Letnik III. (LVIIh V Ljubljani. 10. novembra 1905. List 45. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. XXIII. nedelja po Binkoštih. Deklica ni mrtva, nego spi. (Matej 9. Tu leži dete na mrtvaškem odru. — A saj to mrtvaški oder ni, to je grmada žarnobojnih. duhtečih cvetlic. Sredi med njimi sanja v sladkem snu ta edinorojenec, ta edinorojenka: ker kakor bi počival in počivala od svojih dnevnih iger se ti zdi. Po tem okrepčalnem spanju se dvigne — taka misel se ti vsiljuje — za nekaj ur to ljubo dete s svojega mirovišča starisem v ponovljeno veselje. A to ni sen — to je smrt in nepričakovana nesreča je s to detečjo smrtjo stopila v hišo. Bele žene studena roka je znala poseči tudi tu sem v ta rodovinski mir in je to pot vgonobila tej hiši ves njen up. Nedolžnostno dete, ki tukaj leži, je ta za svet vselej zamrli hišni up. Žalostna podoba, kaj ne, naj bi bila ta smrtna podoba? — A, dragi, v resnici ni to žalosti slika; to je bolj slika veselja. Ta mladi mrlič tu vender le ni mrtev; nego spi. — Gospodnja beseda: wDeklica ni mrtva, nego spi —44 (Mat. 9, 24) ta Go-spodnji izrek je vsem nam vtolažljiv glas ob tem vam popisovanem mrtvaškem odru. — Živenja, večnega živenja up nam je prikrit tu v smrtni lupini; pogled na to mrtvaško postelj nam je onostranega veličastva sijajni svit, kjer ta mladi umrli gleda v svoji nedolžnosti že ta trenutek od obličja do obličja svojega Boga. Kako vesel, kako srečen! Dragi! Ob mrtvaškem odru današnje evangeljske deklice premislimo sebi v prid veselo in srečno živenje nedolžnega nasvet u in š e \e seIe j i n j e g o v prehod z z e m 1 j e v s v. n e b o. Mila Neko po prosti V misli v detetoma Manje det1 ,zen je dete materi v naročju, po je izprehajal divni Ralael h svoje solnčne domovine, pljjnega ga je zdramila mati z oti. Sedela je pred hramom, je skrbno čuvala, veče pa je skakljajo igralo krog nje. Rafaelov živenje pisec pripoveduje, kako je prav ta dan v svojem duhu iskal nebeški materi vzora. Že toliko je bil naslikal Marij, da bi mu vga-jala le kaka popolno nova prikazen. Prav prijazno naključje, je Rafael sodil: to matije dete, umetniško dopolnjeno, bo Jezusova: ta mlada mati Marijina in veče dete Ivana Krstitelja podoba. Ni pa bilo Rafaelu tukaj druge podstave za sliko, nego sodovo dno. ki je ležalo pred hramom. Na to sodovo dno je iz teh zemeljskih podob posnel z živimi potezami božje Matere ter ljubon.ilega deteta Jezusa in malega Ivana slike. Nebeška ljubezen je posijala iz tega Rafaelovega Marijinega obraza; žarna nedolžnost pa posebno še iz teh velikih očes ter tega zaupljivega Jezusovega obličja. — Ce bi katerega vas sreča živenja pripeljala kedaj v Flcrenco, gledal boš tam v veliki zbirki „Palazzo Pittiu to Rafaelovo, Marijino in Jezusovo ter Ivanovo sliko radi sodovega dna izvršeno v zaokrogljeni obliki. Nabralo se vas bo vsak čas takoj veliko število ljubiteljev umetnijo krog tega umotvora: saj stojite to trenotje pred podobo izmed najlepših. kar jih svet pozna. Po stolu, na katerem sedi v sliki Mati božja, se zove to Rafaelovo delo „Madonna della Sedia — Mati božja na stolu." V tej podobi morda največjega umetnika vseh časov gledaš, dragi, v dovršeni sliki sosebno še Jezusovo nedolžnost. A neki odsvit te Jezusove nebeške čednosti pa ti glasno govori tudi iz vsacega, katerega si bodi detečjega obraza, ki je srečuješ na svojih potih na okrog. Ko igrajo ti mali zemski bivalci tam na trati svoje igre brez pomena ter letajo krog brez namena ; neredkokrat malo osnaženi in včasih v slabih odelih - eno ti vender sije vselej in ti odsvita iz vsacega teh svežih obrazov. Dragocenosti tega božjega leska ti ne na-doniestuje niti zlato iz kraljeve dvorane. To je teh detet tista otročja nedolžnost, ki je z dragim kamenjem ni v stanu kupiti. To je čisto samosvoja posest; to je ono nepo-jasneno nekaj, kar nam nedolžno dete dela za tako sveto prikazen. To je ono, kar je samega božjega učenika napotilo, da je za-klical v svojem usodnem grozilu: , Kedor pa pohujša katerega teh malih, ki verujo v me. temu bi bilo bolje, da se mu obes; mlinsk kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja." (Mat. 18, 6.) Srečno ter veselo je nedolžnega živenje v prvih letih na zemlji. Dete potem podraste in pride v mladostna leta. Veliko se v tej dobi mora truditi ta, ki se je podal na tako hasnovito kakor trdo torišče učenškega poklica v šolah. — In koliko vsakemu mlademu človeku, naj si bo katerega koli poklica, nezgod preti v živenju. Tebe, dragi, morda revščina tare; tebe vznemirja slabeje zdravje; tebi so oboleli tvoji dobrotniki, tebi pa so zamrli tvoji dragi stariši veliko prezgodaj. Kedo sedaj zate poskrbi? Vsako tvojih posestev na svetu — kakor uvidaš, dragi — se zelo maje in nestanovitno se vsako mora imenovati. Toda eno je, kar ostane: to je tvoja čednost; tvoja nedolžnost, če si jo vselej neomadežano znal ohraniti v hrabrem bojevanju. Ona je vsa tvoja dika in tvoj ščit. In ko bi se podiral svet. stopiti bi smel svojo nedolžnostjo sredi med ta razdor in brez vsega strahu si lahko, da bi se ti vkrivil le las. — Ne zemeljska, nebesna prikazen sta torej mladenič, mladenka v svoje ne-omedežane duše nedolžnostnem svitu. Saj je namreč tak mladi zemljan jasni odsvit onega, ki je iz nebes poslan rastel tu med nam kakor v starosti, tako v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. (Luk. 2, 52.) In če je vesel in srečen potovalec v prvih nedolžnostnih letih tu na svojem hodu skozi razburjeni svet; koliko srečneji bo še le oni imenovati, ki je v hudem naporu živenja vseskozi in dolgo vrsto let, morebiti do najpozneje starosti neomadežano ohranil svoje srce. In toliko srečneji je morebiti še takrat, kadar tega sam ne ve, da je srečen. — Prišli so morda nadenj kedaj pokriti prijatelji: med na jeziku noseči a pelin v srcu - toda niso ga ganili s čednostnega pota. Približali so se mu morda tudi kruti nasprotniki, osorni v svojem močnem navalu ; toda svoje stanovske dolžnosti z eno roko opravljajoč je meč dvigal zoper njihove izkušnjave v drugi in sicer tako odločno, da niso upali se povrniti. In ko po svojem nam nerazumljivem sklepu pošlje živenja in smrti gospodar do tako čisto živečega bivalca na zemlji svojo služkinjo: belo smrt kaj mu nedolžnemu to mar? Ta poslanka mu je le mila zaroč-nica in ga pripravljenega na to pot dobi tudi takrat, kadar bi bila došla s cela nepričakovana. Star mora; mlad more! Pa če je zapustil ta svet kedo tudi celo mlad —- „končal je zgodaj; a je izpolnil veliko let.(Modr. 4, 13.) Star ali mlad — po neoporečenem živenju došla s tega na oni svet, srečna sta, neizmerno srečna in vesela tam oba. Deklica v današnjem sv. evangeliju ni mrtva, nego spi. Nedolžni zemljan — akopram je preminul za ta svet — sploh ni umrl; le prebudil se je tam unstran groba in tu pri Bogu v sv. nebesih večno živi. Amen. Gospodova slika v Nazaretu. Mnogo in premnogo knjig je pisanih o Sveti deželi," obširnih in učenih. ali v nobeni nisem našel, kar stoji v »Horof. Keise naeli Paliistina« — prevod i/ ruščine —o sliki Zveličarjevi. Kadi zanimivosti naj slede tu besede pravoslavnega božjepotnika. Na naj viši točki v Nazaretu stoji katoliška kapela . . . Največjo pozornost, vzbuja altarska slika, predstavljajoča lice (iospodovo v naravni veličini. Je prestietck slike Kristove, ki ni storjena s človeškimi rokami, ter ima podpis: Vera itnago Salvatoris Domini nostri Jesti ('risii ad regent Abgazim. — Po naza-retskem izročilu je slik;i presnetek one podobe. ktero je apostol Tadej podaril kralju Abgarju v Kdesi. Povest, ki jo imamo o tej Zveliča rje v i podobi, na čudni način ohranjeni, je priznana kakor verjetna. Na H. in 7. cerkvenem zboru v Carigradu je bilo rečeno, da nam je Gospod zapustil svojo sveto podobo, naj se vedno spominjajmo njegovega včlo-večenja in trpet tj a iu smrti njegove.* — Pravoslavna grška eerkev svetkuje IU. avgust kakor oni dan. na kteri je bila ta podoba iz Kdese prinesena v Carigrad. <) tem poroča arabski pisatelj Klmakiti. kristijan. živeč v i:». stoletju, in pišoč v svoji Zgodovini Sa-raeenov« le-le podatke: Leta 35M. je prišla rimska vojska v Diarbekr. opustošila vse z ognjem in mečem, ter odvedla mnogo vjetni-kov. Pridobili so Arsan in Daro in morili prebivalec. Odtodi so šli v Ilizibo. ter so v Kuhi (Kdesi) zahtevali prt. s kterim je Krist sveto svoje lice si brisal, in ki je bil poslan Abgarju v Kuhi. Za to so muslimani ponujali in obečali, da jim izpuste vse mokinske vjet-nike. ki jih imajo v pesteh. Zato so Kimljani pisali Noktaliju. in ta je zapovedal vezirju, naj skliče vse sodce in velikaše kraljestva, da od njih sliši, kaj je vkreniti v tej stvari. Nekateri teh so mislili, da je za moslime nečastno. če predado prt. drugi pa so menili, da jc dobro in hvalno, če izroče prt. da Kimljani izpuste moslimske zarobljence. Zedinili so se. da prt predado in zasužnjence oslohode. kar se je tudi zgodilo. Tem načinom so Kimljani vzeli prt ter izpustili \ jetnike, katerih je bilo prav veliko. A prt so nesli v Carigrad, kamor so prišli v četrtek, 10 ti dan meseca aha. Naproti sojini šli patrijarh, princi, škofje, mašniki. z evangeljskimi knjigami in planie-nicami. prt pa so položili v cerkvi llagije Solije (Svete Modrosti), kjer se shranjuje še zdaj.* Za papeža Štefana se je zgodba edeskc podobe priznavala tudi v rimski cerkvi, in Hadrijan je pisal o tem Karolu Velikemu.** Najstariše povedanje o tem nahajamo pri Kv-sebiju, kterega besede v izvadku poglajeni Kralj Kdese v Mesopotamiji jc bil bolan, in ker je veroval v Zveličarja. poslal mu jc ,'Zveličarju) to-le pismo v Jeruzalem: Abgar pozdravlja Jezusa bogopreljub-nega Zveličarja. ki se je prikazal v krajih Jeruzalema! — < 11 as je prišel do mene o ozdravljenjih, katera izvajaš brez lekov in zeli. po samem sebi in z besedo, tako da slepi spregledavajo, hromi shojevajo. gobavi raz-čiščavajo, hudiči iz obsedencev pobegajo. bolni izlečavajo in mrtvi vstajajo v živenje. Ko sem bil to slišal, bil sem v duši prepričan, da si ti ali Bog sam. ki je iz nebes prišel sem doli. ali pa. da si sin božji. Zatorej te prosim po tem pismu, potrudi se. da me moje bolezni oslobodiš, katero že dolgo trpim. Izvedel selil tudi. da so ti Judje sovražni, prežeči, da bi te vjeli. Moje mesto je sicer majhno, pa je prostorno in dosti veliko za naju obadva. Zveličarjev odgovor, ki ga beremo pri Kvsebiju, glasil se je tako: Blažen si ti. ki vame veruješ, da bi me videl, kakor je pisano o meni: Kateri me bodo videli, ne bodo verovali v mene. a kateri me ne bodo videli, bodo verovali vame. in imeli večno živenje. Kar se tiče tega. o čemer si mi pisal, da bi prišel k tebi. mi je pa odločeno, da izpolnim vse to, zaradi česar sem prišel na zemljo, in potem se vrnem k njemu, ki meje poslal. Po svojem vneboliodu * Elinacini Hist. Sarac. Lugd. Hat. HV26. p. 213 ** Tom. III. Concil. nov. cd. — Quaresui II. 252. — Idem apud Damasc. 1. IV. 57. — Niceph. Hist. I. 2. 7. Nektcri govore, da je podobo I. t.'184. vojvoda Leonardo de Montealbo iz Carigrado prinesel v Genovo; in da jo je dal spraviti v armensko cerkev sv. Jameja. (Jnstinianus Kpisrkop, Hebiens. in Genuens. Reipubl. Annalib I IV ad anntim 1384.). pa ti pošljem enega učenca. ki to bolezni ozdravi, in tvojim bližjim da živenje. Kvs. bij pravi, tla je to pismo, pisano v sirščini. pr<*pNa iz pismareit mesta Kdese in š«- pristavlja: — Po Vnebobodn Zveličarje-vem je prišel apostol Tadej, poslan od apostola dud«-, f 11 • I i Tomo imenovanega, v imenu Jezusovem k Abgarju. ter ozdravil kralja Kdese. videvšega v liell apOstolo\'etU SVftloho. ki j«- nihče drugi ni opazil. — Tamkaj je oznanoval tudi evangelije. To se je zgodilo 1. 43. po Kristu. Tega pobožnega izročila, ki popolno so-giaša z duhom evangeljskega nauka, mi ne morem.»/atnetavati. saj pravi evangelist Ivan: Je še mnogo drugih reči. kijih je storil Jezus, in ko bi se popisalo vse to. lie mogel bi teh bukev nositi svet. i2l. 25.» Sv. evang. Luka začenja svoj evangelij s temu primernimi besedami. Nobeden potnikov, ki so bili pred menoj v Nazaretu. ni opisal te podobe, katera je zdaj. kakor s.-m izvedel kašnje iz knjige škotskega misijonarja v samostanu ( »znanjenja.1 Izročilo pozna še dvoje podob Zveličar-je\ih. ne rokod**latuh. Pamelij piše. da se v vatikanski biblioteki nahaja povest o taki podobi. ki je bila poslana v Iii m ob času vladanja cesarja Tiberija.2 To je bojda slika, ki se je vtisnila v prt. ko ga je Veronika podala Zveličarju. nn-mo njene hiše breme križa l|. »sečelllll. Tiberij je 1»i 1 S telil pi toill tieke bolezni oslobojen, j s i zato je pred senatom priča! božalMveiiosf Kristovo.5 — (bober pripoveduje, da je sam videl to podobo v eerkvi sv. Petra v I timu. * It et ja taka čudodelna podoba getsetnan-ska ali oljskogorska. t. j. prt. s katerim si je 1 l.i- liiits . . . I\iri> 18-14. p 291: On y avait aussi (dan« U- cunvenf Kalin) tin ancicn portr.iit de Oirist, ipie t* »»n dit .»v«ur » tr envove p.ir lui au roi d* Hdesse. Naprav it >cm p« »vneti k U* podobe, seveda zelo ne-popolen, ki pa vendar približno predstavlja podobo Zveli-čar)eve»a obraza — Sloveči misijonar opat Alakarij je po tem posnetku naredil >e več slik. da jih podari izpreobrnje-nim Uurjatom - Pameliiis in cap. 12 Apolog. Tertull - Pamelij sam je čital ta popi*, ter dejal o povesti, da je graviter c»»n>cripla et antiipustimi* ctiaracteribus. Prim. Sueton. Vita Tiber 31. • (iroben, s. Po. lt)8 ttoniiacius Zveličal* v zadnjih urah svojega živenja osu-šaval svoje sveto liee. Ta podoba se je dolgo shranjevala v nekem samostanu na Bavarskem.'' Župnik Valent Majar. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 12. C' e r k v i e a sv. K o z a I i j e n a d H e b r o m (Dalje.) Sredi 17. stoletja sta se dvignili na Slovenskem d v e sveti š č i na čast s v. R o -zal i ji: leta 1043. njena cerkvica v šent-j u r i j s k i ž u p i poleg Kilnika na Štajarskem in leta I(»47. podružnica sv. Rozalije v Krškem. Na obeh krajih je divjala tedaj kuga. Ob istem času namreč leta 1(»4(». so zgradili Ljubljančani, na čelu jim stolni kanonik Marko Dolinar. cerkev sv. Roka v Dravi j a h. kjer je bilo glavno taborišče kuge. Tjakaj so zahajali s procesijo vsako leto na lo. dan velikega srpana priporočat se sv. Boku in ga prosit hrambe zoper strašno morilko. V Ljubljani so sezidali, kakor smo videli v 10. poglavju tega spisa. oo. diskaleeati lepo cerkev na čast sv. Josipu in osnovali v ta namen, da bi se ognila kuga Ljubljane, bratovščino sv. družine. Svoji cerkvi so omislili imenovani menihi altar sv. Boka in sv. Boštijana. Pred cerkvijo sv. Josipa pa je postavil groT Herbart Auer-sperg znamenje. Storil je to v zahvalo, ker je bilo ljubljansko mesto rešeno kužne bolezni. A tudi zavetnica proti kugi sv. Ko-z a 1 i j a je dobila v Ljubljani s v o j e s v e -t i š č e. Kakor svedoči napis vložen v temeljni kamen, dal je cerkev sv. Rozalije nad Rebrom sezidati preplemeniti Ivan Tobija Smre-k a r (Stuneregger) p 1. L i c h t e n t h a L* Drugi vir pripoveduje, da so cerkvico vrh Rebra, posvečeno sv. Rozaliji. sv. Kliji in sv. Oretserus, De saneta Cruce I. 1. 1. § 97. • Smrekar j i so se poplemenitili v 12. stoletju. Vi-teštvo so si pridobili leta 1651. (Miti. 189*)., 60.) Graditelj cerkve sv. Rozalije Ivan Tobija pl. Smrekar Svetlo-dolski se je poročil v ljubljanski stolnici dne 3. sušca 1715. z Marijo Ano Kappus pl. Pichelsteinovo (Schiviz v. Schiviz-lioffen. Adel in d. Matr. d. H. Krain, 156), a umrl je tri mesece nato dne 9. velikega travna star 45 let (ib. 183). Donatu, zgradili pobožni rokodelci z Hebra in iz Sv. Florijana ulic (Zb. Slov. Mat.« III. 14o.) Ti so naprosili ljubljanski mestni magistrat, da naj jim dovoli porabiti star kamcnolom blizu stavbišča: tako so se izkušali ogniti težavni vožnji gradiva navkreber. (Pokojnega Iv. Vrhovea zapiski). Dne IS. malega travna 17ox. je položil temeljni k a m e n temu svetišču tedanji ljubljanski vladika F e r d i n a n d g r o f K u -enburg. V vogelnik so deli srebrno in bakreno kolajno. Na prvi je stal napis: Anno Dni CI1. ID. CC. VIII. die is. April. funda-menta jeeit huius sacrae a»dis D. Hosaliae Virg. Celsissim. Princeps Ferdinatidus Kpus Labaeen. ex comit. a Kvenburg, Coad. Pra-gen. (t. j. Leta (iospodovega 170S. dne IS. malega travna je položil tomeljnik temu svetišču sv. Hozalije device prevzvišeni knez Ferdinand škof ljubljanski grof Kveiiburg. pomožni škof praški). Na drugi kolajni je bil«) zapisano: Sedente in cathedra Divi Petri Clemente XI. Kegnante Augustiss. Imperatore dosepho L Duce Carnioliae. do. Josepho An-tonio Principe ab Kggenberg sti])prenio Ca-pitaneo Carnioliae, Franc. Ant. eomite a Lan-thieri. Vicedomino, S. C. M. Consiliario, Con-sulc Edero, dudice Malvo it. j. ko je sedel na prestolu sv. Petra Klemen XI.. ko j«- vladal presvetli cesar »Josip I. vojvoda kranjski, ko je bil višji poglavar Kranjske Ivan Josip Anton knez Kggenberg, vladarjev namestnik tvice-(L>m) Frančišek Anton grof Lanthiori. njegovega veličanstva svetnik, ko jc bil župan Kdor. sodnik Mal.v). Tretji napis je naznanjal začetnika cerkve sv. Hozalije: glasil se je: Dotavit bane saeram aedem Praenobilis Vir Joannes Tobias Sumeregger in Liebtenthal. suae in Divae Hosaliae pietatis vel obse«pni ergo (t. j. troške je plačal za to svetišče pre-plemeniti mož Ivan Tobija Smrekar Svello-dolski radi spoštovanja in vdanosti sv. Ho-zaliji). Četrti napis seje ohranil okrnjen: Aedem Divae Hosaliae . . . (Izv. muz. dr. NI. 157). S 1 a v n o s t p o 1 a g a n j a te m e I j - oznanjujoec Ljubljani, da se doseda-njim njenim božjim vežam skoro pridruži, novo svetišče. Slavnostni govor je lektor inodroslovja avgustiuec o. Teolil - 'M-/t- - Cerkev sv. Hozalije je bila dozidana ■ istega leta. zakaj jezuitski dnevnik nam da se je na sv. Hozalije dan t. j. dne™*"**** * roca ""-«•• "«' ^ r ■■«• ..............■> .......- jim*m > / Y ■ 4. kimalca 17os. prvikrat darovala v njej pctrj^jT^T- •C**1* ♦ sv. masa ob deveti uri. Moglo v. Hozalije prosit joJ>rainbo o preteči nevarnosti (Izv XI 17u /y6Xsi7 M o/' 'X*«'» (Konoc pndoT noga k a m e n a c e r k v i s v. H o z a I i j e je poveličevalo f i 1 h a r m o n s k o društvo z godbo. Iz n a d H c b r a so b u č a 1 e tedaj trobente in pavke Kronika mesta Črnomlja in njega župe. d).« t p- > Po narodnosti so v večini Slovenci: vender je kakih 30 40 družin Kočevarjev. a njih število ne presega 2no. Hi vajo po Ma-verliu. Stražiiem Vrlin in Dodinah. Kakor drugi Kočevarji so tudi ti bavarskega plemena, naseljeni v drugi polovici 14. stoletja. U r t e n b e r š k i g r o f O tou je prosil /iCu^. < Aa. t o li j e p rosi i cesarja Kamla IV.. naj mu pošlje n m š k i li n a s »• 1 n i k o v v prazno južno stran njegov«* prostrano imovino. Nadvojvoda UudolMV. jo podpiral njegovo prošnjo in eesar je poslal •»no upornih in pregnanih družin. Dostavili so si lesom- koče na sedanjem njim nakazanim kočevskem svetu in trehili zaraščene gozde. S o se j »• so jim prav radi tega dali ime K o e e v a r j i. Naselili so se nekoliko tudi oh skrajni meji črnomaljske župe. To naselitev je podpiral nem. vit. red.* t' e z g o r j a n e e nazivi j e I j u d -s t v ii I > • * I I Kranjci.« Ime so jim zdeli vsled ho le narodne noše. katera pa nekaj let sem precej pojema. Oh delalnikih se pač še opaža tu hela noša. a oh nedeljah iti praznikih se ti pokaže moški in deloma tudi ž»* ženski spol le v črni. novi obleki. Z narodno nošo z gi nje vajo tudi lepi narodni običaji, ki nas spominjajo na mile jugoslovanske običaje. Kmalu bomo znali o njih h* toliko, v kolikor nam ostanejo popisani v raznih knjigah. /.a naobraženo>t ljudstva skrbi štiriraz-redna ljud>ka šola v mestu, etiorazrednici v Doitličah in IVtrovi vasi in »sehnlverein^ka šola na Maverlu. Letos je deželni šolski svet dovolil zidanje nove ctiorazrednicc občini Talči vrh. Za duševni blagor žup" skrbi duhovščina iz nemškega reda: župnik z dvema duhovnima pomočnikoma. Spoznavši v malih obrisih sedanje stanje mesta in župe. poglejmo sedaj nazaj v nju zgodovinsko preteklost. L Drobtiiie iz prazgodovine. Da je bil svet. po katerem se razteza črnomaljska župa že v prazgodov inski t. j. predrimski dobi. naseljen, o tem nam jamčijo prazgodovinski spomeniki ali sledovi po tem SVetlJ. Obojestransko pobrežje Dob-ličanke in Lahinje je polno prazgo-dovinskih sledov in grobov. Cesta iz Kočevja v Črnomelj pelje mimo obilih prazgodovinskih gomil.1 Ooinile s<» se zasledile tudi okoli Hutoraja. na košenieah in pašnikih prijazne Homačeve pristave. Taki sledovi so celo po onih krajih, ki so danes zelo oddaljeni od glavnih cest. ki so celo neohljujeiii in gosto zaraščeni: ti so nam tieovržni spomeniki prazgodovinskega ljudstva in obljudenosti k raj a. II. Drobtine iz rimske dobe. Zmagoviti Rimljan je stopil na črnomaljski svet. tu ostal in gospodoval d (i Igo dobo. O tem pričajo spomeniki iz rimske dobe. Sodeč po teh. bi človek sklepal, da je bila v rimski dobi v Črnomlju vojaška postojanka in večja rimska naselbina. I'od jezom mestnega mlina se vidi v vodi še tlak iz ka-menitih. z železnimi kljukami zbitih plošč: okoli so ostanki poslopij: našlo s<- je na tem kraju več kantonov s podobami in napisi.-Zidovja. kanali in sledovi rimskih kopališč so se zasledili na loških njivah. V spodnji zid mestnega mlina je vzidan nagrobni kamen Apuleje Rutine. Na župnijskem vrtu je podnožje zidanemu stolpiču kamen, na katerem je pritrjena vrtna ograja. Kamen s simboličnimi podobami mogoče je ostanek pagan-skega žrtvonika. Kdeti spominjski kamen se nahaja v stolpnih stopnicah poprejšnje podružnice sv. Duha. drugi rabi za ognjišče v Loki h. št. lo. Pod sta v cerkvenega zidu v župnijski c e r k v i h r a n i v s e b ' celo množico rimskih k a in en o v. ža-1 i bog da so ob zadnjih popravah cerkve I. 1*70. in pa zlasti I. 1800 bili popolnoma zamotani in zazidani, da jih ni mogoče ogledati si.'1 Rimska naselbina v Črnomlju ali v njega bližini je bila zvezana s čezgorjanskimi cestami. kojih ona seda slediti od (iradaca do Rožatioa in od tu čez (iorjatice.4 Od te se je cepila menda rimska cesta, ki je vodila mimo Strekljevca čez isti gorski hrbet.*' Nad inic- Izvestja M. D. XIV. 180. Barbarizmom enake vrsto smo sc uprli v .Danici" 1.1. na str. Ml. z dosti resno; a še prerahlo besedo. A če so tu le zazidani spomeniki naše zgodovine, že še pride jasna glava, ki jih odzid;i prav tako j;isna, k.ik<»r je zatemnjena bila glava-zazidalka. Vrednik. ' Mullner, Emona 204. Letopis SI. M. 1800. in 1801. 10.1 -105. novauo vasjo Požatiee je ohranjen paganski altar. posvečen češčenju enega izmed ilirsko-paganskih bogov. To je sloveči »M i t lira eu tu kjer se je častil perzijatiski bog solnea in vojske, bog Mitra. Izmed t rob m i t rov i li al t a rje v. ki so se zasledili na Kranjskem in sieer na Trojanah i n v Trebnjem, je ta pač najzanimivejši. Mitrovi altarji so se postavili med letom ISO—240. V polja val je M it rov o češčenje eesar 11 e I i o g o-bal. ki je bil prej sirski nadduhov-n i k v Kmczu in bil 1.222. umorjen. Krščanski vladarji so kakor vsako tudi milrovo češčenje zatrli, altar pa je še ostal. Vsekana je v veliko skalnato steno nad vasjo Požance. malo korakov pod cerkvijo sv. Jurija, velika podoba. Razdeljena je v tri oddelke. Vrli podob se bere besedilo: D. I. M. 1\ 1». 1'. A K Lil. NKPoS. KT. PROCt LI S. KT. KIRM1M S. IM'O. SALl\ STA. SlAPlM^rK. . Deo invieto Mithrae. T res Puhlii Aelik Nepos et 1'roeiilus et Kirminus pro solte sita suaiiumpn\ — Nepremagljivemu bogu Mitri so postavili trije Puhliji Elijevi: Nepos. Pro-kul in Firmiii v svoj in svojih blagor.) Slednja podoba nam predstavlja versko obliajanje Mitrovega češčeiija. Mladenič, v kratki tuniki, z letečim plaščem in v Irigiški čepiei sloni z enim kolenom na biku. ki je zgrnem pod njim. Z levo ga drži za smrčke, v desni ima bodalo, katero mu je zasadil v prsi. Podoba nam kaže dalje psa. ki grabi bika za prsi. kačo. ki ga je prijela na strani in škorpijona na lakotniei. Na vsaki obeli stranskih podob se opazuje po ena oseba; obe sti moški postavi v kratki tuniki in Irigiški čepiei. Leva se opira na narobe obrnjeno bakljo. desna pa na pokoneii postavljeno. Kakor vse Mitrove podobo kaže tudi ta na eni strani vzhajajočega genija s pokončno, na drugi strani pa zahajajočega z narobe postavljeno bakljo. Zgoraj nad omenjenimi tremi podobami se vidijo v doblinah doprsne podobe: na prvi pogled se zazde človeku kakor ženske podobe. Kako si razlagamo to skupno? Pik je bil, kakor pripoveduje perzijatiska legenda. prvo stvarjeno bitje. Ariman ga je ubil in izšel je iz njega človek iu zdravMne rastline Pil je torej početek vsega dobrega. Ta tradicija je simbolično predočena na ini-troveni kanienu. Srednja podoba nam kaž< na tla podrtega bika. na njeni sklonjenega Arimaiia. ki pobija bika. Živali Ariiiinimve in Ormuzdove >o pes. f pri Iranili \ najvišji, božji častil kača in škorpijon. Mitrovi altarji >e nahajajo vsi v skalnatih votlinah ali v gorskih zasedah. Tihi in mračni. >kriti prostori poinenjajo nočno temo. iz katere vzhaja zmagoslavno solne«*. Drugi ><» metieiija. da spominjajo na /oroastra. ki je od sv«ij«*g:t :»o. < 1 o tu. leta živel v skalnati votlini. Tam je poslušal in zapisoval razodetje božje. (Dalje prih.) t Martin Malenšek. In smo ga spremili v petek. ."». t. m., do sv. 'Krištofa. Potrtim sreeni smo s|«*dili v najlepših letih umrlemu na tej zadnji poti. — Le knežji pogreb privablja toliko spremljevalcev: lii.ooo. tako št«'jejo. nas je biio. Točno ob :{. popoludne ih v družbo na pogrebih: Tako se pridobiva ljudstva ljubezen! Pogledal sem mu ob teh 1 M*sedah v obraz in tudi njemu so svitb* >olzc zalival«' očesi. Po ccrkvenih molitvah in žalospevih domačega pevskega zbora ter v slovesnostni opravi dosega društva Ljubljane smo se v vrstili v ta veličastni izprevod. Na čelu je stopala vojaška godba - bil je namreč župnik Maleiišek vojščak ob hosenski zasedbi — a mi. sledeč tik za rakvijo. nismo čuli od nje tudi ne enega glasu. Tolik«» nas je bilo. Kakvi je sledila duhovščina, posebno veliko število z d«'že|e iu ona iz ine>ta: deželni poslatiei — prav tudi radi pogreba se je prekinilo današnje zasedanj«- — mestno sta-r«'šinkc podružnice. Vsikn ieto je kakor tak pripeljal množno število SelltpeterčailOV lili Veliko skupščino 111 tam redoma prevzel nadzorništva poročilo. I'red tedlli še je Ves Vesel posloval tCIII tlačili.»m v Št. Juriju ob juž. Žel. /brano je bilo v tem mogočnem izprevodu prav vse. kar ima Ljubljana odličnega moškega in ženskega sveta : šel je vsak l«'h pripro>tih mož in vsaka priprostih žena. k«>-jima j«- bil umrli mila prikazen. Kako to? Iii kako to. da danes tako? Kako. da danes tako za duhovnikom? Kako. da tako v glavnem mestu ? Zato. ker je bil župnik Maleiišek mož popolnoma iicopoiečem-ga duhovskega živenja: edino le duhovnik in ničesar druzega: delujoč edino le v lakih poslih, ki izključujejo vsiku dnevno meiieiij«* in kjer se ne pripoznava popolnoma nobena stranka. V vsem svojem nastopanju nikjer in nikoli nikogar ni odbijal, vselej pa slednjega prido- bival želeč. da bi vsi eno bili v Kristu in da bi tem potem v«'s svet veroval v vzišeno mirovno duhovsko poslan je. Tudi v to dejstvo je jasno gledal v prosvitljenosti svojega duha. da je za slično postopanje — in to prav posebno še na Kranjskem — že davno odbila 11 -ta ura. Zato ta t«>lika Ijudstvena ljubezen. Opravile so se na pokopališču zadnje molitvi*. Grude so votlo popadale doli na to pač prerano žrtev: jok in glasne molitve pa so spremljale to pogreza nje v mater zemljo. Po končanem sv. obredu nisi mogel do groba. Take gneče po dovršenem pokopu tu okrog groba tudi nisem še videl nikoli. Čakal sem, da se poleže. Ko je pa šla mimo mene de-klica-župljanka govoreč: Ne moremo; jih pa pokropimo v nedeljo — vrnil sem se tudi jaz. V racaj očem u se so mi stopile v pot 3 gospe šentpeterčanke: predsednica in od-bornii-i tainošnje ženske podružnice. Govoriti niso mogle ne besede: jaz — ne sramujem se tega — tudi ne. Nemo podavši si roke smo si hoteli obljubiti: da tudi zanaprej hočemo delovati prav po duhu pokopanega za vero in za dom. Ko sem pokropivši še prah knezškof Zlatoiist<»vega tu v materinem grobu zagre-benega srca in telesne ostanke ljubega mi brata vračal se od sv. Krištofa v mesto, stopala j«' to isto pot ob obeh i-estnih straneh množica tako gosto, kakor sem gledal to do sedaj h* enkrat vsako leto. namreč Vseh svetili večer. Tako smo izročili črni prsti truplo tega dragocenega bitja — Gospodar živenja in smrti pa naj nepozabljenca sprejme tam gori na svitlih višavah v svojo milost. P. V. M.! Prošnja. Ne štejte mi v zlo, č. naročniki, da se š«« javljam v smislu prošnja 34.. 42. in 44. številke. Vrednik. .Danica* izhaja v vi k petek na celi p«>li in velja po posti za vse leto ti kron. za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono "ie vin. Zunaj Avsirije velja za vsi leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako hi hil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 1(1 vinarjev v l.ovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan I' i c h 1 e r j e v e tabakarni na Kongresnem trgu.