SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., » pol leta 8 (ld.t za četrt le'* 4 (14., za jedi*
mesec 1 (ld.10 kr.
V adminietraciji prejeman velja: Za «ele leto 18 (Id., za pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (Id., ia jeden aeiee 1 (Id. V LJubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. vtč na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (imerate) viprejema npravniStvo in ekipedlotja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vtprejemajo.
Vredništvo j« v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja veak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 287.
V Ljubljani, v ponedeljek 14 decembra 1896.
Letni It XXIV.
„Neovržno dokazane resnice".
Krivo in ravno vse jeden kavelj.
N. pr.
Ni je zmote, ni je laži, ni je klevete, ki ne bi je „Slovenski Narod" in njegovi pribočniki branili, če le reži na — klerikalizem. Vse, kar je takega, krivo ali ravno, nič ne de, vse jim je „neovržno dokazana resnica". Finis sanctificat media — če komu, je njim to načelo vodilno geslo. Dimnik ponvi saje očita. To se je zopet dvakrat jasno pokazalo zadnje dni.
Ko je bil dr. Mahnič imenovan krškim škofom, ponovila so o njem liberalna glasila vse „neovržno dokazane resnice".
Prva resnica : „dr. Mahnič je s pomočjo škofa Missie razbil nekdanjo jedino kranjsko narodno stranko" (SI. N. 274.). 2iva resnica, dr. Mahnič, pa škof Missia ! Zato so 1. 1875. pisale „Novice" : „Rodoljubi, z mladimi, katerim je nemški liberalizem bog, bode sprava le tedaj mogoča, kadar se bode kača na ledu grela". Zato je že 1. 1872. rekel Gosta, da „sta vstala dva tabora zaradi različnih načel; en tabor ima na svoji zastavi zapisano : Vse za vero, domovino in cesarja ! eden pa: Vse za domovino, omiko in svobodo 1" Torej dr. Mahnič pa škof Missia sta kriva ! „Barbara I" Videč Mahnič je le to oznanjal slepcem, da se še dandanašnji kača ne greje na — ledu ! A ker je to oznanjal, opočitajo mu slepci, da je on kriv, če se ne greje.
Druga resnica : „dr. Mahnič je proglasil narodnost za poganstvo". (Rodoljub št. 23.) Zopet neovržno dokazana resnica. Zato je dr. Mahnič pisal L 1896. (R. K. VII., 43.): „Človeška narava je delo Božjih rok. Bog je vstvaril vse dobro. Kar je pa dobro, se sme ljubiti, da, po okoliščinah se mora lju-
LISTEK.
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.)
Prvi del. Valerij».
V.
Samotna koča.
(Dalje.)
Neizmerna žalost se polasti Valerije, ko jej Marcel pripoveduje o usodepolnej nesreči, ki ju je zadela; Marcel jo skuša ohraniti z goljufivimi upi, toda vse nič ne pomaga.
Njujin položaj je bil v resnici neprijeten. Od prihodnosti nista mogla ničesar upati. Denar, ki sta ga dobivala vsak mesee, sta potrošila ; pomoči pa se nista imela nadejati od nikoder. Res da sta imela še mnogo dragocenostij, katere bi mogla spraviti v denar; toda vkljub temu bi umrla od lakote, ker ne bi niti dosti hitro dobila kupca za-nje, niti ni Marcel izgubil še vsega poštenja, da ukrade stvar, ki pripada prav za prav njegovim upnikom. Ne vedi, kaj naj stori, sklene zapustiti hišo sužnjem pod pretvezo, da mora odpotovati v Dalmacijo.
biti. In tako dobro je za vsakega človeka lastni narod in narodnost". Torej dr. Mahnič uči, da je narodnost poganstvo. Zopet „Barbara".
Tretja resnica: „dr. Mahnič ni prijatelj slovanski liturgiji, to pričajo njegovi spisi, v katerih se je boril proti njej z vso njemu lastno odločnostjo". (SI. N. št. 274.) Zato se „od njega zlasti pričakuje, da zatre slovansko bogoslužje v svoji škofiji". (Rodolj. 23.) Tudi ta resnica je neovržna. Prvič že zato, ker je dr. Mahnič „latinizator" in sedaj še škof. Latinizatorji pa uče, da je „treba v vsakem kraju ohraniti ono bogoslužje, ki je bilo od nekdaj v navadi in je potrjeno od sv. rimske cerkve". (Concil. Trid. XXII., cap. 8.) Na Krku pa je še v navadi slovansko bogoslužje, potrjeno od cerkve. Torej je bo dr. Mahnič zatrl. „Barbara !"
Potem je dr. Mahnič škof. Cerkveni zakoni pa hočejo, da nobeden vstočen katoličan ne sme zapustiti svojega bogoslužja, da ga tudi nihče ne sme siliti k temu. Torej dr. M\hnič, škof, varuh cerkvenih zakonov v svoji škofiji, bo svoje vernike silil zapustiti slovansko bogoslužje. Zopet „Barbara !"
Nadalje se je dr. Mahnič boril z vso odločnostjo zoper „Slovanski svet", ki je učil, „da je pravoslavna cerkev izročila našemu pokolenju krščanstvo v čisto apostolskem vidu ali obrazu; da je, kar se dostaje cerkve, to za Slovane popolnoma narodno vprašanje" Pravoslavna cerkev pa ima slovansko bogoslužje. Torej dr. Mahnič se je boril z vso njemu lastno odločnostjo proti slovanski liturgiji. Zadnji „Barbara". „Et vos plaudite !"
Sedaj si pa oglejmo še ratpor o načelu : Finis sanctificat media. „Slovenski Narod" (št. 281) se ni spustil v ta boj, češ „saj je vse to, kar je trdil „Učiteljski Tov.", že neštevilnokrat in neovržno
dokazana resnica". No, „Delavec" je to neovržno dokazano resnico vendar še enkrat — dokazal. Najpoprej pravi, da „ne zameri ljubljanskim bogoslovcem, ako so tako slabo podkovani v kasui-stičnem in probabilističnem nauku jezuitov, saj niso študirali na papeževi gregorijanski univerzi teolo-gičnih študij". „Delavec" pa je menda študiral v Rimu, zato jim priporoča z veliko učenostjo knjige Gurijeve v premislek. Guri je res jezuit, učil je tudi v „Collegium Romanum", t. j. na gregorijanski univerzi (česar menda „rimski Delavec" ne ve); da, njegovi „Casus conscientiae" so bili do zadnjega časa na univerzi pomožna priročna knjiga za „kasu-istiko".
Torej, kako „Delavec" dokaže iz Gurija povedano jezuitom podmetano nemoralno načelo, da namen posveti še tako krivična sredstva ?
Evo neovržnih dokazov! „Ako prečitamo vse knjige jezuitov, piše „Delavec", ne bodemo nikjer našli izrečno stavka: namen posvečuje sredstva". „Delavec" je še boljši zagovornik jezuitov kakor mi. Mi bi se tega baš ne upali trditi; mislimo marveč, da bi utegnili najti tak stavek, vsaj tako, kakor v sv. pismu tisti: „ni Boga".
Toda dalje ! „Ali v njih najdemo kasuistično zavijanje nravnosti v interesu reda. Iz tega lahko sleharui sklepa, ako pisatelj ni zapisal omenjenega stavka, vendar je pa morda mislil tako". To je prvi dokaz z nedokazano premiso in z boječno morebitno konkluzijo.
Drugi dokaz: „In to je najbolj dokazano v stavku : vse za višjo Božjo čast (omnia ad maiorem Dei gloriam)". Zakaj ? Zato „ker je samo po sebi umevno, da je le jezuitski red imel pravico določiti, kaj služi v višjo Božjo čast". Zares, klasičen izgled za „neovržne dokaze I" Postavi pre-
„V katerem delu Rima skrijeva svojo revščino ?" vpraša Valerija ihteč.
Marcel nagubanči čelo, se obrne v stran, da skrije svojo pobitost, in odvrne:
„Ne vem. Tako sem potrt, da se mi zdi, da sem znorel."
„Od česa bodeva živela odslej, ko nimava niti vinarja?*
„Ničesar, ničesar," odvrne Marcel. „Čakaj," reče Valerija in stopi v sosedno sobo. Cez malo časa se vrne 8 skrinjico iz cedrovega lesa, obito s srebrom, jo poda Marcelu in de: „To je moj lišp ; prodajva ga." Ko je Valerija govorila te besede, je prelivala vroče solze; kajti ločiti se od tega lišpa, katerega je toliko ljubila, jej je bila največja žrtva. To je bil zanjo prvi dan žalosti in nesreče. Rajši bi žrtvovala deset let svojega življenja, kakor pa, da bi prodala to lepotičje, ki jej je služilo v povečanje njene lepote.
„V ulici Argoleti," reče Marcel, „sem dobro znan s trgovcem z dragim kamenjem. Toda, kako naj stopim sedaj prednj, ia mu prodam, kar sem mu do Bedaj drago plačeval 7"
„Toda, ne moreva li poslati Milona ?" vpraša Valerija.
„Milon ni sposoben za nikako stvar; kaj še le za to," vsklikne Marcel razdražen.
Ko to izreče, začuti, da mu je zdrsnilo ogrinjalo z ramen. Obrne se in zapazi kraj sebe preplašenega Milona.
„Cesa želiš?" zadere se Marcel nad njim.
„Patricij," reče Milon prestrašen; „poslanec iz Dalmacije mi je pripovedoval o smrti tvojega strica. Potrebuješ denarja. Cas je minul, ko si vsak mesee dobival denar. Vsprejmi torej to, kar ti prinašam. Ni veliko; toda za prvi hip vender dovolj; prosim te samo, da ne odbiješ moje ponudbe."
„Kje si dobil denar?" vpraša strogo Marcel.
„To je moj denar," odgovori Milon. „Večkrat si mi dal kak novec, potem ko si me pretepel. — Razven tega sem prodajal ostanke tvojih gostij, in tako sem prihranil to svotico, dobro vedoč, da bo-deta otroka moje dobrotnice jedenkrat še potrebovala pomoči."
Marcel zarudi. Da vsprejme pomoč od onega, katerega je že tolikrat pretepel, to se mu je zdelo narečje ponižanje. Vsled tega odbije mošnjo z denarjem in molči.
Valerija je brala na bratovem licu, kake misli da mu rojijo po glavi; zato, boječ se, da ne užali Milona, hitro pobere mošnjo in reče veselo :
„Hvala ti, Milon. Vsled spomina na ranjko mater vsprejmem to velikodušno ponudbo."
Marcel jezno udari z nogo ob tla, stisne zobe,
A'
miso, prideui, da je sania po sebi umevna, pa boš imel „neovržen dokaz I"
Tako gospdda argumentuje, tista gospoda, ki oholo in brezsramno imenuje „Slovenca" „glasilo lemeuatarjev iu farških kuharc !" Potem govori še nekaj o nravoslovju jezuitov, prav tako kakor bi govoril kak prelagateljni klepetec, in završuje : „Zadostuje, ako se knjiga jezuitskih učenjakov 1 e h k o tako tolmači, da tiči misel omenjenih stavkov v njih". Lehko tolmači? Da, lehko po načelu : namen posvečuje sredstva, in tako pač tolmačita Jessen in Dimnik, in „Delavec" naj tudi pazi, da ne bo pod tem načelom pisal jezuitske zgodovine, ki nam jo obeta, katere se pa sicer srčno veselimo.
Takove so torej „neštevilnokrat neovržno dokazane resniee", in še so ljudje, ki jih nerazsodno ponavljajo in zlobno porabljajo. Pač res živimo v dobi — ,.nezavednih kukcev !•' Kedaj vendar bodemo raz-trupali sužnje okove mišljenja in hotenja?
Državni zbor.
Dunaj, 12. decembra.
Priietkom seje se predsednik baron Chlumecky spominja umrlega predsednika gospodske zbornice grofa TrauttinansdorlTa, naglasa njegovo udanost cesarski hiši in ljubeznjivost v osebnem občevanju ter predlaga, da se izraz sožalja zabeleži v zapisuiku in pismeno naznani gospodski zbornici.
Med došlimi peticijami je tudi jedna časnikarskega in pisateljskega društva „Concordia", da se odpravi časnikarski kolek ter dovoli kolportaža.
Nato zboruica nadaljuje nadrobno razpravo o državnem proračunu; na vrsti je „mini-sterski svet in dispozicijski zaklad".
Posl. grof \Vurmbrand meni, da ni umestna pri tej priliki navadna politična debata ter iz političnih vzrokov odreči vladi proračun, ki je neobhodno potreben za državo. To bi bilp le tedaj umestno, ako hoče večina v zbornici odstraniti vlado, s katero ni zadovoljna. Drugače je z dispozicijskim zakladom, katerega vlada uporablja v politične namene. Mi živimo sicer v ustavnih, a ne v parlamentarnih razmerah. Taaffejevo ministerstvo ni bilo parlamentarno, iz početka tudi ne strankarsko. Strankarsko je postalo še le proti koncu, navzlic temu bi bil grof Taitle še nadalje vladal, ko bi si ne bil izpodvrl nog s svojo volilno reformo. Za njim se je sestavila parlamentarna Windiscbgraetzova vlada, ki pa je v kratkem morala odstopiti, ker stranke v koaliciji niso pozabile prejšnjih nasprotij. Sedanje ministerstvo kaže objektivnost, resnost in pravo avstrijsko domoljubje ter doslej ni pokazalo izražene politične barve. To ministerstvo skrbi, da se izvršujejo zakoni, uprava vestno izvršuje in ovira politične boje med strankami. In tako žanje sadove, katere je zasejalo Koalicijsko ministerstvo. Toda prebivalstvo ni zadovoljno samo z dobro upravo, ono zahteva reforme, razvoj javnega življenja. To kaže n. pr. antisemitizem. Zato meni govornik, da vlada
toda ne reče ničesar; pritlikavec pa od veselja poljubi Valeriji roko.
Se isti večer zapustita Marcel in Valerija solzeč se svojo krasno palačo in se preselita v siromašno kočo v nekem stranskem delu mesta. S seboj vzameta samo Valerijine dragocenosti. Ob jeduem napiše Marcel Deciju pismo, v katerem mu poroča, da je odpotoval v Dalmacijo, in ga prosi, nai naznani njegovim upnikom, da prodajo za njegove dolgove hišo in sužnje. Ponos mu ne dopusti, da se osebno sestane z Decijem, ki mu je bil jedmi zvest prijatelj, čegar svet bi ga jedini mogel privesti na pravo pot.
Se isti večer nese Milon Deciju pismo, toda ne dobi ga doma. Kaj storiti ? Sklene počakati nekaj časa. Kmalu ugleda Decija, ki se vrača domov, položi pismo pred hišo na prag in odide, ne da bi ga Decij opazil.
Ko Decij stopi na prag, opazi pismo, je pobere in prečita.
Nenadni odhod Marcela in Valerije se mu dozdeva sumljiv.
Do kasne noči se sprehaja Decij žalosten po sobi in često prislanja svoje vroče čelo na hladno steno. Večkrat se vleže; pa kmalu zop- t skoči na noge. Slednjič ves truden odide za rana pred Mar celovo hišo, toda ne vstopi. V svojej fanUzi i meni. da sluša žalostni ula» Vslerinne kitare Premagan od sr^ne bolesti zapusti M»rc^lovo hišo in odul»- k Hijeronimu.	(Dalje sledi )
ne sme razruševati strank, kajti sicer lahko postane javno gibanje državi nevarno. Ker torej v sedanjih razmerah dispozicijski zaklad služi vladi v upravne namene, zato ni razloga, da bi se vladi odrekel. Govornik nato govori o položaju liberalne stranke. Liberalizem, pravi govornik, je izvršil ustavo, zagotovil jednakost državljanov in posameznikov, pospešil kulturni napredek. Toda to se more očitati liberalni stranki, da je prezrla različnost stanov in posameznih dežela. Ona ni ustvarila okvirja, v katerem bi se mogle razvijati posamezne narodnosti. Zasluga liberalne stranke pa je, da je svoje moči žrtvovala v korist državi (in velikemu kapitalu in germaniza-ciji, to je ekscelenea grof Wurmbrand pozabil dostaviti.) Cehi so veliki nasprotniki Nemcem ter postopajo agresivno ; vladati hočejo na Češkem in Moravskem ter odločevati tudi na Dunaju ; zato mora vlada podpirati Nemce proti Cehom. Liberalna stranka se ni še preživela, kajti vedno je še mogoče, da dobi večji vpliv reakcija. Zato naj se Nemci združijo, da odvrnejo nevarnost.
Posl. dr. Steinvvender polemizuje s pred-govomikom, češ, da stranke razpadajo, ker ne računajo s soc jalnim gibanjem. Liberalizem je dovršil svojo nalogo, sedaj stopajo na dan socijalne stranke. Govornik je odločno proti dispozieijskemu zakladu, kajti uradni časniki več škodijo, nego koristijo, ker pačijo javno mnenje. Vlada v obče vodi svoje posle, toda pokazati noče prave barve v narodnem in verskem vprašanju. Govornik izjavi, da njegova stranka glasuje proti dispozieijskemu zakladu.
Posl. baron D i p a u 1 i obžaluje narodnostni prepir na Češkem, ki ovira vspešno delovanje v zbornici. Grofu Wurmbrandu odgovarja, da dandanes ni nazadnjaških strank, ker je nazadnjaštvo danes nemogoče. Klerikalno nazadnjaštvo je le prazna fraza, kajti klerikalci hočejo le uresničiti pravilo: dajte Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega. Liberalna stranka je pač pričela uresničevati državni pojem, toda na troške družbe. Zamenjala je versko s politično prostostjo, ter tako izkopala propad med državo in cerkvijo ter povečala nasprotje med Nemci. „Klerikalci" niso proti po-državljenju ljudske šole, toda vedno se bodo upirali poskusom, da bi bila šola politično vprašanje. Krščansko prebivalstvo želi, d» je vzgoja versknnravna, ker le taka vzgoja more koristiti ljudstvu in državi. Konečno govornik opozarja vlado, naj strožje pazi na „Arbeiter-Ztg.", ki med ljudstvom širi brezverstvo, ter kaže odločnost nasproti ogerski vladi pri sklepanju nove pogodbe. (Živahna pohvala.)
Predno govorita generalna govornika, izroči posl. Dobernig resolucijo, ki vlado pozivlje, naj naroči c. kr. brzojavni korespondenčni pisarni, da naj se v svojih poročilih ne ozira toliko na posamezne družbene kroge, tembolj pa na želje in potrebe prebivalstva v obče.
Generalni proti-govornik dr. Slama se pritožuje o zatiranju Slovanov v Sleziji pri uradih in v šoli. V Sleziji so Cehi in Poljaki v večini, toda nimajo nobene svoje državne srednje šole, ne učiteljske pripravnice. Le izjemoma se od uradov dostavljajo češka ali poljska povabila, izpovedbe slovanskih prič se zabeležujejo v nemškem jeziku. To ni narodna ali politična zahteva, temveč praktična potreba. Take razmere so neznosne, in ko bi ljudstvo hotelo vedno se pritoževati, morale bi višje instance na leto rešiti do milijon pritožb. Vlada naj vendar enkmt zboljša te razmere.
Dr. Habermann naglaša, da nima zaupanja do sedanje vlade. Nato zagovarja ces. namestnika moravskega proti Stranskemu ter ga pozivlje, naj imenuje one svetnike pri namestništvu in člane dež. šol. sveta, ki so agentje nemškoliberalne stranke. (Dr. Strausi.y: Skoraj vsi!)
Po innotfih stvarnih popravkih izraža poročevalec P a I f f y nado, da bode vlada nepristranska proti vsem narodom. Nasproti grofu W u r m-b ra n d u ugovarja, da bi le nemška levica varovala državuo idejo, kajti vsi narodi goje to misel; isto tako ni res, da bi bili Slovani agresivni. Govornik upa. da bode vlada uresničila svoje obljube in da se bode nova zboruica resno lotila dela. (Živahna pohvala.)
Di-<poziciiski zaklad je bil vsprejet s 163 glasovi pri ti 82.
Na vr*to pride poglavje VI.: „Pri nos k skupnim stroškom."
Prednediiik op. zaria, da se o tej točki ne gla-Hine, p*č pa i« navada, da se o njej razpravlja. Kot
protigovorniki so oglašeni Vašaty, Slama in S c h e i c h e r.
Dr. V a š a t y obžaluje, da bo stroški ca armado vedno višji, temu pa je kriva trodržavaa zveza, katero podpirajo Nemci, Poljaki in Mažari. Mažari so si vsled tega pridobili neomejeno nadvlado nad ne-mažarskimi narodi. S pomočjo armade so Mažari pritiskali na volilce, da Slovaki nimajo nobenega zastopnika; jednako se godi Bumunom. Govornik omenja, da neke bosanske deputacije niso pustili do vladarja, kar znači, da ni vse v redu pod Kallayevo vlado v Bosni. Konečno priporoča zvezo z Busijo, ki je bila še vedno prijazna Avstriji.
Posl. dr. Slama opozarja, da se vsako leto delegacijama predlaga proračun za bosansko upravo, ne da bi sklepali o njem. Nihče torej ne izve, kaj se izdd in koliko je dohodkov, ker se nikdar ne predloži računski zaključek.
Govornik nasvetuje resolucijo, da naj avstrijska vlada v dogovoru z ogersko sestavi načrt zakona, ki naj se predloži obema parlamentoma, da se morata proračun in računski zaključek v obravnavo predložiti delegacijama. — Ta resolucija se izroči budget-nemu odseku.
Posl. dr. Scheicher opisuje nerede in gro-zovitosti pri zadnjih volitvah na Ogerskem. Ugovarja se, da se naša vlada ne more vtikati v ogerske stvari. Ko so prerahljali nekaj židov v Romuniji, potegnili so se za-nje vsi konzuli ; ko je Rusija spodila nekaj Židov, zavzelo se je mnogo držav za Žide. Pri zadnjih ogerskih volitvah je bilo ranjenih nad sto in ubitih 50 oseb, naša armada je morala pomagati, da volilci niso mogli izraziti svojega mnenja, a vlada je molčala. Govornik obžaluje, da se ne more glasovati proti temu poglavju.
Posl. dr. M e n g e r se strinja s predgovor-nikom v tem, da naj vlada odločno zastopa avstrijske koristi nasproti Ogerski, nikakor pa ne odobruje, da bi se avstrijska vlada vtikala v druge ogerske stvari.
Nasproti Vašatemu zagovarja trodržavno zvezo ter želi prijateljske razmere z Rusijo. Govornik želi celo trajno zvezo z Nemčijo.
Poročevalec Szczepanowski meni, da bi Avstrija morala oborožiti še več armade, ko bi ne bila v zvezi. Govornik hvali upravo v Bosni ter ugovarja Scheicherju, da bi imenovali armado kot svojo in ne cesarjevo.
Zbornica nato vsprejme načrt zakona o okrajnih nadkomisarjih.
Prihodnja seja v ponedeljek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Odprava časniškega koleka. Budgetni odsek je razpravljal v zadnji seji, ki se je vršila minuli petek, o drugem delu predloga poslanea dr. Russa glede odprave časniškega koleka. O tej točki se je vnela zelo živahna debata, katere so se vde-leževali posl. dr. Russ, dr. Pacak, dr. grof Pininski, grof Palffy, dr. Haase, dr. Rutovski, Szczepanovski, Romaczuk in iiaančni minister. Predlagatelj dr. Russ je v prvi vrsti umaknil iz svojega predloga določbo glede odprave koledarskega koleka radi potrebe spo-razumljenja z Ogersko v tej zadevi ter predlagal, naj se vsprejme mesto tega resolucija, v kateri se vlada poživlja, da stori takoj potrebne korake pri ogerski vladi. Glede odprave časniškega koleka naglaša posl. Russ, da se nahaja v proračunu za bodoče leto pod to točko proračunjenih 1,930.000 gld., a že 1. 1895 so znašali faktični dohodki 2,096.644 gld. Z ozirom na to dejstvo predlaga govornik nastopne eventualne predloge : 1. Za časnike, ki ne izhajajo šestkrat na teden, je odpraviti kolek s 1. marcem 1897. 2. Za Časnike, ki izidejo Šestkrat ali večkrat na teden, se zniža kolek od 1. januvarija 1898 na polovico. 3. Za vse časnike se kolek popolno odpravi s 1. januvarijem 1899. — Finančni minister ne odobrava koleka s znanstvenega stališča, toda ne more pokriti navstalega pomanjkljeja. Minister more ta predlog tem manj odobravati, ker pride zbornica v kratkem tudi s predlogom glede popolne odprave male loterije, nasproti bi se pa gotovo ne našel nov vir potrebnih dohodkov; izjavi se toraj proti obema predlogoma posl. dr. Russa. — Posl. Pacak zagovarja najodločneje Russov prvi predlog na popolno odpravo koleka, kajti večji časniki bi morali še itak nositi breme in bi vlada vedno težje pogrešala te vrste dohodke. — Grof Pininski
načelno ni prijatelj časniškega koleka, vendar se ne
strinja z Russovima predlogoma iz iinancijelnih ozirov; priporočal bi le resolucijo, naj se polagoma odpravi to breme. Z njim se strinja tudi grof Palffj. Posl. dr. Haase predlaga, naj se odpravi časniški kolek popolnoma s 1. januvarijem 1898, kajti vse, kar je nemoralno, se mora odpraviti. V to vrsto spadata gotovo tudi mala loterija in časniški kolek kot duševni užitninski davek. V istem smislu govori poslanec dr. Rutovski. Posl. Szczepanovski je sicer proti temu, da se že v bodočem letu odpravi kolek, pač pa najodločneje zagovarja Russov predlog. Splošna volilna pravica je v protislovju s časniškim kolekom. Časopisje je najboljše orožje v političnih borbah. Govornik zahteva, naj se odpravi kolek s 1. januvarijem 1898. Jednakega mnenja je tudi poslanec Romauczuk. S tem se je debata zaključila in se nadaljuje danes zvečer. — Vlada nasprotuje tej najopravičeneji zahtevi s pretvezo, češ, da ne more pokriti navstalega pomanjkljeja, najboljšega vira za nove, oziroma večje dohodke pa noče videti, uarareč borze, katero čuva kakor punčico v očesu. Ali vlada res meni, da plačuje revež ložje neprimerno visok davek od težko prisluženih krajcarjev, katere žrtvuje za duševno hrano, kakor pa kapitalist od svojih pogostokrat krivično pridobljenih milijonov ?
t grof Ferdinand Trauttmansdorff. V soboto zjutraj je umrl 71 letni predsednik gospod-ske zbornice, grof Ferdinand Trauttmansdorff-\Veins-berg, po primeroma kratki bolezni. Bolehal je sicer že celo poletja in je od tedaj le o obisku ruskega carja ostavil svoj grad Friedau pri St. Hipolitu, kjer je sedaj tudi umrl, hudo bolan je bil pa samo kaka dva tedna. Umrli grof se je porodil dne 27. junija 1825 na Dunaju ter stopil po dovršenih študijah pri poslaništvu v Londonu kot tajnik v diplomatično službo. Nato je bil zaporedoma poslanik v Karls-rube, Monakovem in od 1. 1868 do 1870 pri Vatikanu, kjer je bil zelo spoštovan in so mu bila izročena zelo važna posredovanja. Leta 1870 je bil pozvan v gospodsko zbornico, kateri je bil 1. 1872 imenovan za podpredsednika in sedem let pozneje za predsednika, kar je bil do svoje smrti. Pokojnik je bil član raznih društev za gojenje umetnosti, imejitelj raznih redov in odlikovanj ter posestnik velikih posestev.
Ogerski državni zbor. V zadnji seji je razpravljala ogerska poslanska zbornica o vladni predlogi glede števila vojaških novincev za bodoče leto. Proti predlogi se je oglasil posl. Thaly, ki je v ime Košutove frakcije izjavil, da ne bode glasovala za predlogo, češ da noče dovoliti novincev za — avstrijsko armado. Njegova stranka bo zastopala veduo to stališče, da mora imeti Ogerska lastno, narodno armado; sedanja armada po njegovem mnenju ni avstro-ogerska, marveč samo avstrijska. Domobranski minister baron Fejervary mu je pojasnoval nekatere točke ter dokazal, da je samostojna armada v sedanjih razmerah nemogoča in da imata tudi obe deželni brambi, akoravno ločeni vsaka za svojo državno polovico, vendar le skupni glavni smoter, namreč isti, kakor sploh cela armada. Sploh se pa moramo čuditi, kako se je predrznil posl. Thaly kaj takega trditi, ko je vendar iz najnovejega časa dovoli dokazov, da se je dogajalo ravno obratno. Tostranska polovica je in bo vedno lažje shajala s svojo vojno močjo, kakor pa je to mogoče pri Mažarib. — Ministerski predsednik baron Banffy je potem odgovarjal na interpelacijo posl. Košuta glede odpovedi «arinsko-trgovske zveze. Minister je naglašal, da je vlada res odpovedala zvezo, ker je dospela do prepričanja, da ne bo mogoče obnoviti pogodbe do konca leta, in ker se je odločila, da ne obnovi pogodbe, kakoršna je sedaj. Odpoved se je izvršila v gotovi nadi, da se izvede nova pogodba, ki bo bolje ustrezila interesom obeh državnih polovic. Konečno omenja Banffy, da vlada vsled tega ni obvestila dr žavnega zbora o tem koraku, ker ji tega zakon ne predpisuje.
V Čmigori je stopil te dni v veljavo novi vojni zakon. Ta zakon določa, da mora biti vojak vsak moški do 60. leta, ki je zmožeu nositi orofcje, in mora služiti štiri mesece v stalni, pet let pa v nadomestni armadi. Najvišiim poveljnikom stalne armade je imenovan prestolonaslednik pri' c D.«unu.
Najbolje priporočena
■a preskrbljenje vseh
t korznem listu
zaznamovanih
raenic in vrednosti*
Kakor se vidi, se vrše v tem oziru preosnove skoro v vseh balkanskih državicah.
Trgovinska pogodba mej Rusijo in Kitajem je zelo razburila angleške kroge, posebno pa ondotne veletržce. Javno časopisje dalje časa ni hotelo izreči svoje sodbe nad odločilnim korakom ruske vlade, sedaj pa veudar ne more več prikrivati svoje jeze nad to zvezo. Radikalno glasilo „Daily Chronicle" pravi, da je dobila Rusija s to pogodbo veliko moč na vzhodu, trpela pa bo vsled tega največ angleška trgovina. Drugi listi očitajo vladi iu sploh evropskim velesilam, da so se preveč pečale s Turčijo, mej tem ko se Rusija ni mnogo brigala za to zadevo, marveč zasledovala svoj cilj v orijentu in ga tudi našla, turško vprašauje jo pa še vedno nerešeno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14 decembra.
(Deželni predsednik baron Heiu) je odpotoval včeraj za nekaj dnij na Duuaj.
(Državni zbor) je pričel danes razpravo o notranjem miuisterstvu ter reši do petka še proračun ministerstva za deželno brambo. Kakor kaže, bode zboroval še v januvariju prihodnjega leta. Nove volitve se po nekem poljskem viru vrše od 10. do 20. sušca.
(Osebna vest.) C. gosp. Jan. Piber, kaplan v Mošnjah, je orezentovan za župnijo Brusnice.
(Slovensko gledišče.) Včeraj se je že v četrtič v tej sezoni pela znana Foersterjeva opera .Gorenjski slavček," ki se je slov. občinstvu, rekel bi, po celi deželi tako zelo prikupila. Sinočna predstava bila je v prvi vrsti namenjena rodoljubom in rodoljubkinjam z Gorenjskega, ki so bili v obilnem številu navlašč radi tega dospeli v Ljubljano. Gledišče se je kar trlo ljudij od blizu in iz dalja, ki so bili s predstavo povsem zadovoljni, kakor je pričalo burno in ploskovito priznavanje, ki so je želi vzlasti godčni Sevčikova in Veterova in gg. Bin-d e r in N o 11 i, pa tudi gdčna P o 1 a k o v a in gg. Fedyczkowski iu Podgrajski. Sploh smo bili s petjem v obče zadovoljni, le kore želeli bi bili sem ter tam nekoliko bolj točne. Vender pa upamo, da nas bode še večkrat na našem odru razveseljeval „Gorenjski slavček". — Zaradi orkestralne skušnje za opero „Norma" ne bo jutri slovenske predstave. „Norma" se bo pela v četrtek, dne 17. decembra.
(Pojasnilo.) Od kranjske stavbinske družbe smo prejeli pojasuilo, da je vodstvo družbe takoj, ko je zvedelo za to, da je poklicani inžener pričel s pripravljalnimi deli za cestno železnico po Ljubljani na praznik Matere Božje, ukrenilo, da se delo ustavi in da se kaj tacega nikdar več ne sme zgoditi. Tudi to izjavo naznanjamo z zadovoljnostjo, prepričani, da nam v prihodnje ne bo vtč treba objavljati pritožb proti delu ob zapovedanih praznikih.
(Javen shod v Kamnigorici.) Včeraj popoludne ob 3. uri je priredilo slovensko katoliško delavsko društvo v L ubliani javen shod v prostorih gospoda Fenana v Kamnigorici. Shod je otvoril podpredsednik Jnkopič z običajnim pozdravom, na to pa so govorili Gostinčar o žrebljarski obrti ter ondotni zadrugi, Rakovec o bodočih volitvah s posebnim ozi-rom na peto skupino, ter Jakopič o zavarovanju za čas bolezni m starosti. Poslušalcev je bilo izvan-redno mn go; prišli so tudi iz Krope ter sosedn>h krajev. Vse je bilo zadovoljno z doseženim vspehom shoda, ki naj obrodi obilnega sadu v blagor ondot-
Ulh delnVC-V.
(Kozlerjev „Zemljevid slovenskih pokrajin")
le v zalogi „Slovenske Matice" že pred nekaj leti popolnoma pošel. Povprašuje se pogostoma po njem, a Matica ga nima ■ n < r«/polaganje. Odbor seje zatorej odločil, d« M t ra izdaj nov „Stenski zemljevid slovenskih pokrajin" s slovensko terminologijo v merilu 1—200.000 in na štirih listih. Suupiia velikost vseh štirih listov bi imela 146 cm. dolžine iu 155 cm. širiue. Zemljevid bi bil izdelan natanko tako, kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemhepisnega zavoda, in bi imel p >|eg praktične tudi zuanstveno vrednost. Po pro-r.eiimi Hoeizlove tvrdke na Dunaju, s katero je M i c<i (Imfovorn, b stalo 3.000 izvodov novega
„Stenskega zemljevida" 6000 gld. Ce se pa naroči le 1000 izvodov, stanejo 5000 gld. in vsacih 100 izvodov, pozneje naročenih, 180 gld. Cena je torej, če se že prvotno naroči večje število, neprimerno nižja in stane potem 1 izvod le 2 gld. Odboru je do tega, da pridejo društveniki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, uporabnega iu tudi v zemljepisnem oziru dovršenega zemljevida, ki bi jim izvrstno ustrezal na potovanju po slovenskih krajih, v šoli pri pouku, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri branju slovenskih knjig; zakaj v njem bi bili vestno zabeležeui vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bi popolnoma nadomeščal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto. Zatorej prosi podpisani odbor vse p. n. gospode poverjenike, naj blagovolijo s priloženo naročilno polo vsak v svojem okraju nabirati naročnike na „Stenski zemljevid slovenskih pokrajin". Naroči se lahko vsak Matičin društvenik ali nedruštvenik. Zato pa prosimo gg. poverjenike, naj na naročevanje povabijo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti občinske urade. Naročilna pola naj se vrne odboru ob jednem z imenikom udov za prihodnje leto. Podpisani odbor „Slovenske Matice se zanaša, da najde ta misel krepak odziv v vseh slovenskih krogih in pričakuje prav ugodnega odgovora. Zakaj samo v tem primeru, če se oglasi zadostno število naročnikov, bi mogla izdati Matica nameravani „Stenski zemljevid". — Za odbor „Slovenske Matice" : Leveč, predsednik. Rutar, odbornik.
*
* #
(Iz Slovenskih Goric) Dné 26. novembra t. 1. je imel „okrajni zastop sv. lenarškega okraja" svoje zborovanje. Dnevni red nam kaže nekatere prav važne zadeve, ki se imajo rešiti v korist našega okraja; celih jednajst točk je bilo udom naznanjenih, katere naj se razpravljajo. — Pa eno reč pogrešamo leto za letom pri našem „okrajnem zastopu", pri kateri reči se naš zastop od drugih južno-šta-jarskih močno loči, in ta je: „ne skrbi za kmeta". V našem zastopu so, izvzemši enega duhovnika, sicer sami kmetje ; imamo toraj prav kmečki zastop, pa to le po imenu. Vsak okrajni zastop, ali vsaj z večina podâ letni račun v slovenske liste, naš se menda boji javnosti. Srce nas boli, ko moramo očitno spoznati, da'ni okrajnega zastopa na Južnem Stajaru, ki bi eno najpoglavitnejših zahtev iu dobrin za kmeta tako preziral, kakor to stori zastop sv. lenarškega okraja. Kdor pozna ceste in blato pn Sv. Jurju v Slov. Goricah, pri Sv. Benediktu , pri Sv. Ruprtu, tisti bode vedel prav ceniti delovanje našega „okrajnega zastopa". V tej stroki se nič ne stori; ni za pedenj se napravijo ceste; tudi se z najmanjšo svoto ne podpirajo občine, ako bi tudi hotele za steze kaj storiti ; pa nikjer, namreč ne pred lastnim pragom. In vendar je skrb za dobra pota in ceste ena prvih dolžnostij okrajnih zastopov. V to se plačujejo debele obresti. Lani smo brali od okrajnega zastopa v Smarji v „Slov. Gosp.", koliko je žrtvoval v napravo tamošnjih cest, in vendar je šmarski okraj v primeri s šent-lenarškim okrajem ubog imenovati. Okrajni zastop mariborški je sicer v rokah naših nasprotnikov, pa koliko stori za popravo cest. Mala okraja ljutomerški, gorenje radgonski sta v tem oziru vse hvale vredna. In naš zastop se imenuje kmečki, naroden, pa ne stori nič že več let ne! Nam se dopadajo besede: „Svoji k svojim", to je „brat k bratu", „kmet h kmetu", pa odpustite, gosp. vrednik, nam besedo: „Nam je pri naših cestnih razmerah vse jedno, naj si je zastop naroden, slo-vensk ali nemšk, ako le ozir jemlje na kmeta, in nam gré na roko. Nam se zdi puhla taka narodnost, ki nima srca in ne skrbi za nas. In to velja v polui meri vsaj o voditeljih šent-lenarškega zastopa". Upamo, da se bode dala ta reč v boliši tok napeljati, drugače nam ne ostaja za prihodnje volitve drugo, kakor delo: „Na stran s takim zastopom, ki ima narodnost na jeziku, v dejanju pa nam jed-nako skeleče rane seka, kakor nemškutarski". /
(Umrl) je na Vešenku pri Konjicah dn^/B. decembra Emil pl. Roj ako vies, ki je pri volitvah odločno stal na slovenski strani.
(Novice iz Primorja.) Iz Jamelj pri Devinu se nam poroča, da je tam pred kratkim 14 letna deklica, hči Jo8. Legiša zagorela in se močno opekla.
Mrujnhiir» luMMIMtiJt Aa\0(l»
Schelhammer &, Schattera
Nevarno poškodovano odpeljali so v Gorieo v bolnišnico, a je še upanje, da ozdravi. — V Gorjan-skem pri Komnu se je č. g. vikarju Štefan Mozetiču njegova bolezen zopet shujšala. — V Devinu začnejo še ta mesec delati pot do nove devinske železniške postaje, katera bo prav blizu vasi. — V Stevauu pri Devinu v krčmi Jan. Kocmana so dobili v soboto zjutraj nekega zidarskega mojstra iz Trsta mrtvega. — Dan poprej je bil še zdrav in vesel, z veseljem tudi še večerjal — zjutraj v soboto pa že mrtev !
(Na tržaški gimnaziji) je profesor dr. Lujk grajal več učencev, ker se ne uče avstrijske geografije. Učenci so ugovarjali in kazali upornost. Učiteljski zbor je sklenil, da se dva izključita, o jednem se sodba še ni izrekla, 15 učencev pa je dobilo po 16 ur zapora. To je sad labonske agitacije.
(Medveda je ustrelil) danes teden gozdar J. Petranovič v gozdu pri Delnicah ob kranjski meji. Medved je tehtal 330 funtov.
Društva.
(,.G lasbena Matic a".) Naša glasbena šola razširi svoj delokrog z novim letom 1897 zopet za jedan predmet, otvori se namreč tečaj za naj-interesantnejo glasbeno vedo, za kontrapunkt. Z veseljem pozdravljamo ta nov tečaj kot napredek naše glasbene šole. Z veseljem osobito tudi radi tega, ker vidimo, da se glasbena vednost in razum v Slovencih bolj in bolj razširjata. — Nauk o harmoniji se bo ob jednem začel predavati v začetku. Oba predmeta poučeval bo g. koncertni vodja Jos. čerin, pri kterem naj se v teku tega tedna zglasi, kdor želi vstopiti ali v kontrapunkt ali v harmonijo. Učenci, ki nameravajo vstopiti, naj se ne boje težarnostij, prineso naj seboj razun nadarjenosti tudi marljivost in trdno voljo. R. Schümann pravi v musikal. Lebensregeln : , Fürchte dich nicht vor den Worten: Theorie, Generalbass, Kontrapunkt etc.; sie kommen dir freundlich entgegen, wenn du dasselbe thust".
(Vabilo) na CVI1I. odborovo sejo .Slovenske mat'ce", katera se bo vršila v četrtek, dne 17. decembra t. 1. ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. — Vspored : 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Odobrenje zapisnikov o 107. odborovi seji. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo taj-nikovo. Eventualia. — V Ljubljani, dne 7. decembra 1896. — Predsednik: Fr. Leveč.
Telegrami.
Dunaj, 14. decembra. Poslanska zbornica nadaljuje v današnji seji podrobno razpravo o državnem proračunu. Na vrsti je poglavje „notranje ministerstvo", členi: osrednje vodstvo, politična uprava in javna varnost.	*
Dunajsko Novo Mesto, 14. decembra. Vsled odstopa 19 liberalnih mestnih odbornikov se vrše v kratkem dopolnilne volitve, pri katerih pa liberalna klika ne postavi več nobenega kandidata, ker si je v svesti popolnega poraza.
Sredeo, 14. decembra. Otvoritev sobranja se je vršila slovesnim načinom ob navzočnosti kneza in velikega števila diplomatov. V prestolnem govoru se je omenjalo knezovega vsprejema v Petrogradu, ki je po trditvi kneza nov znak nerazdružljive zveze mej Rusijo in Bolgarijo.
Rim, 14. decembra. Z gotovostjo se poroča, da se razpusti v kratkem poslanska zbornica in se vrše nove volitve v mesecu marcu.
Atene, 14. decembra. Troški za nameravano ustanovitev vojnega tabora se cenijo približno na 3,600.000 drahem.
Madrid, 14. decembra. Kraljica podpiše kakor se poroča, 20. t. m. dekret, ki dovoljuje nabor 4000 pomorščakov za novo oklopno ladijo.,
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Gena steklenici 35 kr., 12 s teki, gld. 360. _123 (50-42) 3
Umrli e»o:
V bolnišnici: 10. decembra. Katarina Dekalič, delavka, 24 let, jetika. — Ivan Kodermsn, hlapec, 44 let, jetika.
Meteorologifino porodilo.
a * 3	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	s: s >
12	9. zvečer	737 6	Ö-6	si. szah.	oblačno	
13	7. zjutraj 2. popol	735 3 732 6	06 3-0	si. jzab.	megla dež	1-6
13	9. zvečer	7302	1»	al. sever	dež	
14	7. zjutraj 2. popol.	7266 7225	08 20	si. sever si. jzah.	dež oblačno	161
SredDja temperatura sobote —0 9' Srednja temperatura nedelje 1-8*,
za 0 4° nad normalom. za 3-2° nad normalom.
Na prodaj je za
¿OOO gl6.
796 8-2
v Yodmatu
obsezajoča štiri stanovanja s pritiklinami.
Poizve se natančneje pri tvrdki A. Hauptmann, Sv. Petra cesta v Ljubljani.
Najboljie, svetovne
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. priv. Al tovarne, ustanov- Wff Ijene leta 1832 ^jf« na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohra-nliev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna cr8me za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—49
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni slrnp razt&oUa ■lex, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi pospešuje prebavljanje in redllnost, telo
J»".1" kr®Pl/ Zelezo' kl J® v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je juko koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostlj
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. vei 113 1	za zavijanje.	668 20—4
Svari In' Svariino Pr«d po-
UVOllIU. naredbami, ki se pojavljaio pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-ju11u5 hehbabny wietftgft fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stojeia oblastveno protoLollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno. niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII/l, Kaiseratrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol Tiskarni
* Ljubljani.
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
St. 38.879.
797 3-1
Razpis.
Na podstavi sklepa občinskega sveta z dni 7. t. m. razpisujejo se sledeča
služabna mesta magistralnih slug
in sicer :
1.	v stalno namestitev:
a J tri mesta z letno plačo po gld. 450-—, b) aedem mest z letno plačo po gld. 400 —
2.	v začasno namestitev:
štiri mesta z letno plačo po gld. 400'—.
Stalno nameščeni sluge imajo pravico do aktivitetne doklade v znesku 10% svoje plače, potem do pokojnine ali odpravnine in pa do službene obleke; začasno nameščeni sluge pa samo do uradne čepice.
Slugam, ki imajo prosto stanovanje, se aktivitetna doklada ne izplačuje. Prošnje za eno ali drugo razpisanih meBt vložiti je do 25. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dni 11. decembra 1896.
Dunajska borza.
On* 14. deoembra.
Skupni državni dolg ▼ notah.....101 gld. 30 kr.
Skopni državni dolg v srebru ... .	101	,	30 .
Avstriiska zlata renta 4%......122	„	75
Avstrijski kronska renta 4%, 200 kron .	100	„	75 .
Ogerska zlata renta 4%.......122	.	25
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	05
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .	935	.	—
Kreditne delnice, 160 gld............368	,	50
London vista...........120	.	05
Nemikidrt. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.	58	.	92",
»0 mark............11 ,	78 .
20 frankov (napoleondor)............9	.	54'/«
Italijanski bankovci ................45 „	40 „
C. kr. cekini......................5 „	68 „
Dn4 12. deoembra.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4*, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% Dunavsko vranamo posojilo l. 1878 Posojilo gorskega mesta .... . .
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket * Prijoritetne obveznice državne železnice . , „	južne ieleznice 3% .
.	, južne železnice b% .
„	, dolenjskih železnic 4*
143 gld.		—
155		25
188		50
98		85
137		—
129		75
107		60
112		—
98		85
99		40
225		—
173		90
128		—■
99		50
Kreditne srečke, 100 gld........201
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	135
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gen<5is srečke, 40 gld.......VI
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3385
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . •	425
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	94
Dunajskih lokal, železnic delniška drutba	60
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155
Papirnih rubljev 100........127
gld. 50 kr
75
75 50
85 50
Vaknp In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreök, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pn iižrebanju najmanjšega dobitki. Kalantna izvršitev narodll na boral.
Menjarnična delniška družba
„m ER C u
folizeili it. 10 Dunaj, RiriiMHirstraiu 74 B
66
ST Pojasnila "XS v vseh gospodarskih in Inandnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoi|skili vrtdnestalh papirjsv in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovan)» pri popoini varnosti V* naloženih gflarnlft