I, petek, 30.10.1981 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 84 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO pečeno več osnovnega kruha Načrtno v akcijo dreves« —i pekarna, tosd ljubljanskega Žita, je verjetno med red-falsi nami, kjer ne zmanjšujejo deleža peke osnovnega ' — celo več, v primerjavi z lansko peko so ga celo 1 V devetih mesecih letos so napekli 3340 ton osnovne-kruha ter peciva ali povprečno 14 ton dnevno _ - V trgovinah je osnovni : Wi redek. Potrošnik, ki bi rad ' Mi ali pa črni kruh, navadno 1 povprašuje, jezi se, nato pa 'kupi domači kruh, ržen kruh, kruh ali ovsenega, ajdovega ► le katerega, saj ga je sicer I dovolj. Nekaj dražji je sicer w **Wvanega osnovnega kruha, l*j, ko kruh na mizi mora biti, " i vedno nepogrešljivi del naše t- Res pa je, da v obratih jHehrane praktično ne bi našli niti kosa iz — vsaj za naše razmere - Široke ponudbe specialnih kruhov. Na mizah so le visoki kupi osnovnega kruha. Tako je tudi po osnovnih šolah, bolnišnicah in tudi sicer redkih trgovinah, kamor sicer že do 6. ure zjutraj sprejmejo kruh od nočne peke; običajno imajo razvažalci kruha ključ od posebnega prostora, kjer oddajo kruh ali pa ga oddajo nočnemu dežurnemu. Osnovne vrste kruha so praktično izginile s polic, kjer prodajajo kruh, Hafner na Gorenjskem - V torek, 27. oktobra, se je predsed- •* Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner mudil na delovnem **xtu v dveh gorenjskih organizacijah združenega dela. Dopoldne je "*k*tilindus. kier se ie s predstavniki sindikata pogovarjal o **kal TekstUindus, kjer se je s predstavniki-------~ ,--«,— ,-- **dtatih gospodarjenja v devetih mesecih in o socialnem položaju *fctw v tekstilni industriji. Popoldne pa je z delavci Gozdnega mpodarstva na Bledu razpravljal o dohodkovnih odnosih in mtbnih pogojih dela gozdarjev in lesarjev. - f Suhi iprt .fez Soro na Suhi pri Skofji je pred kratkim ogledala - sveta za preventivo in v prometu, postaje milice loka, krajevne skupnosti, nspekcijskih služb za Go-komiteja za družbeno pla-Sl^J0 urejanje prostora pri °bčinski skupnosti. Ugo-[Jl da most zaradi dotrajano Jy primeren za promet. Zato i?**1] naprej zaprt za promet ii vozili. L. B. Gostinsko-turistični zbor Bled — V sredo, 28. oktobra, se je v Festivalni dvorani na Bledu začel letošnji 29. gostinsko-turistični zbor, ki se ga udeležuje 700 gostinskih in turističnih delavcev iz Slovenije. Gostinsko-turistični zbor sta na Bledu pozdravila tudi predsednik komiteja za turizem in gostinstvo Franc Razdevšek in predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese. Gostinski delavci bodo v treh dneh organizirali več tekmovanj in pripravili več razstav, na posvetu pa so se pogovorili tudi o ekonomičnosti poslovanja v gostinstvu in turizmu. D. K. "S godna ocena Cancuna V sredo je bila v V*d\i seja predsedstva Socia-federativne republike Ju-jt. na kateri je predsednik ~iva SFRJ Sergej Krai-"eznanil predsedstvo z "•ti srečanja 22 razvitih in dežel v razvoju v ka-5 letoviškem mestu Can-Naše predsedstvo je ugod-(*«nflo rezultate srečanja in 'o aktivnost naše delegacije -~nikom Kraigherjem na n« tem sestanku. Predsed-J* ocenilo, da so bili raz-v Cancunu odkriti in ^jalni, kar uspeh srečanja fte »je. Cancun je bil brez prispevek k hitrejšemu ^ju žgočih problemov sveta ?°^jjševanju razlike med •n*' in deželami v razvoju. UaJ*h velja oceniti načelni dogovor, da so se v Cancunu odločili začeti splošna pogajanja o mednarodnem gospodarskem sodelovanju pri razvoju sveta. V Organizaciji združenih narodov bi kazalo čim prej sprejeti dogovor o odstranitvi ovir pri začetku splošnih pogajanj. Pomembna je tudi ugotovitev, da je svet danes bolj soodvisen kot kdajkoli prej in da so vse države sveta odgovorne za mir in gospodarski napredek. Pogajanja in sporazumevanje je zato nujno. Cancun je tudi ugotovil, da je hitrejši napredek držav v razvoju glavna predpostavka splošnemu napredku sveta, napredku manj in bolj razvitega dela. Naša dr žava si bo Ae naprej prizadevala za urejevanje teh vprašanj, ki so bistvena tudi za mir in varnost na svetu. potem ko smo spremenili tipe mok ter tako omogočili mlevskim organizacijam, da meljejo več dražjih svetlih mok. Seveda so takšno spremembo takoj občutile pekarne, ki zdaj ne dobivajo toliko moke za peko osnovnega kruha kot pa pred omenjeno spremembo tipov mok. Čeprav se sicer peki ne branijo ravno očitkov, da osnovnih vrst kruha, za katere je cena določena, ne pečejo v dovoljni količini, ker imajo od posebnih vrst kruha, za katere pa lahko iztržijo več, seveda večji dohodek. Kranjska pekama je ena redkih pekam, ki kljub dokaj skromnim dobavam osnovne moke za beli in črni kruh, ne zmanjšuje deleža osnovnega kruha v svoji proizvodnji. Celo več: letos v devetih mesecih so celo za poldrug odstotek napekli več osnovnega kruha kot pa lani v enakem obdobju. To res ni kdo ve kako veliko povečanje, je pa vseeno znak, da se delež osnovnega kruha med pekovskimi izdelki vendarle ne manjša. Peki sicer zatrjujejo, da si s tako peko manjšajo dohodek, ki pa ga po drugi strani rešujejo z dokaj večjo peko specialnih kruhov in peciva. Vendar pa tudi pri pecivu, ki naj bi ga v kranjski pekami v devetih mesecih napekli 13 odstotkov vseh izdelkov, ne gre po načrtih; iz njihovih peči je namreč prišlo v tričetrtletju za 4 odstotke manj peciva, kot so načrtovali. Napekli pa so za dober odstotek Več specialnih vrst kruha kot lani: načrtovali so sicer peko po 2000 ton specialnega kruha, vendar so v devetih mesecih letos spekli že 2036 ton te vrste kruha. L.M. Karavla dobi Titovo ime Triič - Tovariš Tito je imel rad ljudi. Će je le utegnil, je zašel tudi v obmejne kraje, se pogovarjal s preprostimi domačini in z graničarji, ki varujejo naše meje. 5. januarja 1962. leta je obiskal karavlo na Ljubelju in v njej celo prenočil. Vojaki so 1975. leta prostor uredili v spominsko sobo. Napis na plošči in fotografije z obiska pričajo o tem dogodku. V sobi je vse tako, kot je bilo pred leti; dve vojaški postelji, omarica med njima, večja omara v kotu in dva stola ob mizici. Nova je le vpisna knjiga za obiskovalce. Ob naslednjem dnevu mladosti, predvidoma 22. maja 1981, bo ka-ravla, katere vojaki in starešine, z njimi pa tudi vsi Tržičani, so ponosni na predsednikov obisk, deležna nove časti. Edina v vsej Jugoslaviji bo nosila Titovo ime. Odbor, ki so ga ustanovili pri občinski konferenci socialistične zveze, se že pripravlja na slovesni dogodek. Zvezno privoljenje za imenovanje karavle ima, zdaj pa čaka še na soglasje republiške konference SZDL Slovenije. Zeli tudi, da bi prireditev prišla v republiški koledar in tako dobila širši značaj, ki ji po pomenu vsekakor gre. Park pred karavlo bo krasil odlitek Titove podobe, viden bo že s ceste, hkrati pa nameravajo urediti tudi poseben dostop do spominske sobe. H. J. Triič — Koordinacijski odbor za vodenje akcije »88 dreves za tovariša Tita«, ki dela pri občinski konferenci SZDL Tržič, je sklenil, da morajo biti zasaditve predhodno odobrene z urbanističnim načrtom, urejene z lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter vsestransko strokovno pretehtane. Člani odbora so sklep podkrepili: nekaj mesecev odlašanja pri urejanju urbanistične dokumentacije za 88 dreves je bistveno manjša politična škoda kot pa zasaditev brez načrtov ter čez nekaj let rušenje nasadov ali njihovih delov zaradi novih gradenj oziroma komunalnega urejanja. V Tržiču želijo najprej od vseh krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela zbrati pobude, kje in kako nasaditi 88 dreves, zatem pa bodo s pomočjo hortikulturnih in urbanističnih strokovnjakov dr.li načrtom stvarno podlago. -mv NARAVA V SKODELICI ČAJA V SREDIŠČU POZORNOS Ne le surovina, tudi energija je pomembna Le s skrajno racionalno porabo in varčevanjem pri vseh porabnikih imamo možnost, da brez večjih pretresov ali celo redukcij, ki so sicer ukrep v sili, prebrodimo težave, ki se pojavljajo v preskrbi Slovenije in Gorenjske z električno energijo, so poudarili na torkovi seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Bogati svet je že davno spoznal, da je laže z varčevanjem doseči primerno oskrbo za vse, kot pa proizvajati nove kilovate in kalorije, predvsem pa, da je to veliko ceneje. Tudi pri nas mora postati varčevanje z energijo del vzgoje in stalna postavka v poslovnih poročilih, skratka postati mora del naše kulture. Hkrati je nujno potrebno, da se uzakonijo najrazličnejše spodbude za čimmanjšo porabo elektrike, mazuta, nafte, premoga, bencina. Vsak delavec in občan se mora zavedati, da se bomo le z manjšo porabo obvarovali izklopom ali pomanjkanjem na črpalkah. Doma znamo hitro izračunati kje lahko prihranimo, če že ne kilovate in kalorije pa denar, v tovarnah pa so na dnevnem redu največkrat le vprašanja preskrbe s surovinami in repromateriali, medtem ko je energija kar zagotovljena. Te dni so se začele razprave o devetmesečnih obračunih in sedaj je prilika, da se naredi tudi energetska bilanca porabe. Gorenjsko gospodarstvo letno porabi za 2 milijardi dinarjev energije, kar predstavlja kar 14 odstotkov dohodka. V jeseniški občini predstavljajo stroški za energijo polovico vrednosti dohodka; v kranjski Savi za energijo porabijo kar tretjino dohodka itd. Visoke številke povedo, da bi že majhni prihranki pri porabi občutno zmanjšali stroške. Zato naj bi hkrati z zaključnimi računi pripravili v delovnih organizacijah pregled porabe energije na enoto proizvoda in naredili primerjavo, koliko energije porabijo za enak proizvod v razvitem svetu. Predvsem pa naj bi delavce spodbudili k raziskavi izboljšav in inovacij, ki bi imele za cilj prihranek pri energiji. Tako so npr. v kranjski Savi z uvedbo nekaterih novih postopkov v dveh do treh letih zmanjšali porabo energije pri izdelavi gume za polovico, na brniškem letališču pa so z manjšo racionalizacijo porabo kurilnega olja v dveh letih zmanjšali za tretjino. L. Bogataj Letališče je naša skupna skrb Kranj — Gorenjska mora biti zainteresirana, da se uredi fi nanciranje samoupravne inte resne skupnosti za letališko de javnost, ker bo le tako lahko letališče republiška ustanova in ne le gorenjska ali celo kranjska. Če bi se namreč zgodilo tako, bi financiranje oziroma vzdrževanje letališča, bilo prehudo breme. To so poudarili na torkovi seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ko so obravnavali sprejemanje samoupravnega sporazuma za letališko dejavnost na Gorenjskem. Do sedaj ga je namreč podpisalo le dobrih 27 odstotkov temeljnih organizacij združenega dela. Ob tem je treba povedati, da mora letno vsa Slovenija zbrati 100 milijonov dinarjev. Iz tega je razvidno, da prispevki posamezne tozd sploh niso visoki. Letos se gibljejo med 270 in 3.500 dinarji, odvisno od velikosti tozda. L. B. Z gramozom se dobro zasluži Radovljica — Vodnogospodarsko podjetje Kranj s svojo inšpekcijsko službo iz leta v leto strožje nadzoruje tudi odvzem rečnega materiala. Vendar pa ugotavljalo, da se pojavljajo problemi, ki jih še ne morejo odpraviti, vendar pa zelo škodljivo vplivajo na vodni sistem. Zasebniki, ki imajo nakladače in traktorje po krajevnih skupnosti, še vedno na-skrivja odvzamejo iz rečnih strug precej rečnega materiala, ki ga nato preprodajajo in krepko služijo, saj gre ves dohodek mimo družbenih dajatev v zasebne žepe. Ker teh kršitev republiški in občinski predpisi ne obravnavajo, le-teh ne morejo kaznovati in zato so inšpekcijske službe pri nezakonitem odvzemu naplavin iz vodnih zemljišč nemočne in neučinkovite. V strugah naših rek pa je precej materiala. V prvem polletju letošnjega leta so zasebniki in delovne organizacije odvzele iz strug največ gramoza iz skupne Save, nato iz obeh Sav, Kokre, Sore in Tržiške Bistrice. D. K. 8P°«»enik poigani Radovni - Zavod za spomeniško varstvo iz Kra obnavlja pogorišče domačije v Srednji Radovni, kjer stoji tudi že imenik žrtvam požiga Rodovne med vojno. Rodovno so Nemci do wPožgali, krajani pa so postavili žrtt>am lep spomenik, ob katerem je fako leto septembra proslava. Prav je, da delain Zavoda za sporne-*«*o varstvo zdaj obnavljajo še pogorišče, ki ga bodo primerno zaSčt M ter nanj postavili ploščo. - Fot<>: D K ura It G L AS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 30.0KT0MM PO JUGOSLAVIJ OMI* V NPjtei DOMOKBATIĆN1 REPUBLIKI V sredo popoldne je z brniškega letališča odpotovala dele gacija republiškega . izvršnega sveta, ki jo vodi predsednik Janez Zemljarič V njej sta še član izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan ter direktor zavoda SRS za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje Ivan Seni-čar. Delegacija je odpotovala v Nemško demokratično republiko, kjer se bo z najvišjima državnimi predstavniki pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med NDR in Slovenijo. ODZKMLJE PRIČAKUJEMO VEC V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji sprejeli pet zakonov, ki 'urejajo kmetijsko področje, zabeležili pa smo tudi nekaj vidnih premikov. Nenehno se povečujejo obdelovalne površine v družbeni lasti, napredek je pri usposabljanju novih zemljišč in združevanju zemlje. Družbeno kmetijstvo, ki obdeluje petnajst odstotkov zemlje, ustvarja prek petdeset odstotkov celotne slovenske tržne proizvodnje, vendar vse bolj postaja jasno, da bodo morali več odgovornosti za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi proizvodi nositi tudi kmetje. Da bodo kmetje postali pomembnejši tržni proizvajalci hrane, je v veliki meri odvisno tudi od zakonodaje, zato bo treba v zakonih, ki urejajo kmetijstvo marsikaj spremeniti. Toda dokler v občinah ne bodo izpolnjevali niti sedanjih spodbud za pridelo vanie hrane, tudi nova zakonodaja ne bo prinesla boljšega izkoriščanja zemlje. RAZVOJ PODREJEN IZVOZU Predsedstvo SRS je razpravljalo o ključnih problemih družbenoekonomskega razvoja v letu 1982 in obravnavalo ukrepe in aktivnosti ekonomske politike, opredeljene v osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega razvoja Slovenije v prihodnjem letu. Pri tem je predsedstvo izhajalo iz ocene in stališč predsedstva SFRJ o perečih vprašanjih uresničevanja ekonomske politike. Predsedstvo je podprlo v osnutku predlagane usmeritve, ki naj zagotove bistveno preusmeritev, ki naj zagotove bistveno preusmeritev h kvalitetnejšemu in širšemu vključevanju gospodarstva v mednarodno delitev dela. Prav tako je ocenilo kot nujne dodatne ukrepe, ki jih še namerava predlagati IS za povečanje deleža izvoza na konvertibilno področje pri ustvarjanju družbenega proizvoda, kar bo zagotovilo uravnovešenje bilančnega položaja SR Slovenije in hkrati omogočilo višjo stopnjo gospodarske rasti. NIŽJE DAVŠČINE NA NAA0MK80 Zunanji ministri EGS so potrebovali dva dni, da so sprejeli kompromisno rešitev o znižanju davščin na našo govedino. Ta sporna točka je sredi septembra povzročila začasno prekinitev pogajanj z bruseljsko komisijo o tako imenovanem »grškem protokolu, f Doslej so naši izvozniki plačevali 117 obračunskih enot (za valutni skupek, ki ga uporabljajo v EGS velja 1,06 dolarja), po novem za 66 obračunskih enot ali 69 dolarjev na sto kilogramov govedine. Preprečevanje prva skrb Stopnja rasti invalidnosti se vsako leto povečuje. Letos dosega kar 13,9 odstotkov. V Kranju je vsako leto 300 novih invalidov, od tega se jih kar polovic upokoji. Oh teh številkah se velja ponovno vprašati, koliko družba resnično stori za to, da bi bilo spričo sodobne civilizacije manj invalidov. Preventivna dejavnost, trdijo invalidi in strokovnjaki različnih socialnih služb za pomoč invalidom, bi morala veljati kot prva, prednostna naloga, če naj se zavzemamo za zniževanje stopnje invalidnosti. Skupna komisija obeh zborov Zbor združenega dela je na septembrski seji zavrnil predlog odloka o poslovnem času v občini Skofja Loka, zbor krajevnih skupnosti pa je odlok sprejel. Če je sprejem odloka odvisen od enakopravne pristojnosti dveh zborov in če eden od zborov odloka ne sprejme, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, ki obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in bi se sestavil sporazumen predlog, ki ga komisija potem predloži v sprejem. Vsak zbor bo zato v zasedanju v sredo izvolil pet članov komisije. Velika večina invalidnosti je posledica sodobne mehanizirane proizvodnje, zato je vse večjo pozornost treba nameniti varnemu delovnemu mestu ter vsestranski in pravočasni skrbi za delavca. Zal pa ugotavljamo, da je zdravstvenih delavcev pre-premalo, da so strokovnjaki medicine dela preredki, da bi se lahko pogosteje in temeljiteje posvetili delavcem na preventivnih pregledih. Ko bi bili pregledi pogostejši, bi bila verjetnost, da pravočasne je odkrijejo zametke invalidnosti, večja. Tudi možnost, da se »tik pred zdajci« invalidnost prepreči, bi bila večja. Če pa bi pri delavcu odkrili manjšo delovno sposobnost, bi bilo še dovolj časa za ugotovitev njegovih preostalih sposobnosti in preusmeritev na ustreznejše delovno mesto. Sploh bi morali pri delavcu, ki si je pri delu nakopal invalidnost, ugotavljati sposobnost, ki Jo še ima za delo, ne pa le bolezni. Zdaj pa je to boli izjema kot pravilo in zaradi invalidnosti prejkone grozi invalidska upokojitev. Ozadje tega vprašanja je seveda denar. Sredstva za varno delovno mesto, za sodobnejšo tehnologijo, sredstva, ki jih terja učinkovitejša organizacija dela, sredstva za klimatsko zdravljenje, za usposobitev večjega števila medicinskih strokovnjakov, ki bi jih pritegnili v medicino dela. .. Pri teh sredstvih delovne organizacije ne bi smele zami-žati na eno oko, češ da so to sicer koristne stvari, a vse to bi terjalo Erecej denarja. Toda prej ali slej odo morale priznati, da se denar, vložen v preventivo, zagotovo povrne, tisti od zdravljenja pa je založen enkrat za vselej. D. Zlebir Gorjanski samoprispevek Gorje — V krajevni skupnosti Gorje so se odločili, da bodo v naslednjih petih letih, vse do leta 1986, plačevali krajevni samoprispevek. Zanj so glasovali v številnih naseljih gor jan ske krajevne skupnosti, saj imajo še vrsto komunalnih problemov, ki bi jih radi čimprej rešili. Tako so sklenili, da bodo v skupnem programu krajevne skupnosti zgradili mrliške vežice in razširili pokopališče. Vrednost teh del so ocenili na okoli 2 milijona 500.000 dinarjev. Za projekt za izgradnjo telefonskega omrežja naj bi namenili 500.000 dinarjev. Asfaltiranje ceste k Šoli jih bo veljalo 200.000 dinarjev. Po vaseh pa imajo več problemov. V Grabču naj bi zgradili glavni vodovod in za izgradnjo namenili 100.000 dinarjev. Prav toliko bodo stala dela za izgradnjo kanalizacije na Višelnici in Poljčici, kjer se pripravljajo še na izgradnjo vodovoda Zatrata. V Spodnjih Gorjah naj bi dobili kanalizacijo skozi Megre, dogradili primarno kanalizacijo od križišča proti novemu naselju in podaljšali asfalt v Megre. Razširitev ceste v Radovno bo po predračunu veljala 200.000 dinarjev, Krnica pa naj bi bila bogatejša tudi za razširitev ceste proti Rotunjam. V Mevkušu se predvideva asfalt skozi vas, v Podhomu asfalt preko Gabrca, na Laze pa tudi asfalt. Zgornje Gorje naj bi dobile asfalt mimo bloka Gozdnega gospodarstva. Skupni program jih bo veljal 3 milijone 200.000 dinarjev, ves program pa predstavlja vrednostno 6 milijonov dinarjev. Tako izgradnja mrliških vežic predstavlja tretjino s samoprispevkom zbranih sredstev, več kot polovico bodo porabili za skupni program, ostala pa za izvedbo različnih komunalnih del po posameznih vaseh. „ *, D. tv. Kdo je ukinil naziv hotela v Bohinju? Radovljica - Na seii občinskega odbora ZZB NOV Radovljica so bohinjski delegati obvestili člane odbora, da je pred kratkim obnovljeni in razširjeni Kompasov hotel v Bohinju, doslej nosil naziv *po narodnem heroju in revolucionarju Stanetu Žagarju, zdaj pa so ga preimenovali v hotel Kompas in dosedanji naziv enostavno ukinili. Člani odbora so bili zaradi tako enostranskega in z ničimer opravičljivega ukrepa odgovornih y Kompasu neprijetno iznenađeni. Izrazili so nezadovoljstvo zaradi takšnega ravnanja in sklenili, da se krajevni odbor ZZB NOV Polje poveže s krajevno skupnostjo, da bi skupaj od pristojnih samoupravnih in poslovodnih organov Kompasovega hotela dobili odgovor — kdo in zakaj je odločil, da se ukine dosedanji naziv tega hotela. Odgovor bo obravnaval občinski odbor ZZB NOV Radovljica na prihodnjem zasedanju. JR DOGOVORI IN SREČANJA Zbor koaamaistov v Podnartu V Podna rtu so se zbrali komunisti, ki živijo v krajevni skupnosti, in ae pogovarjali o pripravah na volitve v letu 1982, volilni konferenci DPO in društev ter o možnih kandidatih. Ugotovili so, da so evidentirali do zdaj že 260 možnih kandidatov, ostale pa bodo še v teh mesecih. Priporočiti to statutarni komisiji, da takoj pripravi predlog za spremembo statuta krajevne skupnosti, saj »o ugotovili, da so skupščina in svet krajevne skupnosti ter nekateri odbori in komisije v sedanji mandatni dobi s prevelikim številom delegatov. O spremenjenem statutu naj bi krajani nupmvbati že na decembrskih zborih delavnih ljudi in občanov, kijih bo sklicala krajevna konferenca SZDL po vaseh. Komunisti so zelo kritično spregovorili tudi o tistih članih ZK, ki niso aktivni. V prihodnje bodo še boQ poostrili odgovornost vseh tistih, ki se ne vključujejo v politično delo. C. R. Letna skupščina vesiatov NOV OoreaJake - V petek, 30. oktobra, ob 16. uri bodo imeli vezisti NOV Gorenjske v prostorih PTT Kranj na Primskovem redno letno skupščino. Na njej bodo pregledali Svoje delo v preteklost i in sprejeli program dela za prihodnje leto. V minulem letu dni »o se vsi vezisti sestali dvakrat, pododbor vezistov pa je imel štiri seje. Težišče dejavnosti vezistov je bilo na zbiranju gradiva za monografijo o delovanju zvez med NOB in pripravi programa delovanja občinskih aktivov. Razen tega so pripravljali programe srečanj, udeležili so se več svečanosti, sestavljali predloge za P"™*")« in odlikovanja, skrbeli za oddih članov in drugo. Na skupščini bodo tudi pode lih jubilejna pnznania, izročili trem članom knjige v dar od uprave zvez in zveznega odbora za negovanje tradicij vezistov v NOV ter se javno zahvalili zgodovinskim krožkom na šolah za pomoč pri zbiranju gradiva za monografijo. (B B ) ko. ltM kot ob torkih teta: Kranj, ffiJ^J^UTTaS trikrat Ujl-Jjo r»*akeUa «l-a»t, ■»j'"!!?**^ davk« po prtatojne«, mnenj« 411-1/7«. narotniaa 17-SSt - W--~ " NAS SOGOVORNIK Janez PETRAČ Evidentirana tretjina članov kolektiva organe Upnica — V vseh osnovnih organizacijah sindikata po občini poteka evidentiranje kandidatov za naloge v družben; skupnostih in interesnih skupnostih ter za samoupravne delovnih, temeljnih in drugih organizacijah. Evidentiranje" volitvami poteka dokaj počasi, saj je še precej delovnih in temeljaaV organizacij ter skupnosti, ki evidentiranja Se,niso opravile. V delovni organizaciji Iskra v Lipnici so kandidate že evidcntaamj obenem pa so se vključili tudi v vse naloge, ki so v tem trenutku najbak> aktualne. Predsednik osnovne organizacije v Iskri Lipnica je Jas* Petrač: »V naši delovni organizaciji amo evidentirali po aiaamaaaa% skupinak. Pri tem saao vključevali tudi mlade in ae zavzeli. ankV bilo evidentiranje kandidatov sa draabeaopoUtieao kapam ■ interesne aknamesti kar najbolj učinkovito. Moraa* pa pov da je tek kandidatov aek) veliko. Pri nas so ugotovili, a* okoli SM napoelenik evidentirana kar tretjina članov k< Vsekakor omamno, pri tem pa sploh ae upoštevamo nja aa krajevne skupnosti, kjer naj bi bili delovni ljudje Ja obeani tudi kar najbolj aktivni. Tešili smo k temu, da s» evidentirali kar največ novih. Sindikalna organizacija ae je tudi vključila v planiranje naslednje srednjeročno obdobje in se posebej sa prihodnje k* Plani naj bi bili kolikor le mogoče realni, vendar je pov« konkretno planirati izredno teiko. Ugotavljamo, da p planiranje odvisno od vrste zunanjih vplivov. Našo m organiaaeijo hudo priaadene uvos reprodukcijskega anal in opreme, saj imamo nekatere stroje povsem dotrajane, leto dni pa nujno potreben stroj čaka aa carini. 8 kvalitete, ki jo sakteva sakodno trateče, nikakor m doseči. Planiranje je torej občutljivo in kompleksno ki ni odvisno le od delovnih organisacij. Temelji _ bi morali biti vsekakor bolje snani in trdnejši, da bi načrtovali, predpisi sa uvos pa se ae bi smeli tako hitro na To je ie posebej pomembno sa našo delovno orgauaian*HeJ okoli 71 odstotkov materiala dobivamo is uvosa, istočasno psa na vae načine pri »de vemo, da M kar največ izvozili. Carina* postopki tistih, ki irvasa jo, bi morali biti hitrejši in se na nikakor ne bi smelo tako zatikati.« D. Kurah BRALCI SPRAŠUJEJO tel.: 21-860 PREVOZ OTROK J. K. is Nove vasi pri Radovljici: »Zanima me, zakaj šoloobvezni otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Radovljici in ae vozijo a vasi, morajo plačevati avtobusno vosovaico, medtem ko o trki se vosi jo le is streljaj oddaljenih Zapuž, tega ni treba?« Izobraievalna akupnoat Radovljica: »Zakon o osnovni šoli r mora šola za osnovnošolske otroke, ki so oddaljeni več kot 4 kilomem od šole, organizirati prevoz in plačevati stroške prevoza. Nova vas pri Radovljici ni toliko oddaljena, medtem ko so Zapuže že oddaljene. Plačujejo pa različno in tudi vse to je urejeno po zakonu o osnovni i MALOOBMEJNI PREHODI Ž. L. Z Jesenic sprašuje: »Koliko blaga se lahko uvozi z maloobmejno prepustnico z Avstrijo?« Carinarnica Podkoren: »Po mednarodni pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo je predpisano, da imetnik maloobmejne propust niče lahke nese iz države 400 dinarjev mesečno, število prehodov meje p]« neomejeno. Vrednost uvoženega blaga torej mesečno ne sme biti višja * 400 dinarjev, pričakujemo pa, da se bo znesek zvišal« Pomembni sindikalni odbori Kranj - Občinski sindikalni svet v Kranju je na posvetu predsednikov in sekretarjev obravnaval smiselnost obstoja sindikalnih odborov. Odbori, organizirani po posameznih gospodarskih in negospodarskih vejah, so organizirani že tretjo leto, resnično aktivni pa so le nekateri. Zato je sindikat sklenil razčleniti vzroke, zaradi katerih zastaja dejavnost, in ugotovil, da gre pretežno za nepovezanost delavcev v odborih in za organizacijske težave. ' V Kranju je organiziranih dvanajst sindikalnih odborov, od tega jih resnično dela le sedem - odbor za tekstilno, usnjarsko in predelovalno industrijo, odbor za kmetij stvo in živilsko industrijo ter odbor za trgovino so med najaktivnejšimi - ostali pa delajo v okviru konferenc osnovnih organizacij sindikata ali koordinacijskih odborov SOZD. V ostalih gorenjskih občinah so prav tako sledili novi organizaciji sindikata in v Škofi i Loki ustanovili dva odbora, na Jesenicah s«8*? v Radovljici pet, v Tržiču pa sta odbor za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo, medtem ko odbor za vzgojo, izobraževanje in znanost Sele ustanavljajo. Sindikat ugotavlja, da so odbori potrebni, vendar je treba razmisliti, kateri bodo resnično zažreeh. se njim namenjena dejavnost v drugih organizacijskih Vseh odborov tudi ne velja v občinske okvire, če na samoupravna organiziranost . terih organizacij in povesova**. teh na medobčinski ravni terja* široko sindikalno povezanost 1 binska problematika prestopa občin predvsem na področju 1 getike, kemične industrije, niske dejavnosti, kmetijstva, ta in gradbeništva, kulture, socialnega varstva in sdravs.^ delovnih skupnosti družben* državnih organov. Tu pa gre tt* prostorsko razpršenost deu« po vsej Gorenjski, zato naj Nj organizaciji ..t**0 . "S"!*1 »oranžnih« odborov ixog»ab občinske organiziranosti ■ CeK°er imajo possmeznej^ določene posebnosti m probfc^ katerimi se ^rečujejo jkAsct kat predlaga, da biodbon programe zajeli predvsem at^J vanje in razvoj PfP^V^^SST povezave, izkoriščenost f"*^ časa, svobodno menjavo o industrijo pa so vložena •■Sva pran lana s kar štirikrat da Tekstilindus zadnje vse večji dohodek pri i proizvodnje, so v pera tistih izdelkov, ki so —kovno zanimivejši. S Jjdnjo preprostih tekstilnih iz-"*/ sam reč ni bilo več več moč M tržišču, m j je bila cenena •snjs tekstilne industrije iz J^isjmblik premočan konku-2*»JŠsiije proizvodnje je kriva 2*P*rjlujs razdrobljenost pro ■ programov, asj le dve peti Dosegli pa so jih v veliki meri tudi s preusmeritvijo nabav na klirinško območje. Osnovni plan izvoza m prihodnje leto predstavlja kar tretjino celotnega fizičnega obsega proizvodnje; na »čvrsto« tržišče nameravajo izvoziti za 5.200.000 dolarjev, na klirinško pa le za simbiličnih 800.000 dolarjev. Letošnji gospodarski uspehi prav gotovo obvezujejo, da Tekstilindus tudi v načrtih prihodnjega leta ostaja na isti ravni. Na večo dinamiko, pravijo, da ni računati, kajti na. vidiku je že vrsta neznank, s katerimi se bo prihodnja leta otepala tekstilna industrija. Tudi pri domačem materialu se namreč obeta devizna udeležba, in sicer pri poliestru in lugu, katerih dobavitelj je varaždinski H em te x Prihodnje leto bo zadrega tudi pri delitvi bombaža, ki ga uvažamo z vzhoda. Slovenija je bila v preteklih delitvah vedno močno udeležena, letos pa ji obetajo 2.500 ton bombaža Stroj se pokvari tudi popoldne Večina podjetij servisne dejavnosti v Kranju dela le do 16. ure ali te manj - Ofccan pa teka doma ali nosi na servis dopoldne, nu»jitem ko privatni sektor »dežura« vea dam - Le za večje vodovodne in elekUo okvare je telefon vedno odprt - Drsni manj kot prej. Iz pomanjkanja se bo delovni čas naj približa servis občanu, zdaj je obratno treba reševati z nakupom surovine „ . na dolarskem trgu ali pa primešati , ~ Je Ppk varil televizij- bombažu nekatere domače surovine, ?kl sprejemnik, pralni stroj, morda je počila vodovodna cev ali pa je da ga bo dovolj za proizvodnjo Prihodnje leto bo torej trše, stabilizacija se bo še stopnjevala, rast dohodka bo bistveno nižja in še teže bo obrzdati inflacijo. Vendar je Tekstilindus, kot kaže, z letošnjo trdno gospodarsko podlago na te pogoje dovolj dobro pripravljen. D. Žlebir f Asfaltna baza v Naklem Čas dogovarjanja — ali sporov Zbori kranjske občinske skupščine ae strinjajo z obnovo asfaltne baze v Naklem na aedanji lokaciji, ker uresničitev drulbene- ^pisKavS^ zahtevno p dogovora o nreejMtvi trenutno itaancno ni uresničljiva I J• tuTaSjiTproizvodnjo eno- PVnuaaVsvanja » f • «*to okoMe so razumljiva, vendar pa Vanji tkanin. Na račun izboljšane nočejo in ne verjamejo niti novi čistejši tehnologiji •*htt proizvodnje se je nekako __ ___ . ^^nu r ~ proizvodnje _ JjHno zmanjšal njen obseg in • teto ji po zože vanju za pošlo i je bilo na ta način zadoščeno Kranj — Tako kot je bilo pričakovati, je razpraVa o asfaltni bazi v skupščini občine Kranj razvnela -je k uspešnosti gospodar- najbolj delegate zbora krajevnih Jj pripomogla tudi racionalna skupnosti. Vsi trije »bori skupščine ••s talog materiala, čeprav so le- so na ločenih sejah sicer sprejeli **j docela izčrpane. Nekaj težav predlog kranjskega izvršnega sveta, * sedanje omejevanje uvoza da se na sedanji lokaciji v Naklem " , vendar pa Tekstilindus ni postavi nova tehnologija za tovarno asfalta ter tako zamenja dosedanjo že dotrajano. S takim vezan nanj, saj skuša kar narediti z lastnimi sredstvi. «o konca leta ni pričakovati "snrtresov, posebej še, če jim ..•■*k> uresničiti ambiciozno s izvoz. Ta namreč obsega dolarjev, do zdaj pa so ga - a 2.500.000 dolarjev ob večjem uvozu 2.700.000 do-• Z 92-odstotnim pokritjem, • v tekstilni industrij redkost, dovolj stabilizacijske številke. povsem sklepom skupščina seveda ni za večne čase pokopala tudi družbenega dogovora o izgradnji asfaltne baze, katerega podpisnik je tudi med drugimi, pač pa je uresničitev do- Sovora. v katerem je tudi preselitev aze na novo lokacijo, le odložila za nedoločen čas. Kdaj bodo ugodnejši ekonomski pogoji za uresničitev dogovora, se seveda ne ve: jasno je le ie enake, stroški visoki -snem Plamenu bodo do konca leta komaj doseajli _ izvoz — Največ za Čehoslovaško — Visoki stroški, 5 doma nespremenjene Precejšen j problem so cene proizvodov kovinsko-predelovalne industrije na domačem tržišču, saj so domala ostale nespremenjene. Stroški visoki, cene enake, zato je padec akumulacije nujna in nesporna posledica. Edina rešitev je bila v izvozu, dosegli so dober izvoz na Češkoslovaško, izdelke dobro prodajali in si obenem zagotovili reprodukcijski material. Domača oskrba z reprodukcijskim materialom je kritična, saj železarne ne dostavljajo dovolj materiala. V Plamenu si prizadevajo, da bi do konca leta dosegli planirani izvoz, pri katerem so zaenkrat v zaostanku. Na konvertibilno področje bodo ob velikih naporih izvozili toliko, kot so predvidevali, na klirinško področje pa plana izvoza ne bodo dosegli. Na konvertibilno področje izvozijo letno za okoli milijon 300.000 dolarjev, na klirinško tržišče pa 4 milijone 200.000 ameriških dolarjev. V Plamenu tudi pravijo, da bi bili storilnost in tudi proizvodni uspehi boljši, ko ne bi imeli tako veliko težav z uvozom rezervnih delov in reprodukcijskega materiala. D. Kuralt - V k roparske m Plamenu, v sestavljeno organizacijo 4U dela slovenskih železarn ■uje 540 delavcev, po devet-. i rezultatih ugotavljajo, da ^•jodni rezultati iz meseca v •absj. Dosegajo sicer pov-. slovenske kovinsko-predelo-•dustrije, vendar bodo ob *ta komaj dosegli planirano njo. sk so v devetih mesecih za 51 odstotkov, čisti doho-45 odstotkov v primerjavi lanskim obdobjem. Rezul bdi v prvih štirih mesecih •«w7°j boljši, dosegli so višjo •a^^jo. zdaj pa že komaj vse stroške, ki skokovito lC"*>Jo. Prej so visoke stroške še f"*«** višje cene, zdaj pa ne več. so v Plamenu napravili G!*ten premik, saj so znatno iz- ' ^ortiman svojih izdelkov N Zl** 80 se usmerili v kvaliteto \tT_P **hko pri izvozu dosegli višje « cene kot lani. To velja za klirinško področje, ko so na konvertibilnem ostale cene take kot lani. iličen oz Upniške Iskre — V tovarni mehani/ J**ni Lipnica so doslej izdelo-^•jdvaein števce za telefonijo, ■bmarja so po dveletnih začeli izdelovati različne števce za zahodnonem-topca IRION Najprej so se da bi za izvoz na zahodno hžišče izdelovali impulzne t*ko, da bi kupci dobavljali ^jP***fne dele, v Iskri pa bi S^TJ* za kovinske dele in V^jJ*1 nikakor niso pričakovali, ^ l?° to sodelovanje tako razširi-*■ je, in da bodo podpisali J^r**l*tno pogodbo o medseboj-\y*j«lovaiiju. Marca letos so iz-^ro kosov, naročila pa v Xgj JJ*«j«jo dnevno. Tako so že oso v dnevne proizvod-*j000, velika naročila pa so VjT*" ?* se vsi delavci resnično ^J**Jo in delajo po 12 u hidi ponoči. Zaradi pre majhnih zmogljivosti in zato, ker za-hodnonemškega kupca ne bi radi razočarali, delajo tudi v nočni izme- ni V Iskri predvidevajo, da bodo izdelali najmanj 500.000 števcev za izvoz, lahko pa tudi več. Do zdaj so v Iskri Lipnica že ustvarili za 200.000 nemških mark izvoznih to, da v sedanjih pogojih, ko je ustalitveno obnašanje ostreje zarezalo v gospodarjenje, ne investitor Cestno podjetje Kranj ne Temeljna banka in drugi financerji ne bi zmogli pokriti razlike med rekonstrukcijo na sedanji lokaciji in postavitvijo nove tovarne asfalta na novem mestu. Tako sta sicer za enako rešitev oba — krajevna skupnost Naklo in skupščina občine: oba se zavzemata za uresničitev dogovora, da se baza preseli. Medtem ko so delegati vseh zborov skušali razumeti, da preselitev trenutno ni mogoča, pa tega dejstva Naklanci ne sprejemajo. Ne verjamejo strokovnim zagotovilom, da bo nova tehnologija, ki naj zamenja dotrajano, zagotavljala čistejše okolje, predvsem zrak. Krajevna skupnost Naklo pravzaprav noče niti take baze, ki ne bi onesnaževala okolja, nobene baze noče sredi svoje krajevne skupnosti. Pri tem pa pravzaprav ne zapažajo, da tudi brez asfaltne baze Naklo ne bo postalo turistični kraj, saj s tovorno železniško postajo in industrijsko cono že povsem spreminja svoj videz. Lepo je povedal delegat Vogelj v zboru krajevnih skupnosti, ko je dejal, da so v občini še krajevne skupnosti, katerih krajani so pravzaprav bolj prizadeti zaradi zahtev gospodarskega razvoja družbenega pomena: mislil je na njive in gozdove okoli letališča Brnik. S pravkar sprejetimi sklepi v skupščini, ki odlagajo preselitev baze na novo lokacijo izven Nakla in sedanjo tovarno obnavljajo z novo tehnologijo, pravzaprav še ni povsem jasno, ali je že dana zelena luč za začetek pripravljalnih del na rekonstrukciji. Krajevna skupnost Naklo je, kot se je izkazalo v debati na skupščini, vendarle v svojih prizadevanjih za izločitev baze in zavračanjem »izboljšane« ostala osamljena. Prav ta osamljenost pa vendarle narekuje premislek, ali je zaradi tega vredno opustiti dogovarjanje in sporazumevanje ob tako velikem družbenem interesu — ali pa se naprej »vojskovati«, kot so v Naklem napovedali. L. M. Zazidalni načrt »Center Gorenja vas« Z obratovanjem rudnika urana Zirovski vrh pričakujejo v Gorenji vasi povečanje števila prebivalstva, hkrati pa ie na ta kraj vezano prebivalstvo od Javorij do Lučin in Tre-bije ter Poljan. Zato je v vasi nujno potrebno zgraditi manjši center za nekatere potrebe prebivalstva. Nujna je zlasti izgradnja krajevne pošte in trgovine, manjše banke ter postaje milice. Izgradnja centra bo zahtevala rušitev nekaj objektov^ Center je namreč predviden v starem delu naselja na levem bregu Sore in je ločen od javnega prometa. Objekti so nanizani okoli trga, ki se bo širil nenadoma mrknila elektrika stanovanju? Te povsem vsakdanje skrbi pa so včasih teže rešljive, kot bi si občan mislil; še posebej zato, ker gre občan ob 6. ali 7. uri v službo in dela sedem ali osem ur, to je do 14. ali do 15. ure. Do te ure pa delajo — vsaj večina — tudi različne obrtne in servisne dejavnosti. Seveda občan ne ostane povsem nemočen pred tako zakoličenim delovnim časom, ki se na žalost pokriva z njegovim. Če ima srečo da ni sam, doma dežura in čaka na delavca iz servisa kdo od nezaposlenih domačih, sicer pa je treba vzeti dopust. Če se pokvari le likalnik ali kaj podobnega, kar lahko odnesemo v prvo servisno delavnico — je spet treba vzeti dopust. Sedaj se to da bolje rešiti zaradi premakljivega delovnega Časa. Zasebni sektor se bolj prožno prilagaja potrebam občanov, saj delajo po reku »Tudi popoldne pridem na dom«. Same znane stvari, bo kdo rekel. V kranjski občini si sicer že vrsto let prizadevajo, da bi kaj spremenili, vendar posebnega uspeha ni. Ni bilo malo težav pri določanju delovnega časa trgovin, ki naj bi bile odprte tudi ob sobotah in nedeljah, ko ima čas za nakupovanje največ potrošnikov. Vihre okoli tega so zdaj že zdavnaj mimo. Sčasoma pa bi v Kranju radi uredili tudi delovni čas podjetij, ki se ukvarjajo z obrtno in servisno dejavnostjo. Večina servisov, tu ni upoštevan zasebni sektor, dela le do 14. oziroma do 15. ure. Tak delovni čas imajo na primer v Elektrotehničnem podjetju — do 15. ure, v KOGP in Iskra servisu. Servis Gorenje sprejema naročila le do 13.30, njegovi delavci pridejo na dom le dopoldne. Dopoldne delajo tudi delavci Servisnega podjetja, le do 14. ure tudi sprejemajo vsa naročila, vendar pa po potrebi pridejo na dom tudi popoldne. Manjše vodovodne okvare popravljajo delavci Vodovoda le dopoldne, v nujnih primerih pa" so na voljo občanom katerokoli uro dneva ali noči. Niso pa le vodo-vodarji svetla izjema v tej bolj skromni pripravljenosti; dežurni v Elektru vam popravijo glavno varovalko v delovnem času od 7. do 21. ure vsak dan, tudi v nedeljo. Za manjše okvare v zvezi z elektriko ps se je seveda treba obrniti drugam. Prihodnje leto naj bi bilo d*" t Skupščina občina namreč lat . zakon to dovoljuje — določi kdaj naj bi obratovale servis- < delavnice. Neredko je težko od doma do 15. ure, kolikor so običajno odprti servisi, pripeljati televizor ali naročiti popravilo česarkoli v hiši, saj servis konča z delom še pred 14. ali pred 15. uro popoldne. V eni ali dveh urah po običajnem delovnem času pa verjetno ne bi bilo težko občanom opraviti vsega za kar zdaj porabljajo dopoldanski čas. Če končno sodišče, upravni organi in nekatere družbene dejavnosti podaljšujejo čas, v katerem so na voljo občanom, zakaj tega ne bi bilo možno urediti tudi za servisne usluge? Verjetno bi šlo brez dodatnih nadur, le premakljivega delovnega časa bi se morali bolj oprijeti. Končno gre tudi za boljšo izrabo delovnega časa, so poudarili na komiteju za gospodarstvo, ko so razpravljali o možnosti za drugačen delovni čas servisnih dejavnosti. Sicer pa ne razmišljajo o tem le v Kranju, Ljubljana je to vsaj delno že uredila, v Skofji Loki se na to tudi že pripravljajo in morda še kje. L. M. Rešitev v rokah delavcev Delavcem tržiakih oblačil Novost bo iz težav pomagala le lastna zavzetost — Stvari so se lotili na pravem koncu Tržič — Delavci tržiške konfek cijske industrije Oblačila Novost se letos spopadajo s številnimi težavami. Najhujša med njimi je vsekakor skromna rast dohodka, ki je bil v polletju komaj za 23 odstotkov višji kot lani, hkrati pa krepko pod povprečjem tržiške ga gospodarstva. Vzrok tiči predvsem v neskladju med rastjo stroškov in cen. Cene izdelkov so namreč popravili šele v drugem polletju, posledica pa je bila vse prej kot prijetna. Kljub temu, da so osebni dohodki že od lani mirovali, je bil kolektiv zaradi nizkega dohodka v polletju kršitelj družbenega dogovora za 8,6 odstotka. Vse to, razen tega pa še odhod direktorja in dva neuspela razpisa, je rodilo v pretežno ženskem kolektivu val nezadovoljstva. Motiviranost za delo je občutno padla, z njo vred pa seveda tudi produktivnost. Na dan so prišla nesorazmerja med nagrajevanjem normiranega in režijskega dela. Medtem ko so režijski delavci plačani precej neodvisno od proizvodnih rezultatov, so norme napete in jih je razen tega zaradi hitrih menjav materialov in majhnih serij težko dohitevati. V reševanje težav se je od vsega začetka, ko je položaj v Oblačilih Novost postal že skoraj kritičen, vključil tudi občinski svet zveze sindikatov Tržič. Ne kot nekakšen vsemogočen rešitelj, saj je izhod izključno v rokah delavcev, veliko pa je pomagal kot svetovalec. Izredna seja delavskega sveta je dala nekaj izhodišč za izboljšanje položaja. Delavci so sklenili, da bodo napeli vse sile in v zadnjih mesecih naredili čim več, kajti edino viši dohodek jim bo prinesel tudi boljše osebne dohodke. Napori so v devetmesečnih poslovnih rezultatih že pokazali skromen napredek. Rast dohodka. je višja za 26,5 odstotka, vendar pa so materialni stroški še vedno nad vsemi drugimi kazalci. Pričakujejo, da bodo le-ti konec leta občutno boljši in da se kolektiv tudi kot kršilec ne bo več pojavljal. Samoupravne akte v zvezi z nagrajevanjem po delu so v Oblačilih Novost že dodelali. Do 20. novembra bodo napravili izrlčun po novih merilih, da bodo delavci lahko videli, kakšne spremembe sistem prinaša. Hkrati bodo pripravili tudi vse potrebno za samoupravni sprejem aktov. V Oblačilih Novost so se torej reševanja iz zagate lotili na pravem koncu, to pa je tudi porok, da bodo cilje, ki so si jih začrtali, uresničili. H. Jelo vran >osiov, predvidevajo pa, da bodo do konca leta vrednostno dosegli za glede na izgradnjo proti^ veru" in 500.000 nemških mark izvoza. To je Jugu. Predel vzhodno od centra do vsekakor za razmeroma majhen ko- mostu prek Sore je predviden kot lektiv Upniške Iskre precejšen izvoz rezervat za kasnejše širitve. Celotno in upajo,, da bodo tako hitreje prišli območje bo obdano z dvema cesta- do nujnih novih strojev, saj so stroji ma - s sedanjo cesto Gorenja vas - že domala povsem dotrajani, stari Ziri in novo obvoznico, za katero je do štirideset let. Kvalitetna pro izvodnja pa terja nove stroje, saj ne morejo dovoliti, da bi pri kvaliteti zatajili, ali zamudili roke. Roki pa so predvideno, da bo speljana po bregu Sore. Nove objekte bo moč priključiti na javne komunalne naprave, za lastna ur izredno kratki, zato gre kolektivu ogrevanje je predvidena lipniške Iskre za izredne delovne kotlarna z možnostjo priključitve na napore vse priznanje. centralni toplarniški objekt v D. Kuralt močju industrijske cone. ob- Tržič — Družbeni plan razvoja naše republike za to srednjeročno obdobje predvideva, da se sredstva za skupno porabo vsako leto revalorizirajo v skladu z rastjo dohodka, z gibanjem materialnih stroškov in osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu. Ta gibanja pa so letos bistveno drugačna od načrtovanih v začetku leta. Zato so interesne skupnosti prisiljene popraviti vrednosti svojih programov. Ne gre za delitev ustvarjenih presežkov, kot je na zadnji seji poudaril izvršni svet, ko je razpravljal o revalorizaciji, ampak za izenačitev materialnih pogojev delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom in za dohajanje preveč poskočnih materialnih stroškov. Izvršni svet se je opredelil za 6,4-odstotni popravek vrednosti programov interesnih skupnosti, v katerem pa niso vštete izvozne stimulacije, ki jih le-te morajo odvajati. Ugodna rast dohodka v tržiškem gospodarstvu bi sicer dovoljevala programi celo 22-odstotno povečanje, vendar bi to nujno vodilo v spreminjanje prispevnih stopenj, kar pa je izvršni svet ocenil za nepotrebno, saj je dotok sredstev interesnim skupnostim tudi brez tega dovolj ugoden. Glede na to, da še ni znano, kolikšna bo izguba v domu starostnikov Petra U zarja, ki jo bo morala pokriti skupnost socialnega skrbstva, da pri izobraževalni skupnosti še ni dokončno znan znesek za solidarnost, da so se v kulturni skupnosti pri planiranju nekoliko ušteli in da je treba upoštevati izvozne stimulacije, se je izvršni svet odločit za revalorizacijo v višini 8,5 odstotka. Gre tbrej za nekakšen manevrski prostor, v katerem bo mogoče reševati najbolj občutljive probleme tržiške skupne porabe. Seveda pa bo dokončen obrač p vrednosti programov oziroma vračanja morebitnih presežkov lahko napravljen šele po zaključnih računih. H. J. O L, A S4.STRAN Gosta uredništva KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI Les je prepoceni, zato pa je »šverc« ki ■oaVrajajo s go urinimi gospodarstvi, najbolj boli niska m cena — Lesna industrija in gozdarji bi se morali tesneje dohodkovno povezati Kranj - Na Gorenjskem je pri obeh Gozdnih gospodarstvih, tako na Bledu kot v Kranju, precej gozdov v zasebni lasti. Kmetje torej razpolagajo z veliko količino lesa, ki ga nafta lesna industrija Se kako potrebuje, ker mora tako kot druga industrija kar največ izvoziti. V začetku letošnjega leta in tudi v poznejših mesecih pa so pri obeh Gozdnih gospodarstvih ugotavljali, da kmetje kooperantje niso izpolnili plana sečnje in so zato na vse mogoče načine želeli pospešiti sečnjo v zasebnih gozdovih. Vzroki za to, da so kmetje zaostajali za planom, so različni: od prenizke odkupne cene vse do slabe dostopnosti do gozdov. O problematiki zasebnega gospodarstva smo se pogovarjali z dvema kmetoma kooperantoma. Iz Gozdnega gospodarstva Bled se je našemu vabdu odzval Franc Klinar, kmet iz jeseniškega Rovta, in iz škofjeloškega območja Franc Tuše k. kmet iz Železnikov. Razgovor je vodil odgovorni urednik Jože Koš-njek, Darinka Kuralt pa je pogovor pripravila za objavo. Glas: Kaj gorenjskega kaseta f«rf«5{« v tem času najbolj tare? Tuiek: »Kar nas najbolj tare, je odkupna cena. Gozdna gospodarstva pravijo, da je odkupna cena lesa visoka, a po našem mnenju je les tako poceni kot še nikoli. Naslednja primerjava morda ni najbolj objektivna, pa vendar po svoje zgovorna: leta 1956 je gozdar zaslužil toliko, kot je veljal kubični meter hlodovine, danes zasluži za 7 kubikov lesa. Vendar moramo obenem tudi vedeti: kmetje »krivijo« za razmeroma nizko ceno Gozdni gospodarstvi, kar pa m res. GG je pač v teh primerih le kupec, ne več tisti stari lesni trgovec, temveč ima veliko zaslug. Bilo je zgrajenih veliko gozdnih cest prav po zaslugi »gegejev«. Mislim pa, da lesna industrija poje več kruha kot kmet, zato bi morali nujno urediti dohodkovne odnose. »Gegeju«, bi morda zameril le to, da včasih premalo odločno zastopa stališča nas, kmetov, da so preveč mlačni Pri nas hribovskega in nižinskega kmeta mečemo v' isti koš! Nižinski kmet živi od poljedelstva, hribovec pa večinoma od lesa in bi nujno moral za les dobiti več kot nižinski. Leta 1979 so opravili anketo, katere jezuita t i so prav preseneti i i vi in še kako zgovorni. Na prvem mestu je dohodek, od katerega gorenjski kmetje živijo, dohodek iz rednega razmerja, na drugem mestu dohodek od živinoreje in šele na tretjem mestu dohodek od gozda. Vsekakor to ni preveč pohvalno, saj je jasno, da živimo sredi gmajne. Kar naprej govorijo o »švercu« z lesom, odgovor pa je en sam: les je prepoceni. zato pa je »šverc«. Če je kmet odvisen od lesa, druge možnosti za zaslužek nima. Sam osebno bi prav rad videl, da mi družba da toliko, kot zaslužim. Ze Krpanu se ni dobro zdelo, da je tihotapil sol. a je bil prisiljen. Nikjer ne boste dobili koga, ki bi za les dobil toliko, da bi lahko živel. Znano je tudi, da ima lesna industrija lahko .»dobro naloženih« več milijonov dinarjev, GG Kranj pa dobi bore malo. Vsi obrati lesne industrije kar »dobro stojijo«, po Martin j vrhu in v Davči pa so same revne domačijice. Včasih je bilo razmerje med kubičnim metrom hloda in desk 1:2. Lesni trgovec je za hlod plačal toliko in toliko in za polovico več prodal desko, danes je hlodovina po 1.800 dinarjev, kubični meter desk pa 12.000 dinarjev, razmerje je torej 1:6. Klinar: Odkupna cena se mora nujno spremeniti. 'Inšek: >Gege« vedno navaja bruto ceno, treba pa je odšteti Še 33 odstotkov za razne dajatve. Razen tega je pač tako: če boš za kubični meter desk dobil milijon in več, kaj bi naredili vi? Vse to bi se moralo urediti preko GG. Sam sem že predlagal, da bi Gozdno gospodarstvo imelo žago. Delavec v delovni organizaciji dobiva denar vsak mesec, kmet pa /s les le enkrat. Mislim, da bi bili dobrodošli poračuni, še posebej ob današnji inflaciji. Pošteno bi bilo treba kmetu povedati: toliko smo več iztržili, napravimo poračun.« Tuiek: »Po zakonu ima lahko vsak pol hektara gozda in ta zakon je napravil samo Škodo, saj je znano, da imamo v nekaj zadnjih letih za okoli 70 odstotkov več lastnikov zasebnih gozdov. Vsekakor dobrodošlo za nižinskega kmeta, med katerimi marsikdo sploh ne ve, kje ima gmajno, in izredno slabo za hribovca. Spet m spet trdim, da bi moral visokogorski kmet dobiti za les več. S tako politiko razdrobile- Naredite danes, sicer izklopimo Ker niso takoj izpolnili zahtev električarjev, so bili stanovalci petih hiš dva dni brez elektrike. - Foto: L. B. ■ 'i' T'JL ■£ >£--.•(' iv' • r riitti £mM žiri — Vse se da urediti, če so ljudje pripravljeni, da se pametno pogovorijo, pravi ljudski rek. Zal je v življenju pogosto drugače. Nestrpnost brez pripravljenosti prisluhniti težavam drugih in še malo nagajanja zraven, povzroči težave in napetosti ki bi se iim zlahka izognili. Letos so v Zireh napeljevali kanalizacijo po ulicah. Pri kopanju jarkov prek vrtov se je nekajkrat zgodilo, da so pretrgali električni kabel. V začetku septembra tudi na Dobračevi. Ko pa so električarji popravljali napeljavo, so v »zemeljski glavic naredili napako tako, da sta delali le dve fazi. Ker se napaka ni dala takoj odpraviti, so kable začasno zvezali in uredili tako, da so lahko v vseh hišah, ki so vezane na določen del omrežja imen' luč in dovolj elektrike za pogon strojev in hladilnih skrinj. Zapletlo se je kasneje. Ko so električarji ugotovili kje točno je napaka, so zahtevali od krajanov, da tisti del kabla odkopi je jo. To so krajani tudi naredili in so morali enemu od lastnikov hiš v ulici letos že tretjič prekopati vrt. Čeprav so delali po navodilih električarjev, je bilo ugotovljeno, da izkop ni dovolj globok, razen tega pa ga je zalila deževnica. Ker krajani niso še isti dan izčrpali vode in izkopali dodatni del jame, so jim preteklo sredo zvečer odklopili tok. Brez elektrike je tako ostalo 7 družin, ki so bile hkrati tudi brez ogrevanja. Pri večini imajo dojenčke. Brez toka so bili dobra dva dneva, ko se je zadeva na posredovanje krajevne skupnosti uredila. Iz jame so krajani izčrpali vodo, električarji pa so popravili napeljavo Konec dober, vse dobro, bi rekli. Pri prizadetih krajanih pa ie vendar ostal grenek priokus, zaradi napake električarjev so imeli dober mesec in pol začasen priključek, ko pa niso mogli zaradi dežja izpolniti njihovih zahtev, da bi bila odpravljena napaka, ki ni nastala po krivdi krajanov,, so bili dva dni brez elektrike. L Bogataj nosti gozdnih parcel ne bomo daleč prišli. . * Glas: Kaj pa stalni očitki kmetom kooperantom, da ne sekate po planih? Tuiek: »Upam si trditi, da prav vsi tisti, ki smo čisti kmetje, izpolnjujemo plane, nekmetje pa ne. Le-ti pa imajo v lasti ogromno gozda in pač ne sekajo, ker nimajo potreb.« Klinar: »Pri Gozdnem gospodarstvu na Bledu, kamor jeseniški kmetje sodimo, smo želeli točen obračun glede razmerja hI od: deska, a po prvi seji odgovora še nismo dobili. Mislim, da bi se morali vsi skupaj bolje dogovarjati. Gozdna gospodarstva in lesna industrija. LIP, denimo, deske izvaža in dobi devize, po drugi strani pa deske tudi uvažamo. Kmet bi za domačo uporabo moral dobiti tudi več lesa. Dogovorili smo se tudi, da je član temeljne organizacije kooperantov lahko le čisti kmet, a se je še to izjalovilo.« Tuiek: »... ker je čistih kmetov zmanjkalo___« Klinar: ».Švercajo' mali gozdni posestniki, ki lesa za domačo uporabo sploh ne rabijo. Kmetijskih površin so se .odkrižali', les pa so ohranili in sekajo tako, kakor hočejo. Vsekakor bi morali bolj razlikovati med kmetom in tistim, ki ima gmajno le kot kapital. Na kmečkih parcelah kaj malo ostaja, se že .pomatraš' in posekaš, četudi je dostopnost slabša. Na nekmečkih parcelah pa les stoji. Glas: Od prodanega lesa se odvajajo sredstva za biološko amortizacijo, za gradnjo cest... Klinar: »Res je, da ne bi bilo toliko cest, če ne bi bilo Gozdnih gospodarstev, precejšnja sredstva pa za ceste dajemo tudi mi.« Tuiek: »Vsi prispevamo za gozdne ceste in vlake, kmetje dajemo 14,4 odstotka od kubičnega metra za biološko amortizacijo. Pri vsem, kar se prispevanje treba upoštevati tudi starostno zavarovanje, ki je velik strošek. Če vse skupaj izračunamo, potem bi resnično morali poskrbeti za bolj poštene dohodkovne odnose in račune med nami, »gegeji« in lesno industrijo. Glas: Kaj pa če bi deske kupovali od kmetov? Tuiek: »To nima nobenega pomena, vsak bi imel žago, bila bi zmešnjava. Hlodovino je treba pošteno plačati, pa je. Ne bi bilo. slabo, ko bi marsikje zmanjšali tudi režijo, l.e malokje je toliko inženirjev in z zmanjševanjem skupnih služb bi bil tudi kubični meter manj obremenjen. Glas: Kaj pa vrednostni razredi? Tuiek: »Včasih je bil les iz bolj oddaljenega gozda več vreden, toda vrednostni razredi so dvorezen meč. Kmeta, ki ima les v bolj oddaljenem kraju, ne spodbujajo, da bi gradil cesto, saj bo tako les cenejši. Ce ne bi bilo tega, bi bili vrednostni razredi kar dobrodošli.« Glas: Kaj pa davčna politika in davčna osnova? Klinar: V gozdarstvu se plačuje davek po oddanem lesu, kar pa ni pravilno. Gozd naj bi obdavčili po katastru, saj je zdajšnji sistem potu ha za tistega nekmeta, ki sploh ne seka. Ne vem, če je to pravilno. Tisti, ki redno seka, ima veliko večje obremenitve od tistega, ki se za gozd .sploh ne zmeni.« Tuiek: »Obdavčitev od lesne mase bi bil bolj pošten kriterij. Tako pa se Ščiti tiste, ki nočejo sekati.« Na Mlinem obupno s: Basjaks »natega« je ob svoji nedvomni koristnosti , dnajfe, alabe in saardrjtve plati — Nujno bi morali najpaoj kanalizacijo, saj ob izpustu vode na Mlinem neznosno r~ Bled - Blejska »natega«, kakor imenujejo sedanje čiščenje blejskega jezerskega dna s tem, da spravljajo po ceven iz jezera vso nesnago in tako poskušajo počasi, a zanesljivo ohraniti naše najlepše alpsko jezero, ima poleg svojih nespornih dobrih lastnosti tudi slabe. Najprej so napeljali krak natege od hotela Toplic proti Miinemu. Umazana in smrdljiva voda, v kateri je nemalo žveplovega dvokisa in drugih strupenih in škodljivih primesi, odteka skozi cevi mimo potoka Jezernica in se na koncu vasi Mlin o izteka v Jezernico, nato pa v Savo Bohinjko. Zdaj so potegnili še drugi krak natege od Zake proti Miinemu in tako odvajajo še enkrat toliko vode in umazanije kot prej. Se enkrat večji pa je tudi smrad tam, kjer se jezerska voda izliva v potok... Krajani, ki živijo ob Jezernici, domala ne morejo več prenašati obupnega smradu, ki ga povzroča »natega«. In resnično ob potoku tako zelo smrdi, da ne moreš zdržati niti pet minut. »Vonji« so neznosni še posebej tedaj, ko je nizek zračni pritisk in takrat morajo zapirati vsa okna in vrata. Smrad so občutili tudi predstavniki območne vodne skupnosti iz Kranja in skupščine ohrani, so dejali razočaranim in n krajanom, da bo pozimi K Vendar je le težko verjeti, kaj bistveno spremenilo, smradu pa nikakor ne m orna prenašati. Včasih je tako moma se širi tja do obale jezera. Prav gotovo bi morah blejske »natege« bolj nati, saj so lahko | ob izpustu škodljive _ vse umazanije močno le to: ribiči tudi že ugota Savi, kamor se končno " nija, ribe sumljivo je tudi že do pomora rib Jezersko vodo, ki znebiti, da bi lahko Radovno, bi morali kanalizaciji. To se ie umno izkazalo. Prav bi _ no do vseh stanovalcev nem izteku, da bi na kanalizacijo ali vsaj natege vse do Sa Tolažba, da bb pač _ treba malo potrpeti, je in neoprijemljiva. Resnično tako hudo „ treba nemudoma nekaj ukreniti! D. Ki Skrbno gospodarjenje z zemljo V jeseniški občini je malo kmetijskih zemljišč -a z treba razumno upravljati, da bi pridobili čimveč hrane namen si je kmetijsko zemljiška skupnost na Jeseničan vrsto nalog Jesenice — Od celotne površine jeseniške občine, ki meri blizu 37500 hektarov je le 4663 hektarov oziroma okrog 12,5 odstotka kmetijskih zemljišč. Tako govore podatki, zbrani med izdelavo prostorskega plana občine v letih 1978-1980. Če jih primerjamo s podatki iz katastra v letu 1971, ko so imeli v jeseniški občini še 8073 hektarov kmetijskih zemljišč, ugotovimo znaten upad že dotlej skromnih površin za kmetijske namene. Takšne spremembe niso povzročili le urbanistični posegi na kmetijska zemljišča. Veliko občanov namreč izkorišča samo del svojih kmetijskih površin in zlasti višje ležeča zemljišča prepušča zaraščanju. Za preprečevanje tega pojava si že dalj časa prizadeva jeseniška kmetijsko zemljiška skupnost, ki kmetijstvo usmerja v izkoriščanje vseh zmogljivosti. Zavest o potrebi po skrbnem in razumnem upravljanju s kmetijskimi zemljišči, da bi na njih pridelali čimveč hrane, je bila tudi osnova na načrtovanje nalog skupnosti v sedanjem srednjeročnem obdobju. Gre za rasne ukrepe za izboljšanje plodnosti zemlje, urejanje višinskih in nižinskih pašnikov, snovanje kmetijskega zemljiškega sklada, spodbujanje dela kmetijskih skupnosti in drugo. »Kmetijsko zemljiška skupnost na Jesenicah,« pripoveduje njen tajnik Jože šavor, »je s srednjeročnim I^F^°snSaj^n'ega °> nečem. Glavni okrasni bizantinskega denarja so motivi. Napisi na nov-*jK v grških črkah ali pa Istinsko-grško, ker je bil P«vnem namenjen grškemu . * so kovali v velikih koli-1 vseskozi posvečali izdelavi Bizantinski »soli-vsem takrat Leta 1453 so Bizanc zavzeli in uničili Osmani pod Mehmedom II. in s tem je bilo konec 1000-letnega bizantinskega cesarstva. Razstavljeni so tudi kovanci držav, ki so mejile na Vzhodnorim-sko cesarstvo, ker so vplivale na bizantinsko denarstvo, delno pa so kovali svoj denar pod bizantinskim vplivom. To so Kilikijska Armenija, Sassanidi v Perziji in njihovi nasledniki: Arabci, turška plemena kot Ortukidi, Zengidi in Osmani. Albin Pogačnik Povsem osamosvojil sem se pred dobrimi štirimi leti. Začel sem delati sam in hitro uvidel, da mi gre dosti bolje od rok. Najprej sem delal s klubskim fotoaparatom, nato sem jih doma preprosil. da so mi kupili i Bavaretto. Nasploh sem imel doma sprva precej težav, saj starši niso bili ravno najbolj navdušeni nad mojim delom. Toda uvideli so, da sem predan fotografiji. Rekli so, s tem ne boš mogel živeti, to ni nič. toda kasneje so vseeno popustili.« Pred dobrimi tremi leti je Janez Bogataj prejel svojo prvo, kot sam pravi, najpomembnejšo nagrado na slovenski mladinski razstavi fotografije. Tedaj je pristopil k ljubljanskemu ŠOLT, kjer je docela začel razvijati svoj fotografski opus. Rečemo lahko, da je Janez v tem trenutku neke vrste fotograf kra-jinar. Njegove najboljše slike predstavljajo utrinke iz slikovite narave, pokrajine, mimo katere ali skozi katero se prebijamo dan za dnem. Toda fotografsko oko vidi skozi objektiv fotoaparata marsikaj drugače, bolj lirično, če hočete. Seveda se ob svojem poklicu laboranta in fotoreporterja, ki ga že dve leti opravlja pri slovenskem mladinskem tedniku Mladina, vsak dan srečuje z neštetimi možnostmi tudi za svoj lastni razvoj. Janezova mladostna zagnanost in odločnost, raziskovati svet fotografije, iskati vedno nove možnosti izražanja, je že obrodila sadove. Številna priznanja in visoke nagrade v slovenskem in jugoslovanskem merilu zgovorno dokazujejo plodno ustvarjalno osebnost. Sam pravi, da mu največ pomeni letošnja Zlata ptica, ki sta mu jo podelila za plodno delo na področju fotografije Republiška konferenca ZSMS in tednik Mladina. Janez je končal srednjo grafično šolo. »Najprej sem želel iti na fotografsko šolo, pa se tisto leto, ko sem končal osnovno šolo, ni začela. Ker tudi na grafični obstaja oddelek za fotografijo, sem se odločil zanjo. Pravzaprav niso vedeli, da se ukvarjam prvenstveno s fotografijo, toda danes se mi zdi dobro, da sem se tako odločil. Spoznal sem osnove grafike, kar tudi pri fotografiji pride prav.« Tvoje fotografije so črno-bele, se z barvno fotografijo ne ukvarjaš? »Nekaj sem jih naredil tudi v barvah, toda predvsem pri izdelavi vzamejo več časa pa tudi tako poceni niso v primerjavi s končnim učinkom fotografije. Res je, da je črno-bela tehnika fotografije tudi zahtevnejša, obenem pa nudi več možnosti tako za delo kot za poskuse.« Boris Bogataj Iraška grafika v galeriji loškega gradu Hitro dozorevanje mlade generacije umetnikov je danes značilno ne le za evropske razmere, temveč tudi za mlade grafike, ki prihajajo i/ dežel tretjega sveta — le na oglede ali na daljši študij. Prav študij je pripeljal na ljubljansko akademijo mlada grafika Ta hi rja Hamida in Walida Mustafa iz Iraka, od koder sta prinesla s .-teboj močno navezanost na domovino, ki sta jo znala preliti v hrepeneče domotožje v svojih grafikah. Za oba je značilna prav ta poteza in se ne izgubi niti v najnovejših grafikah, ki so po svojem značaju že kozmopolitske, a še vedno polne spominov na dom, pa naj je ta danes kakršenkoli. Walid jo upodablja z mirno ironijo kot osebno izkaznico oziroma potno listino. Tahir z risbami raznih figur, katerih detajli kot antropomorfne oblike prevevajo tudi njegove grafike. Kakorkoli že, pri obeh odseva današnji čas, odseva v vsebinski logiki in grafični likovni govorici. Prav ta je tista, ki še najbolj sledi najnovejšim grafičnim in umetnostnim tokovom nasploh in rečemo lahko, da sta prav tu ujela vlak časa. Za oba je značilna angažiranost in zato so zgodnejše grafike tam od leta 1978 do 1980 ploskovnejše zaradi težnje, da bi bila pripovedna dominanta vsakega lista močnejša. Nato polje oziroma ploskev delita na nekakšno poliptihično razdvojenost, ki pa vsebuje kontrastno željo po enovitem učinkovanju grafike, polne sodobnega registra likovnega medija — to so črke, posnetki fotografij, prekopirani dokumenti in podobno in še posebej v Tahirjevih grafikah že omenjene oblike človeških teles ali samo njihovih delov. Brez dvoma je razstava osvežila sicer tako skromno razstavno sezono letošnjega leta. Posebna zahvala velja ob tem delovni organizaciji Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke. ki je omogočila natisk kataloga in vabil. ^ Pavlove« Ženski pevski zbor Jesenice ima tudi oktet, ki nastopa na slovesnostih v manjših prostorih. Cesto je gost otvoritev razstav. Ženski pevski zbor vodi Mira Mesaric, njegova predsednica je Melita Jelen, oktet pa vodi Metka Piber. Oktet ima običajno še spremljevalko Mojco Legat, ki s harmoniko daje intonacijo ali spremlja petje. — B. B. Bogatejše knjižne police Ljubljana — Naše knjižne police so po zaslugi pisateljev, ki mlajšim rodovom prikazujejo naš narodnoosvobodilni boj, spet bogatejše. To ni le zasluga avtorjev, ampak tudi založbe. Fajfarjeva »Odločitev« je dopolnjena izdaja dela, ki je izšlo kmalu po vojni. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. Prva obravnava čas od 6. aprila 1941 do aprila 1943, ko je Tone Fajfar začel pisati svoj partizanski dnevnik, ki je zajet tudi v drugem delu knjige. V obeh delih pisatelj opisuje dogodke, kot jih je sam doživljal Podrobneje spoznamo dogodke ob II. zasedanju AVNOJ, saj je bil Tone Fajfar udeleženec zasedanja. Zanimiva je njegova razprava o »dolomitski izjavi«. Delo je opremljeno z risbami avtorja in Božidarja Jakca. Knjiga »V ognju in snegu« Mileta Pavlina je izpolnjena izdaja iz leta 1963, ko je izšla broširana knjižica o dogodkih 15. decembra 1943 na Goreljku na Pokljuki, ko so padli borci 3. bataljona Prešernove brigade. Jože Vidic je s svojimi deli Že dobro poznan med Gorenjci. S svojo zadnjo knjigo »Semenj v Bistrici« sega tokrat v Bistrico pri Naklem. Lotil se je dogodka, ko so se Nemci na seraanji dan 25. julija 1942 maščevali nad vasčani Bistrice, ker so sodelovali v uspelem partizanskem napadu Jia nemški policijski avto. Kot je že njegova navada, je obiskal številne ljudi, še žive priče dogodkov tega krvavega dne. Knjiga je zanimiva, posebej še zato, ker je opremljena tudi s številnimi fotografijami iz tistih dni. Založba Borec je pripravila tudi slovensko izdajo izredno zanimive knjige ameriškega pisatelja Josepha E. Persica »Prodiranje v Rajh«. Opisuje dogodke jeseni 1944, ko se je Američanom zdelo, da je Nemčija že vsa v razsulu, potem pa so ugotovili, da je doma še izredno močna in da je ne bo moč zavzeti z lahkoto. V vseh državah naokrog so morali vzpostaviti močno obveščevalno službo, tudi pri nas. Akcijska je in v njej bomo našli marsikaj zanimivega, kar nam do zdaj ni bilo poznano iz obveščevalnih služb, predvsem pa dobro in napeto branje. Uspela premiera v Stražišču Zagnana akupin. mladih i* Stra- Pozornost •o bili čislani Poznanem svetu. Kovanje sre-je bilo v primerjavi s ko-zlatnikov skromno. Zlate, in bakrene novce so kovali v ?**jfc dobi cesarstva konkavno »r***o. v skledasti obliki). Bakre t^*r »folis* in njegove dele so C** vuzakL.velikih količinah. Na »Cj* označevali do 8. stoletja tudi na primer M a» folis, S^J«- fohaa itd., ali pa z rimskimi >■» XXXX folis, XX a* pol Razen vrednosti so ozna-otkrencu tudi tekoče leto ce-jf* *l*de in signaturo kovnice. S^jT*1* kovnice bizantinskega ce-^L*,.80 bile: Konstantinopelj, \2?*5a> Kvzikos, Antiochia, ^Cforija, Karthago in Thes-W| ■ haam teh je bilo še šest V^*yjaih kovnic, ki so obra «ljfc ali krajše'obdobje. Med žiščs nam je v petek, 23. oktobra, pripravila prav prijetno presenečenje. V tamkajšnem Domu krajevne skupnosti je namreč pred polno dvorano odigrala igro Slavvomira Mrožka POLICIJA. Vse skupaj se je začelo z navdušenostjo nekaj deklet (in celo enega fanta), ki so želeli ustanoviti amatersko gledališko skupino in tako popestriti kulturno življenje v Stražišču. Za vodstvo in izbiro teksta so poprosili RaBta Tepina, ki ima na tem področju že nekaj izkušenj. Z veseljem je pristal, tako da so v začetku leta začeli resno delati. Brez problemov seveda ni šlo. Sprva (kot je že v navadi pri takih skupinah) je primanjkovalo fantov, pa so rešitev hitro našli. Vse moške vloge so enostano spremenili v ženske in .lahko rečemo, da je bila predstava zato še bolj zanimiva. Potem sta dve igralki odstopili in njuni vlogi je bilo potrebno na novo postaviti, to pa je zahtevalo še več vaje in premiera so za nekaj mesecev preložili. Največji problem pa je bil prostor. Res je, da jim je bila vseskozi na voljo dvorana v obnovljenem Domu krajevne skupnosti Stražišče. Na žalost pa načrtovalci pri obnovi niso mislii na gledališko dejavnost. Odra sploh ni, akustika je slaba, tudi za gledalce je bolj slabo poskrbljeno. Z domiselno sceno, ki sta jo oblikovala Franc Jagodic in Bojan Frantar, pa so tudi to prav uspešno rešili. Za igro so namreč izkoristili balkon in prostor pod njim, sedeže za gledalce so razporedili tako, da je imel vsak izmed njih dober pogled na prizorišče. Da je predstava sploh lahko uspela, so priskočili na pomoč še aktivni mladinci OO ZSMS in DPD Svoboda iz Stražišča Oš Lucijana Seljaka, Gorenjski muzej, Prešernovo gledališče in Merkur iz Kranja. Igra je bila taka, kot jo od povsem amaterskih igralcev lahko pričakujemo. Večkrat niso znali izkoristiti prostora in možnosti, ki jih je nudila scena, tu pa tam se je besedilo malo zataknilo, zato pa so igrali s tisto pravo zavzetostjo, ki je dala igri poseben pečat. Režiser Rasto Tepina pravi, da so igralci pravzaprav srni naredili to predstavo in da je bil on samo nekakšen povezovalec. Sami so prinesli tud« odrske rekvizite, ki so jih izbrskali s podstrešij, a brez njih najbrž sploh ne bi šlo. Igrali so: Irena Koncut, Tatjana Trilsr, Edita Renko, Anita Ve-ternik, Bojan Rakovec in Mojca Merlak Sodelovala sta še Simon Urslč (glasba) in Aco Konedič (luč), vodja predstave pa je bil Rafko Pezdirc. Občinstvo je bilo sprva hladno, pozneje pa se je vedno pogosteje odzivalo dogajanju na sceni in na koncu nagradilo igralce z bučnim ploskanjem. Prav s tem pa jim je poplačalo njihov trud in dobro voljo, ki so jo celo leto nesebično in s pravo ljubeznijo do gledališke umetnosti vlagali v to predstavo. Polona Sosič Delo Borisa Grabnarja »Noč temna, ki tare duha« je iz povsem drugačnega testa, bi rekli. Založba Borec zadnje čase namreč odpira svoja vrata tudi pisateljem, ki ne segajo na področja iz narodnoosvobodilne borbe. Grabnarjevo delo je posvečeno teoriji komunikacij, s katerim bralce izziva k razmišljanju o našem nenehnem vsakodnevnem druženju s sodobnimi občili. Njegova problematika je zagotovo zelo aktualna in v slovenski javnosti premalo znana — delo je kn/.žno obdelana njegova doktorska disertacija — zato pa bo ta za nrc m^lce nenavadna knjiga gotovo budia živo zanimanje, pri tistih ki žt danes razmišljajo o rabi a tudi zlorabi) raznih občil. Svetinove »Volčiče« v bistvu že poznamo, saj so že neka' mesecev v prodaji. V njej je pisate j oživel dogodke s Kozare, tragedije otrok in starcev, ki jih je zajel krvavi metež vojne, njihove drobne usode. Sam pravi, da bi stotine k nji? lahko napisal o boju ljudi s Kozare, kajti vsaka hiša ima tu svojo tragedijo in svoj roman. D Dolenc O LAS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE petek, 30 otrroM* nm 27. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Skofja Loka, ki bo v ponedeljek, 2. novembra 1981, ob 13.30 v mali sejni sobi občinske skupščine SK. LOKA DOGOVORIMO SE Dnevni red: — ugotovitev sklepčnosti. — delegatska vpralanja. — potrditev zapisnika 26. družbe — potrditev zapisnika 26. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28.9 1961 in poročilo n uresničevanju sklepov. — trenutne gospodarsko politične razmere v občini, — poročilo o spremljanju izgradnje rudnika urana Zirovski vrh, — predlog odloka o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročne- fa družbenega plana občine Skofja .oka, — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Skof-ja Loka za obdobje 1981-85 v letu 1982, — osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Skofja Loka, — volitve in imenovanja 16. seja zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 4. novembra, ob 16. uri v mali sejni sobi občinsko skupščine Dnevni red: - izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti, - delegatska vprašanja, - potrditev zapisnika 15. seje in poročilo o uresničevanju sklepov - osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Skofja Loka, - predlog za izvolitev članov za skupno komisijo za sestavo sporazumnega predloga v zvezi s predlogom o poslovnem času v občini Skofja Loka, - predlog odloka o zazidalnem načrtu Pod Plevno, - predlog odloka o zazidalnem načrtu Center Gorenja vas, - osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981 do 1986 v letu 1982, - predlog odloka o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Skofja Loka, - predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe na, membno8ti kmetijskega zemljišča ali gozda, - predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, - poročilo o spremljanju gradnje rudnika urana Zirovski vrh, - predlog za izdajo soglasja k statutu osnovne šole Blaž Ostrovr har Skofja Loka, - volitve in imenovanja. 18. seja zbora združenega dela občinske skupščine Skofja Lokafki bo v sredo. 1. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Skofja Loka Dnevni red: — izvolitev komisije za verifikacijo, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosta, — delegatska vprašanja, — potrditev zapisnika 17. seje zbora združenega dela in poročilo o uresničevanju sklepov, — trenutne gospodarsko-politične razmere v občini, — informacija o uresničevanju ekonomskih odnosv s tujino v letu 1981, — osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Skofja Loka v prihodnjem letu, — poročilo o spremljanju izgradnje rudnika urana Zirovski vrh, — predlog odloka o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Skofja Loka, — osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine Skofja Loka, — predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega emljišča, — predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, _ predi« ?, odloka o zazidalnem načrtu Pod plevno, — predlog odloka o zazidalnem načrtu Center Gorenja vas, — predlog za izdajo soglasja k statutu osnovne Sole Blaž Ostrovr-har Skofja Loka, _ predlog za izvolitev članov za skupno komisijo za sestavo sporazumnega predloga v zvezi s predlogom odloka o poslovnem času v občini Skofja Loka, _ volitve in imenovanja Rudnik leta 1983 Rudnik urana Zirovski vrh bo dal prvo surovino za gorivo jedrske elektrarne čez dve leti — Primanjkuje denarja — Omejitve uvoza zavirajo nakup opreme - Zgrajena sta nov daljnovod, vodovod, gradi se cesta, stanovanja pa naj bi začeli graditi šele prihodnje leto Prvotno je bilo predvideno, naj bi Rudnik urana Zirovski vrh odprli do konca letošnjega leta. vendar j«-sedaj začetek obratovanja prestavljen na sredino leta 1983. Vzrokov je več. Med najpomembnejšimi velja omeniti pomanjkanje denarja. Interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije je namreč v posameznih letih zagotavljala manj denarja, kot je bilo predvideno v programu. Temu so se pridružile še velike podražitve, hkrati pa je pomanjkanje denarja povzročalo težave pri sklepanju pogodb /. izvajalci. Ovira hitrejši gradnji so še uvozne omejitve opreme in izredno strogi predpisi o varstvu okolja, kar vse je podražilo investicijo od prvotnih 2,6 milijarde din na 4,2 milijarde, kolikor naj bi veljala leta 1983. Pri jamskih objektih je do sedaj zaključena dobra tretjina del, kar je precej manj kot po investicijskem programu, vendar v rudniku menijo, da se bo še vse dalo zgraditi do roka Zamuda je nastala predvsem zaradi spremembe tehnologije. Namesto klasične bodo namreč v jami uporabljali visoko produktivno elektro-hidravlično opremo, katere prednost je v tem, da zahteva manjše število rudarjev, hkrati pa porabi manj energije. Spremenili so tudi način transporta. Zunanjih jamskih objektov so do sedaj zgradili dobro petino, od predelovalnih obratov pa so zgrajene tri četrtine. Kasni tudi oprema, saj so do sedaj dobili šele četrtino predvidene domače in petino tuje opreme Ker ISE ne more zagotavljati celotne predvidene letne transe, kasni-jo tudi druga dela. Med drugim slabše, kot je bilo planirano, potekajo geološke raziskave v okolici sedanjega rudišča oziroma Zirovskega vrha. Kljub temu pa je sedaj že znano, da je okolica z rudo tako bogata, da bo izkoriščanje rudnika, ki je bilo prvotno predvideno za 15 let. podaljšali še za enkrat toliko. Pri tem je izrednega pomena, da ne bi bilo potrebno graditi še enega predelovalnega obrata, saj bi v slednjem lahko z obstoječo opremo podvojili proizvodnjo. To bi vsekakor zmanjšalo stroške in pocenilo surovino za gorivo, ki ga uporabljajo v -I F Krško. Hkrati z izgradnjo rudnika mora RUZV prispevati tudi za izgradnjo infrastrukture v Gorenji vasi in deloma tudi v Poljanah ter zgraditi ustrezno število stanovanj. Nekateri objekti so v gradnji, pri drugih pa so velike zamude. Čeprav je že zgrajene približno 6 km uranske ceste od Bodovelj do Visokega, so dela skoraj za leto dni za planom. Zgrajen pa je daljnovod Žiri— Zirovski vrh. Cez mesec dni bo otvoritev vodovoda Trebija — Todraž. Zapletlo se je pri stanovanjski gradnji, zato se bodo lahko šele prihodnje leto lotili izgradnje stanovanjskih blokov, v katerih bo nekaj čez sto stanovanj za rudniške delavce. Zazidalni načrt »Pod Plevno« Območje bodoče pozidave Pod Plevno leži v vzhodnem delu mesta Skofja Loka med Ljubljansko cesto na severu, Suško cesto na jugu, obstoječo pozidavo na zahodu in lokalno cesto Špan —Kovač na vzhodu. Za pozidavo je pripravljenih slabih 5 ha zemljišča in sicer je to zemljišče predvideno za gradnjo na podlagi družbenega plana občine Skofja Loka. Pozidava na območju Pod Plevno je individualno-kolektivna in predstavlja začetek bodočega naselja Zakamnitnik. Vse hiše bodo razporejene tako, da bodo v kar najbolj ugodni meri izkoriščale sončno toploto. Razporejene bodo v sedem grupacij, oblikovanih s tvorbo vrstnih in atrijskih hiš. Predvideno je, da bi zgradili 97 hiš in dosegli gostoto 114 prebivalcev na ha. V novem naselju naj bi živelo okoli 550 prebivalcev s stanovanjskim standardom 20 kvadratnih metrov na prebivalca in s poprečno stanovanjsko površino Višje odškodnine za spremembo namembnosti Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih je potrebno povečati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Zato je potrebno spremeniti tudi občinski odlok. Predlog odloka vsebuje v primerjavi z do-sedaj veljavnim odlokom naslednje spremembe: — minimalna odškodnina je 20 din za kvadratni meter zemljišča, dosedanje višine prispevkov kmetijskega zemljišča ali gozda se lahko povečajo za 20 odstotkov, republiški del odškodnine je povečan od 5 na 15 din za kvadratni meter in jo mora KZS odvajati Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Predvideno je tudi, da lahko izvršni svet skupščine valorizira minimalni znesek odškodnine v skladu s splošnim gibanjem cen. Odškodnina za 1. katastrski razred naj bi bila po novem 120 din, za drugi 95, za tretji 70, za četrti 50, za peti in šesti 35 in sedmi do osmi 20 din za kvadratni meter. Lani je bil v škofjeloški občini obračunan prispevek zaradi spremembe namembnosti 18,5 ha zemljišča. Od te površine je bilo 7 odstotkov zemljišč 1. katastrskega razreda, 8 odstotkov drugega, 24 odstotkov tretjega, 25 odstotkov četrtega in 36 odstotkov od petega do osmega razreda. Iz tega se vidi, da se za pozidavo porablja vse manj kvalitetnih zemljišč 110 kvadratnih metrov, poprečna velikost parcele pa bi bila 310 kvadratnih metrov. Osnovno strukturo pozidave sestavljajo ulice, ki omogočajo mrežo dostopnih poti do posameznih objektov, ki so navznoter obrnjeni v zelene površine. Takšna zaključena skupina pozidave navznoter prek internih površin atrija prehaja v obdelane parcele, ki se v sredini združijo v skupni prostor, namenjen združevanju prebivalcev v posamezne grupe in varno otroško igrišče. V sredini celotne pozidave je park, peš pot, ki povezuje naselje Pod Plevno z naseljem Nad Plevno. Glede na planirano število prebivalcev bo po izračunu 48 otrok vključenih v vzgojno-varstveni zavod. Osnutek zazidalnega načrta predvideva, da se v času izgradnje ena od atrijskih hiš nameni za vrtec, ko pa bo zgrajen vrtec v naselju Nad Plevno, se otroke vključi v novi vrtec. Šoloobvezni otroci pa bodo obiskovali osnovno šolo na Trati. Poskrbljeno bo tudi za preskrbo prebivalstva. Visok presežek izvoza nad uvozom Škofjeloško gospodarstvo je od januarja do septembra 1981 izvozilo za 63,5 milijona dolarjev blaga, kar je za 46 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Od celotnega izvoza ie bilo 62 odstotkov blaga prodanega na konvertibilno tržišče, 29,7 odstotka na kliring in le 8,2 odstotka v dežele v razvoju. Ob vrednosti uvoza 38 milijonov dolarjev so v devetih mesecih dosegli 67,1-odstoten presežek izvoza nad uvozom. Pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem področju je 129-odstotno. Pozitivni premik je posledica uvoza iz klirinškega področja in sicer se je letos povečal za petkrat in predstavlja 9 odstotkov celotnega uvoza. Surovine in repromaterial zavzemajo 88,9 odstotka, investicijska oprema pa 11,1 odstotka skupne vrednosti uvoza. Uvoz investicijske opreme se je glede na lani povečal za 21,5 odstotka, uvoz surovin in repromateriala pa le za 6 odstotkov. Delovne organizacije so za letos načrtovale izvoz v višini 84,5 milijona dolarjev, uvoz pa v višini 65,5 milijona dolarjev, kar pomeni planirani presežek izvoza nad uvozom za 29 odstotkov. Doseganje plana izvoza je ustrezno, realizacija plana uvoza pa zaostaja. Zato je doseženo kritje uvoza z izvozom (167,1) toliko višje fid planiranega. Stališča in predlogi Inega po-ta krt kot povedani na seji zbora združenega dela občinske nfcap ščine 30. 9. 1981 v razpravi o analizi gospodarjenja gospodarstva in negospodarstva v prvem polletju Itn ter analizi uresničevanja dogovora o družbeni tvi razporejanja dohodka za leto 1981, zlasti razpravi o izvozu na konvertibilno področie 1. Kooperacijske pogodbe s tujimi partnerji iz konvertibilnega dročja. pri katerih je uvoz enak izvozu, naj se obravnavajo tako kat pred sprejetjem uvoznih omejitev Pogodbe so sklenjene na podlagi dolgoročnega sodelovanja, zato jih je potrebno upoštevati in izvrševan na vseh ravneh. Realizacija teh pogodb na plačilno bilanco ne vpliva, saj je razmerje uvoz — izvoz 1:1. Negativne posledice nerealizacije aa nastopijo v nadaljnji produkciji TOZD, ki pomenijo čisti izvoz. Ob upoštevanju navedenega je z vidika devizno bilančne pozicije taka pogodba absolutno pozitivna, nespoštovanje pogodb pa škoduje rodnemu poslovnemu ugledu SFRJ. Neizvajanje teh pogi pomenilo odstop od pogodb tujega partnerja, kar bi imelo predvsem v naslednjih letih. Navedeno lahko privede do težav v prodajo v naslednjih letih oziroma do menjanja uspešnih proi programov, ki so izvozno zanimivi Upoštevati je potrebno, da so te godbe rezultat dolgoročnih vlaganj v izvoz in so nastale na podlagi bre kvalitete dela naših proizvajalcev. 2 Združevanje deviznih sredstev za posebej dogovorjene poteka tako. da člani skupnosti SISEOT. ki ustvarijo konve devizne prilive, sporazumno dosežen priliv združijo. Preostale pravice pa naj ostanejo tistemu, ki jih je ustvaril. Odločno nasprofl^ jemo izsiljevanju po plačilu v devizah mimo samoupravno dogovorjenih združenj. Obenem naj se pri koriščenju deviznih pravic upošteva plan« letna dinamika izvoza in uvoza. 3. Opozarjamo, da kljub trenutni bitki kratkoročnega devizno plačilnega položaja SFRJ oziroma SRS ne smemo za vlaganj v intenziviranje tehnološko zahtevnejših programov za Stališče v obliki porabe »vse za izvoz« naj izhaja iz prej na cilja in ne v smislu priznavanja težke devizno bilančne situacije, tujim kupcem služi kot osnova za zniževanje prodajnih cen. 4. Stimulacija za izvoz je iz vidika nadomestitve izpada dohod potrebna, vendar je najprej potrebno zagotoviti redno oskrbo reprodukcijskim materialom, saj je leta predpogoj za proizvodnjo. 5. Z uvoznimi omejitvami je ponekod ogrožena redna proiz Proizvajalci, ki iščejo ustrezne materiale doma, se srečujejo z teto, zato prihaja do reklamacij in storniranja naročil domačem trgu kot izvozu. Vse to se rezultira v dohodkovni ne tosti, v trošenju sil za proizvodnjo, ki ne daje finančnih rezultata katerih posledice so tudi nižji osebni dohodki oziroma tudi neizvaj sprejetih planov. 6. Poenostaviti oziroma spremeniti je administrativne pri izvozu in uvozu, saj so le-ti prezapleteni in predolgi, kar pov zaradi zamud težave v proizvodnji (npr. zaradi zapletenega posi uvoza rezervnih delov stroji stojijo dalj časa kot bi bilo pot 7. Sistem pospeševalnih izvoznih ukrepov in izračun izvoznih s mulacii je preveč kompliciran, zato se jih vsi izvozniki ne poslužujejo S tem v zvezi je potrebno postopke poenostaviti in denar, ki je njen za stimulacije, čimprej vložiti v proizvodnjo. 8. Uvozne restrikcije naj upoštevajo gospodarjenje v posam OZD, izpolnjevanje planskih obvez in realizacijo uvoza in izvoza g na preteklo srednjeročno obdobje, ne pa sprejeti ukrep, ki je za enak. Zato je potrebno selekcionirati tiste, ki niso upoštevali plan obvez oziroma izboljševali devizno bilanco, zato naj le-ti občutijo posledice. Samo na tak način bomo obvarovali sistem dogovarja«: 9. S problematiko je treba seznaniti preko delegatov vse delavre združenem delu. tako Poročilo o uresničevanju sklepov 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 25. seje družbenopolitičnega z dne 28/9-1981, 17. seje zbora združenega dela in 15. seje zbora k.«j nih skupnosti z dne 30/9-1981 je bil posredovan članom predsedstva i izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in nep~ izvajanje. 2. Na vprašanje delegacije Krajevne skupnosti Javorje je k< za družbeno planiranje in urejanje prostora odgovor poslal 5/10-1981. „ Na vprašanje delegacije Krajevne skupnosti Skofja Loka je tariat za občo upravo in proračun odgovor poslal dne 21/10-1981. Oddelek za notranje zadeve je pripravil odgovor v zvezi z izvaj* njem odloka o pogrebnih svečanostih in je priložen gradivu. 3. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev v obča« Skofja Loka v letu 1981 je objavljen v Uradnem vestniku Gorenjska št. 29/81 z dne 20/10-1981. Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin v obča* Skofja Loka pa bo objavljen hkrati s pravilnikom o pogojih za pričat: nje oprostitve davka na promet nepremičnin v občini Skofja Loka. k jih kupijo občani za potrebe čebelarstva. Pravilnik je izvršni svet le sprejel. Ker pa se ta v enem členu opira na odlok o urejanju prostora« občini Škfoja Loka za obdobje 1981-1985, ki je šele v fazi osnutka, j> treba z objavo počakati. Odlok o ustanovitvi, organizaciji m nalogah službe za opazovanj* obveščanje in alarmiranje v občini Skfoja Loka je bil poslan pristojna« po posebnem seznamu v vednost in izvrševanje _ 4. Osnutek odloka o urejanju prostora v občini Skofja Loka n o*-dobje 1981 -1985 je objavljen v Biltenu INDOK centra št. 12/81. 5. V istLštevilki Biltena je objavljeno tudi poročilo o izvršitvi pn> grama dela zborov občinske skupščine za I.pollletje 1981 m prograa dela za II. pollletje. '■ ^ Program je bil razdeljen tudi vsem odgovornim za pripravo gr»a> va 6. Komisija, imenovana na seji zbora združenega dela, je oblikovala stališča in predloge, izražene v razpravi o analizi gosp^arjenjea informaciji o izvozu na konvertibilno področje v letu 1981, m so pns> ženi gradivu za seje zborov. . . Jjj Stališča in predlogi so bili posredovani tudi Skupščini SR »k>veae je, Zboru združenega dela. Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in Republiškemu komiteju m družbeno planiranje. , . _ . a-j« 7. Izdani so bili sklepi o soglasju k statutu Glasbene šole Sko£ Loka ter o imenovanju načelnika in namestnika načelnika l prave a-špekcijskih služb za Gorenjsko _ " _ Gorenje vaška ploščad [Urbanisti predlagajo, naj bi imeli v središču Gorenje vasi »ploščad«. Menda po zgledu Ljubljančanov, ki se že ponašajo z Bratovževo, Glinškovo, Kar deljevo ploščadjo in načrtujejo .<< nekaj novih. Danes ima že vsako malo bolj pomembno podjetje ime po tujih zgledih, torej naj bi pri nas imeli tudi »ploščadi«. Čeprav najbrž nttbenemu urbanistu to ni prišlo na misel zato, ker si je ogledal Leninov mavzokj *■ Rdeči ploščadi. . Naj torej urbanisti in krajam premislijo, ali bodo po **** Ljubljančanov imeli sredi mw »ploščad« ali »trg«. Ce se mm odločili za »ploščad«, bi ***** predlagati »posodobitev« tu* * Skofjo Loko, saj ne gre. mm mesto po imenitnosh zaostajam za vasjo. Torrj raje nea£ . »Mestna« in »Spodnja ploščad* 38. ORTOtfU 1981 ŠPORT IN REKREACIJA lark v Elanu — Prisrčno j« bilo snidenje z najboljšim alpskim smučarjem iem Stenmarkom v ponedeljek v Elanu in osnovni soli 4. maj v< 8ved je obiskal tovarno Elan in si ogledal proizvodnjo smuči, s •» od svojega začetka vod slalom in veleslalom. S temi smučmi je ■•,*•»• ae da doseči v smučanji Enako prisrčno ie bilo tudi na tiskovni **»ri. aaj je hO sloviti Sved na udaru jugoslovanskih Športnih časnikarjev, '.■■t* na jeziku je Ingemar Stenmark dajal odgovore. k*oinji sezoni bom nastopal v svetovnem pokalu. Poglavitni cilj te ~ je nastop na svetovnem prvenstvu v februarju. V Schladmingu bom "ti obe zlati kolajni Temu svetovnemu prvenstvu sem si podredil r priprave. Na snegu sem bil doslej le štirinajst dni. Sicer pa sem **kanfco treniral tako kot za vsako sezono doslej.« Zakaj dajete prednost svetovnemu prvenstvu in ne pokalu? »T svetovnemjpokalu sem doslej dosegel tisto .kar se nasploh doseči da. leta 1978 na svetovnem prvenstvu v Garmischu osvojil obe zlati n, ari bo tudi Schladming dal tisto.kar pričakujem.« kakko časa boste ie v kolesju alpskega cirkusa? ■Me rana vam reči. Izpregel bom takrat, ko mi ne bo več Slo. Dokler Športnik svoje zadovoljstvo, potem ne more kar tako izpreči. Tudi na E lanove ean. 2e od svoje mladosti jih vozim in dajejo mi tisto ugodje, s vse kar se osvojiti da. Ostal bom zvest tem smučem do svojega i k tekmovalnih aren. In tudi pozneje, če me bodo ie potrebovali.« Kaj menite o jugoslovanskih smučarjih in njihovem prodoru v svetovni j+Hnfci res pravo zakladnico talentov. Križaja, Strela, Kuralta, ki so že smem svetovnem vrhu, bodo nasledili mladi. Ze nekaj let spremljam smučarijo in kar dobro jo poznam. Ni se vam treba bati za pa smučanja. Vedno boste imeli smučarje, ki bodo posegali po in kolajnah. Pri tem pa imate Se tako tovarno smuči, ki ji na D. Humer ia smučarske zveze Slovenije finančni načrt novo sezono 'Ji — Delegati osrednje icije so pretekli teden . finančnih načrtov za in sprejeli finančni načrt — Poleg tega so ocenili se do-. Pjpmve naših reprezentančnih l^^nfc CfisClpiflMLls. J* sprejela predlog gospo-in sekretariata zveze za ega načrta za novo se- __že konec novembra. Le- odstotkov manjši od načrto-med Ze znanim financ prihodkov naj bi sredstev ZTK Jugo-„ več kot doslej, naj bi tudi SZ Jugoslavije. Da pa M ne bi bil tako okleščen, SZ * ■ačrtuje Široko akcijo zbiranja Ce se bo vse to uresničilo, se bo , obvezen prispevek posa-[■auiuai smučarskih organizacij, v tvojih vrstah tekmovalce v vrstah. Ta obvezni pri- Razkfco spe vek za reprezentante naiim smučarskim klubom vsako leto pobere veliko denarja. Ugodna je bila tudi ocena delegatov na dosedanje priprave reprezentantov v alpskem smučanju in smučarskih skokih. Vsi ti so se v tem pripravljalnem obdobju dobro pripravljali za novo sezono, ki bo v vseh disciplinah postregla s tekmovanji v svetovnem pokalu, mednarodnih tekmah, za nameček pa Se s svetovnimi prvenstvi Nekaj težav je s smučarskimi tekači, ki imajo novega trenerja Honcuia iz CSSR. Vendar le-ta ne more narediti čudežev čez noč. Prav pri tekačih se poznajo posledice minulega skromnega dela. Vendar se tudi pri teh reprezentančnih vrstah obrača na bolje. Vsekakor so te ugodne ocene res lepa vzpodbuda, da nas bodo tudi v tej smučarski sezoni naši reprezentanti razveseljevali z novimi mednarodnimi uspehi, ki že v prejinjih sezonah niso bili slabi -dh komentiramo Vrhunskega športa tožba Tnae - Izvršni odbor TKS se je na nedavni seji lotil izredno pereče, Jkltuc in boleče zadeve: problematike vrhunskega Sporta v občini. Zatika se rTliaUiL, ki so prepičla za ohranjevanje doseženega stanja, kaj Sele za ^■•afcoli napredek in razvoj v tržiSki telesni kulturi. Za izvedbo celotnega a jgto iggi ima TKS po sprejetem samoupravnem sporazumu pičlo kfc»ieo stare milijarde sredstev. Po dogovoru o delitvi 50 odstotkov za množit" *•* ter 50 odstotkov za vrhunski Sport so Športno rekreativni dejavnosti ^■■S 1.133.968.- din, vrhunskemu Sportu pa 1.178.957 - din. V okviru TKS 2" as po dodatni prispevni stopnji zbirajo tudi sredstva za obnovo planinskih 5jJ|w, fa dosegajo po planu 909.347- din. Nadaljnjih 1.209.085.— din v tržiSki V namenjajo delu organov TKS in strokovni službi, sofinanciranju raznih »j, športnemu biltenu, mednarodnemu sodelovanju ter odplačilu • 134.148 — dinarji P8 80 vključeni v stimuliranje izvoza. Zelo majhna i, če upoštevamo tržiike prednostne Športne panoge po prioritetah: v po republiških smernicah na podlagi portoroških sklepov tudi Tržičani košarko in atletiko, kjer organizirano delujejo ter dosegajo nekatere zlasti v SSD. V drugo prioriteto so v Tržiču zapisali alpsko smučanje, in smučarske skoke, v tretjo ps alpinizem, sankanje in motokros, kjer fkde na majhnost pomeni po rezultatih zelo veliko v republiškem. jm in mednarodnem rangu ... u***v razkorak med željenim, nujnim in stvarnim v financiranju vrhunskega J"* * aaitetai prioritetah je tržiSki telesnokultumi problem Številka ena. ^* je, da so v Tržiču želje na posameznih področjih utopija ter zanje ne velja *khttj časopisnega prostora. Zatekne pa se pri tem, kar Športna druStva S* potrebujejo za nemoteno delo, ter med tistim, kar iz polprazne blagajne ^TnV lahko dobijo. Primer. Smučarski klub Tržič z dvema tekmovalcema v j^n»>aualri »A« ekipi, enim »B« ter enim smuk reprezentantom in enim ^"»•keui v na Si izbrani pionirski vrsti ima odobrenih 655.957- din. za **»ah>o delo pa bi potrebovali 1.619.000- din Zato se v SK Trži? izvaja do 2*"na okrnjeni program, ki pa v precejšnjem delu temelji na samoprispevku "•••»■Jeev in staršev, prostovoljnem delu ter lastnem nabavljanju opreme s tekmovalcev oz. steriev. SK Tržič je prejel priznanje v obliki ponudbe za ^nacijo evropskega pokala v slalomu in veleslalomu za moške, kar bo bržčas 2??**e Podobno je z rokometnim klubom Peko Tržič: od prepotrebnih J^Saiuh 477.000.- din za pet ekip je RK reko od TKS Tržič lahko dobil le dn Sekcija za smučarske skoke pri SK Trži? pa bi potrebovala J - - -■ viSini 140.000- dia. Program 2J5f" din. prejela pa je okleščeno dotacijo 2*L°pi. kvalitete pada, jasno-pa je, da brez trenerskega kadra ne bo Slo na ■S <*w tolažba skakalcem je dobro stanje plastične skakalnice v Sebenjah. T?" P* okna jo kje hraniti opreme. ^^*J* bilo mogoče naštevati izredno pereče probleme. Ze iz povedanega je aT*??'.di bodo v Tržiču delegati skupičine TKS morali poiskati reSitev: ali nekaj nujnih dodatnih sredstev (prispevna stopnja iz BOD za telesno »TJTJe v Tržiču med najnižjimi!) ali pa črtati katero od panog. Slednja reSitev ^*5etoo le teoretična — in prav zato je nujno, da o problematiki ne ,^*VT"SJo le organi TKS Tržič, temveč celotna družbenopolitična skupnost O frTr^ih problemih so se med svojim obiskom v Tržiču seznanili tudi člani »kupine CK ZKS minuli teden M Valjavec' Alpinistične novice • V petek. 9. 10. je Tomo Česen opravil peto solo ponovitev Direktne smeri v S steni Sputa. Plezal je 3 ure. • V sredo, 14. 10. sta Tomo Česen in Matej Kranjc preplezala Kamniško smer v VrSicih. nato pa Se Rekrut-sko smer ter sestopila po Smeri brez imena (vse smeri »o v isti steni). Tomo je po sestopu Se sam preplezal Prelož-nikovo smer — prav tako v isti steni. • Naslednji dan je Nejc Zaplotnik s soplezalcem preplezal Spominsko smer Zajc-Solar v Koglu. • V soboto. 10. oktobra, so imeli tečajniki in pripravniki AO Kranj praktični in teoretični del izpitov po končani Alpinistični Soli. Izpiti so bili na VrSiču, opravila pa jih je velikav večina kandidatov za pripravnike in alpiniste Matjaž Dolenc Zbor planinskih vodnikov Preteklo soboto so se v Vratih sestali planinski vodniki Slovenije. Od preko 300 vseh registriranih se jih je tu zbralo 130, od teh 20 iz Gorenjske, ki ima okoli 80 vodnikov. V Aljaževem domu so poslušali predavanja in se pogovorili o pravilnem načinu prehrane v gorah, obravnavali so problematiko planinskih vodnikov, analizirali nesreče letošnjega leta, pregledah norme ter primere kazenske, materialne in moralne odgovornosti. Kritično so ocenili obnašanje posameznih vodnikov in obsodili pijančevanje številnih planincev, ki je nemalokrat botrovalo gorskim nesrečam. Glavna naloga planinskih vodnikov je vodenje planincev po nadelanih poteh ter varno m srečno vračanje v dolino. Zato je potrebno stalno izpopolnjevanje pa tudi pridobivanje novih vodnikov, saj je planinstvo postalo sestavni del življenja delovnega človeka. V nedeljo so šli na skupno preizkusno turo do bivaka IV pod DolVovo Spico. Obnovili so tehniko gibanja na terenu, varovanje, spuščanje po vrvi, hoja ob fiksni vrvi, prečkanje plaziSč ... Vajo so vodili in nadzorovali člani G RS ter inStru kotrji. Podobna srečanja organizirajo vsako leto. LetoSnje so pozitivno ocenili. Slaba tehnična opremljenost planinskih postojank (redke imajo povezave z dolino, še manj z drugo postojanko), premajhne zmogljivosti in težave s kadri zelo omejujejo večji razmah planinstva in otežujejo delo vodnikov. V kočah so predvsem ob zaključku tedna nevzdržne razmere, zato so menili, da je primerno tedaj organizirati le enodnevne ture LP Judo Tečaj za začetnike Kranj — V vsakem Športu, čeprav se z njim ukvarjamo le rekreativno, je potrebno začeti postopoma, z utrjevarnimi vajami za vzdržljivost in moč. Sele potem pride na vrsto tehnika Sporta, za katerega smo se opredelili Tako terja organizem, ki bo le s postopnimi vajami dobil potrebno odpornost. Takšne ugotovitve veljak) tudi za judo. Treba je postopno in Eivilno izvrševanje vaj, kar vodi h snejSemu avtomatičnemu obvladovanju tehnik, prijemov, blokad, davljenj, metov in udarcev. To so misli japonskega judoista in prijatelja Slovenije dr. Nagaoke. Tega se morajo zavedati tudi udeleženci začetnega tečaja juda, ki ga organizira Judo klub Triglav v telovadnici kranjske gimnazije. Vadba je vsak torek in četrtek ob 19. uri. Čeprav se je tečaj že začel, vabi organizator k sodelovanju Se nove ljubitelje juda. Posebno so na tečaj vabljeni pionirke in pionirji, starejSi od U let, pa tudi stare jSa dekleta in fantje. M. Benedik 1 Sporočili ste nam Alpinizem Akti vna komisija Vse večji uspehi v alpinizmu, s tem pa tudi povečane težave pri vodenju in organiziranju dejavnosti v okviru alpinističnih odsekov, sekcij, pa tudi nekaterih dejavnosti v okviru matičnih planinskih društev, so pripeljale tudi na ravni republike do organiziranja komisije za alpinizem, ki je en* izmed komisij Planinske zveze Slovenije. Z leti se je komisija oblikovala v vedno bolj aktivno skupino delegiranih predstavnikov vseh alpinističnih odsekov. Vagojne akcije: KA bo v letu 1982 or ganiznala zimski alpinistični tečaj s preizkusno turo, letni alpinistični tečaj s preizkusno turo, začetniki ledeniiki tečaj, ledenilki tečaj za pripravnike za gorske vodnike in letni tečaj za pripravnike za gorske vodnike. Vrhunski afamadse aa: program se prekriva s programom KOTG (komisija za odprave v tuja gorstva). Prireditve: KA bo kakor vsako leto organizirala pomladanski in jesenski zbor načelnikov alpinističnih odsekov, zbor alpinistov Slovenije, jesenski seminar za vodje AO, AS in alpinističnih Sol, alpinističnih inštruktorjev in gorskih vodnikov. Poleg tega namerava KA v letu 1982 ob 60-letnici ustanovitve Turiatovakega kluba Skala prirediti srečanje vseh generacij alpinistov fledblniaaji s tujino: Kot dosedaj namerava KA nadaljevati z uspešnim sodelovanjem s tujino V prihodnjem letu planira sledeče akcije: sodelovanje pri smučarskem prečenju Alp, sodelovanje na tečajih ENSE (francoske šole smučanja in alphmma v ChamoniAu). sofinanciranje udeležbe alpiniste na mednarodnem srečanju le-teh, udeležba na alpiniadi v Romuniji udeležba na mednarodnem posvetovanju o vzgoji in varnosti Glede na neugodno gospodarsko stanje bo skušala K A navezati kar največ stikov z alpinisti iz socialističnih držav in se skušala z njimi dogovoriti za medsebojne izmenjave. KA namerava v letu 1982 Se tesneje sodelovati s komisijami za alpinizem v ostalih republikah, okrepiti pa namerava tudi stike z JLA in RSNZ latiakovala* dejavnosti: Na tem področju bo KA posvetila vso pozornost zlasti posodobitvi opreme, izboljšanju sodelovanja z našimi proizvajalci, testiranju opreme in podobno. KA namerava sodelovati tudi pri izdelavi sociološke Studije o obnašanju naših alpinistov in planincev. Naloga KA je, da zbere vsa diplomska dela s področja planinstva in alpinizma, seveda s privolitvijo avtorjev in jih tudi uporabi pri svojem delu. Taka! alt »o: K A bo tudi v prihodnjem letu izdajala svoje interno glasilo »Alpinistični razgledi«, zadala pa si je tudi nalogo izdati II. del Alpinistične Sole in Se nekaj publikacij. Prav teko se bodo nadaljevala dela na področju priprav in izdaj plezalnih vodnikov po posameznih ostenjih. Letna akcija KA je reorganizacija vodniške službe. KA namerava izdati kvalitetni učni' načrt, ga verificirati pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in nato urediti vse potrebno glede mednarodne registracije in vključitve v mednarodno zvezo Gorskih vodnikov. Po izvršitvi zgoraj zadanih nalog je potrebno vodniško službo posredovati kar največjemu Številu ljudi. Poleg naS tetin akcij bo K A organizirala še naslednje akcije: pohod po poti Planica-Pokljuka, pohod Vrata—Grlo-M a rt ulje k, soudeležba na smučarskih tekmovanjih alpinistov, jesenski alpinistični tabor v zahodnih Julijcih, sodelovanje pri organiziranju tabora v Pakle niči. Matjaž Dolenc S PLANINCI V NEZNANO Za zaključek planinske sezone organizira PD Kranj planinski izlet v »neznano«. Odhod bo v nedeljo, 8. novembra. Prijavite se lahko v pisarni društva, na Koroški cesti 27, do četrtka, 5. novembra. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE objavlja prosta dela in naloge 1. UPRAVNIKA POČITNIŠKEGA DOMA V BOHINJU — VKV delavec gostinske smeri. — poskusno delo Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 156. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in 84. členu zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz Nečastnih nagibov!. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v IS dneh po objavi Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 2, upravi za organizacijo in kadre, tel. 27-811. Rokomet V Loki Alples: Zamet Kranj — Po velikem sobotnem uspehu gorenjskih ekip na gostovanju v zveznih in republiških rokometnih ligah, bodo izredno zanimiva tudi jutrišnja srečanja V prvi B zvezni rokometni ligi se bodo jutri ob 18. uri rokometešice Alplesa pomerile z ekipo Zameta v športni dvorani Poden v Sk. Loki. Po velikem in nepričakovanem uspehu v Splitu, bodo ro-kometaSice reškega Zameta zelo neugoden nasprotnik V drugi zvezni rokometni ligi — sever obe gorenjski ekipi gostujete. RokometaSi Jelovice bodo igrali v Hrpeljah z Jadranom, Preddvorčanke pa bodo tudi drugo srečanje igrale v gosteh pri drugouvrSčeni ekipi Zrinski. V republiški moški rokometni ligi bodo vsa srečanja jutri zvečer. RokometaSi Peka se bodo v zelo pomembnem srečanju devetega kola sestali z ekipo Usnjarja. Tekma Peko : Usnjar bo jutri ob 18. uri v Križah. Tudi v ženski republiški rokometni ligi bodo vsa srečanja devetega kola odigrali že jutri. Derbi srečanje bo jutri v Dupljah, ko se bosta ob 17. uri srečali vrsti Dupelj in drugouvrSčena Burja. Po nepričakovani zmagi rokome-teSk Dupelj na Ravnah je to srečanje Se toliko bolj pomembno za obe ekipi. V drugi moSki republiški rokometni ligi — zahod bo izredno zanimivo prvenstveno srečanje deveteg8 kola jutn ob 18. uri med Zabnico in Izolo, Preddvorčani pa gostujejo pri ekipi Jadrana. V ženski ligi pa bo jutri ob 16. uri derbi srečanje Alples : Jadran. me;ltem, ko je ekipa Peka prosta. V mladinski republiški rokometni ligi — center se bodo mladinci kranjske Save srečali jutri ob 16.30 z ekipo In lesa Ostale gorenjske ekipe Jelovica, Peko in Kamnik gostujejo. S' tekmovanjem nadaljujejo tudi v občinski rokometni ligi, kjer so v vodstvu rokometaSi tržiSkih veteranov. J. Kuhar DOBER ZAČETEK SAVE - Sava. novinec v medrepubliški namiznoteniSki ligi Je presenetljivo dobro začela tekmo-, vanje, saj je doma premagala favorizirani Marathon. Izkazala se je Mesceva s tremi zmagami. Zmagali ste tudi Fojkarjeva in Blažičeva. Savčanke so premagale tudi Varaždin. Izkazala se je tokrat Fojkarjeva s tremi zmagami. Kranjski namiznoteniSki igralci so bili uspeSni tudi na I. selekcijskem turnirju 40 najboljših slovenskih pionirjev. Brez poraza je zmagal Savčan Jeraia, PrelovSek, član Triglava, pa je bil sedmi. V drugi skupini je bil Kejžar (Triglav) osmi, Poljane (Ljubno) BI deveti. V tretji skupini je zmagal ukoviek (Triglav), v četrti pa Stare (Sava). PIONIRKE NA JESENICAH - na Jesenicah pa je igralo 30 najboljših slovenskih pionirk v namiznem tenisu. V odsotnosti najboljše OjsterSkove je slavila Ravenčanka Pandeva. V prvi skupini je bila Jeseničanka Zalokarjeva tretja, Frelihova (Triglav) pa desete. V drugi skupini je bila Mamova (Sava) peta. KtražiSarjeva (Jesenice) sedma in Matija-Sevičeva (Triglav) devete, v tretji pa je bila Tepina (Sava) prva. ZADNJA DIRKA V BEOGRADU -V Beogradu je bila pred nedavnim zadnja dirka za državno prvenstvo v kartingu. Nastopil je tudi Sandi Jakopič z Bleda, ki je bil v svoji kategoriji tretji. Kranjčan Dejan Majkič pa je bil v kategoriji 100 cem senior osmi. Tako je končana letoSnja sezma v kartingu. M. J. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 30.10. do 6.11.1981 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-618 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Visoko 45a, tel. 28-772 Za občino Skofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska št. 37, tel. 60-380 V. Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 30 din, špinača cvetača 60 din, korenček česen 60 din, čebula 25 din din, pesa 20 iin, kumare paradižnik 50 din, paprika ■> slive 50 din, jabolka od 25 do 30 din, hruške 30 din, grozdje 40 din, med 150 din, lirr 52 din, ajdova moka 60 din, ko oka 28 din, kaša 90 din surov- '■',() din 80 din, l sladk 40 din, 40 din, fižol 90 30 din, 30 din, din, din, orehi kron JES smetana «?lje 20 kisi >a 30 jajci-. P din. 50 Solata i vetač; korenče 85 d: 12 din, i - lo 80 di 15,50 din, kuft n, pai " din, slive 63 , jubolka od : 16,70 din, g■-ozdje 5 din, koruzi inoka 21,15 dih, surovo maslo din, smetana 82 din. . 1 uta G~ sladko zelje 12 d t, J islo zelje c kisla repa 17,5 . orel jajčka od 6,10 d lin, » din. din, btda peso G L, A 3 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 30.0KTOMA RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR m PSIGA S ŠESTIMI ŽIVLJENJI O živali, ki je do zadnjega delila dobro in slabo s svojimi gospodarji desetih vozlov utapljajoče ae poskusu skloni ovratnik, a ae Ze tedaj so po kakih devet tisoč kilometrov dolgi vodni poti. po Jangceju. patruljirale majhne britanske vojne ladje. Ena izmed njih. Gnat. ki so jo ravnokar popravili v šanghajskih dokih, se je odpravljala, da bo spet zaplula p«) reki in varovala ladje pred razbojniki in rečnimi pirati. S skromno nosilnostjo 650 ton se je lahko neovirano gibala med mnogimi rečnimi pastmi, hitrimi tokovi in sipinami. Opremljena je bila z več puškami, brzostrelkami in protiletalsko strojnico. Na mnogih ladjah, ki so patruljirale po reki. so imeli to ali ono žival, malce kot maskoto, malce za zabavo. Tokrat so tudi na Gnatu zaprosili, naj jim dovolijo peljati s seboj psa ali mačko, morda celo osla. kot so ga imeli na neki drugi ladji. JUDY V8TOPI V MORNARICO Po temeljitem pretresu so častniki sklenili, da bodo imeli psa. Moštvo se je strinjalo. In tako se je zgodilo, da je nekega dne, tik pred odhodom Gnata, po palubi pricapljala Judy, da se je na zboru predstavila vsem, ki so pluli na tej britanski ladji. Podčastnik Charles Jefferv je zapisal v svoj dnevnik: »Judy iz Susexa je belo-rjav ptičar in na vso moč ljubeznivo bitje. Ker sva jo prav kapitan in jaz kupila, so tudi mene zadolžili, naj zanjo skrbim Predvsem naj se ne bi preveč spoprijateljila z moštvom, če jo hočemo zdresirati. A to je nemogoče, saj jo imajo vsi na moč radi in jo razvajajo. i .NJ.en. .?om Je P°8tala Škatla z veliko odprtino in Judv je bda povsem zadovoljna. PE8 V MORJU! Judy je seveda raziskala vsako ped svojega novega doma. Dobro je vedela, kam sme in kateri deli ladje so ji prepovedani. Najmanj rada sta jo srečevala kitajska kuharja v svoji kuhinji. Judy pozira v zračniku ladje »Gnat«. Bilo je leta 1M7 in vojna je bila, če šteješ leta po pasje, še daleč daleč. Judy je bila? stara leto dni in po človeško bi bilo to sedem let... Sredi novembra pa bi bila Judv skoraj ob življenje Potikala se je preblizu roba ladje in ne nadoma ji je zmanjkalo tal po nogami ZnaAla se je v deroči rumeni reki in po njej bi bilo, ko jo ne bi bil v tistem usodnem trenutku zagledal Jeferv. Zaklical ie kapitanu in ta je takoj nakazal: ustavite in z vso paro nazaj! Deroča reka je Judv že odnašala. Ko se je ladja ustavila, so takoj spustili čoln in kapitan Vic Oliver in Kitajec Vugle sta se odpravila pomagat Judv Reka je tu tekla s hitrostjo kakih in čoln je najprej zaneslo mimo psičke. Vugle se je v naslednjem daleč nad vodo in jo zgrabil za pri tem tudi sam znašel v vodi. Sele tretjič se je posrečilo. Vse tri so na ladji pozdravili z veselim vzklikanjem, Judv pa se je poslej izogibala nevarnega roba ladje. Previdna je bila celo, kadar je morala po mostičku na kopno. JUDY ZAVOHA PIRATE Gnat je tako kot druge rečne ladje podnevi plul. ponoči pa se je zasidral. Straž niso postavljali. Neke noči, bilo je okrog tretje ure, pa je Judy nenadoma skočila iz svoje škatle na poveljniški most in začela lajati. Očitno je bila hudo vznemirjena in tisto nekaj, kar jo je vznemirjalo, je bilo skrito v temi pred Gnatom. Možje se niso obotavljali. Brž so prižgali močne žaromete in jih usmerili v temo pred ladjo. Svetlobna snopa sta ujela veliki džunki, ki sta drseli proti Gnatu. Strel iz pištole je priklical na krov Se preostalo moštvo, kar v pižamah. Častnik je ukazal Judv, naj bo tiho, in možje so se pripravili. Očitno je bilo, da poskušajo rečni pirati na star, tihi način napasti spečo ladjo. Ko so se tokrat hoteli pognati v napad, jih je čakalo neljubo presenečenje. Na Gnatu so bili krepko pripravljeni. Njihovi streli so jasno razglasili, da se ne gre šaliti. Piratski džunki sta se kmalu izgubili v noči, možje z Gnata pa so soglasno priznali Judv zasluge za zmago. PTIČAR, KI NE MARA JAPONCEV Nič manj se ni Judy izkazala ob neki drugi priložnosti, ko je Gnat obiskal neki višji častnik. Njegova naloga je bila pregledati, ali so na ladji vsi primerno pripravljeni in ali so vse stvari takšne, kot morajo biti. Male vojne ladje so namreč po reki plule vsaka zase, nepovezane med seboj, brez admiralske ladje in brez zastavic, s katerimi bi si signalizirale sporočila. Tako tudi ni bilo običajnih vojaških mornariških vaj in pregledov in tak obisk visokega častnika je bil redek dogodek. Ko so se možje že pošteno naveličali pregledovanja, je Judy nenadoma uperila smrček v nebo in začela lajati. Niso je mogli umiriti in videti je bilo, da hoče pokvariti dober vtis moštva. Tedaj pa je vzrok njenega lajanja postal očiten: iz daljave se je približalo japonsko izvidniško letalo, zakrožilo nad ladjo in izginilo. Sele tedaj je Judy utihnila in se zleknila k častnikovim nogam, češ, tudi jaz sem opravila svojo dolžnost. »Prihaja čas,« je komentiral dogodek častnik, »ko bomo vsi potrebovali takšno Judy na mostičku!« ZASCITNICA PRIJATELJEV Gnat je nadaljeval pot po reki navzgor. Judy je postala prava članica posadke. Jeffery je zapisal: »Videti je, kot bi se ji razvijali človeški možgani, kot bi razumela vsako besedo. Kadar se umaže, pride k meni in skloni glavo. Ce ji pravim, da je grd pes, povesi ušesa in cvili. Potem jo potrepljam po glavi in že ve, da je vse odpuščeno. Kako prijazen pes!« Ko se je Gnat zasidral pri Kiu Kiangu, je Jeffery odpeljal Judy s seboj v Journe'š End, hotel, ki so si ga lahko privoščili samo premožnejši Evropejci. Tedaj ae je Judy spet izkazala. Ko sta se nekega zgodnega jutra sprehajala po visoki travi ob bližnjem robu pragozda, se je nenadoma pognala v goščavo. Jeffery je menil, da je zavohala kakšno manjšo žival in si je privoščila malo zabave. Ko jo je poklical, se je vrnila iz gozda, a se je vsa tresla. Preden se je je lahko dotaknil, je zbežala naprej po cesti. In ko se je Jefferv ozrl, je nenadoma opazil v goščavi velikega leoparda. Tega se je morala ustrašiti Judy. A ko je o dogodku kasneje premišljeval, je prišel do prepričanja, da se je Judy žrtvovala in hotela odvrniti leopardovo pozornost s svojega prijatelja Jefferyja nase in ga tako zavarovati. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST J Martin Prešeren M^. - - »Kaj misliš, Jože, koliko časa bomo v tej vasi?« je vprašal Mana-»Sai veš, da bo jutri velikonočna sobota, za praznike »e ne bomo as mikali, ker je treba vse praznike spoštovati. Jutri zjutraj vas bom ■ skupaj poklical na zajtrk ter vam dal šunke in potice, pa Se po nekaj let; pirhov bo dobil vsak,« se je šalil Jože. »Jaz imam pa občutek, da se iz te vasi ne bomo nikamor ve? preminili, tu je naš poslednji počitek in tu bo tudi naš konec,« je modroval Jat »Ej, hudiča, ne jemlji vsega tako tragično! Ce ae bomo enkrat pošte? spočili, pa že misliš na ne vem kakšen konec. Konec vsega tega mora prr večno ne bomo v premikih, da smo se pa umaknili v to vas, je rame I skrivanje pred Nemci in prav nič drugega«, je menilJože. »Najbrž bo vse to res, kar govori Jože, saj vidite, da je na van koce. polomija, vsaj kar je bilo slišati iz radijskih poročil v Višnji gori. Malim I je umik s ceste v to vas pametna poteza. Cebi slučajno ponoči ili Neme: cesti pod vasjo, jim prav gotovo še od daleč ne bi prišlo na misel, da sv tukaj. Mi imamo pa še vedno*.možnost, da se po skupinah alipmtner rešimo ujetništva. Saj je hudičevo žalostno vse skupaj, ampak stvar mon mo jemati takšno, kakršna je. Sicer pa bomo gotovo zvedeli na »boru. ki jj napovedan po večerji, v kakšni situaciji se nahajamo. Sami ne bomo n* ničesar,« se je razgovoril Cene, stoječ sredi kmečke hiše. V rokah je Podnarednik, sedi malo k meni, da se nekaj pomeniva«. Jože seje napec mizi in sedel poleg narednika. V hiši je vladala tišina, Marko, Mamr Jaka so se posedli na drugo stran mize in se med seboj polglasno pogo«r jali. Narednik je pričel govoriti Jožetu kar na glas tako, da so slišali >" drugi. Dejal mu je: »Prišel sem vam povedat, da čakamo v tej koči kur.*« ki nam bo povedal smer umika. Imej vse pripravljeno. S seboj bo* 9 samo dokumentacijo, drugo bomo pustili v tej vasi. V primeru, da se pa i tod ne bpmo več umikali in da bomo razpuščeni, vso dokumentacija* kopljite v gnojno jamo. Pomagajo naj ti tvoji vojaki, ki ste tukaj skup Govoriti o teh stvareh zaenkrat ni treba nikomur, naj ostane med Bodite tudi vsi pripravljeni na nočni premik, če bo potrebno, in v-se a* uredite, kot sem vam povedal. Nemci in italijani so že brez bojev av nekaj mest, le Gorenjska z Ljubljano in ta del Dolenjske zaenkrat "enkrat še b »• t*** ~"~ '»—•«■•» j~ "i—■■--------j— -■•kjeseyi nahajajo nemške in italijanske čete. Se bolj žalostno pa je to, da ima okupirana. Sicer pa ne vemo, kakšna je sploh situacija in kje se v tei enota le še tri oficirje in vse kaže tako, da so dezertirali. Ce se kaj ne pojavijo v vasi, bo domneva kapetana utemeljena, zato tudi zbora« zato tudi ne Ob tej novici je v hiši nastala grobna tišina. Narednik je vzdihnil t bi odložil veliko breme, njegova težka roka pa je padla po mizi kako«^naa> «--------------------. -j-o---—™. r- j~ i----1 po mizi kakor rx* kano drevo. Ura v cerkvenem stolpu je odbila osmo, v prostor« se ie zmračilo. Marko se je zazrl skozi okno in toliko, da ni zajokal. Ni razumeti, da je jugoslovanska vojska tako žalostno končala rro# ,-th* razumeli, ua jugwmwvaii»nn vujBlui umu *,aiyoinv/ nuncaia, Sgl i» vedno opevana kot hrabra armada z neustrašenimi borci. V Markovi slih se je nenadoma vse podrlo, kot edini up mu je še ostala srbska voa Ce se bo pa Še tam vse rušilo kot tu, potem je prišel konec Jugoslavi* Markove misli je kot blisk šinila misel na komunistično brojUrK~ kateri sta naslikana Hitler in Mussolini, ki stegujeta kremplje po sloves* zemlji. Kako resničen je bil ta opomin komunistov! Kako daleč a»l5 kaj se pripravlja za mejami Jugoslavije! In zaradi takih resnični},narv* di so komuniste zapirali in jih vlačili po raznih taboriščih Bileče !vanW jih zapirali v Lepoglavo in druge zapore, namesto da bi_ postavili SMaaWL njihovi daljnovidnosti, požrtvovalnosti in upornosti proti faferi£r osvajalcem. Ali smo res nesposobni upreti se zavojevalcem? Le * | nam dali puške v roke? Vseeno bi bilo, če bi nam dali navadne kole 3* nam koristili, bi se vsaj lahko opiral nanje na tej dolgi in odvečnj0>li& prekleti izdajalci, kdor koli ste in kjer koli ste! Vse te misli so Ma# bliskovito preletele skozi možgane. Markov pogled se je ustavil na naredniku, ki se je počasi dvuav r • mize, se s sklonjeno glavo postavil na sredo hiše in pozdravil; iZd** fantje«. Obrnil se je in z dvema korakoma dosegel vrata in ^ podboji. Vrata je tako nalahko zaprl za seboj, kot bi se bal, da kop at* prebudil iz sna. Zlata Volarič: Nazaj še pridemo V zadnji številki našega časnika smo vam predstavili knjigo Zlate Volarič: Koraki ki je letos izšla pri založbi Kmečki glas in po kateri boste nedvomno radi segli. Korakom temat sko sorodna je povest Nazaj ie pridemo, saj prav tako pripoveduje o preseljeni slovenski družini. Povest objavljamo v nadaljevanjih. i. PREKMURJE 1*42 Pšenična polja so se v rahlem vetriču pregibals v zlatih valovih in obetala bogat pridelek Ci?sv *>o kruh z naših polj? Naše njive letos. 194.;. rodijo tujcem. Madžarskim fašist«. • ' , , .., Stopil sem v vežo, ko je preko dvorišča počasi ki »kal malce ukrivljeno sosed Mihelj. *fk*x dan!« je rekel očetu, visokemu, ■uhljatemu, z malce sivih las ob senceh in z gnofrtirnt 'dami v rokah. , \ jela sem si vode v kozarec in pila* Bilo je topl< << suno poletje. Pravzaprav je bila še koledarska pomlad, a je vročina pripekala, kot bi bit že julij ali avgust. Oče je držal vile v rokah. Le čemu? Saj v hlevu ni ne krav ne konjev. Vrata je široko Ertorl in čistil tla širokega prostora, dovolj vthU Sest krav. Pa ni bilo v njem no- »Ja, ja. Žalostno je, če kmet nima živine,« je rekel sosed. »Prav imaš. Ne vem, ali sem še poljedelec, saj nimam več zemlje in ne živine. Celo orodje je šlo po zlu,« je rekel oče. »Sediva«, je še dodal in pokazal na klop pred hišo. Pred vhodnimi vrati se je razkošno bohotila pergola in delala senco. Sedla sta v hlad in molčala. Cez nekaj minut se je izza kumika prikazala mati. Tudi ona je lezla nekam k zemlji, čeprav jih še ni dopolnila štirideset. Na glavi je nosila rdečo ruto, zavezano na tilniku v vozel, roke si je brisala v rožast predpasnik in se približala moškima. »Marija, ti se pa na daš, kaj! Kar krmiš svoje kure in peteline. Tako lepo perje imajo v repih, da te fašistični madžarski orožniki pogosto obiskujejo in zahtevajo svetleči se zaklad s petelinov, da bi si okrasili svoja bahava pokrivala.« »Dobro bi bilo, če bi ostalo le pri peresih. Odnašajo jajca, kure, petelina in pili bi tudi radi,« je rekla, »pa saj sam veš, kako je. kaj bi govorila.« »Ja, ja hudi časi so prišli,« je počasi govoril sosed in potem so spet vsi molčali. Mislila sem. da bodo še kaj rekli, pa nič. Naveličano sem sedla na zaboj ob štedilniku. V kuhinji je v kotu ob vratih stal železen štedilnik z dvema luknjama, na katere smo polagali lonce in ponve; če pa nismo ničesar kuhali, smo jih pokrili z železnimi obroči. Na štedilniku je stala črna kozica, ob njej ^>a moder trilitrski lonec. Prazna. Mati ni imela kaj dati vanju. Lakota se je naselila v vseh dvajsetih slovenskih domovih. Kašče in shrambe so bile prazne. Pa ne le to. Prebivalci so se bali za gola življenja, saj so vsak dan poslušali grožnje: »Zdaj pridemo po vas in boste morali od tod.« Kam, ni vedel nihče. Cemu, so le slutili. Pisalo se je leto 1933. Miheljevi, Mezekovi, naši sosedje, Tomeljevi, Vidičevi, Birsovi, Grzejevi, Lapajnetovi, Šankovi če vi in drugi so se že pred nami, Vežnaverjevimi, naselili v majhni vasi K amo vci. Marsikateremu gospodarju pred naselitvijo bilo znano, kje leži ta majhna prekmurska vas. Tedaj je štela le nekaj hiš domačinov, Madžarov in dvajset novozgrajenih hiš za Slovence. Vseh dvajset so že naselili in tako si tu srečal Primorce, Istrane, Zasavce in celo Dolenjce. Večina je prišla iz drugega konca Slovenije, s Primorske in Istre, saj se po prvi svetov i vojni niso hoteli vrniti v Italijo. Ali so jim v soški fronti porušili domove in se niso mogli vrniti ali pa so morali bežati čez mejo zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem. V Jugoslaviji so si poiskali razne službe. Ko so zvedeli, da si lahko kupijo posestvo v Prekmurju, so se odločili za naselitev. .Podpisali so pogodbo, da ga bodo letno odplačevali, kar so tudi storili. Vse do začetka druge svetovne vojne so izpolnjevali svoje obveznosti - odplačevanje dolgov za deset oralov zemlje in hišo. Poleg tega so redno poravnavali ostale obveznosti, plačevali davke in druge dajatve. Ob že omenjenih naseljencih so bili še prostovoljci s solunske ali kakšne druge fronte, ki jim je stara Jugoslavija v zahvalo podarila posestvo. Ti niso odplačevali nobenih dolgov in se je seveda poznalo pri BjaV*># življenjskem standardu. Med naseljenci so bili tudi ljudje ki *-* fašistične italijanske oblasti prennia* zato ilegalno prekoračili mejomtdltaltft* Jugoslavijo. V novi domovini » •** določene težave, vendar jih jup^gad* oblasti niso vrnile Italijnom. Madžarski grof Eaterhazy je v izgubil posest. Precejšnje področje roda«* črne prsti je bilo v Prekmurju ob nad*** meji. Starojugoslovanska oblast - a* plačala vso zemljo in tako je bila prat« * naselitev Slovencev. V lendavskem «41 tako nastalo pet vasi. Vvseh »o t* domačini v majhnem številu in so si sami želeli grofovske zemlje, uto >priaV*~ povečini sprva niso prijazno gledaliJter } bili leti delovni, in miroljubni, so« fc*» sprijaznili z novimi sosedi. Jasno, ne vsv * se je ob prihodu fašistov na oblast, leta pokazalo. Razen v Kamovcih so zgradil, * * | kolonije, tik ob Lendavi je bila Dola Vas * drugi strani ob Muri pa Pince-Maw J* ca in Petišovci. Vsaka.kolonija je štela pnbliino *> ** set ali trideset hiš Grofovsko zemljo so obdelovan nnaaaa» in dninarji. Ti se niso pretrgali 1 f •JM — »J« NJI- 11*S ujm — u-ja LUCSNC Osnovna Sol« JAVORJI. Osnovna lota POUAMC. Kulturni dom Srebovnice. Dolge njive. Ločine. Goli vrh. Frehtaj«. Zedobje Cetena ravan. Dolen>e Jetrna Gorenja Zatina. DoJantie«. Javorje. Murave. Podvrh Bukov vrh od »t 3—73. Oeimce. Dobj«. Gabrlka gora od It 10—13. Hotovija. Jazbine. Kremerek. Lom nad Votco. Lovsko brdo. Malanaki vrh. Podobano. Poljan«. Fradmosl. Volca. SmoMno. Srednja vas,. Vmherje. Zskobiljek, Žabja vas CM.LII.MM •JM — IBJ« 11JM— UJM 1IM-1MI MUCI, Kulturni dom MOMUA LUftA. Kmatijska Jadruge BUKOVICA. Km«tt|sk» zadruga Gorenj* ve« / Retece Reteć« Lenart nad Luko. Rovi« Zaprevsl. Zgornja Lusa. Jari je brdo. Mlaka. Krivo brdo Bukovica. Praprotno. Sttrpntk, Spodnja Lusa. Tomai nad Praprotnim. Bukovaetc«, Knape. Ptaimo. Ssvti«. Strtmce »k. Iti.MM •M — »J» t«.t$— 1*J» OaUMOtf. Trgovino CIMI TI Zadružni dom — malo dvoran« DraJgoae Podlonk. Prtov«, Cesnjics Log. Na Kresu. Otoki. Studeno. Rudno MM —11J» tUM—ikVM »00LUMM. Trgovina aaatJMn. Zdravatvam dom Vlrlog. Veeter. Tr nja. Pevno. Papirnica. Moakrin. Krilna gora. Binkelj Martini vrh. Ostri vrh. Smoleva. Jasenovac. Na PlavJu. Racovnik. Tmje ¥k»H taat •JM— 1"» POOLUBNIK Trgovina Podkjbnlk. Cesta talcev. Stara Loka. Groharjevo naselje •um -—en- KRAJ RAOJOfOTOGRArTRANJA ZA NASELJE *■»■>*. j n tM« •JM- •■*• 10 1J — 1*M ZMMEC, Gostilna pri Kajbetu 2fM. Osnovna šola Podpulhtrca. Breznic* pod Lubnikom. Florjan nad Zmincem. Gabrovo. Hrib nad Zmincem. Sopotnic«, Zminec. Stanile. Bodovije Kopnvmk od It 1—8. Brekovice Stara vas. 2iri ' y.in ur 9JM_ 1SJ0 2HU. Osnovna Stila Breznic«. Dobratev«. Jarcja dolina. Goropeke. Izgorje. Ledinica. Opale. Mrzli vrh. Nova vas. Osojnica. Selo. Podklanec. Račeva. Ravne pri 2ireh. Sovra. Zabrežnik. Zirovski vrh i JO - 10 JO 10 M — 12J« 12 SO — 1« >0 SOVOOENJ. Zadružni dom TREBUA, Gasilski dom HOTAVUC. Zadružni dom Hobovse. Javorjev dol. Nova Oselica. Kopnvmk od It 9—41. Sovodenj. Laniie. Podjelovo brdo. Stara Oselica od It 1—70 Fužine. Kladje. Podgora. Trebija. Stara Oselica od st 22—60 Ćabrace. Davca št 75. Kopačmc?. Debeni. Hotavlje. Jelovica. Lajle. Krnice. Laze. Leskovica. Robidnica. Studor. Suša Volaka. Dolenja ravan. Gorenja ravan. Srednje brdo <«•». 1 ti. lNt 3.00 — IS JO TRATA, Osnovna iola -Cvetko Golar. Lipica. Frankovo naselje. Trata. Hafnerjevo naslje. Kidričeva cesta —del. Ljubljanska cesta —del V* 1 «1 rtni,- «*.»au*-**.. „ začetnikov slovanske pismenosti in knjTžev^ N*"*° "<""" , Ohridu osnoval prvo slovansko unnvrzo Metoda Njun učenec Kliment pa kulturi. Na prvem mestu vsekakor velja dati, da od tod izvira slovanska pis sta jo začela solunska brata Ciril Njun učenec Kliment je v Ohridu prvo slovansko univerzo, pomemben t tel j je bil tudi Naum. čigar samostan njegov spomin. tišina prespanskega JEZERA Ce nas je Ohrid s svojim bujnim nim razrastom spominjal na Bled, pa in nedotaknjenosti Prespanskega j poiščemo podobnost z Bohinjem, peščene plaže z ozadjem visokih Galičice v turističnem pogledu še nL izrabljene. V občini Resen, v okvii spada Prespansko jezero, imajo razvoju turizma veliko, vendar bodo ohranili naravno okolje. '_ postal okostnica našega življenja, so nam dejali. Resen je danes of vsak tretji delavec je zdomec. P< dali tudi industriji ter seveda kn sebej vinogradništvu in sadjai.. heleži uspehe. S plantažnih nasadov ji se razprostirajo na štiri tisoč hekt vsakemu Jugoslovanu pridejalo pol jabolk. Ce poiščemo še primerjavo Ohrida,! terem teče meja z Albanijo, in Pr« katerem je jugoslovansko-albansko-|_ meja, v pogledu letovanja z jadranska1 lahko zapišemo, da so poletni dne« tako vroči, noči pa so sveže in prineseie prijeten spanec. Osvežujoče je tudi ke jezeru, saj ima voda običajno nekaj pinj kot morje. Čudoviti pa so ob _ skih jezerih jesenski meseci, ki jim prt' gansko poletje, saj so vselej topli dežja. OČI PEUSTRA Makedonci vse bolj iščejo tudi zimskega turizma, saj so njihovi hoteli« izrazito sezonski. Planine imajo porin*' snega in za smučanje nameravajo Galičico, ki razmejuje Ohridsko in F jezero. Bitolčani pa že vrsto let snujej*1 carsko središče na Pelistru, pod kat Bitola, mesto na robu rodovitne Pi središče makedonskega juga.- Bitola. Kranjem vežejo bratske vezi. Pelister. i vrh gorovja Baba na 2.600 metrih ni višine nudi prostrane planjave, ki bi jifcl usposobili za smučanje, in ga tako po« turizmom ob jezerih. Visoki Pelister je1 ščen z bogatimi gozdovi, posebej s rom in pinjo. Tik ob vrhu. nedaleč vi ima dva ledeniška jezera, ki jima &m pravijo Pelistrove oči. Burna je bila makedonska zgodova je bila borba za svobodo. VVw-spomenik v Kruševu ponazarja iiu*&* vstajo, ki je rodila desetdnevno kr republiko. j VELIČASTNI SPOMENIK ILINDENSKI VSTAJI Burna je bila makedonska zgodovi borba za svobodo, ki sojo Makedonci« šele v novi Jugoslaviji. Po deželi, n* balkanskih poti. so tekom stoletij \ različne vojske in pustile svoje sledi N kejši pečat je vsekakor zapustilo pet* turško gospodarstvo, ki je dušilo ne fcj nalni. temveč tudi gospodarski ran da I ne turške spone je leta 190.? sk»*M ti ilindenska vstaja, ki je v Kru*« republiko, desetdnevno revolucionari**' k j so jo turške čete v krvi * Revolucionarji so tedaj napisali tu*^ kruševski manifest, s katerim so p** prebivalce Makedonije, ne glede n« nacionalno pripadnost, da se upn« tiraniji. •• , mmM Ilindenski vstaji so v Krušrva p*p postavili veličastni spomenik, eden na? »omenikov. kar smo jih postavili pn m ponazarja le ilidenske vstaje. borbo makedonskega naroda zais%«£» ,o uresničili z n«^"'™"^^ 'kupa, z drugimi jugoslovanskim^^ m1B0mmmatKmWbwmWmssWK ^ ■- m. .TZj'ZJir*?*^, ^U£t%V?ml5kZ ***** ^ enotnosti -a«D£ Sr* ed srbskimi prijatelji fefe, lete golubovi vlada svetom toplo je bilo v vlaku tisto nedeljo oktobra, ko so se slovenski izgnanci k svojim bratom in sestram, -a prijateljem. Titov modri vlak, I Maribora sem pa od Jesenic vlekli ••cjfi lokomotivi Kozara in Drina, t v noč. Da, danes je drugače kot' . Štiridesetimi leti. 7*0» obraze. Na vsaki postaji priha-Poljance naložimo v Škof j i Loki. •'• Nato Ljubljančane. Zora tako «iuje, kako je bilo tiste prve dni .ko ao vagone z ljubljanske želez •j* porinili vse do Škofovih zavodov % kjer so bili zapori, in naložili prvi z Gorenjske. Sredi noči s 6. na ' jih dvignili. V strahu, čudnem Jju so bdi povsem tiho. Le rezka vJMja je bilo slišati. Točno opolnoči, *° biti v Šentvidu v zvoniku, je noč fl lokomotive. Kolesa so se pričela r V Siaki na kolodvoru so se ustavili Jjj*nutkov. Neverjetna množica ljudi L^*|uda tu, prav tako v Ljubljani. *ln' so pritekli v samih spalnih j v pižamah pozdravit ta veliki in IgMport. Že v Siiki so vzklikali gesla ^"ijttoin, sovražniku, pljuvali na 'Ljubljani so vsi, ti v vagonih in oni J* P*h »Hej Slovani«. Italijani so J^li okrog vlaka. Česa takšnega 11 ■ na peronu jim je vsem dala 'bodo že septembra spet doma, so "ičani... ri vlak potegnil v noč. V sprednjem \ vagonu so bili Cigani. Na vseh va-••Jo, da so v njih Cigani... Pred v Srbijo veat, da Nemci v Srbijo ■ •. Tako daleč so šli, da so Ciga- nom ukazali, da morajo gledati ven, Gorenjci pa se niso smeli kazati na oknih. Srbi so torej pričakovali Cigane. Pa vendar so jih pričakali na postajah', še prej pa jim doma pripravili prebivališča. Svojo hišo na vrtu so jim navadno namenili. Niso jih upali peljati skozi Beograd, temveč niže, čez Bosno, kajti, bali so-se, kakšne demonstracije bi jim pripravili Beograjčani. V Valjevo sem se namenila tokrat, kajti prav sem je bilo izseljenih največ Gorenjcev: Kranjčani, Tržičani, Jeseničani, Blejci... Marija Lavš iz Tržiča mi kaže drobne fotografije iz tistega časa.-V Valjevu je prišla s svojimi najprej na V. puk. Tu se je tudi poročila. Na slikah je videti svate, njo še vso mlado. Menda je bila to prva poroka med našimi izgnanci v Valjevu. Zdaj je že vdova. Letos praznuje tudi čisto svojo 40-letnico ... Milena se spominja dobre žene iz Brusa, ki ji j«, potem ko je ponoči rodila, drugo jutro prinesla poln pladenj vsega dobrega, kar je mogla nabrati, pa korito za pranje in milo. Kakšna vrednost je bila to tedaj! In ko se je v hudi zimi januarja 1945 preselila iz Brusa k družini Nenadovič v Valjevo, je na postelji dobila za vsako punčko svojo igračko. Bi ji mogli še lepše povedati, da je dobrodošla, čeprav so imeli že polno hišo Slovencev? Milan Tadič: »Štirinajst nas je bilo ena-initiridesetega na našem domu v Donji Bukovici, pa smo našli še dovo{j prostora za Slovence. Bilo je nevarno, toda sprejeli smojik kot svoje.« DOBRO MRM DUBU v • v Srbijo in njihove svojce prisrčno postajah so lFlfrUa£lL ZStSFL ŽtiFzboH. Nepozabni so bili trenutki teh bežnih, a lepih Milinko Nastič iz Gornje Kamenice: »Sprejel sem Slovence kot svoje goste, kot svoj narod. Eno sobo meni, eno njim. Kar smo imeli na mizi mi, so imeli tudi oni. Cesarje manjkalo nam, je tudi njim. Kot ena družina smo bili.« Janko Lipovec iz Maribora pripoveduje, kako so ga sprejeli v Gornji Kamenici pri Valjevu. Milinko Nastič ga je našel sredi vasi: »Ej ti, Slovenac, imaš stan?« »Nemam.« »Podji sa mnom!« Sel je z ženo in majhnim otrokom, dojenčkom. Hišico na dvorišču je pripravil zanj. Ni bilo stranišča in štedilnika, toda naslednji dan ga je pripeljal. Kar je naše, je tudi vaše, je dejal. Imamo sir, imamo kajmak, imamo pro-ju (koruzen kruh), a nemarno somuna (belega kruha). Kar bomo jedili mi, boste tudi vi, je pribil. Kasneje je mala Rožica umrla. Preveč hudega se je nabralo za dojenčka. Na rokah Milinkove žene je izdihnila. Pokopali so jo na njihovem vrtu, kot je tu navada, in še vedno, za vsak praznik, dobi na grob rožico, sladkor-ček, hruško, jabolko. Kar ima pač mlad človek rad ... Spomini, spomini, spomini. Veliko jih je bilo, ki že dolgo l«*t niso bili v Valjevu. Ti se spominjajo mesta takšnega, kot je bilo tedaj: z nekaj lesenimi mostovi čez Kolubaro, z nekaj glavnimi ulicami, kjer so hiše nizke, za njimi pa prijetna dvorišča. Sobe v hišah so visoke, zračne. Tako Valjevo so iskali njihovi spomini, toda danes je moderno mesto s preko 40.000 prebivalci. Kasarna »V. puk«, kjer je bilo njihovo prvo stanovanje, kjer so kuhali v kotlu, kjer so slovenske učiteljice domače otroke učile slovenščine, je danes spremenjen v spominski park padlim. Tu so ob belih stezicah preproste spominske plošče, Ji i govore o junakih. 23 herojev je dalo Valjevo z okolico. Tu ima obeležje tudi narodni heroj Zivan Djurdjevič, kmet iz Balinoviča, ki so ga leta 1943 Četniki živega spekli na ražnju, njegovega sina pa prisilili, da ga je jedel... Eden od valjevskih parkov v svojem zelenju čuva njegov kip, ki ga je umetnik izdelal tako, da se na obrazu v bronu vidijo opekline ... Ljuba Babic iz Valje-va je bila tudi ena od dobitnic priznanja jeseniške občine. Pri njih je med vojno živela družina Zmitek z Jesenic. »Nismo jih sprejeli tedaj, da bi kadarkoli pričakovai kakšno povračilo. V tem priznanju vidim veliko zahvalnost. Največja nagrada je že, če se te spomnijo. Spomenik vsem padlim za svobodo je na hribu nad mestom. Od daleč je videti kip Ste-vana Filipoviča, narodnega heroja, ki je bil 26 let star 22. maja 1942 obešen na trgu pred Kulturnim domom. Nemci so z njegovox smrtjo hoteli preplašiti Valjevčane, toda dosegli so prav nasproten učinek. Njegova zadnja želja je bila, da ga obesijo v Valjevu, kjer je delal že pred vojno, kjer je organiziral komuniste in odpor. Za ob enajstih dopoldne so uradno napovedali obešanje. Ko so ga stražniki vodili skozi mesto, je bilo vse tiho in mirno. Prignali so ljudi na ulice, da so ga gledali. Toda ljudje so onemeli. Iz te mrtve tišine je bilo še bolje slišati njegove pozive k uporu, k strmoglavi jen j u Hitlerjevega režima, k zmagi. Hodil je ponosno, zravnano, s koraki, da so se orožniki ob njem svojih sramovali. Ko mu je sodnijski oficir bral sodbo, ga sploh ni poslušal. Do zadnjega trenutka je hotel vlivati ljudem pogum. Ta smrt ni nič, boste videli čez nekaj minut, jim je govoril. Ne bojte se. Lahko se prenese, če se ve, za kaj umiraš ... Nemcem so popustili živci. Namesto strahu je v očeh ljudi seval bes, upor. Stevana Filipoviča so obesili prej, kot so nameravali, že 10 minut pred enajsto ... Tedaj se je našel nekje fotograf, toliko drzen, da je upal posneti Filipoviča, ko je dvignil pesti in vpil proti sovražniku. Po tej fotografiji je nad mestom postavljen spomenik vsem padlim borcem Valjeva in okolice. Drugi večer našega bivanja v Valjevu je vsem gostom iz Slovenije in njihovim valjev-skim prijateljem zaplesala domača folklora. KUD Abraševič iz Valjeva, ki je bil ustanovljen že leta 1905. Enkratno umetniško doživetje je bilo to. Na slovesnosti so predstavniki občine Jesenice podelili 28 gospodarjem, ki so sprejeli v tistih hudih dneh Slovence za svoje, z njimi delili vse, kar so imeli, pismene zahvale. To je najmanj, kar smo jim lahko dali za vse, kar so žrtvovali. Hvaležni so za to pozornost in ponosni obenem. Nemci niso pričakovali, da bodo Srbi Slovence tako sprejeli. Se zdaleč ne. Ker je bilo tvegano. Tudi njih bi lahko Nemci potolkli, kot so Kragujevčane, kot so Kraljevčane. Radi so jih imeli, te njihove Slovence. Kajti niso držali križem rok. Čeprav so jim radi dali vse, kar so imeli, sami od sebe, so Slovenci to hoteli zaslužiti. In prijeli so za vsako delo. Marsikaj so se od njih tedaj tudi naučili, priznajo še danes. Spomenik Stevanu Filipoviču na hribčku nad mestom je obenem spomenik vsem padlim borcem in talcem Valjeva in okolice Ruža Milosavljevič iz Valjeva je v tistih hudih dneh sprejela družino Stritihovih iz Tržiča. Naslednji dan so nas gostitelji peljali v okolico. V Gornjo Kamenico, kjer imajo močno kmetijsko zadrugo, kjer suše slive in »pečejo rakijo«. Novo šolo imajo, imenovano po narodnem heroju Zdravku Jovanovičii, ki je padel v Sloveniji za Turjak. Skozi Zavlako nas je peljala pot, kjer je bil 1. septembra 1941 zaplenjen prvi nemški tank, se spominja Vida Janškovec. V Tršič smo tudi zavili, kjer še danes stoji rojstna hiša velikega Srba Vuka Karadžiča. Od tu pa v Stolice, kjer smo si ogledali nov spomenik, za katerega so kovinske dele izdela-li v jeseniški Železarni. Tu je delovala prva narodnoosvobodilna partizanska radijska postaja (in tu so bile sprejete pomembne odločitve o naši vojski). Skozi Krupanj nas je tudi vodila pot. Morda ste že kdaj slišali, da je prva nemška bela zastava v zasužnjeni Evropi zaplapolala prav v Krupnju, že 2. in 3. septembra 1941. In tu blizu je Bela Crkva, kjer je 7. julija 1941 v roki narodnega heroja Zikice Jovanoviča-Spanca počila prva partizanska puška v Srbiji in tako začela narodov upor. Proti večeru smo se ustavili v Stavah. Krajevna skupnost Stave je namreč že nekaj let pobratena s krajevno skupnostjo Dovje-Mojstrana. Vesel večer so nam priredili krajani in mladina. Z živo glasbo in kolom seveda. Le še en dan nam je preostal. Tega smo namenili ogledu mesta in največje delovne organizacije Valjeva, »Krušika«. 8000 delavcev zaposluje. Od tu prihajajo stroji za tekstilno industrijo, za predelavo bombaža, volne, sintetike, akumulatorji, armature, tu predelujejo plastiko, izdelujejo vodovodne cevi, specialisti so za precizno varjenje in tako naprej^ Se" sprejem na občini tisto popoldne, potem pa se je bilo treba posloviti od Valjeva in gostoljubnih Valjevcev. D. Dolenc Kako tesno je bilo prijateljstvo med Srbi in Slovenci tedaj, priča tudi zgodba Pavla Ko-šoroka iz Kranja- modUseje v VaUevu in koje bil star nekaj mesecev, je hudo zbolel. Zdravnik je ugotovil, da bi ga rešilo le materino mleko. K svojim prsim ga je vzela Ignjatovičeva mama iz Valjeva ki je prav tedaj dojila tudi svojo Mirjana Vsakokratno srečanje s to njegovo drugo mamo je nadvse prisrčno G L, A S12. STRAN. STRAN ZA NAJMLAJŠE ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 30 OKTOMA Ponujamo temo Gotovo vas je že kdaj zadela Amorjeva puščica Na skrii>aj ste pogledovali k plavolasemu »frajerju* ali modrooki lepotički v sosednji klopi, brez zveze zardevali, ko ias je ogovoril, jokali, če ras ni. sanjali ponoči in podnevi . . . Ja, ljubezen je res čudna. Ne vem pa. zakaj o njej tako neradi pišete, čemu taka skrivnost. Vabim vas torej, da občutja prelijete na papir. Korajžno, brez sramu se izpovejte! Spise pošljite do 16. noi kosilu v gozd.« mi je povedala mami« h Takoj sem vedela, da gremo nabirat gobe Vzela sem košarico obula Škornje in ie sem stekla proti gozdu. Očka in bratec sta hodila skupaj, jaz pa sem se pridružila mamici. Že pod prvim hrastom je bilo veliko gob. Seveda neužitnih, drugače bi jih gobarji pobrali. Krenili smo po malo težjem terenu, kjer pa smo imeli več sreče. Pri prvem Štoru je bilo precej Atorovk. Z nožem sem jim porezala glavice in jih skrbno polagala v košaro Rila sem vesela Samo nekaj korakov naprej pa me je čakalo pravo Eresenečenje. Iz zemlje je kuka i rjava glavica »Jurček!« sem zavriskala. K meni je prišla mamica in mi pomagala izruvati jurčka. Bil je zdrav. Kasneje nisem imele več take sreče. Nabrali smo Se nekaj golobic in lisičk. Doma smo vse gobe razstavili na mizi. Zdelo se mi je, da je bil jurček. ki sem ga naAla. pravi lepotec med njimi. Silva Kotir, 5. c r. oan. iole heroja Bratića Trtic SMEH Smeh m greh. ampak le šala nasmejana, ki iz ust je humorista se na dan prikobacala. V deželi tej smeha za hudo bolezen zdaj mesto boleha. Siri se kot epidemija. Zdravnik ne pozna ji zdravila. Župan in stari mestni učenjaki sklenili so. da mesto omejijo na eno samo avenijo. ker radi bi znebili smejalne se bolezni. Čeprav na vse kriplje so vsi se trudili, se smeha nesrečnega niso znebili. Silvo Valjavec, 7. r. oan. iole heroja Bračiča Tržič Kupite, kupite, prodajam poceni! - Sabina Kenda, t. r. osnovne kole Simon Jenko Kranj r Vojakovo pismo Iz Škofje Loke, kjer služi vojaški rok, se je oglasil Milan Pilipovič s toplimi pozdravi in pesmico za vas, šolarje. Pravi, da »v civilu« dosti piše za najmlajše in tudi take, ki trdijo, da so že veliki. Čeprav naša stran ni odprta odraslim literatom, bomo tokrat napravili izjemo. Saj ste za to, kajne? Pismo je tako prijazno... Pesem o jeseni objavljamo v izvirniku, da je s prevodom ne bi pokvarili. Jedan listak žut Sletio mi na kaput Sletjela ih posle pet I još mnogo, mnogo više Pa nam zemlju obojiše Sad smo svi u žutom ruhu Samo stabla gola šume Evo stigla jesen žuta Preko polja, preko šume. Morilska strela Bila je že kar mrzla jesen. Dan je bil deževen in tudi bliskalo se je. Kljub temu se je nekaj starejših ljudi odpravilo v gozd po smrečje. Naložili so ga in se med bliski in grmenjem vračali domov. Ni jih bilo strah Se smejali so se. Nenadoma pa je Tone. ki je vozil traktor, padel na tla. Naložili so ga na voz. Niso ga niti pogledali ali je živ ali mrtev. Hiteli so. Traktor je peljal Jože. Ko pa so bili že skoraj doma, je strela ubila Ae Micko. Padla je po smrečju in bila takoj mrtva. Vsi objokani so končno prišli domov. Drugi so takoj vedeli, da se je nekaj zgodilo, ker traktorja ni več vozil Tone. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je že med potjo umrl. Tako sta bili v družini dve smrti. Ljudje so rekli, da sta bila oba dobra kmeta in da ju je zares ikoda. Silva Jenko, 7. c r. oan. iole Cvetko Golar Skofja Loka Smučanje v Kaprunu V petek sem Sel z alpsko solo na smučanje v Kaprun. Ob Aestih zjutraj smo se zbrali pred Aolo in se s kombijem odpeljali v Avstrijo. Tam so nas razdelili po sobah. Preoblekli smo se in Sli takoj na smučanje. S kombijem smo se peljali do parkirnega prostora. Potem smo Ali na vlak. ki je peljal do polovice poti, naprej pa z gondolo. Smučali smo na zelo strmem smučišču. Vreme je bilo sončno in toplo. Po smučanju smo se odpeljali v hotel na kosilo, potem pa spet na sneg. Skoda, ker je bilo v soboto in nedeljo bolj slabo vreme, saj je v soboto tudi snežilo. Domov sem priAel malo utrujen v nedeljo zvečer. Damir Eranoinik, 3. c r. oan. iole Peter Kavčič Skofja Loka Odkril sem lepoto Prebudili so me prvi žarki, ki so pokukali akos zastrto zaveso. V sta i m odprl okno. Svež zrak ie nil sobo. Ozrl sem se po proatna* gozdu in pomislil na »trak1 živali, ki prebivajo v njem Ha« sem dvignil pogled proti g ki so se kopale v jutranji Triglav je ponosno tare * zahodu. Cerkvica sv Lotia* je bdela nad pokrajino i* čuvaj. Na bližnjem dreve« at * oglasil AkrjanČek in a pesem se je vpletla v I* reke Kokre. Travniki ki tudi prebudili iz nočnega so bili posuti s pisanon cami. Radost mi je napornu* zakaj do tega jutra se zavedal lepot svoje Vilko Mak«*, i. br. oa^fcole Matija Vatjar« OB GROBU Dež rosi, sveča tli', na grobu krizantema Vsak molči, tiho smo tudi mi. veter lase nam rahl U ■ Misli hite, pokojnika časte, žalost neopazno lega *« fS» V srcu nas tišči, v prsih boli, resen-pogled na grob strm Dež več ne rosi. sveča ne gori. a krizantema vem. čas kim ■ Tomaž Križnar, 7. d r osa. tole Lucijan Seljai Kranj Sajenje sadnega drevja Ni tako enostavno, kot bi človek mislil, da pač izkopljeS primerno veliko jamo, posadiš vanj drevesce zasuješ z zemljo, jo s čevlji zatlačiš in še malce priliješ, pa je opravljeno. Potem le še počakaš, da vidiš, če se bo prijelo. Če ravnamo tako. potem je res vprašanje, če se bo. Sadjarsko društvo Slovenije, ki si zadnja leta prizadeva", da bi kar najbolje podučilo o sajenju drevja vse, ki si želijo svojega sadja, zdravih sadnih dreves, je pred kratkim izdalo brošurico(namenjeno prav ljubiteljem - sadjarjem, v kateri jih seznanja z osnovami sajenja in gojenja sadnih dreves na domačem vrtu. Preprosto in nazorno nas ooduči o vsem najpomembnejšem, d kopanja jame za drevo pa do tega, kaj vse potrebuje določeno drevo za svojo zdravo rast. Še preden se lotimo sajenja sadnega drevja, si pripravimo vse potrebno: dobro lopato štiharico za kopanje jam, rnotiko za zasipanje, zalivalko, posodo za namakanje sadik pred sajenjem, količke in vrvico za določitev sadilnih mest in velikosti jame, sadimo lato za naknadno določanje mest sajenja, impregnirane kole za oporo šibko rastočim drevesom, aluminijasto gosto mrežo z luknjami velikosti 1 kvadratnega centimetra za obrambo pred voluharjem, SO do 100 kg uležanega hlevskega gnoja za drevo, 2 do 4 kilograme šote za drevo, 10 do 20dkg dušičnega gnojila v obliki nitromonkala za drevo, mineralno gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalij, in sicer 1 do 2 kilograma na drevo (če je razmerje fosforja : kaliju 20:20. zadostuje 1 kg gnojila na drevo, če je razmerje 17:17, potrebujemo 1,5 kg gnojila na drevo, če pa je razmerje H enot fosforja proti 9 enotam kalija, potrebujemo na drevo 2 ki lograma gnojila) in koruznico. papir ali mrežo za zaščito drevesa pred divjadjo ali odvračalna sredstva, kot so cunitex. cervakol in arbopin NAJPICJ OZNAČIMO MESTA SAJENJA Kadar ne sadimo dreves v vrsti, temveč le posamezna drevesa na vrtu zadostujeta kol in vrvica, s katerima označimo mesto in velikost J KDAJ SADIMO Sadno drevje lahko sadimo od jeseni, ko odpade listje, do pomladi, ko začne drevje brsteti. Pogoj za uspešno sajenje je, da temperatura zraka in zemlje ne pade pod ničlo. Vendar je primernejše sajenje jeseni. bodoče jame. Na mesto, kjer želimo posaditi drevo, zapičimo kol, na kol privežemo vrvico z dolžino 1 m in zarišemo okoli kola krog s premerom 2 metra. Tako imamo označeno velikost jame. ki jo moramo izkopati Pri izbiri mest za sajenje moramo paziti, da dreves ne sadimo preblizu skupaj. Ne smemo pozabiti, da se drevesa v teku let razrastejo in se zasenčujejo, če so sajena preblizu. Ce sadimo drevo ob steni ali ograji, izkopljemo jamo v obliki pravo-kotnika. Ce je mogoče, izkopljemo jamo v obliki kvadrata z diagonalo 2 metra; če je pa zemlja zelo slaba in mislimo, da bi bilo potrebno pre-rahljati in izboljšati večjo površino zemlje, izkopljemo večjo jamo, tako da bo stranica kvadrata dolga 2 metra. Ce nameravamo saditi na vrtu več dreves, za katera želimo, da stojijo v vrsti in se med seboj krijejo, si pomagamo s količki in vrvico, ki jo potegnemo v črti sajenja. Vrste naj po možnosti potekajo v smeri sever— jug zaradi boljše osvetlitve. Ob kopanju jam nas količki, ki označujejo vrsto in mesto sajenja, motijo, zato jih moramo odstraniti. V tem primeru uporabimo sadilno lato. Sadilna lata je 2 m dolga deska, ki ima v sredini in na vsaki strani po eno zarezo. Preden pričnemo s kopanjem jame, položimo sadilno lato nazaj na krajna količka, medtem ko nam srednja zareza kaže mesto, kjer mora biti posajeno drevo. In kako na gosto lahko naredimo jame? Ce ameravamo saditi drevesca v gostem sistemu (kot vidimo na plantažah), je dovoj razdalje med drevesi že od 1 do 1,5 metra, pač glede na bujnost sajene sorte. Za večje drevesne sorte mora biti razdalja temu primerno večja. ko se korenin čez zimo oprime zemlja, tako da začno spomladi normalno rasti. Samo v zelo hladnih področjih, kjer so možne zimske po-zebe, je primernejše saditi spomladi, vendar v tem primeru ne smemo pozabiti na zalivanje takoj po sajenju in tudi med vegetacijo. KDAJ PRIČNEMO S KOPANJEM JAM Sadilne jame izkopljemo čimprej. Zelo ugodno je, če jamo lahko pustimo odprto vsaj mesec dni, nakar jo zasujemo 2 do 3 tedne pred predvidenim sajenjem, da ima zemlja čas, da se v jami posede preden ----------J sadiko posadimo. To pomeni, da moramo pričeti s kopanjem jam sredi septembra, nakar pustimo jamo do srede oktobra odprto, jo sredi oktobra do dveh tretjin zasujemo in sadimo v začetku novembra. Ce nas vreme prehiti in ne moremo saditi v jeseni, nas tako pripravljena jama počaka tudi do spomladanskega sajenja. Moda PIŠE BOŽA REGOVEc Pestra, velikodušn* Kaj obleči, da bomo izgledale lene da bomo dobro počutile, da nas ne bo »kn seveda, da ne bo predrago, je vpraša«^ si ga v začetku jesensko-zimske sezoni stavlja vsaka od nas. Moda za jesen-zimo 81 je pestra in kodušna. Ponuja nam mnogo različnih* lov, od zelo športnega, klasično elegant ga, do romantičnega. Vendar, ustvarile si svoj stil oblačenja in tega se bomo dr Kupile bomo tisto, kar nam zares nri« in ki se bo vključilo v garderobo, ki jo imamo že doma. Toda ^ moramo, da je konec z nevešče zašitimi, improviziranimi oblačili narejeni iz ostankov. Zdaj morajo biti materiali kvalitetni (naiveieknr volna ali svila), roka, ki jih šiva, pa skrbna in natančna. Ko gledamo novo modo, vidimo, da nam ponujajo mnogo klasični angleških kostimov, ki so v večini narejeni iz tvveeda in imajo ravna kn>-la. Nato kostime v avstrijskem slogu iz zelenega lovskega lodna KaatK me z oprijetimi krajšimi jaknami, ki imajo na ramah nabrana rokava, zraven pa široka, včasih v pasu nabrana, zvončasta krila. Veliko je hlač, ki so nepogrešljiv del garderobe in so vseh mogoči* dolžin in širin; gaučo, pumparice, berm uda, dolge, zgoraj širše ahoije iz vseh materialov. Lahko jih nosite dopoldne, popoldne in zv«r*r Krila so ravna, zvončasta, nagubana ali hlačna. Bluze, ki jih ^j^. čemo zraven, so skrbno krojene iz boljših materialov (crepe de chinej i volanci, naborki, pentljami, zaboji in podobno. Plašči so večinoma zelo široki, udobni, topli, z ruskimi, kitajakaai ovratniki, fazonami ali kapuco. Mnogo je pelerin, marsovcev in poačev Seveda bomo nosile tudi najrazličnejše obleke, športne in e legam ne, vseh dolžin, od tistih, ki odkrivajo več kot koleno, do tistih k koleno še vedno pošteno pokrijejo. Jasno je, da jeseni in pozimi ne moremo brez pletenin. Toda o pleteninah prihodnjič. Zdaj si poglejmo še barve. Francozi so jih razdelili v tele skupine: gozdne, meglene, ognjene, sivkine in stepne. Nepogrešljivi pa sta črna in bela! p. KAKO IZKOPLJEMO JAMO Pri kopanju jame zgornjo plast zemlje do globine 20 cm mečemo na eno stran jame, medtem ko drugo spodnjo plast zemlje do globine 40 cm mečemo na drugo stran jame. V tako izkopano jamo stresemo 1/3 (okrog pol kilograma) pripravljenega umetnega gnojila in ga z lopato za k opijem o do globine 60 cm. Tako smo opravili tako imenovano založnognojenje. Ce nameravamo saditi drevesa v gostem sistemu na šibkih podlagah, lahko izkopljemo nekoliko manj globoke jame, ker drevesa, cepljena na šibko podlago, ne poženejo tako bujnega m globokega koreninskega sistema. V tem primeru zadostuje če izkopljemo prvo plast rfa K drugo pa do 30 cm. Dno jame enaki* kot prej potresemo z 1 -3 urnetne$s gnojila in prelopatimo do grinhir« 45 cm. **» 30. OKTOBRA 1981 RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI ŠO 7A VAS RADIJSKI SPORED •MOTA, 11. OKT. ^'program Dobro jutro' 8.08 Pio ■rab' tednik - 9.05 Z radiom " poti - 1006 Pojo amater . «fa zbori 10.30 Sobot na ma '■»ja -11.05 Z«pojmo peaem . 0PZ OS Danile K umar-. JjjNjana 11 20 Po republi hi pokrajinah - 11.430 Za-*f* z nami - 12.10 Godala v «■» 12.10 Kmetijski na ««i 12.40 Veseli domači m*n 13.00 Danes do 13.00 >* na** krajev ■ Iz naftih mniov - 13.20 Obvestila in ■»»'Ha glasba - 13.30 Pripo **ijo vam 14.05 Glasba« panorama - 15.30 Za-glasba - 15.50 Radio radio jutri! - 16.00 J*j*k - 17.00 Studio ob lito - Zunanjepolitični ma •an - 18.00 Škatlica z godb< WJ0 Zborovska pesem Koncertna priredba pesmi - 19 25 Obve ■ in zabavna glasba «* Mladi mostovi 19.55 ^■»vina je ena - - 20.00 Sifcutui zabavni večer - 21.00 ^Prijetno razvedrilo - 21.30 0*avja za nase izseljence JJJUrirni utrinki - 23.10 Z »•kani notami po nafti rini - 00.05 Nočni pro •*» - (dasba Brad prof ram {t* Sobota na valu 202 r> Dober dan na drugem Eu - 13.06 Radi ste jih i 13.35 Glasba iz > Amerike - 14.00 \ bataoja republik in pokra j M - 15.30 Hitri prsti - 15.45 j Mikrofon za Janka R opreta »J« Nas podlistek - Teo [*■»: Značaji - 16.15 Lepe •bdije - 16.40 Glasbeni ca-l*» - 17.40 Lahka glasba Aptiovanskih avtorjev M Pol ure za chanson 1 f *WS Nafti kraji in ljudje ■M Glasbena med igra - Razgledi po kulturi »15 Stereorama - 21.15 ;JWi nočna glasba - 21.46 *Cr> V soboto obujamo [Janine - 22.45 Zrcalo dneva 2255 Glasba za konec pro ^fDEUA, 1. NOV. program ( Dobro jutro! 8.0' ; **"jaka igra za otroke Vfcaander Marodič: Smeh j**>h* - 8.48 Mladinski zbor 5TV Ljubljana - 9.06 Se lite, tovariči' - 10.06 Ob u spominov - 11.30 S V*enskimi majhnimi an . 12.10 Opoldanski [**Uti melodij 12.45 ***iem za talca - zborovska ■»*■ - 13.10 Obvestila in *Jfe glasba - 13.20 Za kme rft Proizvajalce - 13.50 f Manbeni interzmezzo z veli- *»■ revijskim i orkestri j *4ff Posebna oddaja slovenski Panteon : Pesem jeseni - iz ko I ^"»orfasbene literature Pri nas doma - 15.30 *«*U«ka reportaža. - 15.56 iz notesa - 16.20 Gremo * l*V> - 17.06 Z našimi oper-"ohsti - 17.50 Radijska V - Miodrag Djurdjevič: "•dalj - 18.36 Na zgornji M** - 19.30 Obvestila in giagba - 19.36 Lahko V otroci! - 19.45 Glasbene ^Skdnice - 20.00 V nedeljo *«J*r - 22.20 Glasbena tri mladih - Skupni pro-|W»> JRT - studio - 23.06 utrinki - 23.10 Mozaik Vkdij - 00.06 Nočni pro •** - glasba ura* program *® Nedelja na valu 202 V* nedeljo se dobimo, glasba in se kaj 19.30 "***orama - 20.30 Glasba iz W» gramofona .- 21.30 melodije - '21.45 Nove - 22.45 Zrcalo dneva -Glasba za konec pro PONEDELJEK, 2. NOV Prvi program 4.30 Dobro jutro' hi »M X glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za II .35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12..K) Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncert nem odru - 13.00 Danes d« 13.00 - Iz naftih sporedov - Iz naftih krajev - 13 20 Obve stila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V gosteh pri zborih jugoslo vanskih radijskih postaj 14.25 Nafti poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 16.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.46 Minute z ansamblom Toneta Žagarja -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informa tivna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur ritmosimfoničnega orkestra RTV Ljubljana 17.55 Film ski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 1840 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - Shirlev Scott George Shearing - 20.30 Popularnih dvajset - 22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 3. NOV Prvi program 4.30 Dobro jutro! glasbo Disco 16.00 Pet minut hu morja 1605 Popevke itali janskih avtorjev 16.40 Spekter 17 40 Iz partitur revijskega orkestra RT\ Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izhi ra 1840 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kultun 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Zvočni portreti Dave Holland Spomini na Milesa Davisa 22.45 Zrcalo dneva - 22.5/ Glasba za konec programa SREDA, 4. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 7. glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in Kriljubljeno - 12.10 Veliki za-avni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pri-Priporočajo vam . . - 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo . . . 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Zborovska glasba v pro štoru in času - 18.15 Nas gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov III kategorija - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19..35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 Naj narodi pojo — Mednarodno tekmo vanje zborov - 20.30 Rossini in Verdi na koncertnem odru - 21.06 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz Seraja« - 22.15 Infor ma tivna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo Tomasz Stanko - Michal Urbaniak - 00.05 Nočni pro gram - glasba 14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske g>pevke - 16.45 Jazz - klub -ost kluba: Majda Sepe -17.40 Iz partitur orkestra »Vieroslav Matuftik« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi 19 25 Stereorama - 20.00 V živo -21.00 Zavrtite, uganite . 22.00 S festival o jazza -22. Mednarodni festival jazza - Ljubliana-81 - 5. del: Bigband RTV Beograd 22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa PETEK, 6. NOV. NAGRADNA KRIŽANKA 8.08 Z dober dan - 8.30 Iz glasbenih ftol - Koper - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.05 Z našimi opernimi umetniki 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih kra jev - Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 V korak mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje i8.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansam blom - 20.00 Slovenska zem Ija v pesmi in besedi - 20.30 S S solisti in ansambli JRT 21.06 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nem Sčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.06 Nočni Noč ni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu -' 13.05 Iz obdobja svvinga - Orkester Jimmv Lunceford - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem rit mu z orkestrom Mike Theo dore in ansamblom Mellovv SADIO TRIGLAV JESENICE ►♦»edetjek: ' H* Domače aktualnosti ) «***»tna - 16.30 Ponedeljkov latrfai pregled - Morda vas m zanimalo - 17.20 Nafti oddrvi - čestitke ali Izbor do rlasbe , "frrek: M*) Domače aktualnosti -v*e«tila - 16.30 Oddaja za •jk^e - Morda vas bo zani-•jdo - 17.20 Delegati spraftu *P ■ Oddaja o NNNP Če ««k* Sreda: ' r' f>omače aktualnosti --/*«tila . I6 -jn Stop ze|ena / Morda vas ho zanimalo < **itke Otrtek: M Domače aktualnosti • VA^tUa - 16.30 Nafte zrcalo - Morda vas bo zanimalo 17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti ■ obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota. 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo za ni malo - 17.30 NaSi odmevi Čestitke Nedelja 11.00 Mi pa nismo se uklonili Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke Nafti odmevi "• Morda vas bo zanimalo Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem pro gramu 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13..35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU POP-scena - 14.30 Iz naftih sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur zabavnih in revij skih orkestrov - 17.55 Vpra-a Sanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poftti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 6. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje - Mladinski festival Celje 81 (6) - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00'- Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Enajsta Sola - 14.20 Koncert za mlade posluftalce - Kodalv: Plesi iz Galante -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz solističnega opusa Janeza Matičiča - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - Slovenski roman - IV: Janko Kresnik: Cilamen in Agitator - 21.45 Lepe melodije 22 15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22 25 Iz naftih sporedov 22.30 Plesna glasba iz jugoslvoanskih studiev 23.06 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.06 Nočni program glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 7. glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica Ch. Perrault M. Vodopivec: Obuti maček - 8.41 Nafti umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.06 Svetomir Nastasijevič: Balkanski plesi - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. . - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini > 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - John Tavlor -Billy Taylor - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.40 Odmevi z gora - To in ono s plainskega sveta - 18.00 Iz rnusicalov in glasbenih revij - 18.40 Maji koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA vc UbmS^S^mS^^*^. M' okU^n-»tf^loK, premantura. raman. „sar. ananas, ida. leone. reva. or t k. ' ^ lnle'- km' asen *"«*• sto. praski, tan. davkar. eho«. •SrtkoT0!^ TŠŠZo !lŽS5?ii! "'V L "Tdo.(,50din> ^ Zgornje Reiitve pošljite do srede, 4.novembra, do 10 un> n« i~ ^, Iz čiste volne so tile Krojevi eaftči, ki smo jih poslikali v urkini PLETENINI v hotelu Park na Bledu. V rdeči, surovi beli in črni barvi se dobe, krojeni so pa z ovratnikom ali brez njega. Velikosti od 36 do 44. Cena: 6.812,75 din in 7.156,25 dinarjev IZBRALI E3 Bi radi za zimo ročno pleten pulover iz čiste domače volne? V prvem nadatropiu GLOBUSA jih imajo, izdelek pletilj Vitexa Visoko. Moške, fantovske, dekliške imajo, v velikosti od 44 do 48, zraven pa dobite Se ftal, kapo in rokavice. Cena za komplet: 1820din Po posebno ugodni ceni lahko te dni v kleti GLOBUSA, kjer Kokra prodaja zavese, odeje talne obloge in podobno, kupite odeje uvožene iz Češkoslovaške. .Material je mešanica viskoze m bombaža. Cena: samo 257,78 din Plutovmasti podstavki bi bili lahko tudi kot primemo darilce ob kakftni priložnosti Deset J ^6 Klpavlje?ih v tastih vrečicah. Pa Ae hvalnica trti je natianjena na njih. V Murt; nem ELGU wli8cah videli Ona: 151.30 din LAS 14. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 30. OKTOBRA t TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 31. 10. 8.00 Poročila • 8.05 Glasba za cicibane: Nafta četica koraka - 8.20 Kolek in Bolek, poljska risana serija - 8.30 Ninče kakor jaz. mladinska serija TV Novi Sad - 9.00 Jelenček. otroftka serija TV Zagreb -9.30 Sesti krog, Aportna reportaža - 9 55 Sah v svetu, izobraževalna oddaja - 10.00 T. Hardv: Župan v Caster-bridgeti. angleška nadaljevanka - 11.15 Poročila (do 11.20) - Nogomet Dinamo : Radnički, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - Ko Sarka Iskra Olimpija : Zadar, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - Poročila -Potovanje Charlesa Damina, angleška dokumentarna -serija Nas kraj - 19.05 Zlata ptica. Kmet zvezdogled 19.10 Risanka 19 24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma 19.30 Ty dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Nafte srečanje - 21.40 Modni utrinki. 21.45 Sibirijada. 2. del sovjetskega filma - 2325 Kažipot 23.45 Poročila 23.25 Kažipot 23 45 Poroči la Po poletni prekinitvi se nocoj spet začenjajo priljubljena Naia srečanja, ki jih vodi Mito Trefalt. Nova serija je zastavljena podobni t kot prejšnje oddaje, le vsebina je nekoliko spremenjena. Od »starih« rubrik je ostal le še Portret, sicer pa se bo r dveurnem prenosu zvrstilo vsakokrat po dvajset različnih prispevkov. Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 18.00 Tekmovanje glasbene mladine -Rovinj 81 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sveta: Svete gore 20.55 Poročila - 21.05 Vidiki, dokumentarna oddaja - 21.35 Športna sobota - 21.55 Glasbena dediščina neozdrar Ijivo bolnem izdelovalcu okvirjev iz Hamburga. Njegovo je tako nesrečno žil 'ljenje razburkaj! > še gangsterji. ki itd njega zahtevajo, da ubije lopo va iz nasprotne bande. Okvira rja zmami visoko plačilo, a posla se ne zna prav lotiti. Na pomoč mu priskoči neznani »profesionalec«. Med moškima se splete čudno prijateljstvo, ki ga je težko opisati. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Neven, otroftka oddaja - 18.15 Reportaža - 18.45 Amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.00 TV dnevnik (do 22.151 ČETRTEK, 5.11. 8.55 TV v ftoli: TV koledar. Mesto, v katerem živim; To-rus. Mehkužci - 10.00 TV v Soli: Risanka, Združeni na- rodi. Risanka, Pravljica. Zadnje minute (do 11.55) - 15.50 Šolska TV Vstaja. Živa bitja so odvisna drug od drugega -17 20 Poročila - 17 25 Jelen r>k, otroftka serija TV Zagreb 1755 Mozaik kratkega filma Ciprska poroka, ciprski film - 18.30 Obzornik 18.40 Mladi za mlade: Mor nar naj bo - 19.10 Risanka -19 24 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 - 21.30 Orgelski koncert Huberta Berganta s solistoma Antonom Grčarjem in Stankom Amoldom - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17 30 TV dnevnik -17.45 Mi smo smeftna družina. otroAka serija - 18.15 Znanost - 18.45 Evrogol - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Telesko-pija - 21.00 Po izbiri - 23.00 24 ur (do 23.061 PETEK. 6.11. 8 50 TV v Soli: TV koledar. TV gledališči' M.Držič: Dundo Maroje - 10.00 TV v Soli: Angleščina. Risanka. Zgodovina. Mali program. Risanka. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute -13.25 Reka: Nogomet Rijeka Sloboda, prenos - 17.20 Poročila - 17.25 Cebelko Hla-ček, japonska risana serija • 17.50 Čez tri gore: Oktet Marles - 18.15 Obzornik -daja TV Beograd - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -18.25 Lepote Hilandara, od- 19.24 T V in radio noro* 19 26 Zrno do zma - »»TI dnevnik - 19.55 Vreme » * P. Hamill Meso in kri, 1 ar ameriftke nadaljevanke 2135 V znamenju I I Nočni kino Podobe v Nova ameriška mwa> Ijevanka i dveh debi Meso in kri gotim ■ vzponu in padcu aalsdr ga boksarja, fanta, bi pride t ring naravnosti ceste. Joseph Losey je zstP po svojevrstnem pnstsmt k obravnamnju fUmstr tematike. Film v pokrajini p . zgodbo divh ube. ki ju zasledujejo t ceht helikopterji. Vi pa gre za nekoliko terjansko obarvam* rabolo, v kateri ima vse, tudi narava, ličen pomen. Igrata bert Shaic in Makom McDfttvell. Oddajniki II. TV an 17.10 TV dnevnik v Sčini - 17.30 TV di 17.45 Mali svet. oddaja - 18.15 .liste - 18.45 Nj angleftka humoristična 19.30 TV dnevnik -Družina in družba, mentama serija - 20.45 grebftka panorama Želeni kabaret -glasba - 21.40 TV a 23.40) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, odeta, starega očeta, brata, strica in tasta MATEVŽA VINDIŠARJA Primoškovega a ta iz Tene ti 6 št. 30 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožaljau nodariene vence in cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala dr^Mencingerju ter zdravstvenemu in strežnemu oseb u Internega oddelka bolnifake lesenice Posebno zahvalo kolektivu KZK TOZD Klavnica in sode avcem poslovalnice na MalstrovemTrg^ nadalje tudi Komunalnemu podjetju Tržič. Hvala tudi pevskemu zboru ix Maistrovem trgu, naom^e^ ^ Jalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Ana^inova Francelj in Lojze ter hčerka Man z družinami . Tenetise, 28. oktobra 1981 NOVO V KINU Ameriški film Furija je delo uspešnega režiserja Briana de Palme, novega Hiteheocka. Pripoivduje o dekletu in fantu z neobičajnimi, nadnara vnimi silami, ki ju neka tajna služba hoče izkoristiti v svetovnem boju za prevlado. Načrte ji prepreči mladeničev oče (Kirk Douglas), ki obvlada špijonske metode, se otrese zasledovalcev in sledi sinu v inštitut. McVicar pripoveduje resnično zgodbo o enem od najslavnejših angleških kriminalcev, Johnu McVicarju, ki ga je tisk označil kot »najnevarnejšega človeka v Britaniji in državnega sovražnika številka ena«. McVikar je bil zaradi oboroženega ropa najprej obsojen na osem let zapora. Trikrat mu je uspelo pobegniti, kazen pa je narasla na 23 let. Zdaj je pogojno na svobodi. Napisal je knjigo McVikar o sebi, po kateri je posnet tudi film. ki so ga gledalci povsod izjemno dobro sprejeli. Domači film režiserja Petra ■ Krelje Z vlakom proti jugu je vesela ljubezenska komedija. Junaki so stanovalci osmega nadstropja v modernem bloku, ki žii. novembra amer han . glasb film A \ T< t PRALNICA ob Iti. is i„ 20 ur, tržič 31. oktobn, * hongk film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRVCF LEEJA ob IH. uri. i ta I ban pust. film Cl.OVEK PCM A ob IS in 20 un. premiera franc bar, erot filma hIl RKE SORODNICE oh J> ur, 1. novembra ital. han pust. film Cl.OVEK PVMA oh IS. uri. angl. han knm. film MC VIKAR oh 17 in 19 uri. amer han pust film ZAČETI/NOVA ob 21 ur, 2. novembm ital. ban erot komedi/a TAKI VIRI. oh IS uri. angl' hm, dramo ■I V UJA ob 20. uri 3. novembra nem. ban viol l.rim film KRONIKA ST PAVI Id A ,,h IH ,„ JO uri 4. novembra amer ban: film ZAČETI ZNOVA oh IH. in 20 tir, • j. novembra franc bar, en,t film Zlit) COM EMA NI El.A ob ih „, >o ,„, kamnik dom .11 oktobra amer barv n^ani film Tt)M IN !ERRY - VKCNA JEKjUf^J* IS un. franc ban erot. film EROTICN h. A VANTVRE ob IH. in 20. un. premiera amer ban, vohun, filma FVRUA 1 novembra amer. ban nest film vrJ/rf NIK/OSEY WELLESoh 15. un. franc bar, Trot, film EROTIČNE A VA NTVRF. ob17. m 19 un. premiera spon ban filma Wif' W* NALNI LOV ob 21. un •> novembm franc barv erot film /HO COM EMA NI !,,<• angl ban knm film MC 11-K A R ob 20 un radovljica .10 oktobm ital ban film PREŠVST NIC A ob 20. uri .11. oktobra amer ban aha,m film KI BA KI IE REŠILA PITTSBl RC "h IH un. angl bar, film DAMA KI IZOIN-LV ob 20. ur, KtfVA I. novembra ,ugosl ban film S K K A DRVCA ŽENSKA oh is uri. >/"' hari vojni film NASVIDENIE 1 NASLEDNJI VOJNI ob 20. uri . ,. ., i novembm ital bar, film PRESI S IM CA ob 20 ur, ..... .{.novembm sloi ban ,»jn, fdir NAS\ i itF.NJE v NASLEDNJI VOJNI ob 20 uri 4. novembm amer bar, film RIBA. hI dr. REŠILA PITTSBOVR(ioh20 ur, novembra amer ban film I.O\ h.( (tO 20. uri BLED .III. okt'ibra ume, 17 VOJAK oh 20. ur, :il oktobm franc SREČA ob IH. uri. SI 'PERMA N oh 20. uri 1 novembra amer han PERMA N ob is „,,. amer bar, pust film JAGUAR ttb 20 „r, 2 novembra angl h,,,, fi/m l>.\ MA KI IZVINI A oh 20 uri buri ban amei nest film l'lA film KJE SI ban fant film fant film SI :l. novembm ital. barv film PRESf * 17. in 19 uri .11 oktobm in I. novembra htmgk film MOCN1 PEKINŠKI Cl.OVEK ah ' > m .1. noiembm nem ban film itVU^ APAČE Voh 17. in 19. uri 1 novembm nem. komedija GOLE ZGOS* I IIE ,,b 17. in 19 uri jesenice plavž 10 oktobm amer glanb. komtvhjo ROt f / F.R BOOtilE ob )H. m 20u n M oktobm in 1. novembm nem **wr. I l'()D/A A PA CEV ob IH. in 20. un > in f. noiembm hong* ton MOČNI PEKINŠKI ČLOVEK * .« "". "novembra nem. han. film GOLF z«**1 HEob IH. m 20. uri KRANJSKA gora i/ oktobm amer. bankotneJtja M KRAJA AVTOMOBILOV o***"* 4. novembm nem ban film A PAČ EV ah/20, un DOVJE .11 oktobm amer pust \EI1A ob 19.30 ,„„vft« VSI m film MOJ* Menda je že deset let in več, odkar pred »»■■i Ljubljanske banke - Temeljne ban-[t***njake - vsakokrat v oktobru, mesecu ■"^■nja. obiščejo vse malčke na Gorenj ki so se rodili na svetovni dan varčeva-31. oktobra. Simbolično je, seveda Kar "*io tem redkim izbrancem, bi radi prav vsem otrokom. Pa je res skoraj fe.-Toda tudi vsi ostali otroci ne ^Snejo praznih rok. Vsak novorojenec se pri •»fc rodi s hranilno knjižico in petimi stari-*taočaki na njej. Da bo lahko Že od prvega • *"ajaga življenja varčeval ... Po novem • obetajo v banki, bo na tej knjižici po sto k daarjev. To bo pa že kar dober start. 'Se vedno bo malo. toda, kako že pravilan nas: kdor z malim ni zadovoljen, veli-jjjnadenni Wki časi prihajajo, ko bo varčnost vsakega! aas ae kako potrebna. Se bolj pomemb-bo, da bomo k varčnosti navajali tudi ^fc otroke. Pa k skromnosti. Saj jim želimo ^ —jbojjae, najlepše v življenju, toda dobro y, da življenje prinaša vsakomur od nas aVSade preizkušnje. Bo torej znal živeti, če bomo pripravili nanje? Ce se že v rani ^to ne bo znal odpovedati tej ali oni " se starejši tudi velikim željam ne tajci pa pravijo, da je srečen le tisti ,kjima majhne želje ... JUkorkoli že, želimo, da bi se vsem našim pam, tistim, ki smo jih obiskali, pa tistim, 1 nismo mogli, lepo godilo v življenju, da a> v njihovih domovih za polne mernike '~ zadovoljstva. Da bi jim še dolgo iz očk "va sreča, kot jim zdaj, ko so Se v var-jih mamic. »oktobrčkov« smo obiskali letos. Dva nicah, enega na Trsteniku, dva v Kratenega v Skofji Loki. teva Maja, svetlolasa punčka z ___i poti 27 na Jesenicah se je pravkar tnala, ko smo prišli z rožicami, hranilno "ko a tristo dinarji in Čisto novo, veliko, pikapolonico z vsemi črnimi pikami in li. Kaj hitro je bila budna kot le kaj in je nabrala nosek, ko je ugledala novo In če tiste črne noge ne bi bile tako 1 pritrjene na pikapolonico, bi bile kmalu Mirane... Za dinarčke bo pikapolonica. ALJA KURALT _Jujemo mi pa mamica pa mama, i je pa prav vseeno, za kaj, le tiste noge 'dobiti proč. Ko ne gredo, pa s celo pika--luco v usta k prvim d vem z ob kom. Kam drugam? Ko bodo v njej dinarčki, ko bo 1 zažvenketalo, kadar jo bo potresla. Maja počasi spoznavala, da se s ta-i hranilnikom tudi varčuje ... Jria Crnkdč s Ceste v Rovte 3 je bil ta od Ljubljanske banke najbolj iskana t. Koliko potov smo naredili zaradi njega, kako nas je namočilo! Nismo pa nismo ga mogli najti. Tako je skrita ta njihova hiša na Javorniku. Ej, pa je korenjak, ta mali Elvis. Črnook, živahen, z obvezno buško na glavi. Kako tudi ne, ko pa se prvič postavlja na noge in hpče, da je vse stanovanje in vse, kar je v njem, njegovo. Dosti ima opraviti mamica, čeprav je zaradi njega in bratca ostala doma. Z našo pikapolonico sta bila hitro prijatelja in mimogrede se je zadrsala po ELVIS CRNKIC celi mizi.. . Napolnil jo bo seveda, in takrat bo v njej zvončkljalo, kot zvončklja Včasih v očkovem žepu. Dobrinova Alenka s Trstenika ni smela spat tisti čas, ko so nas doma pričakovali. Pa zato ni bila prav nič slabe volje. Sest zobkov že ima, za dva se pa pravkar slini. Vse gre v usta. Od copatk do škatlice za kremo. Počakajte, tudi vaša pikapolonica bo prišla na vrsto, da jo le dobim, obeta njen nagajivi 2IGA PRIMOŽIČ nasmeh, ko mora za slikanje v pražnjo pleteno oblekico. Ko smo odhajali, se je že lotila njenih pik ... Alja Kuraltcva iz Kranja nam je v razliko od ostalih prišla kar sama nasproti. Štirinajst dni že sama hodi. Ej, ko bi vi vedeli, "kako je to imenitno! Kaj bi to, da te mora kdo vedno za rokico peljati. Takole, sam, je veliko bolje. Greš, kadar sam hočeš. In kamor hočeš! Tudi k štedilniku Le tako hitro te dobe. Uf. kako so sitni vsi po vrsti! Pa jih bom že ugnala, obetajo njene velike očke in prodorni flas, kadar kaj hoče od mamice ali bratca, [ar naj vedo, da je zdaj ona gospodar tule notri. Primožiče v Žiga z Ručigajeve 24 v Kranju je kot kakšen veliki raziskovalec zdel med svojimi avtomobili in slikanicami, ko smo prišli k njemu. Pa je hitro popustil vse skupaj, ko je dobil v roke pikapolonico. Tudi z njo ni bil' dolgo zadovoljen. Mimogrede, da smo ga le malo spustili izpred oči, je bil v mamičinih kuhinjskih omarah in posodah. Nak, čez tole igro je pa ni. Saj ne rečem, tištale pikapolonica, saj je lepa, pa mar zapoje tako kot tale dva lončka skupaj? Tudi v Školjo Loko k malemu Marku Masnecu smo šli na obisk, pa ga, žal, ni bilo doma. Prepričani smo, da je tudi mali Marko vesel in zdrav kot vsi ostali »oktobrčki«, ki smo jih imeli priložnost ta dan spoznati. Vsem še enkrat vse najboljše za prvi rojstni dan! ttPUHJiU 8HUUETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE r vabi k sodelovanju mladince in mladinke, ki jih zanima poklic miličnika in se želijo zanj usposobiti — ijo izpolnjevati naalednje pogoje: - da niso starejši od 27 let r. da imajo končano poklicno šolo ali uspešno zaključene najmanj tri r*zrede srednje šole * da popolnoma obvladajo slovenski jezik * * da ona jo ustrezne psihofizične lastnosti - da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične •amoupravne družbene ureditve in varnost SFRJ, zoper človečnost ■ niednarodno pravo ali zoper uradno dolžnost - da to zavzeti in družbeno aktivni pri uveljavljanju in razvijanju so-^bstičnega samoupravnega sistema * da imajo kandidati odslužen vojaški rok. fradidati opravijo tudi zdravniški pregled in preizkus znanja iz **enakega jezika, družbenopolitične ureditve SFRJ ter telesnih z^^jrvosti. Sj**jeti kandidati sklenejo delovno razmerje v republiškem sekretari *fcj*a notranje zadeve SR Slovenije in pričnejo z delom v milici kot Pripravniki. f'^doblieno znanje v šoli za miličnike je šteto za sred no strokovno i^farazbo. Z nadaljnjim izobraževanjem, ki ga nudi in organizira **l*Miški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije pa lahko vsakdo znanje razširi tudi na druga področja dela organov za notranje ^°ae z dokazili o izobrazbi kandidati vložijo na pristojni postaji ali 'ddelku milice, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Republiški sekretariat za notranje zadeve NAJUGODNEJŠE V MURKI za graditelje v mesecih novembru, decembru m januarju pri nakupu cementa posl. Železnina Lesce tel. (064) 75-194 PC 450 Trbovlje v vrečah s predplačilom 2.810,— din za tono, fco tovarna in s ceno na dan dobave. PC 450 Anhovo v vrečah s predplačilom 2.917,— din za tono, fco tovarna in s ceno na dan dobave. Vagonske pošiljke cementa so omejene, zato še danes pokličite poslovalnico .ŽELEZNIMA LESCE, kjer se priporočajo za nakup. Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMLJA Bled Komisija za MDR razpisuje prosta dela in naloge PREDMETNEGA UČITELJA slovenskega in srbohrvatskega jezika (12 ur slovenskega jezika in 8 ur srbohrvatskega jezika) za določen čas do 31. avgusta 1982. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, najkasneje do 30. 11. 1981. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VARUHINJE V W ODDELKU na podružnični šoli Orehek za določen čas od 23. 11. 1981 do 31. 7. 1982, s polnim delovnim časom. (Nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Prijave pošljite dneh po objavi. 15 PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna ul. 4 Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge VODENJE TT IN TG PROMETA Pogoj: — diplomiran elektro inženir Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja en mćsec. Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja DSS8. Prijave sprejema 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. G Lr A S16.STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 30. OKTOMA m KAMi 6 Turistična agencija ALPETOUR MARTINOVANJE na Štajerskem, dva dni z avtobusom. odhod 7 11 PANONSKI SAFARI v rezervat Kopački rit. avtobus, odhod M 11 ŠIBENIK s slapovi Krke za dan republike. 4 dni. odhod 28. 11. ZIMA 81/82 — zimske počitnice v Bohinju, na Krvavcu, v Sorici. na Starem vrhu. v Dolomitih in Hrupih krajih: oddih na morju pozimi in spomladi BEOGRAD — programi potovanj z obiskom HisV cvetja in okolico Beograda Eno- in večdnevni izleti po domovini in v tujino za kolektive in zaključene skupine, programi izletov in potovanj drugih agencij, mednarodne in domače letalske vozovnice. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. CRIKVENICA je eno najstarejših letovišč na severnem delu Jadrana. V tem prijetnem mestu z ugodnim podnebjem je Kompas rezerviral za vas hotel THERAPIA. v katerem vam je na voljo poleg udobnih sob s TWC tudi restavracija, kavarna, aperitiv bar, pokriti BAZEN z ogrevano MORSKO vodo in igrišča za tenis v bližini hotela. IZ KOMPASOVEGA TRADICIONALNEGA PROGRAMA jesen zima pomlad 81 /82 CENA TEDENSKEGA BIVANJA: 3.150 din — 7 polnih penzionov, turistična taksa, kopanje v bazenu INFORMACIJE IN PRIJAVE poslovalnice Kompasa in pooblaščene turistične agencije cije KOM PA! JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA l ! TURISTIČNA POTOVANJA: Rab.:*dni, i:i.. 20/11. 4.. i 1..* 18/12cena 1.680.-Ohrid, 3 dni. 20/11 Novi Vinodolski. 4 dni. K oni pasova srečanja. 27 Ohrid. 5 dni. 27/11 Budimpešta.3 dni, 6/IT. 14/11. 2H/11 Praga, avtobus-letalo, 3 dni. 27 11. 29/ 11 Dunaj-Praga. 4 dni. 28/11 Vzhodni Berlin. 4 dni. 27/11 Korzika. 1 dan - posebno letalo. 1/12 Orčija. 2 dni - posebno letalo. 29/11 - možnost ogleda nogometne tekmedrčija : Jugoslavija NA VOLJO JE ZBIRNIK POTOVANJ ZA 29. NOVEMBER in SILVESTROVANJE! STROKOVNA POTOVANJA Pariz— Interclima— Batimat. razstava gradbenih strojev, elementov in konstrukcij, razstava klimatskih ogrevalnih in hladilnih naprav. 4 dni, 17/11 Barcelona. »Expoaviga«. med. razstava perutninarstva. prašičereje in zajčjereje, 4 dni, 371! Munchen, Productronica, 4 dni, 10/11 Birmingham, Interbuild, 4dni, 1/12 , London. Compec. 4 dni. 17/11 KOMPAS JESEN - ZIMA OB MORJU Hoteli v Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju - Medulinu - Rabcu - Opatiji - Crikvenici - Selcah - Malem Lošinju -Kabu - Dubrovniku - Primoštenu - Makarski - Baski Vodi - Bledu - Kranjski gori - Bohinju Posebni popust za upokojence v Bohinju - hotel Stane fcagar. v Rabcu, Rabu in Poreču v hotelu Parentium! Silvestrovanje na snegu: Visoke Tatre, 8 dni, 28/12 Nizke Tatre. 8 dni, 28/12 Na voljo je bogat program smučanja v šolskih počitnicah od 8/1 do 7/2-1982 in spomladanske smuke. ZA 1 DAN S POSEBNIM LETALOM NA KORZIKO Kompas organizira 1. decembra enodnevni izlet s posebnim letalom na Korziko, »otok lepote«. Letalo bo poletelo z Brnika ob 7.30 in po pristanku v Ajacciu si bodo izletniki ogledali mestne znamenitosti: katedralo, Napoleonovo rojstno hišo in muzej ter muzej Fesch z bogato zbirko italijanskih mojstrov. V primeru, da se ne bodo udeležili enega od dveh izletov, ki jih bo organizirala po Korziki domača turistična agencija, bodo imeli izletniki dovolj časa za individualne oglede. Cena izleta po osebi je 3.420din, vanjo pa je vračunan prevoz s posebnim letalom Inex Adrie Avioprometa, letališke takse, prevoza z letališča in nazaj ter organizacija in vodstvo potovanja. Prijave sprejemajo turistične poslovalnice do 20. novembra. _J ZA SLADOKUSCE: Kostanjev in Martinov teden v Tržiču Do ponedeljka, 2. novembra vam v Petrolovi restavraciji na Deteljici v Tržiču postrežejo s puranom s kostanjevim pirejem, z nadevanim piščancem, s kostanjevo torto, s kostanjevim desertom, kostanjevo rolado in kostanjevo rezino. V sredo, *4. novembra pa se prične v restavraciji Martinov teden, trajal pa bo do 12. novembra. V času Martinovega tedna boste lahko poskusili orehe z zaseko, gosko z mlinci, vinsko zelje, ragu juho, šunko z zaseko, sirove štruklje z zeljem in grozdno pogačo. Petrolovi kulinarični tedni pa se vrstijo tudi v njihovih obratih v: Čatežu. Podlehniku, Tepanjah in Lomu. yjp emona globtour GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, ČSSfi, POUSKA, ITALIJA, AVSTBUJ HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE KUPON ZA PRIJAVO Ime in priimek.......................... Naslov ................................ Zaposlen(a)........................... Številka os. izkaznice.....izdana od SOB se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v v času od . . do Kraj in datum . . (podpis) NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBA! Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA 1961 pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtourov»h poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR V Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19- NOVA GORICA, Delpinova 24; BLED, Cesta svobode 9- PORTO ROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin. Če pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjen, prejeli eno izmed naslednjih nagrad: 1. nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma 2. nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma 3. nagrada: 2.000 din popusta na prijavljen aranžma 4. do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističnih krajih in zdraviliščih. ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! r Paketni nakup-prihranek za novo knjigo! DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 5 Predstav/jamo vam drugi in tretji paket družboslovnih knjig, katere lahko kupite i dvajset odstotnim popustom. Drugi paket Ana Kranjc: IZOBRAŽEVANJE NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA Stevan Bezdanov: ZDRUŽENO DELO IN IZOBRAŽEVANJE Ana Kranjc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH En *ojc: IZOBRAŽEVANJE ZA »JELO IN SAMOUPRAVLJANJE — 20 % popust Tretji paket 220 din 190 din 260 din 360 din 1.030 din 206 din 824 dih Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU Gabrijel Devetak: TEHNIČNE INOVACIJE Lojze Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA — 20 % popust L Drugi paket vseh- knjige s področja izobraževanja, in bodo v vsakodnevna pvraOč pedagoškim delavcem, zaposlenim za njihovo lastno izobraževanje, ter po mnenju strokovnjakov s spoznanji in usmeritvami prispevajo k uveljavljanju in izpeljavi usmerjenega izobraževanja, v tem trenutku najaktualnejše naloge na področju vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti. 150 din 550 din 360 din 390 din 250 dm 1.700 din 340 din 1.360 din ,K"'l8e iTette* Paketa so v obdobju največjih naporov za stabilizacijo gospodarstva nepogrešljiv pripomoček za pravilno informiranost in usmerjenost vseh subjektov. Za informacije ali naročila se obrnite na Delavsko enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali knjigarno DE v Ljubljani, Tavčarjeva 5, ter druge knjigarne po Sloveniji. S vezenine bled TOVARNA CIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJI Bled, n.sol.o. Bled, Kajuhova 1 Razpiana komiaija pri delavskem svetu delo vse organizacije razpisuje dela in naloge I VODJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati ar sledeče pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smen - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustrezni« delovnih področjih, - da je družbenopolitično aktiven in da ima moralnog litične kvalitete. Izbran delavec bo razporejen na razpisana dela in natoff za mandatno dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ter dokaaikj o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 1» dne* a« dneva objave razpisa na naslov Tovarna ««a. vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. Bled, Kaja-hova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh f sprejemu odločitve, *TE*. 30. OKTOMA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE i * TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA p. o. Kranj. Savska cesta 46 Razpisna komisija pri delavskem svetu objavlja razpis za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dela oziroma naloge: I. VODENJE TEHNICNO-PROIZVODNE SLUŽBE 2 VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE kandidati morajo poleg sploinih pogojev, določenih z zakonom j izpolnjevati ie naslednje pogoje: visoka strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske smeri in najmanj 1Jeta delovnih izkušenj v tekstilni industriji. "i strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske smeri in najmanj delovnih izkušenj v tekstilni industriji, mo znanje enega tujega jezika. ilno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti ter Btfven odnos do samoupravljanja. - diplomirani pravnik in najmanj leta delovnih izkušenj s področja samoupravne zakonodaje, gospodarskega prava in sp I osno-kad rov -duh del oziroma nalog. - pravnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja samoupravne zakonodaje, gospodarskega prava in splošno-kadrovskih del oziroma nalog, - rnoralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja. » Kandidati bodo izbrani oziroma imenovani za mandatno dobo 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z opisom do-•danjih delovnih izkušenj, sprejema 15 dni po objavi DO TT Zvezda. Kmnj. Savska cesta 46, pod oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati kafeo izbiri obveščeni v roku 30 dni po sprejetju dokončne odločitve • delavskem svetu. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge 1. TEHNOLOGA V RAZVOJNI SLUŽBI '•faji: * diplomirani inženir tekstilne tehnologije in I leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji. i TKALKE - 2 DELAVKI Kogoji: - KV tkalka in 1 leto delovnih izkušenj. kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih del oziroma nalog na DO TT Zvezda, Kranj, Savska cesta 46, v 15 dneh od objave. KRANJ priporoča cenjenim kupcem. Ha si ogleda in Ho 1* n iq«i u h programa Brest iz Cerknice. OR,eaaJ° rto 15 11 l9«' posebno razstavo pohištva tSlSZBkaak celotni program Bre8t 2 «J»™* SPALNICA ALMA mm — spalnice — kuhinje — regale — samske sobe — jedilnice — in oblazinjeno pohištvo Ponudba je pestra in kakovostna. Postrežem* boste prijazno in strokovno. Kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljemo na dom Trgovina je odprta od 7. -19. ure, sobota do 13. ure. Na ogled in nakup vas vabi Leanina Kranj - salon pohištva na Primskovem. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Delavski svet TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi I. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE ^ Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpol-•***ati še naslednje pogoje: " visokošolska izobrazba ekonomske, elektrotehnične, strojne ali organizacijske smeri, " kletne ustrezne delovne izkušnje, " znanje svetovnega jezika. r"TI*ino8t pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami in ""•njem s področja vodenja priprave proizvodnje, vodenja projektov, 2r**niziranja in teamskega reševanja gospodarske problematike. fcatleno je širše strokovno poznavanje področij ekonomike. 'W|neTciale, planiranja, tehnologije, skladiščenja in kooperacije. * VODJE PROIZVODNJE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, iz-**>jerati se naslednje pogoje: " Wsokosolska izobrazba elektrotehnične, strojne ali organizacijske •aeri, . " Metne ustrezne delovne izkušnje, 1( * znanje svetovnega jezika. r""*dnost pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami in •■ajem s področja vodenja proizvodnje, organiziranja realizacije **«nov in teamskega reševanja gospodarske problematike. Zaželeno £*irte strokovno poznavanje področij obdelave kovin ter montaže ^tronskih in električnih naprav. ) VODJE VZDRŽEVANJA 'kndidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, spolnjevati še naslednje pogoje: *" visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri. 5-letne ustrezne delovne izkušnje. znanje svetovnega jezika, ^••iaost pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami in a*njem s področja organiziranja, vzdrževanja električnih naprav in •■teniov. Japni pogoj za vsa razpisana dela in naloge je tudi izpolnjevanje . ^fojev, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi yW» Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini K**rij. 'A vsa razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba. ^ndidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev £J*£J° v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4. ^*W0KRANJ, z oznako »razpis za TOZD Merilne naprave«. Sedate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po sklepu DS TOZD naprave. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE, KRANJ Slice dTvS, S±J?*> Okovja, Sp. Besnice, Zg. Besnice, Nemilj, Njivice in veterin«*, zavod V™£ '* ITf cfote™naro('aJ0 cenitve direktno na 2ivinorejsko ^n^d^ *" * '-iutrai. Osemenitvi ki navodil» * zvezi s prehrano in a o nievsKo problematiko na Živinorejsko veterinarskem zavodu Kranj. Iva Slavca 1 Navodila ,n nasvete bo dajal dipl. vet. Anton Rudež. brezplačno. POHIŠTVO LIP BLED lesna industrija 64260 Bled. ljubljanska c. 32 telefon. (064) 77-661 telegram, lip bled telex: 34 525 yu lipex Naraven les s svojo strukturo in barvo da gato obliko sprošča in osvobaja človeka kami in dimenzijami poudarja trdnost i'n prostora. Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega |esa barvi lesa ali z luž ili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi ' P Sinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom. PrepričaitP '" m ^ovolin, boste' pohištvo LIP G L* AS18.STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE OTEK, 30 OKTOMA ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte ljubljene mame in stare mame KRISTINE KOŽUH iz Cetene ravni 4 v Poljanski dolini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti Poaecr.a zahvala velja pevcem iz Naklega in družini Dolenc za nesebično pomoč. Prav tako hvala zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka bolnišnice dr. Petra Držaja. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! V8I NJENI MALI telefon OGLASI 27-960 C. JLA 16 (nasproti porodnišnice) PRODAM V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar me je zapustil moj ljubi mož NIKO ŠČAVINA gostilničar z Bleda Čas beži svojo pot, a grenka bolečina mi ostaja v mojem srcu Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena vam hvala. ŽALUJOČA ŽENA FRANCKA V SPOMIN Ah, kako mi sonce milo sije, ker sem vedno žalostna. Sem najdražje na svetu izgubila, tebe sinko ljubljeni. Včeraj, 29. oktobra, je minilo letodni, odkar si me zapustil, edini sin ■ MILAN SITAR s Kokrice, Golniaka cesta Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje ter obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. NEUTOLAŽLJIVA MAMA Za dan mrtvih vam nudimo KRIŽAN -TEME - velikocvetne, PAJKOVCE in MARJETE v vseh barvah ter sprejemamo naročila za ARANŽMAJE VRTNARIJA V ŠENČURJU 10042 KRIZANTEME - velikocvetne, PAJKOVCE in raznobarvne MARJETE vam nudi VRTNARIJA GOMZI v Podbrezjah na Gorenjskem 10180 Prodam rabljen GRADBENI LES. Bukovica 19/a, Vodice 10415 Prodam PUJSKE, po 20 kg težke Zupan Ivan, Hudo 10, Triič 10424 ORGLE solton rocky, nove, s popolno avtomatsko spremljavo, s klavirjem, spominom, prodam za 40.000 din. V račun vzamem gradbeni kredit. Kavčič, Dolina 13, Tržič 10425 Poceni prodam KRIZANTEME -velikocvetne, PAJKOVCE in MAR JETE. Sr. Bela 6, Preddvor 10443 Prodam 2,5 kub. m SIPOREKSA. debeline 5 cm in BRZOPARILNIK 75 litrski. Dolenc, Hafnarjeva pot 17, Stra-žišče 10455 Prodam KRAVO po izbiri. Tupaliče 7, Preddvor , 10456 Prodam 7x4 m PLASTIČNE CEVI, premera 16 za kanalizacijo in zložljiva VRATA 110/200 cm. Pot na Josta 35, Kranj 10457 Prodam OVCO. Sp. Bmik 81, Cerklje 10456 Prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-165 popoldan 10459 Prodam REPO za ribanja. JoSt, Naklo 51 10460 Prodam hrastove PLOHE. Sp. Bitnje 24 10461 Prodam betonsko ŽELEZO, 10 mm. Šubic Anica, Srednja vas 20, Šenčur 10462 Prodam borove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 10463 Prodam PEČ na olje z veljavno garancijo. Hrastje 47, tel. 49-003 10464 Prodam semenski KROMPIR igor. Naslov v oglasnem oddelku. 10465 Prodam čmobel TELEVIZOR gorenje topaz, star dve leti. Britof 187, tel. 23-816 popoldan 10466 Prodam KRAVO po telitvi, po izbiri in KROMPIR za seme desiree in igor. Mavčiče 40 10467 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, letnik 1974, cena 17.000 din, dvobrazdni PLUG, uporaben tudi za traktor brez hidravlike. Doslovce 10, Žirovnica 10468 Ugodno prodam dobro ohranjeno pet-delno SPALNICO. Telefon 27-509 ali naslov v oglasnem oddelku 10469 Prodam TELIČKO za rejo ali za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku } 10470 Ugodno prodam nov PISALNI STROJ olliveti, po izbiri in PEČ za centralno, 35.000 c. kal. Pogačnik Franc, Otoče 21, Podnart 10471 Zaradi selitve prodam SEDEŽNO GARNITURO in klubsko MIZICO, cena 5.000 din. Telefon 22-853 - int. 45 10472 Prodam malo pokvarjen PRALNI STRO4*. Ogled samo popoldan. Alojzija Zupane, Na Kresu 15, Železniki 10473 ZAHVALA Ob izgubi nase drage mame, stare mame in sestre ANE ERŽEN iz Nove Oselice št. 7 se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, organizaciji ZB za lep govor, KS Sovodenj, posebno pa se zahvaljujemo župniku Kralju za pogrebni obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Tomaž z družino, hčerke Jožica, Marica in Julka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte ljubljene žene, mamice, stare mame, hčerke, sestre in tete TONČKE ŠTULAR roj. Orehar _ zahvaljujemo vsem sosedom, botrom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Jesenice in Onkološkega inštituta Ljubljana, Pegam dr. Alenki, duhovščini ter nevcem za opravljeni pogrebni obred, OOS Varnost Kranj, OS Cerklje, dijakom in razredničarki 3 e razreda Gimnazije Kranj, Mannkinim sošolcem in vsem ostalim, ki ste izrazili ni ' sožalje in podarili cvetje. dE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI ŽALUJOČI Zg. Bela, 21. oktobra 1981 Prodam FOTOAPARAT praktica LTL 3. Saje, Podbrezje 58 (v soli spodaj) 10474 Prodam DRVA, suha. trda. fx> želji razlagam in dostavim. Velesovo 24, Cerklje 10475 Prodam polovico KRAVE.za v skrinjo. Vodje 56, Šenčur 1047«" PUŠPAN - SADIKE za živo mejo in »SPALIRJE«. prodam Telefon 23-982 10477 Prodam bakreno PLOČEVINO za žlebove. 12 plolč Naslov v oglasnem oddelku 10478 Prodam POHIŠTVO za v otroško sobo (2 pograda). Ul. Tončka Dežmana 2, stan. 3, Kranj 10479 Prodam CIRKULAR za drva z motorjem 4 KM, 2800, cena 20.000 din. RakuA Jurij, Begunje 14 na Gorenjskem 10480 Ugodno prodam 570 ZIDAKOV 39 X 19 X 29. Telefon 47-222 10481 Prodam malo rabljeno termoakumu-lacijsko PEČ 5 kW Preddvor 123, telefon 45-123 10482 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 2 kW in otroško STAJICO Telefon 27-083 od 17 do 20. ure > 10483 Prodam KRAVO v devetem mesecu breiosti. Mavčiče 45 10484 Ugodno prodam KRAVO »prvesnko« s teletom aH zamenjam za KRAVO za pitanje (jalovo). Brečko Ivan, Koritno 18, bled 10485 Prodam POROČNO OBLEKO, St. 38 Informacije po tel. 23-888 - Kranj popoldan 10486 Prodam jalovo KRAVO z 8 litri mleka ali menjam za brejo; in rabljeno OPEKO bobrovec. Poljče 23, Begunje 10487 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZI ČEK za dvojčke Grenc 24, Skofja Loka Prodam 8 mesecev staro TELIČKO crno-sivo Zg. Otok 8, Radovljica 10642 NOVA VRATA in PODBOJ - hrast, lip Bled, desna 91, P 2, nadsvetloba, prodam. Čuk, Pot v Bitnje 47 popoldan 10643 Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 21, Kranj 10544 Prodam JABOLKA za ozimnico in smrekove DESKE, 25 mm. Zalog 38, Cerklje 10545 Prodam več PUJSKOV, težkih od 10 do 30 kg. Senturška gora 23, Cerklje 10646 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Bmik 3, Cerklje l0647 Prodam MLATILNICO. Prezrenje 14, Podnart ZVOČNIKE iskra, 2x50W, ugodno prodam. Ogled: Vodopivčeva 9, Kranj 10649 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG, 3kW, ugodno prodam. Ogled: Vodopivčeva 9, Kranj 10650 Zamenjam zgodni semenski KROMPIR za KORUZO ali PŠENICO. Skokova 9, Kranj - Stražišče 10651 Prodam 1700 kosov OPEKE pOrolit, 400x25x8 cm. Kranj, C. na Klanec 15 10652 Prodam čmobel TELEVIZOR, znamke RIZ. Kejžar, Kranj, Bertoncljeva 31 10653 Prodam ŠPORTNO KOLO senior elita. Lah Stane, Trata 22, Skofja Loka 10654 Prodam PRAŠIČE za zakol ali dopita-nje. Sv. Duh 41, Skofja Loka 10565 Prodam devet mesecev brejo TELICO in KRAVO s teletom. Zontar, Sv. Duh St. 27, Skofja Loka 10666 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE Brezje pri Tržiču 41 10657 Prodam 8 kv. m TERACO PLOŠČIC in češko otroSko KOLO Telefon 24-741 10658 Čm PERZIJANER - PLAŠČ (imitacija), lep, uvožen in krombi SUKNJO, vse za močnejšo postavo, ugodno prodam Telefon 23-703 10659 Prodam suha bukova DRVA Sentur-Ska gora 5, Cerklje 10660 Prodam RADIO-KASETOFON grun-dig 4600 in PEČ na olje. Milan, Zlatnar-jeva 8, Stražiače l066! Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tele-tila. Tičar, Voglie 98, Šenčur 10662 Ugodno prodam električno termoakumulacijsko PEČ elind, 3 kW. Ogled vsa ko popoldne na domu. Logonder Pavel, Moškrin 6, Skofja Loka 10563 Po izbiri prodam mesnatega PRAŠIČA in SADIKE - zimzeleni liguster za živo mejo. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, telefon 74-013 10564 Ugodno prodam TRAKTOR masev ferguson, tip 246, skoraj nov, 560 delovnih ur, s kabino in zračnimi zavorami. Bučar Vinko, Kratka pot 1, Jezica - Ljubljana 10665 Prodam 6 PRAČIČEV, težkih po 140 kg in 10 prm hrastovih DRV. Lahov če 43, Cerklje 10566 Prodam OBLAČILA za dojenčka. Naslov v oglasnem oddelku. 10567 Prodam BIKCA in TELIČKO, stara 10 meaecev. Čadpvlje 3, Golnik 10668 Prodam suh smrekov OPAŽ. Jekovec, Sr. Bela 53, Preddvor '0569 Ugodno prodam nov nerabljen 140-li-traki BOJLER za centralno ogrevanje Britof 348, Kranj 10670 Prodam OVNA za zakol. Smolej, Ix>ka 88, Tržič 10571 Prodam TELETA za zakol ali pitanje. Jagodic, Velesovo 28, Cerklje na Gorenjskem 10572 Prodam KOMPRESOR, 7 atm in dele za spačka. Prebacevo 5, Kranj 10573 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo ali za zakol, težkih od 20 do 150 kg. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 10574 ARMATURNE MREŽE 8/5,5, baker za žlebove in pocinkane CEVI 3/4, prodam. Telefon 60-103 10575 Prodam srebrne KODRE - MLADICE, stare 7 tednov. Kikel, Bečanova 21, Tržič 10576 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 35, Cerklje 10577 Prodam 170 kosov STREŠNE OPEKE novoteks rjave, 90 LETEV 4 x 5 x 400 cm in 5 ŠPIROVCEV 12x14x800 cm Podbrezje 71, tel. 70-069 10578 Prodam DRVA Podhom 20, Zg. Gorje 10679 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (AEG 5KW) Žlebir, Voglje 122, Šenčur Prodam približno 50C kg BL_ GA ŽELEZA. 8 mm Telefon 27-433 Prodam 60 kv. m smrekovega SCA, lahko tudi na kredit. Pog* manka 14. Bled, tel. 77-867 Prodam KRAVO za zakol Cae* Kranj Prodam klavirsko 80-basno, 3 registri. Pintar. 1. Kranj NEMŠKE BOKSARJE, z kom, stare 7 tednov, prodam. Krite 1 teče 100 pri Škof ji Loki POrodam 160 kv. m »POBJONA« jan, Rimo 131, Bled Prodam polovico mlade KRAVE skrinjo. Telefon 69-016 Ugodno prodam dva ZIMSKA SCA, skoraj nova, par xi ŠKORNJEV, It. 41 in par NARJEV, it. 41 ter par NJEV, novih, It. 40; ugodno POTOV ALKO. Informacije lefonu 22-974 PRIKOLICO IMV 306 SLB s kom in predlo torom, prodam, je popoldan o tel. 064-23-419 Prodam bukova DRVA OKNO 80x 140 z roleto, manjšo resanega javorjevega LESA tar VREČ hKlnranega APNA. Marko, Podbbca 8, Besnica Prodam 1,51 CEMENTA 560. Potna Jošta 11, Kranj Prodam 6 tednov stare Trboje 31 Prodam HLADILNIK. >PQU+ CARJE« št. 34 in fantovski Rat 5-6 let C. Staneta Žagarja 55, KUPIM Kupim rabljene PLOHE aa Telefon 064-27-807 Kupim termoakumulacijsko 3 kW. Šenčur, Štefetova 18 VOZILA: Poceni prodam ZASTAVO l3Hk tudi komplet za rezervne dele. 1971. Telefon 064-61-156 Prodam ZASTAVO 750, letnik Zupan Štefan, Zalog 92, Cerklje Prodam APN (kot nov). Kranj Prodam nekaj rezervnih delov 3 DO, letnik 1978- Zg. Bitnje 164, Prodam R-16, letnik 1972, njen in obnovljen. Britof 18?! popoldan VVARTBURG, letnik 1973, do septembra 1982 in APN-4T leto, prodam. Telefon 26-745 Ugodno prodam ZASTAVO formacije po tel. 25-702 Prodam ZASTAVO 750 S. letati Stojnic, Vrečkova 11, Kranj Prodam osebni avto DAP 44 tic, primeren tudi za invalide Marjan, Golniška 26, Kranj Prodam SPAČKA, letnik 1973. v okvari, cena 1,3 SM. Ogled v sol poldan. Štem Andrej, Valjavceva I Prodam NSU PRINZ 1200, dobra) njen, v voznem stanju, letnik1971 Tone, Dražgoše 44, Železniki Prodam NSU 1200, komplet aa lih. Telefon 45-373 zvečer Prodam FORD CAPRI 174» 1970, 3000 STREŠNIKOV fale ROVCEV 12/14 za ostrešji oglasnem oddelku Prodam ZASTAVO 750, k_ Ogled od 14. ure dalje Lipovac Gosposvetska 11, Kranj Prodam SIMCO 1000 LS. do junija 1982. Ponudbe: nik, Stritarjeva 4, Kranj Zelo poceni prodam avto ŽEC, vozen, neregistriran. 1« Mohorič Janko, Njivica 7. tet: Poceni prodam VVARTBURG ali menjam za manjši avto. Stošičeva4 Prodam 4 platišča (feltne) in dve) GUMI za ford eseort, letnik 1977.1 7 Prodam FIAT 126-P, po ugoc star dve leti s poškodovano -Marina, C. na Brdo 53, Kokrka Prodam ZASTAVO 101, leta* prodam ZASTAVO 750, letnik Jote, Zg. Bitnje 164 10692 ZASTAVO 101 po delih. Ogled ^■a od 8 do 11. ure. Telefon 70-221 10693 *5">m ZASTAVO 750, letnik 197.? t Satna 57. Žabnka, tel. 44-665 10694 PRIKOLICO brako camper Opreenikova 18/D, tel. 26-999, 10695 VVARTBURG caravan, letnik 55.000 din. Telefon 24-419 10596 Mae dele za NSU 1200 C, pro-_iTafaaon 26-730 10697 aJTOO 100 L, letnik 1972, ugodno ^a» Telefon 47-361 10698 k^rien ZASTAVO 101. po delih. Pod Kaape 17, Selca nad Škof jo Loko 10699 ™ prodam RENAULT 4, letnik kaaman Ivan, Frankovo naselje 52, 'Loka 10600 kan hidravlični VOLAN za FAP aa—"J* gob most z vzmetmi ter kompre-»amercedes. Telefon 064-62-147 106OI INAud 18 sedežni MINI-BUS Šolar O* Praprotno 5, Selca nad Skofjo 3» j* 10602 Iffn ZASTAVO 750 L, letnik 1977, ptfkano do avgusta 1982. Luže 6, 10603 SSaJ|» ugodno prodam osebni avto R-4 i novejšim in močnejšim motor-afaariran do konca februarja 1962. .■"■fteren tudi za nadomestne dele. Kranj, Staneta Žagarja 39, telefon 10604 »prodam JAVVO 260 cem, malo Fupovič, Frankovo naselje 60, popoldan 10605 prodam ZASTAVO 101 ka-letnik 1977. Gričar Brane, 63, Jesenice 10606 ■ FIAT 860, celega ah po dehb Blatna 6, Begunj« ^ or^ 4 „ A iJUrn osebni avto ZASTAVA 101. X* 1177. cena 7 SM. Mavčiče 94 A»» LADO 1200 L, letnik 1977. Jer ^saaaac, Bistrica 82a, Tržič Sk km karamboliran KOMBI zastav^ tak 197«. Mravlja, Mlubiuk 241. Loka, tel. 064-62-906. Ogled^od %j5Ja?KODO 100 .letnik. »o «o 1.6.1992. Podlubmk 1, Skofja >W 0*4-01-169 10810 ■o prodam R-4 TLS, letnik 1978 Lado, Brode 16, Skofja Loka^^ karamboKrano ZASTAVO 3SM. Telefon 92-125 - Jwe- avto ZASTAVA PZ 12£ let-registriran do marca 1982. ln-potel. 81-017 od 15 ure dalje ZASTAVO 760 letnik 1972 B Visoko 103/c. Šenčur 10814 •AVO 101, letnik 1977, brezhibno Telefon 21-708 „AT1(g? prodam iuhjanski FIAT 126, f motor 1975. Telefon 82-815 m dobro ohranjeno in g»f**2*J™ SggAVO 101. Informacije po telefonu MENJALNIK, VRATA raTlV MUka 118 telefon Kranj 10618 TP- Kranj i r*mu prodam generalno obnovljen a^AVO 101. letnik 1973, registrirano \^19ttVeM,Sp. Gorje 23 10619 »m**1 dobro ohranjeno ZASTAVO BuČinel, Pristava 2/a, 10620 a R-4, po delih. Informacije po V»«odW.dol6.ure 10621 -J*** MOPED APN-4, star 3 leta, ohranjen. Markelj Vilko. Sko->« L Železniki, tel. 67-290 samo popol 10622 kftaaam \2LP letnik 1976. Aljančič, Šenčur, tel. 41-104 10623 ^lAgTAVO 760, letnik 1975, prodam. 106234 Prodam VVV, letnik 1970 Cebulj, Ore-hovlje 28, Kranj 10626 ŠKODO 100, letnik 1973. prodam Ogled od 15. do 17. ure. Informacije po tel. 50-469, Pogačnik, Bistrica 166, Tržič 10627 Prodam R-12, letnik 1975, PONY 8olex ter motorni ČOLN MAK 3 KM. Lebar Gubčeva 3, Kranj, tel. 26-747 10828 Prodam MOTOR M 2 250 TS. Stular Zvone, Paloviče 7, Tržič 10629 Prodam FORD TAUNUS XL coupe 1300, letnik 1971, cena po dogovoru. Ogled možen vsako popoldne od 15. ure dalje. Branko Pagon. Tomšičeva 92, Jesenice 10630 Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik 79, dodatno opremljen. Cena 12 M. Informacije ne telefon 77-233, po 16. uri STANOVANJA = Prodam takoj vseljivo STANOVANJE. Kmet Jožo, Ljubljanska c. 6, Kranj 10635 Solidno dekle nujno išče SOBO v Kranju ali okolici. Informacije: Dijaški dom Kranj, Kkhičeva 2 10636 Dva mlada sprevodnika, nekadilca (avtobus Alpetour) iščeta ogrevano SOBO v Skofji Loki ali v okolici (Trata, Stara Loka, Podlubnik). Plačava dobro. Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu 064-60-923 10637 Mlada zakonca brez otrok, iščeta primemo STANOVANJE v Skofji Loki za čas do vselitve v hišo, ki je v gradnji. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Solidna 10638 Zamenjam dvosobno lastniško komfortno STANOVANJE (51,5 kv. m) v Kranju za manjše v Ljubljani, okolici ali Skofji Loki. Ponudbe po tel. 061-316-089 10628 V najem vzamem STANOVANJE v Kranju ali okolici. Lahko tudi v starejši hiši. Cenjene ponudbe pod šifro: Vesten plačnik 10529 Samskemu moškemu oddam STANOVANJE. Telefon 27-201 10630 Mlada družina nujno išče STANOVANJE v občini Radovljica. Zupane Samo, Bled, Jelovška 21 10531 1 POSESTI i V najem vzamem GARAŽO v Hafnerjevem ali Frankovem naselju. Telefon 064-60-982 10639 Prodam zazidljivo PARCELO pn Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 10632 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na področju Žirovnice, Begunj ali Radovljice. Ponudbe pod šifro: Zazidljivo 10533 V najem vzamem GARAŽO v bližini Zg. Biten j. Jazbinšek Štefan, Zg. Bitnje 164 10634 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HISO v gradnji v okolici Kranja. Ponudbe pod šifro: Gotovina 10635 Kupon staro HIŠO na območju Škofje Loke ali Kranja. Telefon 61-934 10636 Prodam stanovanjsko HIŠO v Zab-nici Informacije po tel. 064-44-512 10537 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, po možnosti z dokumentacijo. Plačam takoj v dinarjih ali devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 10638 V najem vzamem PROSTOR, primeren za kovinsko obrt, v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: Kovinska obrt 10639 Oddam GARAŽO, primerno tudi za manjše skladišče, približno 20 kv. m površine v skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 10640 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 600 kv. m v Kranju ali okolici (gotovina). Informacije po tel. 22-477 popoldan: 27-271 - int. 364 dopoldan 10641 "■■*uje po tel. 22-933 i**, letnik 1970, ugodno prodam. Te 10625 r Š * /I z 1 Cenjenim strankam in občanom Gorenjske iakntno častita za občinsko praznike. (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvaktetno izdatavo vsoti vrst očal z navadnimi in s specialnimi Ma mi. I/delujemo na recept in brez njega V mesecu avgustu zaradi dopusta zaprto ZAPOSLITVE! Zaposlimo KV ELEKTROMEHANIKA za samostojno previjanje elektromotorjev. OD od 16.000 do 26.000 din. Delav ce z znanjem ključavničarskih in mehanskih del, NKV delavce za razdiranje in sestavljanje elektromotorjev, ki imajo motnost za priučitev elektromehanika. Plača po dogovoru. Telefon 061 -310-119 - dopoldan 10402 Službo dobi takoj MLAJŠA DELAVKA - DELAVEC prost vojaščine. Šifra: Normirano delo 10403 Zaposlitev dobi KV KUHARICA. Ponudbe po telefonu 23-484 10438 Zaposlim KV ali PK SLIKOPLES-KARJA. OD po dogovoru. Ponudbe pošljite pod: Vesten 10640 Sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 10641 NATAKARICO ali NATAKARJA, zaposlim takoj za določen čas, 7-urni delavnik, nedelje in prazniki prosti, OD po dogovoru. Bife LOŠKI HRAM - Jaklič Jože, Blaževa, Skofja Loka 10642 DELAVCA na pokopališču - GROBARJA, iščemo: vzdrževanje pokopališča in kopanje jam. Redna ali dodatna zaposlitev. Krajevna skupnost CERKLJE 10643 ŠIVILJO — upokojenko, takoj sprejmem za nekajurno pomoč tedensko. Za-željeno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 10644 NATAKARICO ali NATAKARJA takoj zaposli restavracija TEXAS Lesce. Informacije po tel. 74-366 ali 77-502 10645 OBVESTILA GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst, dimnik schiedel in strešnik novotez. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 10093 POPRAVLJAM in MONTIRAM. Telefon 061-737-466, Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš 9593 Kemična čistilnica ARNOL - Skofja Loka, C. talcev 5, obvešča cenjene stranke, da opravlja poleg kemičnega čiščenja tudi manjša krojaška in šiviljska dela. Menjava ščitnih trakov, zadrg ter krajšanje in daljšanje raznih oblačil. Se priporoča KEMIČNA ČISTILNICA AR NOL 10385 Popravljam vseh vrst TRANZISTOR-SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFO NE, KASETOFONE. Siulvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 10389 UPORABNIKI PLOČEVIN IN PLOŠČATEGA ŽELEZA! Solidno opravljamo razrez pločevine od 1 mm do 12 mm, dolžine 3 m poljubne širine. KLJUČAVNIČARSTVO STARE Ludvik. Sp. Brnik 81, tel. 42-053 10646 GOSTILNA »VIGRED« - Reteče vas vabi vsak petek s svojimi specialitetami ob poslušanju prijetne glasbe. Za obisk se priporoča gostilna VIGRED 10647 PRIREDITVE V soboto, 31. 10.1981 vas vabimo na PLES v hotel KAZINA na Jezerskem *z ansamblom SIBILA 10648 zahvale; Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri obnovi gospodarskih poslopij in ki ste nam priskočili na pomoč s krmo za živino. ŠIMNOVI iz Voklega 10650 Ob obnovitvi zgodovinskega spomenika se zahvaljujem vsem sosedom za denarno B>moč, kakor tudi za osebno delo. RO-IC ALBINA, Tominčeva 35 10651 IZGUBLJENO! V nedeljo, 25. 10. 1981 sem na Bledu izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi javi na naslov: Sinigoj Zmaga, Šinigojska 9, Dorenberk 65294, tel. 065-56-459 10649 OSTALO Iščem UČITELJA za učenje citer. Lahko tudi izven Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 10662 Prosim vse, ki so v bližini Begunjščice videli OVCE naj sporočijo Ovčjerejski ešni skupnosti Begunje - Zupan Janez, gunjelll 10653 ZAHVALA ' Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete IVANE RADON roj. Bo star se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim so-vaščanom, nosačem, govorniku za poslovilne besede, osebju Doma dr. Janka Benedika iz Radovljice. Zahvaljujem se g. župniku ter pevcem. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sin Florjan z ženo in vnukoma Poaavec, 34. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE FINŽGAR iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki ste jo imeli radi. Posebna zahvala velja sostanovalcem v Groharjevem naselju št. 8, kolektivu in učencem SC Borisa Ziherla, učencem in učiteljem SC za kovinarsko in avtomehansko stroko, Konfekciji KROJ Skofja Loka, sodelavcem in gostom Doma invalidov in borcev Kranj, tovarni Sava Kranj in kaplanu za pogrebni obred. Iskrena zahvala oktetu Jelovica za pesmi, ki so bile mami tako drage. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in jo zasuli s cvetjem. V8I NJENI ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi nase drage MATEJE KOŽUH se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem, sodelavcem Gorenjskega tiska in SDK Kranj, stanovalcem Vrečkove ul. 5 ter vsem za izrečena ustna in pismena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se dr. Veličkoviču za nesebično zdravniško pomoč v času njene bolezni. NEUTOLAŽLJIVI: očka in mamica ter drugo sorodstvo Kranj, 24. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega in skrbnega moža, očeta, brata, strica in svaka FRANCA BOROVINŠKA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, nama ustno ali pismeno izrazili sožalje in njegov grob zasuli s cvetjem in venci. Zahvaljujeva se KS Ljubno, pevcem za ubrano petje in g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvala sodelavcem podjetja Hasenclever Dtlsseldorf in družinama Wirigs in ROmgens, ki so nama stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali, prisrčna hvala! ŽENA FRANCKA in SIN BENJAMIN Poaavec, Neuss, 28. oktobra 1991 UMRL JE ANDREJ STEGNAR predvojni komunist in revolucionar, nosilec partizanske spomenice 1941 Žara bo pripeljana v Paviljon NOB v Tržiču v petek, 30. oktobra 1981, ob 15 uri, od koder bo pogreb v soboto, 31. oktobra 1981, ob 15. uri na pokopališče v T "iču. SLAVA NJEGOVEMU SPOKJNU! Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Trži« Tržič, 29. oktobra 1981 Inovatorjem ni vselej s perjem postlano Jože Pokom: asi izgubiš voljo GLASOVA ANKETA Natakar je bil vse življenje. Poklic " je bil sicer lep, toda njemu, bajtar-skemu sinu iz Stare Loke, je bil sojen zato, ker je bil brezplačen, ker Je tam dobil tudi hrano Toda ne razumite napak. Kljub temu je svoj poklic vzljubil in komur je postregel ali v Ljubljani ali v Kranju, ve, da je bil pri svojem delu vzoren, dosleden in natančen. V ljubljanski Zvezdi je začel, v kavarni. Brat, tudi natakar, mu je pomagal dobiti mesto. Toda Jože bi bil rad vse kaj drugega. Risal je rad, se zanimal za tehniko, za novosti. Veliko revij so dobivali v kavarno in vse, kar je bilo zanj zanimivega, je Jože spravljal. Njegove drobne želje so se začele uresničevati šele potem, ko se je 1964. upokojil. Brez dela ni mogel ostati, že takrat, ko je bil še gostinec, in je poslušal kakšne težave imajo matere, ki hočejo z otroki na morje, je razmišljal, kako bi skonstruiral posteljico, ki bi bila lahko posteljica, pa tudi kaj drugega hkrati. Da bi je ne bilo treba stalno prestavljati iz sobe v garderobo in DEŽURNE TRGOVINE V soboto 81. oktobra, bodo odprte slednje dežurne prodajalne: na- KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur, in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen ček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, K ran i. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 17. ure: PC Globus, Kranj, Koroška cesta, SP Primsko-vo, Jezerska c. 41, Kranj, Sp Pla-nina-center, Ul gorenjskega odreda, PC Britof, PC Šenčur. PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do U. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 31. oktobra bodo od-odfsrte v ostalih občinah naslednje prodajalne. podobno. Da bi bila vedno tam, kjer bi jo potrebovali, kot ugleden kos pohištva. Skonstruiral je tapeciran dvosed, ki se z nekaj gibi spremeni v otroško posteljico in se na koleščkih zlahka zapelje v sobo, kjer posteljico potrebujejo. Ponujal je svoj patent na vse konce, vsem našim tovarnam pohištva. Pa ni bilo zanimanja. Zal mu je, ker ve, da bi se lahko dobro prodajale, pa tudi za izvoz bi bile zanimive. Kmalu po upokojitvi pa se je lotil krtač. Pokojni Mihelčič s Kalvarije v Stražišču ga je navdušil. Kmalu je imel Jože polno novosti pri krtačah. Na osnovi enega svojih prijavljenih patentnih krtač je tudi dobil malo obrt. Izdeloval jih je za Peko, pa za stražiško Uslugo in druge. Za brušenje podplatov, za dimnike, okrogle, oglate, za centralne peči in podobno. Hitro so kaj njegovega kopirali drugi. Pa kaj hočeS. Zadnja njegova pogruntavščina je posebna kovinska krtača, ki je sestavljena iz kovinskega ohišja, v katerega se pritrdi vložek žične ščetke, ščetka sama pa se s pomočjo držala, ki se z vijakom odvija in privija, lahko poljubno obrača v vse smeri. Ce hočeš širšo, za brušenje večje površine, lahko spneš dve skupaj. Odlična zamisel! Tudi to svojo novo krtačo je ponujal širom po Sloveniji. Vsem takim proizvajalcem, ki že imajo izdelavo krtač v svojem programu ali na takim, ki imajo slično proizvodnjo in bi jim bila to lepa dopolnitev njihove ponudbe. Drug za drugim so prihajali odgovori: »Brez dvoma, vaš patent predstavlja dejansko velik tehnični korak naprej, vendar naša proizvodnja je usmerjena drugam ...« Pa je Jožeta gnalo naprej in je povprašal tudi zunaj, v Avstriji pri neki firmi, če bi bili pripravljeni kupovati takele krtače, če bi jih izdelovali v Jugoslaviji. Takoj je dobil odgovor, da so pripravljeni uvoziti večje število krtač po njegovem patentu 4517 in da bi bili zainteresirani tudi ta izvoz naprej, v Nemčijo... Jože ve, da bi vsakdo, ki bi se lotil njegovih krtač, lahko uspel. Treba bi bilo le zagristi v to. Jože je te krtače napravil ročno, ima pa že v glavi načrt, kakšen stroj bi bilo treba napraviti, da bi proizvodnja stekla množično. Za material ne bi bilo težav, saj ga imamo doma. Le nekoga, ki bi se mu njegova zamisel zdela primerna dopolnitev njihove proizvodnje. Da, verjetno bi šlo lažje, če bi Jože Še delal v kakšni tovarni, tam imajo navadno razumevanje za to, če si pa upokojenec, je pa takole. Pa je škoda! D. Dolenc NESREČE Ob krompirju in sadju, ki ju je treba jeseni pripraviti za ozimnico, vsekakor predstavlja najpomembnejši strošek v družinskem proračunu kurjava. Ne le strošek, ampak tudi skrb, kje jo dobiti, da stanovanje s prvimi mrzlimi sunki ne bo hladno. Se najbolje se godi stanovalcem v blokih, ki jim od 15. oktobra toplota priteka iz skupne toplarne — taka rešitev je tudi najcenejša — dosti več preglavic pa povzroča kurjava lastnikom stanovanjskih hiš. Povprašali smo tri, kako so se letos znašli. Kurjav obrestovalo. V naših gozdovih * ogromno suhljadi. Kmetje bi bi celo veseli, če bi jih očistili, mi at bi prišli do poceni kurjave, zate tako rešitev priporočam tudi dragim.« JESENICE Specerija Bled, supermarket Union, Titova 22 in Rožca, trgovina 9, Boka lova 5/a. SKOFJA LOKA SP Groharjevo Groharjevo naselje naselje, mesnica TKflČ MERCATOR, Trg svobode 27, Mercator, Deteljica-Bistrica, Mer-cator, Pristava. RADOVLJICA KZK, Samopostrežba, Radovljica, Gorenjska c. 12 od 7. do 19. ure Požar v vikendu Gorje — V ostrešju stare stanovanjske hiše, preurejene v vikend, last Milana Kende iz Ljubljane, je v ponedeljek, 26. oktobra, izbruhnil požar. Požar v zapuščeni hiši je opazil oskrbnik Stanko Dežman, in ga skušal takoj pogasiti. Na pomoč mu je priskočila četa prostovoljnega gasilskega društva Spodnjih Gori j. Po prvih ocenah je škode za 300.000 dinarjev, kajti poleg lesenega ostrešja so zgorele tudi deske na podstrehi, ki so bile pripravljene za obnovo hiše. Domnevajo, da je požar povzročil samovžig v omari z laki, impregnacijskimi sredstvi in papirjem, ki je bil napo jen s firnežem. Črni torek v Vrbi V nesreči, ki se je v torek zgodila v Vrbi, sta dve osebi izgubili življenje — Nesrečo Je povzročila tehnična okvara na tovornja-atu, ki mu je nenadoma odletelo kolo Vrba — V popolni temi in močnem deževju se je v torek ob pol šestih zjutraj zgodila huda prometna nesreča zaradi nenadne tehnične okvare na tovornem avtomobilu. Voznik tovornjaka, zasebni avto-prevoznik Janez Koblar z Jesenic, je vozil z Jesenic proti Radovljici. Pred železniškim nadvozom v Vrbi mu je nenadoma odtrgalo zadnje levo dvojno kolo skupaj z zavornim bobnom. Tovornjak je zaneslo, začel se je prevračati na levi bok. Ravno tedaj je nasproti pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil 30-letni Tomaž Mencinger iz Studorja pri Bohinju. Njegov avtomobil je z vso silo trčil v levi bok tovornjaka, pri tem je osebnemu avtu odtrgalo pokrov motorja in sploščilo streho. Voznik Mencinger in njegov sopotnik, 29-letni Janko Plemelj z Griča pri Bledu, sta bila v nesreči hudo ranjena, tako da sta med prevozom, v jeseniško bolnišnico podlegla poškodbam. Sodni izvedenec še vedno ugotavlja, zakaj se je tovornjaku odtrgalo kolo. Vozilo, ki je prevažalo jeklo iz jeseniške železarne v tovarno Rog v Ljubljani, je bilo sicer preobremenjeno za 559 kilogramov, vendar menijo, da je do tehnične okvare prišlo zaradi objektivnih vzrokov. D. 2. TRK V KRIŽIŠČU Kranj — V križišču pri Iskri se je v ponedeljek nekaj po drugi uri pripetila prometna nesreča, ki ji je bilo krivo izsiljevanje prednosti pri zavijanju v križišču. Voznik osebnega avtomobila Alojz Klofutar, star 43 let, iz Bistrice pri Tržiču, je z Gorenjesavske ceste zavijal levo proti mestu. Z Labor je tedja pripeljal voznik kombija nemške registracije 42-letni Paul Wolfgang Leckebuch. V križišču se je vanj zaletel Klofutar, ki je z leve izsiljeval prednost. Leta je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. PEŠCI - ŽRTVE PROMETA Ta teden so se na gorenjskih cestah zgodile nesreče, v katerih so kratko vnovič potegnili pešci. V eni je bil pešec le laže ranjen, v drugi huje, tretja pa se je končala tragično. • V torek, 27. oktobra, je nekaj ped 20. uro voznik osebnega avtomobila 31-letni Anton Pivk iz Loke pri Tržiču, vozil po magistralni cesti proti Jesenicam. V Mostah, kjer je hitrost omejena na 80 kilometrov na uro, je dohitel pešca, vendar ga zaradi prehitre vožnje ni mogel obvoziti ali vozilo ustaviti. Pešca 44-letnega Janka Milica, doma iz Bohinjske Bistrice, je zadel, tako, da je le-ta padel na pokrov avtomobila in z glavo razbil vetrobransko steklo, potem pa padel na rob ceste. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v jeseniško bolnišnico. o V Cerkljah je v sredo, 28. oktobra, voznica Marija Jenko, stara 22 let z Zgornjega Brnika, povozila pešca 24-letnega Boštjana Rob asa. Jenkova je pešca zagledala • šele v trenutku, ko ga je že zadela. V nezgodi je bil pešec le laže ranjen. e Voznik osebnega avtomobila Ivan Maric iz Jelendola pri Tržiču je v torek, 27. oktobra, na zaznamovanem prehodu za pešce zadel neznanca. Pešca je pn trčenju vrglo na pokrov avtomobila in ga nato vrglo na cesto, kjer je udaril ob rob pločnika. Neznanca, ki je v nesreči izgubil življenje, še niso uspeli identificirati, zato naprošajo vse, ki bi ga utegnili spoznati po osebnem opisu, da pri tem pomagajo. Pešec je star od 25 do 30 let, gostih kostanjevih las, temnih oči, oglatega obraza s temnimi, deloma zrašče-nimi obrvmi. Oblečen je v temnorjav suknjič iz velurja, karirasto srajco, kavbojke in rjave čevlje do gležnjev. Na desnem palcu mu manjka prvi členek, na levi podlahti pa ima vtetovirano sidro z vrvjo in napisom Ivanka Ahačič iz Podlju-belja: »S kurjavo res nimam posebnih skrbi. V hiši imamo v glavnem peči na drva, ta pa dobimo iz lastnega gozda. Seveda je dela z njimi precej, a pri stroških se veliko pozna. Za dopolnitev k ogrevanju imamo še terkmoaku-mulacijsko peč in električni radiator. Običajno ju vključim čez noč, ko je tok cenejši.« Drogo Hočevar iz Spodnje Besnice: »Živimo v stari kmečki hiši. V krušno peč, ki smo jo obložili s šamotom, smo vgradili kotel in napeljali cevi za centralno ogrevanje. Za letošnjo zimo smo se dobro preskrbeli z drvmi, butarami in drugimi lesnimi odpadki S kmetom smo se zmenili za dokaj skromno odškodnino in počistili njegov gozd. Naredili smo okrog dvesto butar in blizu 26 kubičnih metrov drv, kar bo skoraj zadoščalo še za prihodnjo zimo. Spravilo je bilo zaradi hribovitega terena sicer precej težko, vendar se je delo Nace Tomažič iz Žiroi »Kurimo na drva in premog drvmi nimamo posebnih t ker imamo nekaj gozda, teže t-s premogom. Naročiti ga je tK** leto dni naprej, pa še ne vsi kakšne kakovosti bo. Po ga blizu tri tone, odvisno, je zima. V novi hiši, kamor bomo kmalu' selili, bomo nat centralno ogrevanje na ki je še vedno dosti ce.., olja. Računamo, da ga borno rabili šest do sedem ton.« H. Jelovčair Setev pšenice zaključeni Čeprav kranjska občina ni ždtorodno področje, p« eo valci do 26. oktobra posejali večje površine s viaoke pšenico - Odkup pšenice okoli 366 ton v prihodnjem letu at' težko doseči leta. Gorenjska kmetijska zadrap' na primer lani naročila okoli *"- semenske pšenice, pa je mogli oddati kmetom ko« letos pa je 60 ton semena oktobra že pošlo. Tako kot vsa Gorenjska tudi kranjsko področje ni mernejše za pšenico, zato po1 to žito v občini ne bodo po> Seveda pa ie od načina pi " odvisno, ali se bo ni i površinah hektarski pridelek darle povečeval. Za Sniče v naših razmei to pomembno jesensko' veno dognojevanje: gnojil je letos dovolj, vendar prideloval vse premalo dognojujejo v jeseat < bi dosegli donos 4 tone pšenic* ' hektar. L* V*areči ki še je v torek zjutraj zgodila pred podvozom v Vrbi, je bila kriva ^dJLZdtna okvara na tovornjaku. - foto: D. Kuralt JLA. UMRL POD TRAKTORJEM Bled — Na Krnici pri Bledu se je v ponedeljek okrog pol sedme ure zvečer ponesrečil traktorist Janez Pole, star 39 let. Traktorist je peljal od gostišča Bivak v Zatrniku proti Krnici. Med vožnjo je bržkone zaradi vinjenosti zdrknil s traktorjem po strmini v kotlino. Tu se je traktor prevrnil in obstal na strehi. V nesreči je dobil Pole hude rane na glavi in poškodbe hrbtenice in je na kraju nesreče umrl. D. 2. Kranj — Ze prejšnji teden se je v kranjski občini zaključila letošnja setev pšenice. Zaradi klimatskih pogojev dokaj hladnejšega severa v primerjavi s toplejšim jugoslovanskim žitorodnim področjem Vojvodine je bilo treba vsa dela opraviti že dokaj prej. Vreme je bilo kmetovalcem naklonjeno, pa tudi drugih težav, ki trenutno spremljajo setev, na Gorenjskem ni bilo. Kmetovalci, tako zasebni kot tudi v družbenem sektorju, so se zaradi zgodaj oprav-' Ijenih del dokaj srečno izognili tudi težavam s plinskim oljem. V kranjski občini je bilo letos zasejanih s pšenico okoli 800 ha. Po pogodbah s kmeti kooperanti je bilo posejanih s pšenico 108 ha, Kmetijsko živilski kombinat pa je posejal pšenico na 150 ha. Po poročilih Gorenjske kmetijske zadruge in K2K Kranj o pravkar zaključeni setvi komite za gospodarstvo skupščine občine Kranj ocenjuje, da nikakor ne bo težavno izpolniti obvezno oddajo 300 ton pšenice za kranjsko občino. Celotnega tržnega viška pšenice bo po ocenah in normalni letini v občini nekako do 1000 ton, vemo pa seveda, da vse pšenično zrnje ne zmeljemo za kruh. Tolikšne količine pšenice pa vendarle kažejo na dokaj velik delež doma pridelane hrane: g primerno politiko odkupa oziroma s stimulativno ceno pšenice bi verjetno lahko tudi v kranjski občini odkupili in namenili za kruh dokaj visoke količine pšenice. Za sedaj še niso zbrani vsi podatki 0 tem, koliko pogodb 0 odkupu pšenice je bilo že sklenjenih: trenutno je sicer teh pogodb za 190 ton, vendar pa bodo novembrski podatki o pogodbah verjetno dali celovitejšo sliko o bodočem odkupu prihodnjega pridelka pšenice. Prav tako tudi še ni točnih podatkov o vseh površinah, zasejanih s pšenico, vendar pa se da že po zanimanju pridelovalcev za semena visok orodni h sort pšenice sklepati, da so kmetje to jesen zasejali več hektarov kot prejšnja Varstvo Trif lavskega m f* a Radovljica - Strokovna ki so jo sestavljali člani raznih S* oliških organov in organizact * * odločila, da naloge organizact* I varstva Triglavskega narodbo* parka opravlja delovna organu*"* Triglavski narodni park - Zaves* gojitev divjadi Triglav Blev zavod je vzdrževal gojitvena Triglav na območju Julijskih Aip x dolino Trenje, Pokljuko, Bokšt* Mežaklje. Ta delovna organtattir* ima že določene izkušnje pri opni* Ijanju varstva narodnega park* Zaposlenih ima 22 delavcev, od tsf* 18 terenskih. Izvrsni svet skupščine Slovenije* kot ustanovitelj zagotovil orgaiuat-ciji za varstvo zagonska sredstva, b jih bo potrebovala v zvezi i uH razširjene dejavnosti v znesku jon dinarjev, in to vračanja. brez obvezna* DlK