ena-
kopravnega položaja z žen-
skami - delavkami, da se jih
tudi za praznik žena malo-
kdo spomni. Takrat se je iz-
cimil predlog o izletu, ki ga
je urednik pozneje v časniku
pismeno objavil. Odziv je bil
nad vsemi pričakovanji. V
m^ kot tednu dni se nam je
prijavilo okoli 100 žensk s
podeželja...
Tako leta 1973, ko smo pri-
pravili prvi izlet in se pope-
ljali na ogled Postojnske ja-
me ter Portoroža, zato tudi
naslov prve reporteže »Dva
avtobusa rož smo zapeljali v
Portorož«.
Izleti so si sledili z zapisi v
Novem tedniku pod nasled-
njimi naslovi:
1974: Lastovke na morju,
1975: 100 kmečkih žena na
morju - dobesedno,
1976: Sladke Št^jerke,
1977: Petič po sto na Ja-
dranu,
1978: Sonce v 100 srcih ali
100 žensk na morju,
1979: Sto srečnih src sed-
mič z nami.
Priznamo, Katica Inkret
iz Grlič pri Mesti^u je bila
z nami drugič, in zakaj?
Povsem po srečnem nak-
ljučju: ena od izžrebank je
zbolela in svojo vizo za izlet
prepustila sestri, ta pa je 79-
letno Katico, drobceno in
suhljato ženico, vse življe-
nje kmečko deklo, pripelja-
la v Celje in nam jo potisni-
la v avtobus, rekoč: Katici
bo to več pomenilo kot
meni.
Smo mogli ravnati druga-
.če, kot da smo Katico vzeli s
sabo?
1980: Pušeljc pa mora
bit'...,
1981: Devete stotnije prvi
poletni dan,
1982: Nežni jadranski valo-
vi za žuljevo dlan,
1983: Tudi morje je pre-
krasno polje,
1984: Pušeljc stotih kmetic
na morju,
1985: Premočen pomladni
šopek in
1986: Kot šopek pomlad-
nih vijolic!
Prvi in drugi izlet (Lipica,
Koper) sta bila na slovensko
obalo, naslednjih enajst v
Rovinj z ogledom Pule in tu-
di Lipice, letos pa v Piran.
Ker je bilo prijetno bomo
verjetno tam tudi ostali!
Doslej trije domači
ansambli z nami
Na vseh dosedanjih izletih
smo imeli tri domače ansam-
ble, ki so prvi dan izleta zve-
čer poskrbeli za veselo raz-
položenje. To so bili ansmbel
Vikija Ašiča iz Celja in Vese-
И hmeljarji iz Žalca, letos pa
že drugič ansambel Vita Mu-
ženiča iz Ljubljane, ki se je
predstavil z nekaterimi novi-
mi člani: harmoniko igra Du-
šan Drobnič, trobento Mar-
ko Štritof, sicer brat basista
Toneta Štritofa, ki je v an-
samblu že od vsega začetka
leta 1979. Kitaro igra Peter
Pire, Vito Muženič klarinet,
pojeta pa Muženičeva hčer-
ka Mojca in Peter Kristan.
Do začeka maja igrajo vsa-
ko soboto zvečer v restavra-
ciji Nanos v Cerknici, potem
pa bodo krenili za deset dni
na turnejo po ZR Nemčiji.
Poleg domače glasbe imsOo
tudi širok izbor zabavne, pri-
pravljajo posnetke za četrto-
ploščo, posneli bodo televi-
Ivana Grenko iz Kaplje
vasi in Jožeflna Randl iz
Dolenje vasi nikakor nista
mogli dojeti, da sta bili med
več kot 200 prijavljenimi iz-
žrebani tudi oni dve. Na
izletu jima je bilo najbolj
všeč to, da ženske niso bile
prepuščene same sebi, pač
pa, kot sta poudarili, je bil
program dvodnevnega izle-
ta tako pester, da so vse žen-
ske imele občutek, da so za-
res dobrodošle gostje.
Sploh pa je bilo veselo na
večerni zabavni prireditvi,
na kateri jima ni bilo dolg
čas, pozabiti pa ne moreta
tudi vožnje z ladjico iz Pira-
na v Izolo, ki je potekala v
lepem sončnem vremenu.
Podobne izlete bi morali
večkrat organizirati tudi v
okviru zadrug, so menile.
zijsko oddajo, veliko igrajo
po Sloveniji in sploh so O. K.
z dobrim ozvočenjem in svo-
jim show programom za do-
bro voljo. Lani so uspeli na
»lojtrci domačih viž«, načr-
tujejo turneje in sploh pride-
jo radi povsod, kamor jih po-
vabijo. Vito Muženič pa sta-
nuje v Ljubljani na Celovški
125, lahko pa ga pokličete po
telefonu (061) 558-052 in to v
večernih urah, ko je doma.
Tokrat s Primorskimi
novicami
Ko smo se odločili, da ne
potujemo v Rovinj pač pa v
Piran smo navezali stike s
kolegi iz Primorskih novic.
Lahko rečemo, da se je dogo-
vor dobro obnesel in prav
gotovo ga bomo v prihodnje
še razvijali tudi tako, da bo-
do oni pripekali svojo skupi-
no k nam in jim bomo poma-
gali, da bo izlet uspel.
Tudi Kmečki glas in
Savinjski občan
Tudi letos sta bila zraven
predstavnika osrednjega slo-
venskega glasila za kmečko
področje Kmečkega glasa -
novinarka Zdenka Božiček
^sicer po rodu iz konjiške
»fare« ah naše gore hstič) ter
Savinjskega občana iz Žalca,
katerega je zastopal njihov
sodelavec Ljubo Korber. Se-
veda pa ne smemo pozabiti
na našega stalnega sodelav-
ca Toneta Tavčarja, ki pa je
in bo pokril področje Večera
in Ljubljanskega dnevnika,
tako da bo naša akcija znova
zaradi vseh široko obeležena
v vsem slovenskem pro-
storu.
Tomi Je samo eden
Zadnja leta se vedno usta-
vimo v enem najlepših za-
sebnih gostišč v Portorožu
in na slovenski obali sploh -
pri Tomiju nad hotelom Pa-
lace. Njegova ekipa se vedno
potrudi in pripravi za vse
udeležence izreden golaž s
polento in za »poobedek«
Po čarovniškem nastopu
Janija Jošovca so nekatere
udeleženke izleta v en glas
zagotavljale, da zaradi vse-
ga, kar jim je Jani pokazal,
ne bodo mogle zaspati^ Dru-
gi so zahtevali, da bo v naš
sodni sistem spet potrebno
vključiti sežiganje čarovni-
kov na grmadi. Janija je iz
zadrege rešil ansambel Vita
Muženiča, ki je savinjskega
čarodeja povabila na svojo
turnejo po Zvezni republiki
Nemčiji.
Rojstni dan sta drugi dan izleta praznovali kar dve udele-
ženki - Marija Brilej in Berta Strašek, ki je bila z 81 leti
tudi najstarejša udeleženka 14. izleta 100 kmečkih žensk
na morje. Direktor domače prodaje portoroškega TOP
jima je za rojstni dan podaril torto hotela Punta.
Celjski Poldek (Andrej Meze) in Vili Šumer (v sredini) sta
zbrala vse svoje telesne moči, da sta pomagala na Libelino
tehtnico najlažji udeleženki izleta, veseli Katici!
Na vseh 14. izletih so nastopili trije ansambli domačih viž- Veseli hmeljarji iz Žalca, Viki Ašič iz Celja in letos drugič
(na sliki) ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
, vozil Marjan Tumšek, vse pa so poleg ostalega
¡Ljuba Korberja iz Žalca in okvirjih delavcev
Ш je Štefka Vasle
i pri Polzeli. Pra-
I korenina iz Sa-
line se je rodila
Z leta in da je
v znamenju njene
e je v zakonu ro-
12 otrok. Bila je
največjim števi-
la v spomin je do-
Ljubljanske ban-
г banke Celje.
) moija školjke,
ie vse kar sodi
kmečkih žensk je
irakrat »šrangan«:
tas »šrangali« pi-
Imunalci in nas z
b niso pustili v
^ič pa so nas
i< cariniki pri vsto-
ristanišče Koper.
jo dobro odne-
mančnih dajatev,
^co smo si morali
ludenčkovih
so bili z nami na
li člani okteta Stü-
ter člani kulturno-
Sa društva Marija
I Ostrožnem. Vodi
^ег. Studenček sla-
Hetnico uspešnega
[nič čudno, da vrle
'povabijo tja, kjer
petje, kasneje
^datek za sprošče-
Tako je bilo z nji-
^ vseh postojankah
^ prireditvi na
izletu v Piranu.
Plce ne gre
'em obisku nas tu-
lepo. sprejmejo,
' občudujejo kobi-
r^ovno znanimi li-
se navdušujejo
^Ijenim revij al-
^mom. Iger je
vse mojstrstvo
* Jahalne dresure.
^k, ampak
»norju
Nh izletih smo se
^ Hovinja do Crve-
^ na dveh malo
^kala ena nova la-
dja pač pa pet manjših. Tako
smo se takoj spremenili v
malo morsko floto, ki je var-
no po mirnem moiju in sonč-
nem vremenu plula proti
Izoli. Zanimivo je, da so vse
barke vozile upokojenci Pa-
vel Batistič, Džiži Pahor,
Branko Lelas, Mirko Buško-
lič in Ivica Jurič na čelu
vseh. Bil je odličen tolmač,
kje se vozimo, kaj lahko vidi-
mo, postregel je tudi z nek^
»morskimi« šalami in vsem
potnicam ponudil doma pri-
delan višnjevec. Za zahvalo
je dobil domačo žganjico od
Anke Smole iz Brezij pri
Lekmarju.
Naj 14. Izleta 100
kmečkih žensk v
Piran
Najstarejša: Berta Stra-
šek, rojena 1905, ki je imela
zadnji da izleta, v soboto, 5.
aprila tudi rojstni dan,
najmlajša: Sonja Antlej,
stara 20 let,
rojstni dan: v soboto ga je
poleg Straškove imela tudi
Marija Brilej, kije dobila tor-
to gostitelja hotela Punta,
najbolj oddaljena: Eliza-
beta Selišnik iz Olševe v mo-
zirski občini, ki je zaradi sne-
ga morala na pot že dan pred
izletom, da ni zamudila
izredne priložnosti, ko je bila
med 2100 prijavljenimi iz-
brana za potnico med stoti-
mi srečnicami,
največ otrok: Štefka Vasle
iz Podvina pri Polzeli, ki je
povila 12 otrok,
s pomočjo tehnice Libela
pa smo dobili tudi naOlažjo in
najtežjo (po kilogramih!)
potnico!
Kako ie nastala
spominska slika
Lani smo začeli z akcijo
»umetnost v kmečkih domo-
vih«, kjer je sodelovalo več
kot deset slikarjev iz različnih
občin celjskega območja s
svojimi likovnimi deli. Z ak-
cijo smo letos nadaljevali in
upamo da bo postala tradici-
onalna.
Do spremembe je prišlo le
v tem, da smo se odločili za
enega avtorja in njegovo de-
lo, to pa je bil Celjan Jure
Cekuta, ki pa je na žalost bolj
znan in cenjen v tujini, zlasti
v Ameriki, kot v svojem kra-
ju. Jure je brez pomisleka
pristal na sodelovanje ter je
pripravil barvni osnutek ti-
hožitja. V Aeru so nam lju-
beznivo odstopih potreben
kvaliteten papir, odtise pa je
napravil Ljubo Korbar iz
Žalca, ki sicer te stvari Jure-
tu Cekuti tudi vedno dela.
Dobre odtise je avtor označil
s potrebnimi podatki in last-
noročnim podpisom, vse
skupaj pa so v pičlih dveh
dneh uokvirili v POZD Le-
skovšek v Zidanškovi uhci.
Izlet je bil po mnenju
izletnic pomanjkljiv samo v
enem oziru: nikjer si niso
mogle utrgati lovorja, rož-
marina ali oljčne vejice. Za
prihodnje leto bomo morali
to vnesti v »koncept« izleta.
Sicer pa, kdor prizna, se mu
pol oprosti.
Tako so bile slike kljub krat-
kemu času zaradi širokega
razumevanja vseh omenje-
nih pravočasno gotove in na
veliko veselje v soboto zju-
traj v hotelu Punta izročene
kot darilo vsem potnicam.
Tako lahko rečemo, da je v
zdravem sodelovanju in ra-
zumevanju moč uspeha in
zadovoljstvo tistih, katerim
so bile slike podarjene. Ker
je slikarjev na celjskem ob-
močju veliko, se nam verjet-
no ni bati, da se naša akcija
»umetnost v kmečkih domo-
vih« ne bi nadaljevala.
RADO PANTELIČ,
MITJA UMNIK,
TONE VRABL,
fotografije:
EDI MASNEC
Turistov je v tem času na
obali toliko, kot v naših
krajih sredi turistične sezo-
ne. Prav zato smo bili prese-
nečeni, da je Piran v tem
času eno samo veliko grad-
bišče, da so nekateri gostin-
ski obrati še zaprti, da ti ob
tem, ko za točilnim pultom
čakaš na kavo, lahko zraste
brada... Edino prijetno
presenečenje pa so cene, ki
so za 30 do 50 odstotkov niž-
je kot pri nas. Na vprašanje
zakaj, so gostinci odvrnili:
»Zato, ker se pri nas gremo
turizem...«
Izlet so
omogočili
Pri vsakem izletu ima-
mo tudi veliko pomoč
delovnih organizacij in
posameznikov. Tako je
bilo tudi letos na 14. izle-
tu 100 kmečkih žensk na
morje, za kar smo vsem
izredno hvaležni. Brez
njihovega sodelovanja
izlet ne bi bil tako uspe-
šen, kot je bil in zado-
voljstvo udeleženk tako
prešerno široko in gan-
ljivo nad pozornostjo, ki
so je bile deležne z vsem,
kar smo jim pripravili.
Glavna pokrovitelja
sta bila tako kot lani
Hmezad in Merx oziro-
ma njuna poslovna skup-
nost. Izleta sta se udele-
žila tudi njihova pred-
stavnika Alojz Lilija in
Vlado Črešnik.
Peljali smo se z dvema
udobnima Izletnikovima
avtobusoma enim iz
Atomskih toplic iz Pod-
četrtka.
Darila so prispevali
Agrotehnika Celje, Gore-
nja MGA Nazarje, Elkroj
Nazarje, Semenarna Ce-
lje, Lesnina Leveč, Mod-
ni salon Velenje, TAMI
Celje, hotel Golding Ru-
bin Žalec, Hmezad Agri-
na tozd Sadeks svoj po-
pularni izdelek KAMI-
LAN in Marjan Čretnik
iz Prbolda frutimiks za
ročno stiskanje vseh vrst
sadežev.
Da so se udeleženke
med seboj poznale, so
imele pripete bedže, ki
jih vsako leto podari
Janko Melanšek iz Žalca.
Za lepše razpoloženje so
znova poskrbeli v Vrt-
narstvu Melog v Celju s
podarjenim cvetjem za
vsako udeleženko. Svoje
sta dodala tudi Ljubljan-
ska banka Splošna ban-
ka Celje in Cinkarna.
Moški spremljevalni
del ekipe pa je s klobuki
opremil celjski TOPER!
Zadnja leta je redna postojanka znamenita Lipica. Letos smo v njej izlet zaključili, zaradi velikega
interesa pa se bomo prav gotovo tudi naslednja leta vračali.
V Piranu smo si ptvi dan popoldne poleg znamenitosti mesta in pomorskega muzeia ogledali še eno
zanimivost tega starega in prijetnega mesta - akvarij z bogatim primerkom morskega življenja.
Med zanimivostmi izleta je bil tudi ogled luke Koper med ladjami, ki vozijo po morjih sveta.
Brez njih pa ne gre! To je oktet Studenček, ki bo letos maja slavil 10 letnico obstoja. Vse bolj postajajo
naši redni gostje, saj se poleg novoletnih obiskov v celjski porodnišnici pojavljajo tudi na izletih 100
kmečkih žensk.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
Plonirli fotografiralo
smo, da so se uspešno priključi-
li naši akciji tudi mladi fotografi iz os-
novne šole v Podčetrtku, ki jih vodi
mentorica Bernarda Žagar. Na posnet-
kih je čutiti utrip okolja v katerem živi-
jo in prav takšnih (novinarskih) smo še
posebno veseli.
V stari kmečki kuhinji je nastal posne-
tek Francija Amona in seveda poudaija
pridne kmečke roke in obraz domače go-
. spodirge. Mogoče bi bilo dobro zajeti v
objektiv še nekoliko peči in s samo foto-
kemično obdelavo nekoliko več razviti
tisti del fotografie, kjer je bliskavica bolj
osvetlila posnetek'flonec, roke).
Franci prejme od našega pokrovitelja
nagradni bon, ki ga bo lahko izkoristil v
Fotolikovi prodajalni na Tomšičevem tr-
gu, kjer so tudi rezervirah fotoaparat ZE-
NIT in katerega bo prejel krožek, ki se bo
v letošnji akciji še posebno izkazal. Več
nagrad čaka tudi posameznike, zato se
velja potruditi.
Urednik fotografije
Mednarodno leto
miru
Organizacija združenih naro-
dov je proglasila leto 1986 za leto
miru. O miru, vrednoti brez me-
ja, o pravičnem svetovnem redu,
izkoriščanju, družbenih razlikah
in nasilju so med hospitalizacijo
na Dermatološkem oddelku Ce-
lje razmišljali v svojih spisih tudi
otroci, nosilci, glasniki in gradi-
telji zaupanja in sprave ter prave-
ga miru:
»Mir! Kaj pomeni ta beseda?
To je beseda, po kateri hrepeni
ves svet. Vsi, vse vesoljno člove-
štvo, si želimo mir. Mir si pred-
stavlja vsak po svoje. Mnogo lač-
nih otrok si mir predstavlja kot
udobje, kije potrebno za njihovo
srečno življenje. Vendar se tega
ne pridobi z vojno in nasiljem, ne
s tovarnami orožja in sladkimi
obljubami o resničnem življeruu,
ki niso nikoli izpolnjene. Za mir
so potrebni ljudje, ki lahko razu-
mejo in čutijo s tistimi, ki trpijo
lakoto in drugo pomanjkanje.
Mir je potrebno ustvariti najprej
v družinah, v delovnih organiza-
cijah, v državah in nato na vsem
svetu.«
Irena, 14 let
OŠ Slavko Slander,
Celje
»Velikokrat se zamislim, kako
sem srečna, da živim v miru, da
imam dovolj hrane in oblačil.
Včasih gledam po televiziji otro-
ke in odrasle, ki umirao od lako-
te. Takrat pomislim, kako grdo
delamo mi s hrano. Želim, da bi
imeh vsi otroci na svetu dovolj
hrane, da bi se lahko preživljali,
da bi povsod vladal mir in enako-
pravnost. Upam, da se mi bo ne-
koč uresničila ta želja.«
Marija, 14 let
OŠ Vera Šlander,
Polzela
»Danes divjajo po vsem setu
vojne. Tako se na primer Irak in
Iran bojujeta zaradi nafte, prista-
nišč itd. V večih državah stavka-
jo, pride do spopadov med poli-
caji in stavkajočimi. Več je tudi
žrtev in to samo zato, ker lastniki
tovarn ne d^o veliko plače de-
lavcem. UNICEF se bori proti
vojnam in nasilju. Mi, ki to gleda-
mo po televiziji, si želimo, da se
državi, ki se sovražita, spoprijate-
ljita. Granate in bombe letijo na
vse strani. S fosfomimi ploščica-
mi zažigajo pridelek - hrano za
ljudi. Na nekatere države so pa-
dale že atomske bombe. Te s svo-
jim sevaryem uničijo vse. Zato si
želim, da ne bi bilo na svetu
vojn.«
Sebastjan, 13 let
OŠ Slavko Šlander,
Celje
»To leto je leto miru. Danes je
zunaj slabo vreme. Ko sedim v
postelji, premišljujem, kako bi
bilo, če bi bila pri nas vojna. Ko
pomislim na otroke, ki so vedno
lačni, in tiste iz krajev, kjer ved-
no hrumi vojna, me stisne pri sr-
cu. V tem letu si najbolj želim, da
bi bil po vsem svetu mir.«
Barbara, 13 let
OŠ Slavko Šlander,
СеЏе
»Da bi v svetu vladal mir, da bi
imeli vsi ljudje zadosti hrane in
obleke.«
Tomaž, 7 let
OŠ Vera Šlander,
Polzela
Odlomke spisov je zbrala
mr. se. dr. Karolina Godina.
Lepa hoja
že starši in tovarišice v vrtcih
so se trudili, da so lias naučile
hoditi po cesti. Učile so nas, kako
se obnašamo na cesti. Na cesti
moramo upoštevati pravila. Peš-
ci hodimo po pločniku ali po levi
strani ceste. Po pločniku in cesti
se ne smemo suvati in igrati, da
ne pride do prometne nesreče.
Pešci prečkamo cesto tam, kjer
so zebre. Preden prečkamo ce-
sto, pogledamo levo in desno. Če
je na križišču semafor, lahko
prečkamo cesto samo pri zeleni
luči.
TJAŠA JEZERNIK, 2. c
COŠ Fran Roš
CELJE
Vrabček
Nekega dne smo šli v gorco.
Ko smo prišli v klet, smo našli
vrabčka. Imel je ranjeno nogico.
Vzeli smaga domov in ga nahra-
nili. Nogico smo mu obvezali. To
smo delali vsak dan. Kmalu si je
vrabček opomogel. Spustili smo
ga na svobodo.
Vesela sem, ker je spet na pro-
stosti in nam lahko spet prepeva.
MOJCA JERŠIČ
COŠ Solidarnost
LOKA PRI ŽUSMU
Tekmovanje klubov
OZN
Krožek OZN na Osnovni šoli
Frana Kranjca na Polulah je zelo
dejaven, kar je velika zasluga
mentorja tov. Zupana, ki je z na-
mi delal in nas vzpodbujal k na-
daljnjim uspehom, saj smo tudi v
šolskem letu 1984/85 dosegU 3.
mesto na republiškem finalu v
ŠkoQi Loki.
, Tudi v šolskem letu 1985/86
smo se pripravljali pod vod-
stvom tov. Zupana in sicer učen-
ci; Matej Stegu, Aleš Mori in Pri-
mož Kristan. Veliko je bilo odre-
kanja, saj smo poleg šole in uče-
nja hodili na seminarje in preda-
varya, izrezovali sestavke o zuna-
nje političnih dogodkih iz časo-
pisov, pri čemer smo si delo raz-
delili. Da smo veliko delali, se
vidi tudi po uspehu, saj nas je pot
do uspeha vodila preko izbirnih
tekmovanj, ki pa so bila na-
slednja:
Občinsko tekmovanje je bilo
21. decembra 1985 v Domu mla-
dine v Aškerčevi ulici v СеЏи.
Sodelovale so štiri osnovne šole.
Tekmovanje je bilo na temo: ak-
tualni politični dogodki in te-
meljni podatki OZN. Dosegli
smo 16 točk in zmagali ter se uvr-
stili v nadaljnje tekmovanje.
Regijsko tekmovanje je bilo 15.
februarja 1986 na Srednji šoli
maršala Tita v Celju, Na tekmo-
vanju je sodelovalo sedem ekip:
OŠ Tončke Čeč Lesično, OŠ s
Polzele, OŠ Gustav ŠUih in OŠ
Veljko Vlahovič, obe iz Titovega
Velenja, OŠ Ivan Kovačič Efen-
ka iz СеЏа in OŠ Frana Kranjca iz
СеЏа. Dosegli smo vseh 12 mož-
nih točk in zmagali ter se uvrstili
v nadaljnje tekmovanje. Polfinal-
no republiško tekmovanje je bilo
1. marca 1986 na Srednji šoli
maršala Tita v СеЦи. Sodelovale
so štiri osnovne šole: OŠ Tončke
Čeč Lesično, OŠ Tone Okrogar
Zagorje, OŠ z Raven na Koro-
škem in OŠ Frana Kranjca iz Ce-
lja. Dosegli smo 9 točk, 2 točki
več kot drugi in zmagali ter se
urstili na finalno tekmovanje.
Finalno tekmovanje je bilo 21.
marca 1986 v ŠkoQi Loki. Tek-
movale so štiri ekipe: OŠ Stane
Žagar Kraiy, OŠ Videm ob Ščav-
nici, OŠ Velika dolina iz Brežic
in OŠ Frana Kranjca iz Сеђа.
Za eno samo točko smo zgrešili
prvo in tako zasedli drugo mesto.
Boljši od nas so bili le učenci iz
osnovne šole Stane Žagar iz Kra-
nja. Odločitev o prvem mestu je
padla šele pri zadnjem vpra-
šanju.
PRIMOŽ KRISTAN. 8. a
OŠ Frana Krajnca
CELJE-POLULE
Sončni zahod
ZjutriO sem se zbudila vsa obsijana od
sončnih žarkov. Žgečkali so me in zvalila
sem se v hladno kad. Vsa sveža in prerojena
sem stopila v nov, čudovit poletni dan. Son-
ce je na vso moč pripekalo, zato sem se
razgaljena sončila na balkonu. Pozno popol-
dan sem se osvežila s кореЏо in kozarcem
mrzlega mleka. Nase sem nataknila m^ico
ter odšla na sprehod. Nabrala sem prekra-
sen šopek rožic in zagledala v travi mlado
srnico. Hodila sem ob reki, ko se je sonce
bližalo zatonu. S svojimi žgočimi sončnimi
žarki je Se zadnjič oblivalo planine, doline in
reke. Poslavljalo seje z dolgimi sencami kot
da nas prihodnji dan ne bo obsijalo. Rdečka-
storumena žareča krogla je počasi tonila za
planine in se odmikala mojim očem. Vzdih-
nila sem, saj je nastal mrak in z njim sem se
odpravila domov. Vedela sem, da bo sonce
naslednji dan posijalo in bom ob njem zopet
uživala v poletnih počitnicah.
SANDRA RAZBORNIK, 6.a:
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Fant, stara sablja
Moje otroštvo ni bilo z rožica-
mi postlano, kot je bilo otroštvo
marsikaterega drugega učenca.
Najvažnejše je bilo, kako si bil
močan, hiter in spreten. Največ
se spominjam viteških dvobojev,
ki so se začeli veselo, a končali s
kakšno obvezano roko. Največ
smo divjali okoli hiše z loki in
tulci puščic na hrbtu ter vsak s
svojo sabljo in ščitom v roki,
okrog cerkve, kjer smo razbili
eno od velikih oken. Prišel je du-
hovnik, pobrali smo šila in kopi-
ta po travi proti domu. Veliko-
krat smo mu zagodli, ko smo se
lovili po veliki travi ter rabutali
jabolka, jih ciljali s puščicami na
drevo in pri tem uživali.
Imeli smo tudi dvoje sovražrii-
kov na Štajnhofu ter na Tičnici.
Bilo nas je pet, nasprotnikov pa
cela garda, toda nismo obupali.
Vztrajno smo se lovili do mraka
in do zadnje puščice. Imeli smo
dobra in lepa imena, ki se jih še
sedaj spominjam: jaz sem bil Za-
gor, moj brat je bil Robin Hood
mlajši, prijatelj Boštjan pa Robin
Hood starejši, prijateljica Natali-
ja, ki je bila zaljubljena v brata, je
bila Črna vrana in njen sestrič
Rok Rdeča puščica. Vsakdo se
nas je bal, posebno pa mene Za-
gorja, gotovo zaradi imena.
Moje otroštvo je bilo viteško,
indijansko in lepo. Če bi mogel,
bi se še enkrat vrnil v ta čas vite-
zov mojega otroštva. Jaz sem bil
zaljubljen v sabljo, ščit in lok, ki
jih še sedaj hranim v spomin na
otroštvo.
EDVIN SKOK, 8. a
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Pomagal sem
Pri dediju opravljam veliko del..
Nakrmiti moram živino, napravi,
ti drva in zakuriti.
Najlepši dan sem preživel na
kolinah pri dediju. V soboto smo
šli k njemu. Tam smo ustrelili
dva prašiča. Pomagal sem od-
straniti dlake s prašiča. Potem
sem nosil meso v sklede in brisal
kri s prašiča.
Zvečer smo delali »kašnate«
klobase. Jaz sem iskal tanka čre-
va in jih d^al teti Dragici. Dolgo
smo bedeli, ker smo delali še me-
sene klobase. Ko smo jih naredi-
li, smo šli v hišo in smo jedli. Ko
smo se najedli, smo šli varit klo-
base. Jaz sem klobase mešal in
jih gledal. To je bila zelo lepa
sobota.
SAŠA MARINKO, 4. b
OŠ ZREČE
Pomagala sem
v soboto smo se odločili, da
bomo prepleskali klet.
Očka je pripravil barvo in stric
Ivan mu je pomagal. Mamica pa
je čistila kuhinjo. Očka, jaz in
stric Ivan smo začeli nositi zabo-
je jabolk in krompirja ter drugo
ozimnico v nasprotno sobo. Bilo
je naporno, zato smo bili potni.
Ko smo vse znosili, smo začeli
pometati, kajti tla so morala biti
čista. Vso klet smo trikrat preple-
skali in vsi smo bili beli od barve.
Ko smo končali smo dobili ve-
čerjo, nato smo se skopali. Hitro
sem zaspala, k^ti za menoj je bil
naporen dan.
SAŠA KOŠEC, 3. C
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Atklna zanka
ČEVELJ, SPAK
če prvi zgorrxji besedi odvzameš tri črke, drugi pa eno,
boš iz preostanka črk lahko zložil priimek znanega sloven-
skega pesnika. Katerega?
Odgovor napiši na dopisnico, potem pa preberi kakšno
njegovo pesem. Dopisnico pošlji na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Za žreb bomo upoštevali
vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do torka, 15. aprila
1986.
Zakaj sta marec in februar v neprestopnih letih enaka?
Zato ker ima februar 28 dni, kar je štirikrat po sedem - to
je natanko štiri tedne. Torej se prvi dan v marcu začne
natanko na isti dan kot februar.
Nagrado dobi: LUCIJA ŠOLINC, Zadobrova 118, ŠkoQa
vas.
Trgovska delovna organizacija
»SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC
vabi k sodelovanju
Šoferja
Pogoj: končana osnovnošolska obveznost in vozni-
ški izpit B in C kategorije ter 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15. dneh na naslov: TDO »SA-
VINJSKI MAGAZIN« ŽALEC, Šlandrov trg 35.
Komisija za delovna razmerja objavlja za sezono
1986 (določen čas) naslednja
prosta dela in naloge
1.	vodenje samostojne gostinske enote
1	delavec
- okrepčevalnice »GAJ« Mozirje
Pogoji:
-	srednja strokovna izobrazba gostinske smeri
-	1 leto delovnih izkušenj oz. uspešno opravljen
pripravniški izpit
-	aktivno znanje enega svetovnega jezika
2.	natakar
2	delavca
Pogoji:
-	uspešno končana poklicna šola za natakarje ali
VIP strežba (IV. stopnja strokovne izobrazbe)
-	6 mesecev delovnih izkušenj oz. uspešno oprav-
ljen pripravniški izpit
3.	kuhar
2 delavca
Pogoji:
-	uspešno končana poklicna šola za kuharje ali VIP
kuhar (IV. stopnja strokovne izobrazbe)
-	6 mesecev delovnih izkušenj oziroma uspešno
opravljen pripravniški izpit
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v roku 8 dni od dneva objave oglasa na naslov:
SOZD MERX, GP »TURIST« Nazarje, Nazarje 2,
63331 Nazarje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po
preteku roka za prijavo.
^fl. april 1986
novi tednik - stran 15
NOČNE
CVETKE
t Zdenko K. iz Žalca je
vlomil v samopostrežno tr-
govino na Polulah. Bil je
lačen, zato si je izbral klo-
baso in žemljo. A Zdenko
ta večer res ni imel sreče; ni
§e trikrat ugriznilv žemljo,
j{0 so že prihiteli miličniki
in ga prijeli.
•	Bil je že precej pijan, ko
je 56-letni Lojze J. prikolo-
vratil na postajo milice v
Celju. Veijetno je miličnike
zamenjal s taksisti, zakaj
vztrajno je zahteval, da ga
odpeljejo domov. Ko je vi-
del, da z vožnjo ne bo nič,
se je razburil in napadel
varnostnika. Tudi ta izbruh
jeze še ni bil dovolj, da bi
ga miličniki odpeljali do-
mov, pač pa je bil zadosten
razlog, da je Lojze prespal
kar na postaji milice v pro-
storih za treznerxje.
•	V ponedeljek zvečer so
komunalci odpeljali zna-
menitega celjskega Spla-
varja. Kaže, da se je Spla-
var kar priljubil Celjanom,
saj je veUko ljudi telefoni-
ralo miličnikom. Ti so jih
pomirili, da se bo Splavar
kmalu spet vmil na svoje
mesto.
•	Luka Š. je zaspal pred
poslopjem РТГ. Luka je
imel tudi tokrat srečo: našli
so ga miličniki in mu pri-
skrbeli bolj udobno preno-
čišče v prostorih za trez-
nerxje.
Letos množična telcmovanjsi
Večino nagrad za najboljše v občinskem tekmovanju '-Kaj veš
o prometU'' v Celju Je prispeval AMD šlander
Tudi letošnja izbirna tek-
movanja v celjskih osnov-
nih šolah v poznavanju pro-
metnih predpisov in vožnji
s kolesom so bila tako mno-
žična kot prejšnja leta. Naj-
boljši pionirji pa bodo jutri,
to je v petek, 11. aprila, na-
stopili na občinskem tek-
movanju, ki bo na osnovni
šoli Franja Vrunča ob 14.
uri.
Medtem, ko bodo ml£yši
pionirji tekmovali le v spret-
nostni vožnji na poligonu
(poleg tekmovanja v znanju
cestno-prometnih predpi-
sov, seveda) ocenjevali tudi
vožnjo na prometnih površi-
nah. Najboljši se bo udeležil
republiškega prvenstva.
Poleg celjskega sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu, ki je organiza-
tor tekmovanju, ima letos
pomembno vlogo tudi AMD
Slander Celje, ki praznuje
40-letnico. Tako bodo na šoli
Franja Vrunča organizirali
razpravo, vrteli film o moto-
športu in nagradili najboljše-
ga tekmovalca. AMD Šlan-
der je tudi nagradil najboljše
na medrazrednih tekmova-
rxjih, prispeval pa bo tudi na-
grade za najboljše učence, ki
so sodelovali v razpisu za
najboljši spis in risbo na te-
mo promet.
Tekmovanje srednješol-
skih ekip bo prihodnji teden
v torek, 15. aprila, ob 15. uri
na sred^i šoli Borisa Kidri-
ča v Celju. Srednješolci bodo
tekmovali s kolesi z motor-
jem, zmagovalec pa bo tudi
nastopil na repubhškem pr-
venstvu.	S. ŠROT
Več nasilnilfov pred sodnilii
Organi za notranje zadeve
na celjskem območju so la-
ni prijavili javnemu tožilcu
48 nasilnikov (12 več kot le-
to poprej). Vendar pa ta po-
rast v glavnem ne gre na
rovaš razmaha nasilništva,
ampak bolj strogega obrav-
navanja storilcev.
Tudi sicer organi za notra-
nje zadeve ugotavljajo, da je
bilo lani nekaj več kršitev
javnega reda in mira, vendar
je v večini primerov šlo za
manjše prekrške. Tako pred-
stavlja prepiranje in kričanje
kar 65 odstotkov vseh prelo--
škov zoper javni red in mir,
medtem ko je bilo pretepov
le 12 odstotkov in 7 odstot-
kov omalovaževanja uradnih
oseb. Prav ti prekrški pa zad-
nja leta bolj naraščajo, kar
kaže na to, da je med drugim
tudi delo mihčnikov vse
težje.
Sicer pa organi za notrarye
zadeve ugotavljajo, da vse
bolj naraščajo kršitve v za-
sebnih prostorih. V glavnem
gre za družinske prepire,
vendar pa je v teh primerih
kasneje pred sodnikom za
prekrške otežkočeno doka-
zovanje in se večina postop-
kov ne izpelje do konca. Več-
krat so tudi mihčniki brez
nioči, če pa so ogroženi otro-
ci, o tem obvestijo skrbstve-
ne organe.
Lani je bilo zabeleženih
manj prekrškov v gostilnah,
kar je precej razveseljivo in
priča o tem, da se tudi go-
stinci bolj držijo predpisov
in ne točijo alkohola vinje-
nim osebam, po mnenju mi-
ličnikov pa pomagajo tudi
preventivni razgovori s sto-
rilci, ki so prvič naredili pre-
kršek zoper javni red in mir.
S. ŠROT
Pajek tudi v Celju
v Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih mestih pajki
pridno odvažajo nepravilno parkirana vozila, vse pa kaže,
da bo takšno vozilo kmalu dobilo tudi Celje.
Občina in samoupravna komunalna skupnost bosta finan-
cirali preureditev vozila ZŠAM Celjé (približno 8 milijonov
dina^ev), ki bo tudi prevzel odvažanje vozil. Nepravilno
parkirana vozila bodo odvažali na novozgrajeni avtoport ob
Kidričevi cesti, ki je ograjen. Lastniki pa bodo lahko vozilo
dobili nazaj pri čuvaju parkirišča - seveda potem, ko bodo
plačali odvoz.
S.Š.
»Bomba« zmotila pouk
Neslana šala, ko je neznanec sporočil na srednjo
tehniško šolo, da so v njihovih prostorih podtaknili
eksploziv, je v ponedeljek dopoldne za nekaj časa
prekinila pouk.
Čeprav je bila majhna verjetnost, da bi kdo res pod-
taknil eksploziv v učilnicah, so učitelji pravilno reagi-
rali in takoj izpraznih prostore ter poklicali delavce
UNZ. Po pregledu prostorov se je izkazalo, da je bilo
sporočilo lažno, zato so lahko nadaljevali s poukom.
S. Š.
PROMETNE
NESREČE
Nesreča v
semaforiziranem
križišču
Po Dečkovi cesti v Celju je iz
smeri Čopove do križišča s Kers-
nikovo ulico pripeljal voznik
osebnega avtomobila IVAN RO-
GAR, 33, iz Zagreba in v križišče
zapeljal, ko je utripala rumena
luč. Po Kersnikovi ulici pa je ta-
krat iz smeri središča mesta pri-
peljal s kolesom na pomožni mo-
tor DRAGO JOŠT. 40, iz Celja,
tako da sta bila oba istočasno v
križišču. Čeprav sta se izogibala,
je kljub temu prišlo do trčenja,
pri čemer se je Jošt ob padcu
huje ranil.
Nenadno zaviianje v
levo
Na lokalni cesti v Zg. Grušov-
Uah je voznik osebnega avtomo-
bUa FRANC JELEN, 23, iz Polze-
le dohitel voznika kolesa na po-
možni motor JAKOBA ŠTOR-
MANA, 60, iz Šempetra. Ko je
Jelen že prehiteval kolesarja, pa
je le-ta nenadoma zavil v levo,
tako da sta se oplazila in da je
Štorman padel ter se poško-
doval.
Motorist zapeljal s
ceste
z neregistriranim motorjem se
je peljal iz Ljubnega proti Lučam
22-letni ALEKSANDER LEKIČ
iz Celja, v кгдји Strmec je zaradi
neprimerne hitrosti v blagem
desnem ovinku zapeljal v desno
s ceste in trčil ob kamnito škar-
po. Lekič in 18-letna sopotnica
sta padla in se oba huje ranila.
Pojasnili
v prejšnji številki našega
časopisa smo na tej strani po-
ročali o dveh grabežih v ban-
kah, nismo pa napisali, kje
sta bila ta grabeža, ker prei-
skava še ni končana. V naše
uredništvo so se oglasili priza-
deti bančniki, ki nim^o nič s
tema kaznivima dejćmjema, za-
to tokrat navajamo nekoliko
bolj podrobne podatke, imena
storilcev pa bomo objavili, ko
bodo končali preiskavi.
En grabež so kriminalisti od-
krili v celjski Jugobanki, dru-
gega, ki je bolj zanimiv, saj gre
za računalniško krajo, kar je
pri nas še redkost, pa so milič-
niki odkrili v Ljub^anski ban-
ki v Titovem Velenju. V obeh
primerih gre za precejšnje
zneske.
Za pojasnilo je prosil tudi
Edi Koštomaj. V prispevku
»Kradli barvne kovine« smo
namreč navedli tudi njegovo
ime. Ker je več Edijev Košto-
majev, zato o osumljencu na-
vajamo bolj podrobne podat-
ke. Edi Koštomaj, ki naj bi kra-
del barvne kovine, je star 25 let
in stanuje v Celju, Cankarjeva
uUca 13.
S.Š
Padla ie z balkona
KARLA SKALIČ, 31, iz Kasaz
je šla k očetu v Latkovo vas in
med drugim umivala tudi okna
na novem prizidku hiše. Bila je
na balkonu, ki še ni dograjen -
bolkon je še brez ogr^e - in ne-
rodno stopUa ter padla 3 metre
globoko na betonska tla. Skaliče-
va se je pri padcu huje ranila.
Nesreča na
nogometnem igrišču
Na igrišču TVD Partizana na
Polzeli je bil v nedeljo tumir v
malem nogometu, na katerem so
se pomeriG mladinci iz okoliških
krajevnih skupnosti. Ko sta se na
sredi igrišča ekipi iz Brega in
Polzele pozdravljali, je bil pri go-
lu 19-letni vratar IZIDOR KU-
HAR iz Polzele. Obešal se je na
gol, ki pa se je prevrnil. Kuhar je
nerodno padel na hrbet, nanj pa
še težak gol. Hudo ranjenega so
odpeljali v celjsko bolnišnico,
kjer pa je že kmalu po prevozu
umrl.
DO FOTOLIK CELJE
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela
in naloge
1.	Skladiščnega delavca
Pogoj: končana poklicna trgovska šola, vozniški iz-
pit B kategorije
2.	Delavca za pomožna fotografska
opravila
Pogoj: končana osemletka, poskusno delo 2 meseca
3.	Tiskarja za tisk s ploskve
Pogoj: končana poklicna grafična šola, poskusno
delo 3 mesece
4.	Tiskar za tisk z izbokline
Pogoj: končana poklicna grafična šola, poskusno
delo 3 mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen delov-
ni čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
FOTOLIK Celje, Muzejski trg 8,
Komisija za delovna razmerja.
Delavci TOZD OBRTNA DELA,
OBNOVE CELJE
vabimo k sodelovanju naslednje profile kadrov:
-	več kamnosekov
IV. stopnje zahtevnosti
-	več slikopleskarjev
IV. stopnje zahtevnosti
-	delavce
ki so se pripravljeni priučiti za parketarska dela
-	in delavce
ki so pripravljeni delati enostavnejša dela v obratu
kamnoseštva in pečarstva.
Vse,"ki jih zanimajo zgoraj navedena dela, prosimo,
da se oglasijo na razgovor v kadrovsko službo - GOP
»OBNOVA« Celje, Lava 11/1.
Komisija za delovna razmerja TOZD Preskrba
objavlja prosta dela in naloge
voznika viličarja
1 delavec
Pogoji:
-	končana osnovna šola
-	izpit za vožnjo viličarja
-	12 mesecev delovnih izkušenj pri podobnih delih
in nalogah
manipulativna dela
6 delavcev
Pogoji: - končana osnovna šola
Delovno razmerje na objavljenih delih in nalogah
sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som in 1-mesečnim poizkusnim delom.
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev poslati v 8. dneh po objavi kadrovsko sploš-
ni službi DO Blagovni enter, Ul. 29. novembra 16,
Celje.
O odločitvi bomo prijavljene kandidate obvestili v 30.
dneh po opravljeni izbiri.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Končana so tekmovanja v
slovenski košarkarski ligi.
Pri moških je celjska Libela
zasedla tretje, Comet iz Slo-
venskih Konjic pa osmo me-
sto. V ženski republiški ligi si
je celjska Metka v zadnji tek-
mi zagotovila obstanek ter za-
sedla predzadnje, deveto
mesto.
SKL moški: igra košarkarjev
Libele in ljubljanskega Slova-
na je upravičila napovedi o
derbiju, o tekmi, ki sicer o ni-
čemer ni odločila, a je vendarle
še kako pokazala močno rival-
stvo med tema kluboma.
Celjani so zaigrali odlično.
Večino prvega dela so vodili, v
7. minuti so ušli za osem točk,
vendar so polčas vseeno izgu-
bili (48:49). Na začetku druge-
ga dela so gostje povedli ža šti-
ri točke, potem pa so Medved,
ki je šele vstopil v igro. Gole,
Govc in Pipan popolnoma
spreobrnili rezultat v prid Li-
beh. Pri rezultatu 86:78 pa so
gostje zaigrali kvalitetno širo-
ko consko obrambo in pred-
nost domačih se je začela topi-
ti. Vseeno so Celjani v drama-
tičnem zaključku brez Golea
in Govca uspeli premagati od-
lične goste 107:105, ki pa se bo-
do morali za uspešno nastopa-
nje v višjem rangu tekmovanja
vsekakor okrepiti.
V celjski vrsti sta borbenost
in kvalitetna igra odlikovala
prav vse, ki so vstopili v igro,
izstopali pa so Zoran Gole,
Aleš Pipan in Sašo Govc.
Dodajmo, da je bilo sojenje
slabo, saj so čezenj prigovarjali
košarkarji obeh ekip.
Libela je tako končala ligo
na 3. mestu za Slovanom in
Nanosom. Napovedi na začet-
ku prvenstva so bile v klubu
samem bolj optimistične, ne-
kateri so ciljali tudi na prvo
mesto. Vzrokov za neuresni-
čen cilj je več, najbrž paje le-ta
bil načrtovan dokaj nerealno,
predvsem zaradi sestave ekipe
same, v kateri je nekaj vrhun-
skih igralcev, a so ostali pre-
šibki.
Košarkarji Cometa iz Slo-
venskih Konjic so v zadnjem
srečanju premagali Koper
110:91 (44:43).
»V poprečni tekmi«, navaja
Stane Zule, »so igralci obeh
ekip dosegli kar 21 trojk. Do-
mači igralec Stojan Šmid, ki je
na tej tekmi dosegel 47 točk,
pa je po statistiki, ki smo jo
vodili, tudi najboljši strelec И-
ge s 745 koši.«
Comet je prvenstvo končal
na solidnem osmem mestu,
potem koje na domačem igriš-
ču skoraj premagal Slovana,
»skalp« pa odvzel drugo in
tretjeuvrščenemu.
SKL-ženske: košarkarice
Metke so si v zadnji tekmi v
Celju proti novogoriškemu Sa-
lonitu zagotovile obstanek v И-
gi, potem ko so direktnega
konkurenta visoko premagale
81:58 (42:32). Mlade domače
igralke so že od začetka poved-
le in vodstva po dobri igri se-
veda niso izpustile. Najboljša
igralka srečanja je bila Metki-
na košarkarica Simona Jurše,
ki je kar šestkrat zadela za tri
točke in dosegla 26 košev. Za-
ostalo tekmo ž ljubljansko Ili-
rijo, ki je prvak lige, je Metka
odigrala v sredo v СеЦи in iz-
gubila 61:69 (32:46). Na tej tek-
mi sta največ košev dosegli
Jurše 20 in Turnšek 18.
Območna liga, play-off: v
povratni tekmi seje Šentjur na
domačem igrišču oddolžil Ko-
vinarju za poraz v Celju in ga.
premagal 111:108. Prvi polčas
ni kazal takšne rezultatske ize-
načenosti, saj so domači že vo-
dili za 26 točk, v drugem delu
pa se je odnos moči na igrišču
popolnoma spreobrnil gostom
v prid. Kar je domačim uspelo
v prvem delu, to je v drugem
gostom, ki so po učinkoviti igri
Benčana, ki je dosegel 47 ko-
šev, skoraj ogrozili visoko
prednost Šentjurja. Za Šentjur
so bili uspešni: Martič 5, Božič
5, Škoijanc 35, Zorko 14, Ku-
kovičič 2, Polutnik 20 in Pre-
zelj 30, za Kovinar pa: Benčan
47, Jošt 9, Lamut 12, Šlatau 15,
Planko 8 in Bokšan 10. Šentjur
bo v soboto ob 17. gostil Roga-
ško, Kovinar pa v Celju v sredo
ob 19.30 vodeče Zagorje.
DEAN SUSTER
Cilj, obstanelf v ligi, dosežen
Košarkarice Metke v sezoni
85/86 niso blestele, so pa izpol-
nile zastavljen cilj. Članice so
obstale v republiški ligi, kakor
je bilo načrtovano, medtem ko
so mlajše kategorije zaigrale
nad pričakovanji. Tako je mla-
dins.ka vrsta dosegla drugo
mesto v Sloveniji, pionirke pa
so se po polfinalnih bojih, ki so
bili v Murski Soboti, z zmaga-
ma nad selekcijama Pomuija
in Šaleške, uvrstile v finale, ki
bo v Mariboru v soboto, 12.
aprila.
Sezono je ocenil trener vseh
štirih ženskih selekcij v klubu,
23-letni Aleš Antauer.
»Cilj članske vrste je že od
začetka lige bil obstanek v ligi,
kajti starejše igralke so prene-
hale igrati, tako da je temelj
ekipe bil v bistvu zgrajen iz
igralk kadetske vrste, treh
mladink in ene članice. Večino
tekem letos je redno igralo pet
pionirk. Uspeh ekipe bi seveda
bil večji, če bi bilo več volje do
treninga, kajti le-ta je v repu-
bliški hgi že potrebna.«
Bivšega igralca Libele in
sodnika republiškega ranga
sem poprašal, kako bo v na-
slednji sezoni. »Potrebujemo
vsaj še eno kvalitetno krilno
igralko. Letos smo bili za več
zmag še premladi, naslednje
leto pa v mladosti ne bom več
smel iskati izgovora. Zato bo-
mo poskusili organizirati čim-
več prijateljskih tekem, na ka-
terih bomo pridobivali izkuš-
rye in turnir. Po dveh letih pa
si bomo morali privoščiti pri-
prave pred sezono«. »Moja naj-
večja želja je, da dobimo do-
brega pokrovitelja, ker v letoš-
rxji sezoni od Metke nismo do-
bili skoraj ničesiir. Samo tako
bomo lahko uspeli, seveda ob
trdem delu in ob večjem po-
udarku na ženski košarki v
klubu samem, kjer je še vedno
potisnjena v kot tako kot mno-
gokje drugod. Pri svojem delu
pa bi za voderye štirih selekcij
nujno potreboval pomočnika.«
DEAN ŠUSTER
Na sliki mladinke Metke: spodaj z leve - Ranogajec, Čretnik,
Polutnik, Jurše Polanec in Podgoršek. Stojijo: Počivalšek,
Tumšek, Žumer, Krolo, Kovačič, Jurak in trener Antauer.
Štiri medalje za dvigalce uteži
Sekcija za dvigarye uteži pri Partizan Celje mesto je bil
organizator republiškega prvenstva za starejše mladince, kjer
nastopilo 28 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov, med t^jii,
tudi štirje Celjani, vsi pa so osvojili medalje - tri zlate in brort
sto. Zmagali so: v kategoriji do 52 kg Samir Džafič, ki je
olimpijskem biatlonu dvignil 115 kg, do 82,5 kg Marko Urania
290 kg in Adi Kundih do 100 kg, ki je postavil dva slovensl
mladinska rekorda v svoji kategoriji - v potegu 115 kg in sunk
145 kg. Tretje mesto je v kategoriji do 82,5 kg osvojil še Davi
Škodnik s 180 kg.
20. aprila bo članska ekipa dviganje uteži pri Partizan Cel
mesto nastopila v 2. kolu zvezne lige v Kokicu, kjer se 1
srečala z domačim Igmanom in Slavonijo iz Osijeka. Po besedi
trenerja in še vedno tudi aktivnega dvigalca uteži Jožeta Ur®
karja tokrat Celjani pričakujejo več kot na startu.
Na sliki stojijo od leve: Jože Urankar, Janez Podrgajs, Ai
Kundih (nov mladinski republiški rekorder), Jani Gašperlin
Marko Urankar (kandidat za olimpiado v Seulu), spredaj Aik
Skalar, Branko Savič in Samin Džafič.
Rolfometne vesti
II. zvezna moška liga: roko-
metaši so v borbi za obstanek v
tej ligi dosegli pomembno
zmago, ko so doma tesno pre-
magali neugodni Zamet 18:17.
Na lestvici so šesti, 12. aprila
pa gostujejo v Puli pri Istratu-
ristu, ki je četrti
II. zvezna ženska liga: Ve-
leročemke so doživele nov po-
raz v Labinu z Rudarjem 26:18,
na lestvici so devete, v 16. kolu
v soboto pa bodo igrale v do-
mači Rdeči dvorani s sedmo
uvrščenim akademcem.
Republiška moška liga: Šo-
štar\j je doma premagal Ponik-
ve 27:18, Minerva pa v Žalcu
izgubila s Prulami 14:16. Zara-
di poraza Ajdovščine je vod-
stvo znova prevzel Šoštary, Mi-
nerva paje po tednu dni znova
zdrknila na zadrge mesto z ma-
lo upanja, da se ga do konca
prvenstva s takšno igro otrese.
Škoda za klub, ki je še pred leti
bil med najuspešnejšimi v Slo-
veniji. 15. kolo v soboto: Mi-
nerva - Astra Jadran in lUV
Usnjar - Šoštanj.
ŽOGA JE OIOIOGLA
Republiška liga: vse kaže, da so nogometaši Ingrad
Kladivarja dobro pripravljeni za spomladanski del
nastopa v republiški ligi, kjer želijo osvojiti čimveč točk in
ostati v njej. Najprej so iztržili točko v Trbovljah proti
drugouvrščenemu Rudarju, zdaj pa še dve na domačem
igrišču proti mariborskemu Železnič^u z 2:0. Strelca sta
bila B. Beve in Kokotec. Razveseljivo je, daje pri tej zmagi
Ingrad Kladivar pokazal tudi odlično igro, ki pod novim
vodstvom trenerja Mladenoviča iz Ljubljane mnogo obeta.
Velenjski Rudar paje doživel pravo katastrofo v Mariboru,
ko je izgubil s Kovinarjem 4:0. Na lestvici je sedmi (v
prihodnjem kolu igra z Muro iz Murske Sobote, kije peta,
Kladivar je deseti, v 14. kolu pa gostuje v Domžalah.
Vzhodna nogometna liga: začeh so s pomladanskim
delom prvenstva, derbi pa je bil med vodilnima ekipama
Partizanom in Elkrojem iz Mozirja v Slovenj gradcu. Sre-
čanje se je ugodno končalo za Elkroj (1:1), ki je tako s
prednostjo dveh točk obdržal vodilno mesto. Dravirya je v
Slovenskih Konjicah izgubila z Nafto 1:2, Šmartno je
doma premagalo Proletarca 1:0, Steklar paje novo sezono
začel z neodločenim rezultatom 0:0 z Dravo. Vodi Elkroj,
Šmartno je tretje, Dravinja četrta in Steklar deseti. Prihod-
rùe kolo: Proletarec - STEKLAR, mali derbi ELKROJ-
- DRAVINJA in Nafta - ŠMARTNO!
Končano je tekmovanje v zimski ligi mali nogomet
Celje, kjer je nastopilo 12 ekip, zmagali pa so s štirimi
točkami prednosti Skavti, sledijo Penal, Zvezdaš, Ašker-
čeva, Aero, Klateži, Gaberje 50, Kovinotehna, Izletnik,
Železar, Grofija in IGM.
Medobčinska nogometna liga Celje 11. kolo: Partizan
Žalec - Papirničar Radeče 5:0, Kovinar Štore - Gomilsko
7:1, Orlica Podsreda - Rudar Senovo 1:1, Opekar Ljubeč-
na- Olimp Celje 5:4, Odred Kozje - Vransko 2:1 in Ponik-
va - Šmarje 1:0. V soboto, 12. aprila bodo v 12. kolu igrali:
Papirničar - Ponikva, Šmarje 7 Odred, Vransko - Opekar,
Rudar - Kovinar, Gomilsko - Žalec (vse tekme ob 17. uri)
in Olimp-Orlica ob 17.30. uri.
V soboto, 12. aprila se bosta začeli tudi kadetska liga
pomladanski del 6. kolo: Usnjar Šoštanj - Elkroj Mozirje,
Žalec - Šmartno in Kladivar - Rudar T. Velenje te pionir-
,ska liga 8. kolo: Papirničar - Žalec, Kladivar - Kovinar,
Olimp - Šmartno, Usnjar - Rudar T. Velenje.
1. kolo za pokal maršala Tita 1. skupina: Orlica prosta,
Kladivar - Rudar Senovo 5:0, Odred - Šmarje 1:0 in Kovi-
nar-Ponikva 3:0 ter 2. skupina Papirničar - Garnizija
Celje 2:1, Olimp-Opekar 0:3, Žalec - Gomilsko 2:1 in
Vransko - Sodniki 2:3.
Občinska liga mali nogomet Šentjur B liga: t>o 15. kolu
vodi Aero Loka, sledijo SD Cevarna, Jakob, Vrbno, Mara-
tonik, Juventus, Primož, Tratna, Šentjur, Eregas, Trim
team. Začetniki in Podgrad. A liga po 11. kolu: vodi ekipa
Dramlje A, sledijo Generacija, Blagovna, Prijatelji,
Cosmos, Panterji, Veterani, Stopče, Magnum in Ponikva.
NA KRATKO
Pomembna zmaga
KK Celie
KegIjači Celja so v boju za ob-
stanek v republiški ligi dosegli
v domačem Golovcu pomembne
zmago, ko so premagali Rudarja
iz Trbovelj prepričljivo
5266:4903. Znova je bil odličen
Urh 922 kegljev. Celjani so med
osmimi ekipami šesti, v prihod-
ryem kolu pa gostujejo pri Kon-
struktorju v Mariboru, ki je me-
sto pred rgim.
V	ženski ligi je prva ekipa СеЏа
premagala SCT Izubijana in brez
poraza premočno vodi. Druga
ekipa СеЦа je na predzadnjem
mestu in je srečanje odigrala v
torek. V 14. kolu gostuje Celje II
v Kamniku, Celje I pa v Maribo-
ru pri Konstruktorju.
2. liga SRS moški vzhod: Fuži-
nar - Tekstilna Prebold
5074:4798, Proletarec - Hmezad
Žalec 5152:5187. Hmezad je osvo-
jil tretje mesto, medtem ko je
Tekstilna izpadla iz lige.
2. liga SRS ženske vzhod:
Hmezad Žalec je osvojU tretje
mesto.
GImnastilca v
Slovensidh Koniicah
V	Slovenskih Konjicah so pri-
pravili množično tekmovanje
osnovnih šol v gimnastiki. Tek-
movanje je bilo v telovadnici os-
novne šole Dušan Jereb po zaslu-
gi ravnatelja in dolgoletnega
gimnastičnega delavca Franja Ti-
ča. Rezultati deklice ekipno ŠŠD
Dravinja, ŠŠD Rogl^ ŠSD 12. fe-
bruar in ŠŠD Ljubo Sercer, posa-
mezno pa so tri deklice osvojUe
prvo mesto z enakim številom
točk 37,9 - Nadja Ružički in Va-
lentina Smolnikar (obe ŠŠD Dra-
vinja) ter Simona Kranča (ŠŠD
Rogla), dečki ekipno ŠŠD Dravi-
nja, ŠŠD Ljubo Sercer, ŠŠD 12.
februar in ŠŠD Rogla, posamez-
niki Robi Kene, Boš^an Toma-
žin in Matija Kene (vsi ŠŠD Dra-
vinja).
METOD TREBIČNIK
Za poicai
partizansicih
Oobroveii
Smučarski klub Braslovče -
Andraž je pod pokroviteljstvom
krajevne organizacije ZZB NOV
Braslovče pripravil na 10 in 25-
metrski skakalnici tekmovanje
za pokal partizanskih Dobro-
velj, kjer je sodelovalo kar 91
skakalcev iz sedmih slovenskih
klubov. Rezultati pionirji C: Za-
gemik, Krivograd (oba Fužinar
Ravne), Podkrižnik (Braslovče -
Andraž), pionirji B: Rednjak
(T. Velenje), Lipovšek (Partizan
Lopata), Kanduti (T. Velenje), pi-
onirji A: Krebl (Mislinja), Oblak,
Zagožen (oba B-A), starejši pi-
onirji: Debelak (B-A), Rednjak
(T. Velenje), Bučar (Partizan Lo-
pata), mlajši mladinci: Ojsteršek
(^A). Vetrih (Mis^a), Ferk
(Šmartno na Pohorju), starejši
mladinci: Kugler (B-A), Pogo-
revc (Mislirija), člani; Jager
^A), Pungertnik (Mislinja),
Štorek (Partizan Lopata), vetera-
ni: Navršnik (Mislinja), Cepelnik
in Škoflek (oba T. Velenje).
Prehodni pokal so osvojili do-
mačini Braslovče - Andraž 982,8
točke, sledijo pa Mislinja, Titovo
Velenje, Fužinar Ravne na Koro-
škem, Šmartno na Pohorju, Par-
tizan Lopata in Toper Celje.
Istočasno je bilo tudi občinsko
prvenstvo Žalca v smučarskih
skokih, kjer so po posameznih
kategorijah zmagali med pionirji
C Marko Podkrižnik, B Jure Jer-
man, A Robi Oblak, st. pionirji
Sergej Debelak, ml. mladinci Sil-
vo Ojsteršek, st. mladinci Joško
Kugler in člani Jani Jager, vsi
Braslovče. NastopUo je 28 ska-
kalcev, žal pa ne državni repre-
zentant Jože Verdev in Janko
Mogel, ki je bil na izbirnih tek-
mah v Planici, kjer se je uvrstil v
perspektivno selekcijo.
Kolesaril Merxa
startall v novo
sezono
Na eiklokrosu okoli Lokrovca
je nastopilo 26 kolesarjev celj-
skega KK Merx. Rezultati pi-
onirji C Jure Gajšek, B Grega Lo-
trič, Grega Pungaršek, Aleš Cer-
nigoj, A Jure Vodeb, Tomaž Štor,
Andrej Marčen, ml. mladinci
Sandi Šmerc, st. mladinci Drago
Kitak, člani Iztok Melanšek, ve-
terani Rudi Škapin in rekreativci
Bojan Demšar. Ciklokros je
kombinacija vožnje s kolesom in
teka ob kolesu ali z njim na rami.
Najboljša rezultata sta dosegla
Jure Vodeb in Iztok Melanšek.
Uspeh Gorinšicove in
Malea
Ob 30 letnici obstoja je SD Bo-
ris Kidrič - Stavbar v Mariboru
pripravila tekmovanje v stre-
ljanju z zračno puško, kjer je
nastopilo 26 ekip iz Slovenije
ter Doboja v BIH. Zmagali so
domačini z enakim številom kro-
gov 828 kot drugouvrščeni Kovi-
nar Štore (I. Kočevar 272, V. Deč-
man 275, B. Malee 281 in n^bolj-
ši posameznik), Celjani so bili pe-
ti (E. Seršen 273, T. Jager 273, Jo-
že Jerman 274), SD Unior Zreče
pa sedma (D. Repnik 262, Z. Vo-
ler 273, B. Gorinšek 280 in druga
najboljša med posamezniki).
TJ
Ovoboi v borilnih
veščinah
Društvo za borilne veščine
S. Šlander je pripravilo 6. med-
narodni dvoboj med TV Schief-
bahn iz ZR Nemčije in svojim
klubom. Zmagali so gostje
4,5:2,5. Za СеЦапе so nastopil
Stojan Ilič, Ivan Videč, Drag
Džurič, Brane Čretnik, Željk
Dragosavac, Joži Kalšek in Ai
drej Kovačič. Zmagala sta Ai
drej Kovačič in Željko Dragos
vac, neodločeno pa se je boi
Brane Čretnik.
Zmaga Franca Pešci
Ob prazniku delavcev železi
čarjev je bil v Celju šahovsi
tumir, kjer je nastopilo 40 šat
stov. Zmagal je Franci Peš«
Na ženskem turnirju pa so bil
najbo^še Bojana Zorko in Sua
na Urisek, obe ŠK Žalec, Danii
Pungeršek in Jasna Alaber, ob
ŠK Celje itd.
Uspeh Mariana
Črepana
član šahovskega kluba Žak
Marjan Črepan je dosegel ve
jetno doslej svoj največji me
narodni uspeh, ko je zmagal 1
kvalifíkacijskem mednaro
nem turnirju v Vmjački bai
med 140 šahisti iz Jugoslavi)
Romunije in Bolgarije (sodë
vali so trije mednarodni mojsti
12 mojstrov FIDE, 70 mojstrsk
kandidatov itd.).
Osvojil je 9 točk ob sedm
zmagah in štirih remijih. S
zmago se je uvrstil na močen á
bovški tumir v Vrnjački ban
kjer se bo pomeril z mnogii
najboljšimi šahisti sveta.
JOŽE GROBELNl
Invalidi kegliall v
Soštaniu
Na štiristeznem kegljišču te
moelektrame Šoštanj je bilo r
gijsko izbirno tekmovanje za K
publiško prvenstvo v kegljanj
za invalide, kjer so nastopi
tekmovalci Laškega, Žale
T. Velenja in Šoštra, iz nez»
nih vzrokov pa nihče iz Celj
Zmagal je Golob iz društva inv
lidov T. Velenje pred Zvonkoj
Škobemetom in Danetom Pi!
cem, oba DI Žalec. Vsi trije so s
uvrstili na republiško prvenit\
invalidov, ki bo septembra
Ljubljani. Najstarejši tekmov»
lec je bil še vedno aktivni 85-leti
Franjo Avdič iz Žalca.
Teicstllcl bodo
kegliall
V soboto 12.4. ob 9.00 in nedf
Ho 13. 4. ob 8.00 bo na keglji^
SRC Golovec v Celju tekrnovi
nje tekstilcev celjske regije
kegljanju. Na teiñ že tradición^
nem športnem srečanju bo sod'
lovalo preko 150 tekmovalcev^
tekmovalk. Nastopile bodo
pe: Tekstilna tovarna Preboj?
Tovarna nogavic Polzela, Zafl
Petrovče, Juteks Žalec, Elk^
Mozirje, Kors Rogaška Siati"
Modni Salon Titovo Velenje,
per Celje, Tkanina Celje, Меј^
Celje in TOZD Predilnica Lašf"
Organizator in pokrovitelj t^j
movanja je Dekorativna ТО^
Predilnica Laško.
^ЈДРВјМОвб
NOVI TEDNIK - STRAN 17
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
FRAN SALEŠKI-FINZGAR
Pod svobbdliim soncem
»Kaj strune, meč in kopje velja! Ti si zanič, starec,
ampak ta dečko bi zalegel. Prodaj ga!*
»Prodaj! Seveda, da bom na starost roso lizal in hlebce
pekel iz cestnega blata! Govori modreje in povej, kako je
v Afriki. Od ondod si prišel, ker si opaljen kakor ogo-
rek,* seje usipalo iz Radovanovih ust.
»Iz Afrike prih^amo, da. Ali tam smo drugače zmagali
pod Beliz^em kakor oni pod Hilbudijem.*
»Junaki!* gaje pohvalil Radovan in se ozrl po drugih.
»Boš videl,* povzame drugi, »takega triumfa svet še ni
doživel. Vklenjene kralje, zlato, srebro, vsega na vozove,
vandalskih jetnikov dolge vrste - boš videl, pravim. In
potem cirkus, te priprave, ki se vršć, ta dirka, borjenje,
streljatye s puščicami, še nikdar tegà. Denar se siplje,
zastonj boš pil in jedel, da se ti odebeli trebuh kakor
kupola Svete Sofije.*
»Torej za gotovo misliš, da dospe Belizaijevo brodovje
v kratkem,* povpraša umazan kovač iz cirkus.
»Dospe, ti pravim, nocoj ali jutri!*
»Kdo, misliš, da dobi stavo pri streljanju ?*
»Kdo? Morda jaz ali ti -*
»Ne jaz ne ti, ampak Azbad.*
»Azbad, poveljnik X. palatinske legije? Ta dehteči
maziljenec? Nikoli! Stavim!*
»Stavim!« kriči kovač.
»Stavim dva vandalska zlata!*
»Stavim nanj petindvajset miliarens za Azbada!*
»Izgubiš!« mu pošepeta dolg Got na uho.
»Nikoli!« trdi kovač. »Nikoli ne izgubim.*
»Zakaj ne? Zato, ker je Azbad ljubljenec Teodore-?*
»Kcj govoriš? Despojno si razžalil!«
»Iz kota seje pojavil tajni carski ovaduh in del roko na
vojaka.
»Pijan je, tepec je, pusti ga!«
»Razžaljenje veličanstva!* ugovarja ovaduh.
Vse plane, krik, vrči se drobé na tleh, nekdo udari po
plamenici, vojaki izginejo skozi vrata, skrivni ovaduh
vpije, ah v množici izgubi sled za vojakom. Zakaj zunaj
jih objame vrvež ljudi, vse kriči, vse se pehá vpije: »Beli-
zar, Belizar!*
Radovana in Iztoka zgrabi takisto živa reka inju plavi
po cestah in ulicah do pristanišča. Neštevilna množica se
je natlačila k morju. Vzkliki »Ilokkoi xQovo!« Io tri-
umphe!« »Belizar!« »Panem, circenes!« so pretresali
zrak. Na morju so se pojavile tri rdeče luči, signali Beli-
zarjevega brodovja.
Dvanajsto poglavje
Tovro yccQ ftTf TVXY ft^e uvi адехг]у eyove. Tako je vzkli-
knil Prokop, ko je završil povest o porazu in uničenju
vandalskega kraljestva po Beliz^u. Kakor paje sprem-
ljala sreča slavnega vojskovodjo, tako je hodila kora-
koma s srečo bleda zavist, udomačena hčerka bizantin-
skega dvora. Ko sta primorala lakota in obup Gelimeija,
krs^a Vandalov, da je prosil Belizarja kruha, ker ga že
davno ni videl, gobe, da bi si otri objokane oči, in citer,
da bi opeval svojo bridko usodo, so se zbrali nekateri
zavistni poveljniki in poslali hitro jadrnico v Bizanc do
Justinijana. Pisali so mu tožbo zoper Belizarja, češ da
hoče, prevzeten zmage, postati samovladar, tiran v
Afriki. Ni bilo tedaj človeka pod soncem, ki bi bil bolj
dostopen ovaduštvu kakor samogoltni Justinijan. Le
senca suma, da kdo ruje zoper njegovo krono, je bila
dovolj, da so mnogi zgasnih pod rabljevim mečem ali
poginili na dnu večne ječe. Ko je »restitutor urbis et
Orbis« zvedel za te tožbe o Belizarju, seje zaprl v svojo
delavnico, prebedel vso noč in razmišljal:
»Stebèr na severu ob Donavi je porušen. Hilbudij je
padel. Sloveni naj se zbero in spomladi ima opustošeno
vso Tracijo. Res je obilno nadaril Tunjuša, da zaneti
razpor med Anti in Sloveni. Ali popolnoma se ni mogel
zanesti na Huna. Iz Azije je dobival vedno resnejša poro-
čila, da se dvigajo Perzi k uporu. In sedaj naj odpokliče
Belizaija in ga uniči. S tem si podre še edino oporo v
bridkih časih. Kje bi dobil enakega? Ni samo izvrsten
vojskovodja, tudi bogat je. Tisoče vojakov vzdržuje, da
ni treba zanje ni stotine talenta vzeti iz državne blagajne!
Kje bi dobil enakega? Teodora, carica, bi ga dobila.
Seveda - takega, ki je nepremagljiv v ,biserni dvorani'
kraljeve palače sredi dvornih krasotic. Ne, ne, njega ne
smem uničiti.«
Četrtič je že obrnil peščeno uro na slonokoščenem
stojalu. Sipa je tekla neslišno kakor blesteča^nitka skozi
drobno luknjico. Upravdaje stal pred uro. Čas je bežal,
njegove misli pa so bile težke, kakor pribite in vklenjene.
Stopil je k oknu in se ozrl na moije. Zvezde so ugašale.
Propontida je ležala mirno pred nogámi carskih dvorov,
kakor bi éákala, kaj ji naroči vsemogočni despot. Jadr-
nica, ki mu je prinesla poročilo, se ni ganila v pristanu.
»Hágia Sofía,« je molil cesar, »glej, nov hram ti zidam,
Salomona hočem prekositi, navdahni me, usmili se me
in daj mi modrosti, ki je potrebuje vladar v bridki ui
Razdejal je tvojo hišo požar in prav je imel, ker boi.
Modrost mora imeti lepši dom. Poplačaj mi trud ob t
uri!«
Zazoril se je dan, kladiva zidarjev so udarila na ziá
nove cerkve.
In zažareloje v glavi Upravde.
»Ni res, ne verujem. Belizar je nedolžen! Samo pi
skušnjo naj prebije!«
Sédelje, vzel pergament in napisal:
»Ker si ukrotil velikega sovražnika, ti daje tvoj gosp
dar in car na voljo, da ostaneš v Afriki in odpošlješ
Bizanc Gelimeija in ujetnike ali pa se vrni sem in pridi
njimi vred. Obsije te milost despotova!«
Še tisti dan je odplula ladja in na njej Salomon, pod
nec, s carskim pismom.
Medtem je Belizar po drugih ovaduhih že zvedel ¡
tožbo. Brez odloga je obremenil vse ladje z neizmernii
zakladi, jih napolnil z ujetniki Vandali, pustil vKartagi
posadko Herulovin se pripravil na pot v Bizanc. Hitel}
da bi se opravičil pred cesarjem in se znesel nad krivil
tožniki.
Koje Salomon dospel, je brodovje že čakalo na odbc
in najhitrejša jadrnica je nesla v Bizanc poročilo, da i
vrača zmagoslavni vojskovodja.
Justinijan je spoznal, daje rodila tožbo zavist, zato.
sklenil napraviti triumf v mestu, kakor so ga slavili sara
rimski cesarji po zmagah nad barbari. Prekositi je hoH
Tita in Trajana.
Odprle so se cesarske blagajne in sipale zlato in srebfi
Hipodrom je velel na novo okrasiti. Stebrišča in lože S
se kar šibile pod težo preprog. Od severa in vzhoda i
gonili drobnico v nepreglednih čredah. Sli so hiteli
mesta in oznanjali v dšžel praznovanje po zmagi. Ljut
stvo se je gnetlo in vrelo od vseh vetrov proti Bizant
april 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
HORTIKULTURNl KOTIČEK
Z današnjim dnem prina-
šamo v hortikulturni koti-
ček novost, nasvete za ure-
ditev okolice, ki jih bo pri-
pravljala diplomirana inže-
nirka Jaglenka Leban, stro-
kovnjakinja za urejanje
okolice.
KoUko bo med našimi red-
nimi temami takšnih nasve-
tov, je odvisno predvsem od
vas, bralcev, ki smo vas k
sodelovanju povabili že v eni
od naših hortikultumih od-
díy na Radiu Celje.
Prvi se je odzval M. P, iz
СеЏа, ki ga zanima, kako пгц
игеЉ predhišni vrt na senčni
strani hiše. Legenda rastlin,
ki п£ц bi jih posadil pred hi-
šo, je v latinskih imenih, кад-
ti pri nakupu brez latinskih
imen ne gre. Da bo stvar ra-
zum^jivejša pa navedimo še
domača imena: 1 - rdeči ja-
vor, 2 - Ižander, 3 - Tisa, 4 -
Brin, 5 - Češmin, 6 - Bo^je
drevo, 7 - Bršljan, 8 - Krčni-
ca, 9 - Rododendron, 10 -
Rododendron, 11 - Azalea,
12 - Azalea, 13 - Rododen-
dron,
In še en nasvet. Naša stro-
kovi\iakinja ne bo priprav-
ljala načrtov za ureditev več-
jih kompleksov ali ureditev
celotne okolice hiš, ker je to
za naš kotiček prevelik ob-
seg. V poštev pridejo delne
ureditve, npr. senčne ali
sončne strani hiše, ureditev
dela vrta ali terase, balkona
ipd. Svetujemo, da se z vpra-
šanji za kompleksno uredi-
tev obrnete na vrtnarstvo
СеЦе.
Vprašanje: Bralec iz Celja
ima dnevno sobo dimenzij
X metrov ter v njej
kuhinjsko nišo dimenzij
x2,0 metrov. V sobo pri-
demo iz predsobe skozi 1
meter širok prehod, med
njima ni nikakršnih vrat. V
dnevni sobi ieli bralec ime-
ti poleg sedežne garniture,
klubske mize in prostora za
TV po možnosti še jedilno
mizo. Potreboval bi tudi ne-
kaj knjižnih polic in vitri-
no, kuhinjsko nišo pa bi rad
ločil od dnevne sobe.
Odgovor: Čeprav je dnev-
na soba relativno m^hna, je
zelo proporcionalna in ima
lego okna, ki omogoča raci-
onalno izrabo genskih povr-
šin. Postavitev opreme je
zasnovana tako, da je stena z
oknom izkoriščena za posta-
vitev odlagalne površine, ob
kateri postavimo simetrično
na vs^ strani dve visoki
omari. Ti sta v spodpjem in
zgonyem delu zaprti, v sre-
dini pa odprti oziroma zaste-
klenl. Pravokotno na odla-
galno površino postavimo je-
dilno mizo in imamo tako še
vedno možen dostop do po-
lic pod odlagalno površino.
Taka postavitev jedilne mize
zahteva tudi relativno malo
prostora. Ob preostalih dveh
stenah namestimo kotno se-
dežno garnituro s klubsko
mizo. Prosti površini teh
dveh sten lahko izkoristimo
še tako, da nanju obesimo
slike.
Kuhinjsko nišo ločimo od
dnevne sobe s smučnimi ali
harmonika vrati. Na ta način
dobimo dva popolnoma lo-
čena prostora, ki pa ju po že-
lji lahko takoj spet spreme-
nimo v enoten prostor. Ku-
hinjske elemente razvrstimo
fib vzdolžni steni. Tako nam
ostane še dovolj prostora za
gibanje.
Svetila v obliki reflektor-
jev namestimo na strop pred
oknom oziroma omarami.
Obe mizni površini, jedilno
in klubsko, pa osvetlimo še z
lokalnima visečima svetil-
kama.
Zavod za požarno, reševalno in
tehnično službo Celje
Razpisna komisija DS
Ponovno razpisuje
na podlagi Statuta DO prosta dela in naloge
1. IPO - poveljnika
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določe-
, nih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	visoka ali višja izobrazba iz dejavnosti DO
-	pet oz. sedem let delovnih izkušenj
-	da ima ustrezne organizacijske sposobnosti '
-	da je družbenopolitično neoporečen
Dela in naloge so s posebnimi pooblastili in to za 4
leta.
Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev in
konceptom opredelitve lastne vloge pri realizaciji
obstoječega razvojnega programa naj kandidati po-
šljejo v 15. dneh po objavi tega razpisa na naslov:
Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Ce-
lje, Dečkova c. 36.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15. dneh po
, opravljeni izbiri.
SOZD HMEZAD ŽALEC
DS SKUPNE SLUŽBE
Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe
SOZD Hmezad Žalec razpisuje prosta dela in
naloge
vodenje kadrovskega oddelka,
planiranje in evidenca kadrov
POGOJI:
-	VII. stopnja strokovnosti (visoka strokovna izo-
brazba) kadrovske, organizacijske ali pravne smeri
-	4 leta delovnih izkušenj
-	pasivno znanje enega tujega jezika
-	sposobnost vodenja in organiziranja
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa na
naslov: SOZD HMEZAD ŽALEC. DS Skupne službe
Žalec. 63310 Žalec. Žalskega tabora 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od
opravljene izbire.
Lestvici Radia Celje ^
Zabavne melodije:
1.	ГМ YOUR MAN-WHAM
2.	DEBELA DEKLICA - RENDEZ VOUS
3.	ADESSO TU - EROS RAMAZZOTI
4.	IMAMO SE FAJN - GU GU
5.	NEMOJ DA IDEŠ MOJOM ULICOM - RIBUA ČORBa
6.	ATENZIONE GOGO RADIO - BERNIE PAUL
7.	POMAGAJTE DRUGOVI - OLIVER MANDIČ
8.	BROTHER LUI - MODERN TALKING
9.	SAY YOU. SAY ME - LIONEL RICHIE
10. THE SUN ALWAYS SHINE ON TV - A-HA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	JAKA, LOJTRO BRŽ - RŽ
2.	MNOGO LEPIH STVARI - SLAK
3.	PRI NAŠI MAMI - DOVŽAN
4.	KO PRAZNUJEM ROJSTNI DAN - BURNIK
5.	PRIJATEUI - TRIM
6.	VZEMI SI ČAS - FANTJE Z VSEH VETROV
7.	ŽELIMO VAM - VESELI HMEUARJI
8.	KO PRIDEM DOMOV - ŠIK
9.	Ml KOVAČI KUJEMO - ŠTIRJE KOVAČI
10. GREMO V PLANINE - HMEUARSKI
INSTRUMENTALNI KVINTET
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Ceije
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij____
izvajalec_î__
lestvica domačih melodij_
izvajalec-
ime in priimek_^__
naslov-^
Nagrajenca: Aleš Pobirk, Pot na Dobrotin 5, Vojnik
Andreja Cmok, Satansko 3. Šentjur pri Celju
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
ČETRTEK, 10. 4.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vai
vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Srečar^je z le
10.00 Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke
pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: O dolgoročnem n
voju in ekološki sanaciji celjske Cinkarne, 18.00 2л
ljuček.
PETEK, 11. 4.: 8.00 PoročUa, 8.10 Petkov mozaik, 9,
Druga poročUa, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Za
ljuček, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in p
dravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17
Mladi mladim, 18.00 Zaključek.
SOBOTA, 12. 4.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vai
vmes 8.30 ObvestUa, 9.00 PoročUa, 9.05 Kuharski kotič«
9.3D Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi, 10.30 Za
ljuček, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in p<
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18
Zaključek.
NEDELJA, 13. 4.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 K«
čevi prijatelji, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11.00 Žveplom
ter, 11.30 Kmetijska odd^a, 12.00 Poročila, 12.15 Litera«
odd^a, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdrai
15.00 Zaključek.
PONEDELJEK, 14. 4.: 8.00 Poročila, 8.10 ŠporC
dopoldne, vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lOJ
Zak^uček, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Iz zakladnice zb
rovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 17
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zal
ljuček.
TOREK, 15. 4.: 8.00 PoročUa, 8.10 Iz sveta glasbe, viW
8.30 Obvesüla, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek, 15'
Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rez«
viran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45'
kr^evnih skupnosti, 18.00 Zaključek.
SREDA, 16. 4.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokličite in vprašal]
vmes 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, lO
Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 ČesUtke in P>
dravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Glas^'
vzporednice: Bob Dylan - 3. oddaja, 17.45 Kulturni feUtö*
18.00 Zaključek.

NOVI TEDNIK - STRAN Zi
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
ДРВИ 1886
NOVI TEDNIK - STRAN 23
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. APRIL 19811
Triptih O Primožu Trubarju
Televizijska pripoved o očetu slovenske književnosti
Nedelja opoldne pri vod-
nem stolpu v Celju.
Hrzanje konjev, množica
polglasno govori, grmada je
polita z bencinom, žrtev je
pripravljena.
Tišina! Snemamo! Ak-
cija!
Grmada zagori, množica
iz prej polglasnega govora
pade v strah, grozo, obup.
Ogenj prasketa, opekline in
muke so vse hujše.
Ponovimo! akcija! Janez,
boš zdržal?
Režiser Andrej Stojan je s
svojo ekipo tri dni snemal v
Celju televizijsko nadalje-
vanko, Triptih o Primožu
Trubaiju, Id ga bomo videli
novembra, film pa nasledrye
leto.
Prvo klapo so udarili 27.
februarja, po scen^u Dra-
ga Janč^a, v režiji Andreja
Stojana in s kamero Rada Li-
kona. Zadnji prizori mor^o
biti posneti do 15. ms^a. In
bodo, je v nedeljo zagotovil
režiser, očitno zadovo^en, da
je tudi tridnevno snemaiye v
Celju uspešno in pravočasno
končano. Ko se prizorišče
sprazni, priča o dognanjih iz
16. stoletja samo dogorev^o-
ča grmada, v 20. stoletja nas
пекад opazovalcev dognanja
postavi brizgalna cev ga-
silcev.
Šele zdžo je čas za pome-
nek. Na prizorišču ostanejo
režiser, kostumografinja Ma-
rija Kobijeva in masker Zo-
ran Lemaič.
Vodni stolp v Celju пцј bi
predstavljal vhod v Ljublja-
no v 16. stoletju in prizori, ki
so jih posneli, so po izgnan-
stvu slavnostni povratek Pri-
moža Trubarja, sprejem
spodnje avstrijskega nadvoj-
vode Karla v Ljubljani, leta
1562, in zadnji prizor: sežig
Humaija pred dunajskimi
mestnimi vrati. To je dogo-
dek, ki se je mlademu liu-
baiju - tedaj je študiral na
Dunaju - n^bolj vtisnil v
spomin in ga je spremljal ce-
lo življenje.
Projekt, ki so se ga lotili na
ljubljanski televiziji ima ve-
lik pomen zaradi svojega po-
slanstva. Nastopego skor^
vsi neopomembnejši sloven-
ski igralci, naslovno vlogo
igra Polde Bibič. Govori o
n^pomembnejšem obdobju
slovenstva, o času, ko smo
Slovenci pravzaprav nastaja-
li kot narod, o obdobju refor-
macije.
Kamorkoli se ekipa Pri-
moža Trubarja pojavi na
snemanje, v katerikoli kraj,
naleti na izreden sprejem,
pomoč in sodelovanje do-
mačinov. Tako je bilo tudi v
Celju, zadovoljen ugotavlja
Andrej Stojan.
Biti statist, ni lahko, je po-
vedala tudi glavna kostumo-
grafinja Marija Kobyeva. V
Celju so imeli oblačilnico v
domu JLA. Prišli so, člani
raznih društev, že ob pol treh
zjutr^. Več kot 150 jih je bilo
potrebno obleči v oblačila te-
d^ega časa. Potem snema-
nje, ponovitve, ponovne ak-
cije, spet čakanje. Ne, res ni
lahko! Presenetljiv je bil od-
nos teh ljudi, te množice, do
dela, do kostumov, pohvali
sodelujoče Marija Kobijeva.
Velike masovke je izredno
težko snemati, a v Celju je
bilo delo opravljeno pred
predvidenem časom. Je pa
snemanje nadaljevanke o
Primožu Trubaiju tudi svo-
jevrsten izziv za vse televizij-
ske delavce, za kar je na tele-
viziji bolj redka priložnost.
Da bodo ljudje iz časa Pri-
moža Trubaija čimbolj av-
tentični in v svoji podobi
prepričljivi, je poskrbel moj-
ster maske Zoran Lemaič, ki
s svojo ekipo lasuljaijev in
maskeijev opravlja zahtevno
delo. Treba je inscenirati kri,
rane, opekline, ljudi »zmali-
čiti«, kar je često ob pomi-
kanju primernega materiala
zelo težko, pravi, ko razmi-
šlja tudi o tem, da pri- nas
sploh nimamo šole za to po-
dročje, ki pa je tako kot pri
filmu kot na televiziji sila po-
_ membno. Tudi usmerjeno
izobraževanje mu ni naklo-
r\jeno, s^j lasničastvo kot
predmet opuščajo, to pa so
bili prej tudi edini kadri, ki
so se lahko ožje specializirali
za maskerstvo in lasuljar-
stvo. Toda to je že zgodba iz
20. stoletja, s kančkom gren-
kega priokusa pristavi Zoran
Lemaič, ki s svojo ekipo sku-
ša delo kar najbolje opraviti.
Kako je to vsem skup^
uspelo, pa se bomo, kot je
zagotovil Andrej Stojan, lah-
ko prepričali ob gledanju na-
daljevanke v novembru. V
letu, ko se spominjamo 400-
letnice Trubarjeve smrti.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC Režiser Andrej Stojan aaje igralcem UR prea snemanjem Se zadnje napotke.
Množica statistov je pri snemanju odlično sodelovala in ekipa Primoža Trubarja se jim za to delo najlepše zabvaljvi
Uspešna amerišica turnóla iiarateistov
Meti reprezentanti Je bil najboljši Celjan Zoran ¥eber
Jugoslovanska repre-
zentanca v kontaktnem ka-
rateju, ki se je pred dnevi
vrnila iz tritedenske ameri-
ške turneje, ki jo je v okviru
tekmovanja za svetovni po-
kal organiziral EMAF
(Europa martial art federa-
tions), je solidno zastopla
naše barve. Najboljši med
reprezentanti je bil Zoran
Veber, član celjskega dru-
štva za karate, ki je zmagal
v vseh borbah, žal pa se za-
radi poškodbe ni mogel
udeležiti zaključnega tek-
movanja.
Tumir se je pričel v New
Yorku, kjer je Zoran Veber
brez težav premagal Ameri-
kanca Johna Betwela. S Por-
torikancem Rafaelom Rivi-
ero, ki je bil njegov nasprot-
nik v Miami Beachu, prav ta-
ko ni imel težav, precej na-
porov pa je moral vložiti za
zmago, ki jo je izbojeval v
borbi s Korejcem Kim Son-
gom v Los Angelesu. Resnič-
no razburljivo borbo je bilo
moč videti v Honolulu, Цјег
se je Zoran Veber pomerU z
nekdanjim japonskim prva-
kom Oshiro Jami-jem.
Oshiro Jami je pokazal
izredno tehniko in Zoran se
ima za zmago zahvaliti
predvsem svoji mladosti, po-
žrtvovalosti in izredni borbe-
nosti'. Kot rečeno, se je v tej
borbi resneje poškodoval,
vendar je Jcljub temu opravil
zaupanje tistih, ki so mu
omogočili udeležbo na ame-
riški turneji. Dr. Emin To-
pič, vodja jugoslovanske re-
prezentance, je bil z цј1т
izredno zadovoljen: »Prepri-
čan sem, da bo na letoši\jem
evropskem prvenstvu pono-
vil predlanski uspeh. Z ne-
koliko več treninga ima vse
možnosti, da postane novi
evropski prvak.«
Ameriška turneja ni bila
zgolj tekmovalnega značćOa,
k^jti jugoslovanski karatei-
sti so obiskali tudi nigvidnej-
še ameriške centre borilnih
veščin, kjer so izmervjali iz-
kušnje s tamkfgšpjimi moj-
stri borilnih veščin. Pridob-
ljena spoznai\ia bodo gotovo
koristila nadaljiyemu razvo-
ju tega športa pri nas, čeprav
so pogoji za delo neprimerlji-
vi. (Več v nasledili številki
Novega tednika).
V. E.
Jugoslovanski karateisti so v okviru študijskega izpopolnjevanja obiskan tudi priznano
ameriško akademijo; »Karate Academy U.S.A.« v San Franciscu. Na fotografiji, ki je
nastala med skupnim treningom, sta v ospredju Jino kang, profesionalni trener
K.A.U.S.A. in najuspešnejši jugoslovanski reprezentant, Celjan Zoran Veber.