Leto LXYI Poštnina ptaSans v tfotorlnl Slev. 59 Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^&ПЗКШ^*. ^^^ A. ^ ^^^^^^^^ ^d^P^^ Сек. račun: Ljab- 25 Din, za ЖШ ДУ^ћ ^Ш^Г Ш ^ ^^^^^^^ ^ВЖ Ijana in S£OVENEC Kopitarjevi ul. 6/111 10.34') za inserate; ce- flH л^ш шш аш u ш ^рвш ЈН M ш ^Нм inozemstvo 120 Din ^ШШ Ж Ш ^Шв jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in «prave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntrej razen ponedeljke in dneva po praznika JVa ultimatum Nemčije Schuschnigg odstopil Nemške čete zasedajo Avstrijo Dunaj, 11. marca. c. Ob 19.45 jc zvezni kancler dr. Schuschnigg objavil po radiu, da je moral odstopiti. Kancler se je poslovil z ganljivimi besedami in je povedal, da jc njegov odstop zahtevala nemška vlada v ultimativni obliki. Če ne bi odstopil, tedaj bi nemške čete vkorakale na avstrijsko ozemlje. Ultimat je potekel ob 17. Potek dogodkov Seyss-In naznanji nemške Lažnivi odrešitelj Postavimo se na stališče človeka ali stranke oziroma vseh tistih, ki simpatizirajo s sovjetskim režimom, ne zato, ker bi bili sami komunisti ali boljševiki po svojem političnem prepričanju in socialnem programu, marveč zato, ker so si od sodobne Rusije, ki je po-medla večstoletno carsko trinoštvo, obetali revolucijo vsega sveta v novo dobo socialnega in moralnega preporoda človeštva. Mesijansko kraljestvo čim večjega blagostanja vseh, v popolni enakosti in bratski vzajemnosti živečih bo rodilo novega človeka, ki se bo v takem družabnem redu povzdignil tudi do najvišje etične stopnje — tako so verovali prijatelji boljševizma, ki so ga gledali skozi prizmo svojega vseslavjanskega navdušenja in so bili prepričani, da bodo Ljenin in njegovi prijatelji kar nehoté v poletu ruske duše uresničili sanje največjih ruskih pisateljev, vidoev in učenikov. Marksistični program se jim je zdel le nekaka prehodna stopnja, ki jo bodo boljševiški vodje sami premagali na poti do nove resnično demokratične vladavine, v kateri se bo gnili zapad obnovil v luči člo-večanskih načel, ki so nam zasijali iz matuške Rusije: ex Oriente lux, tako se je glasil iz teh vrst vzklik radostnega navdušenja po oktobrski revoluciji pred dvajsetimi leti. Mož, v katerem so videli tistega, ki bo rusko revolucijo počlovečil, potem ko bo v pozitivnem delu pomiril valove njenega prvotnega zagona, in ki bo poslej pomagal v duhu nove demokracije obnoviti ves svet, je tovariš Stalin. Postavimo se torej na stališče teh simpa-tizerjev sovjetske Rusije in skušajmo doumeti čustva, ki morajo danes prijatelje boljševiške revolucije obhajati spričo moskovskega procesa. Po dvajsetih letih skupnega delovanja v boljševiški vladavini je Stalin postavil na obtožno klop, s katere vodi pot samo na mori-šče, najvidnejše začetnike oktobrske revolucije, tiste, ki so stali vsi na poveljniškem mostu ruske državne ladje in so skupaj z njim gradili stavbo sovjetskega režima tako v ideološkem oziru kakor na praktičnem področju. Potem ko se je s pomočjo dveh prejšnjih procesov iznebil Zinovjeva, Kameneva, Pjatakova, Radeka in dvajsetorice drugih komunističnih prvakov, je Stalin sedaj sklenil spraviti s poti prvo, najboljšo garnituro boljševizma, ki je Ljeninu pomagala strmoglaviti oarizem. In dočim je pustil maršala Tuhačev-skega, admirala Orlova in podadmirala Ši-škova ter njihove prijatelje ustreliti po tajnem sodišču, je sedaj svoje prve tovariše v borbi za proletarsko državo eden in dvajset po številu, pustil soditi pred avditorijem vsega sveta. Buharin ni bil samo prvi in najavtori-tativnejši teoretik ruskega komunizma, marveč bi bil postal tudi vodja ruske države, če ne bi bil Stalin preprečil izvršitve Ljeninove oporoke. Rikov je bil svojčas ministrski predsednik sovjetske Unije, Rakovskega je ves svet smatral za najboljšega diplomatskega predstavnika sovjetvov, ki mu gre največ zaslug za pakt s Francijo in ČSR, prav tako je slovel poslanik Krestinski, Jagoda pa je bil desna roka Stalinova, ki mu je s skoraj neomejeno polnomočjo zaupal nadzorstvo nad notranjim političnim položajem in razpoloženjem sovjetske Rusije, od katerega je v toliki meri odvisna varnost in mir države. Rosenholz je dolga leta vse od začetka vodil zunanjo trgovino sovjetske Unije, Grinko je bil minister za finance, Hodžjajev pa predsednik uzbeške republike, ki se je sama pred dvajsetimi leti podala pod varstvo USSR, da bi bila članica velike svetovne socialistične unije vsega sveta. Poleg teh pa so sedeli na zatožni klopi najuglednejši zdravniki sovjetske Rusije, med njimi eden prvih specialistov medicinske vede na svetu, obtoženi, da so poleg dveh političnih prvakov režima zastrupili oziroma vedoma in namenoma z zdravilnimi metodami, ki so morale povzročiti smrt, spravili s poti njihovi zdravniški skrbi in negi zaupanega pisatelja Gorkega in njegovega sina! Če je taka obdolžitev znanstvenikov strahotna, pa niso nič manj sramotni zločini, katerih so bili obtoženi politični delavci, ki jim je Stalin namenil kroglo v hrbet. Vsi, neiz-vzemši Buharina, so morali dajati odgovor za veleizdajo, češ, da so se zarotili zoper državo, da bi strmoglavili njeno vrhovno vodstvo in obstoječi politični sistem ter socialni red, in sicer s pomočjo tujih velesil, katerim so nameravali odstopiti velik del ruskega teritorija na zapadu, jugu, v osrednji Aziji in na Daljnem vzhodu. Niso se pomišljali dajati zunanjim sovražnikom USSR zaupna obvestila ter sklepati dogovore z inozemskimi vojaškimi in civilnimi špijoni, kakor se tudi niso ustrašili pred sabotažnimi in terorističnimi zločini v državi sami, da bi oslabili njene finance, razrušili promet in motili proizvodnjo najbolj potrebnih produktov za prehrano, če vsemu temu dodamo še zločine, ki jih je Stalin naprtil v prejšnjih procesih vrhovnemu šefu generalnega štaba rdeče armade in brodovja ter celi vrsti njenih poveljnikov, ki so vsi morali v smrt kot izdajalci, ki so se zvezali za slučaj notranje revolucije z zunanjim sovražnikom, da njegovim armadam odpro vrala v Rusijo — potem je slika šele kolikor (Nadaljevanje na II. strani.) Dogodki tega v avstrijski povojni zgodovini najusodnejšega dne eo ве ves dan razvijali zelo dramatično. Avstrijska vlada je bila danes ves dan zbrana in posebno notranji minister Seyss-Inquan se je trudil najprej v smeri, naj avstrijski kancler dr. Schuschnigg odgodi plebiscit, ki ga je napovedal za nedeljo. Toda po vesteh, ki so se razširile okrog poldneva, se je dr. Schuschnigg še dobro držal in ni nameraval popustiti niti v tem vprašanju. Avstrijska vlada pa je po nekaterih vesteh, ki še niso potrjene, že zjutraj iz Berlina sprejela ultimatum, da mora biti nedeljsko glasovanje odloženo, da mora biti sestavljena nova vlada, v kateri bi imeli narodni socialisti večino. Tudi v vsej državni in deželni upravi bi narodni socialisti morali dobiti v roke vsa odločilna mesta. Iz Berlina je bilo že sporočeuo, da poteče ultimat ob 17. uri. V mestu šaman in v Avstriji so se vesti o ultimatu nemške vlade razširile nekako ob 16. uri. Nemške radijske postaje so medtem objavile, da se zbirajo ob avstrijsko - bavarski meji SA oddelki in pa motorizirani oddelki nemške armade, ki se pripravljajo, da vkorakajo v Avstrijo. Ko so v Berlinu povpraševali o tem, ali бо reenične te ve6ti nemških radijskih postaj, so tam izjavili, da uradni razlogi opravičujejo zbiranje nemških čet na avstrijski meji, ker je pričakovati strastnega in nemirnega razračunavanja v Avstriji. Vest. ki naj bi jo objavile nekatere nemške postaje, pa da ni resnična. Čim bolj se je bližala usodna sedemnajsta ura tem bolj je naraščala napetost po vsej Avstriji. Lahko se reče, da se je avstrijska vlada obupno obračala na vse strani za pojasnila, da bi zvedela, kako bodo druge države pristale na sklepe, ki se pripravljajo. Medtem pa se je vlada pripravljala tudi sama na odpor s sredstvi, ki so kmalu morala pokazati, kaJto brezupen ie njen položaj. Tako so opoldne objavili mobilizacijo rezervistov letnika 1915. Ves letnik bi moral jutri v vojašnico na kratke vojaške vaje. Iz Gradiščanske in iz Tirolske so prepe-Ijevali vladi zveste čete na Štajersko in v Linz. Rim naj pove . .. Avstrijska vlada je seveda najprej iskala izhoda v Rimu. Zahtevala je jasna pojasnila od rimske vlade .Iz Rima je prišel odgovor, da bi italijanska vlada morebiti bila pripravljena posre ' vati med Nemčijo in Avstrijo zaradi nastalega spora o glasovanju. Italijanska vlada je baje sporočila na Dunaj, da bo posredovala med Berlinom in Dunajem v tem smislu, naj se glasovanje odloži. V tem vprašanju pa nastopa najbrž tako imenovana tragična krivda današnje avstrijske žaloigre. Ko je Avstrija pristala ca italijansko posredovanje, to je, da odloži glasovanje v Avstriji, je Nemčija morala svoj ultimatum z vednostjo ali s pristankom Italije razširiti tudi na zahtevo, da mora tudi kancler Schuschnigg odstopiti. Ob 17. uri odločitev o odložitvi glasovanja še ni padla. Ob 17, uri bi tudi moral poteči ultimat. Ob tej uri eo se nekako tudi končali v Londonu razgovori med Chamberlainom in von Ribbentropom . Po Parizu razširjenih vesteh se je Chamberlain zelo ostro izrazil proti von Ribbentropu zaradi nemškega posto- Dunaj, II. marca. b. Danes popoldne je prvič nastopila večja skupina organiziranega delavstva v akcijo. Na Ringu pred zgradbo državne opere in na Kârntner Strasse so delavske skupine pele patriotične pesmi in burno vzklikale Schuschniggu. Pa tudi narodni eocialisti so demonstrirali na mnogih krajih I. okraja. Po mestu so priredili de; lavci številna zborovanja, kjer so imeli voditelji dolge govore. V evojih govorih 60 zagovarjali Schuschniggovo politiko in apelirali na delavstvo, da ga podpira. Po včerajšnjih dogodkih, ki eo jih spremljali krvav' spopadi meti dvema sovražnima političnima 6trujania. je bilo danes na Dunaju relativno mirno. Pretekla noč bo ostala Dunajčanoin dolgo v spominu. kajti spopadi so bili resni in je bilo ranjenih nad 60 oseb. od njih 5 zelo težko in so jih morali z avtomobilom prepeljati v bolnišnico. Ob spopadih je bilo demoliranih tudi mnogo trgovin, zlasti židovskih. Vsekakor je značilno, da so se delavci snoči pojavili na ulicah v večjem številu in da so se med seboj pozdravljali z dvignjeno pestjo ter se povsod energično uprli narodnim socialistom. Proti poldnevu eo nerodne socialiste iz središča mesta potisnili oddelki delavstva. Na Ringu so delavski govorniki vabili nato meščanstvo, da naj v nedeljo glasuje enotno za neodvisno Avstrijo. Sploh pa je de lovstvo zopet zelo stopilo v ospredje. V cestni železnici in povsod so javno nosili znake s tremi etrelicami in se tudi javno pozdravljali s pozdravom ljudske fronto: to je s pestjo dvignjene desnice. Člani domovinske fronte so danes popoldne priredili veliko manifestacijo. V velikih tovornih avtomobilih so se vozili po dunajskih ulicah, mahali z zastavicami in metali letaio prišla od neko d p o ni o č in da se bo lahko vzdržal. Položaj v vsaki minuti je moral biti dragocen. Kako huda je morala biti ta borba, se vidi najbolj iz tega, da so ob 19 še poročali iz Prage т Pariz, da se je kancler Schuschnigg rešil in da ne bo odstopil. Obratno pa se jo v istem času is italijan. virov že moglo izvedeti, da je Schuschnigg že odstopil. Ob 19.30 je jx>tekel rok za nemški ultimatum in ob 19.35 je Schuschnigg po radiu že lahko prečital svoje poslovilno pismo avstrijskemu narodu. In velesile ? London, 11. marca. c. V Londonu so tudi ie obveščeni, da Nemčija zbira čete na bavarski meji. Angleška vlada je ves dan neprestano v stiku s poslaništvom na Dunaju in s francoskim zunanjim ministrstvom. Stalni diplomatski svetovalec sir Robert Vansitart je sprejel opoldne avstrijskega poslanika barona Frankensteina in se z njim pogovarjal nad eno uro. Ko je bil nemški zunanji minister Ribbentrop pri angleškem znanjem ministru lordu Halifaxu, je eled-nji vprašal i„.mškega ministra, če je nemška vlada voljna dati zagotovila, da se ne bo pod nobenim pogojem vmešavala v avstrijski plebiscit, je von Ribbentrop odgovoril, da takšnega jamstva ne more dati Stališče nemške vlade še ni določeno. Nemčija želi, je dejal Ribbentrop, da bi z Anglijo dosegla prijateljske odnose in je pripravljena Angliji dati velike ugodnosti, ako bi se angleška vlada popolnoma od-l. knila od srednje Evrope in Nemčiji prepustila, da sama uredi svoje odnose s srednjeevropskimi državami brez tujega posredovanja. Nemčija bi rada srednjeevropska vprašanja, to je svoje odnose do Avstrije in Čežkoslovažke uredila prej, preden bi stopila z Anglijo v pogajanja. Toda lord Haliîax je odvrnil, da se angleška vlada prej ne bo pogajala, dokler od nemške vlade nima zagotovila, da bo pustila pri miru srednjo У Salzburgu je po sinočnjih spopadih med narodnimi socialist' in domovinsko fronto davi nastal mir. Javna poslopja straži vojaštvo. Iste ukrepe so oblastva izdala na Dunaju in v drugih mestih. Študentje strokovnih šol so proglasili stavko in korakajo v skupinah po ulicah in prepevajo narodnosocialistične himne. Danes opoldne je bila v Innsbrucku velika narodnosocialistične manifestacija. Policija je energično nastopila in razgrnila množico. Na ulicah so razpeli bodeče žice. Na trgu pred občinskim poslopjem stoje strojnice. V mesto so prispeli oddelki prostovoljne milice i. Dunaja, ki so jih mobilizirali, da bodo vzdrževali red. Tudi v Gradcu in drugih pokrajinskih mestih je prišlo do številnih spopadov, ki so povzročili težko ozračje. V vseh primerih so izzivali narodno-socialistični elementi. Narodni socialisti so dobili nalog, da povzročijo /medo med patriotičnim ljudstvom ter po možnosti preprečijo plcbiscit. ker se zavedajo poraza. Istočasno ko pristaši obeh taborov obračunavajo spore v pouličnih spopadih, na se voditelji med seboj pogajajo in posvetujejo. Narodni socialisti imajo nalog, da preprečijo plebiscit. Policija v Innsbrucku je v popolni pripravljenosti. Prebivalstvo prireja manifestacije in mani-festanti pojejo po ulicah neprestano nacionalno socialistične hitnne in vzklikajo Hitlerju. Malo pred 12. uro so zaprli skoraj vse trgovine, da se prebivalstvo udeleži velikega narodnosocialistič-nega shoda. Z mnogih poslopij vihrajo zastave s kljukastim križem. Avstrijska vlada je poklicala pod orožje v začetku preteklega tedna dva letnika, tako da zdaj razpolaga s tremi letniki rezervistov, ki bodo imeli nalogo, da z efektivnimi silami obvarujejo mir v Avstriji. i prihod vo*ske „, marca. c. Avstrijske radijske postaje zvečer po 8. uri objavljajo od časa do časa kratek govor notranjega ministra Seyss-lnquarta. v katerem poziva vse prebivalstvo v Avstriji, naj ohrani mir, vabi narodne socialiste, naj podpirajo izvršilne oblasti pri ohranitvi reda in miru v državi. Notranji minister posebno poudarja, da bi bilo nesmiselno, če bi se kdo hotel kakorkoli upirati proti četam nemške armade, ki bodo počasi zasedle avstrijsko ozemlje. Notranji minister izjavlja nadalje, da je izdal ukaz vsem izvršilnim oblastem, da se tudi oni pod nobenim pogojem ne smejo upreti nemškim četam, ki bodo vkorakale v Avstrijo in jo zasedle. Sleherni odpor proti nemškim četam bi bil popoln nesmisel in bi do-vedel samo do nepotrebnega prelivanja krvi. Svoj govor zaključuje minister Seyss - Inquart z besedami: Vzdržite! Avstrijske radijske postaje bodo ponavljale ta govor še večkrat v teku noči. Ob trenutku, ko to poročamo, je Seyss-Inquart še vedno omenjen kot notranji in varnostni minister. Od nikoder se še ni potrdila vest, da je postal že avstrijski kancler. Iz poročil, zbranih na j>oklicanih mestih, sklepnjo, da ni izključeno, da bo zapovedano mar-širanje nekaterih čet na Bavarskem. Vendar izjavljajo, da se to gibanje čet ne more izvršiti od danes do jutri, ker so potrebne daljše priprave in ker bi bilo prav tako potrebno, da se čete, ki bi odšle na mejo, nadomeste z drugimi četami. Toda doslej ni zabeleženo nobeno gibanje čet. Dr. Schuschnigg je podal ostavko. Kanolersko dolžnost opravijo dr. Seyss-Inquart. Nemške čete prihajajo Dunaj, 11. marca. TG. Nemške čete so prekoračile avstrijsko mejo ob reki Innu in pri Pasavi ter prodirajo vzdolž obeli rek proti Dunaju. Ob ari, ko poročamo, не nahajajo šc 200 km ml Dunaja. Nemške čete so vse motorizirane. Monakovo, 11. marca. AA. (Reuter.) Danee popoldne se je začelo gibanje nemških čet. Na tisoče in tisoče vojokov z lahkim topništvom mar-šira proti avstrijski meji. Prebivalstvo ob glavnih cestah izjavlja, da so že preteklo noč neprestano pošiljali čele proti meji. Rekvirirani so konji in vozovi. Vse kaže, da se je glavni štab armadnega zbora iz Monakovega preselil, ker je bilo poslopje štaba danes zaprto. Avstrijska meja. 11. marca. Vsa avstrijska meja jo strogo zastražena. Vsi prehodi so polni vojaštva in hitlerjevskih bojevnikov. Le železniški poromet se razvija skoraj nemoteno. Osebne preiskave so natančno. Potniki pripovedujejo, da so vsi avstrijski kolodvori polni čet in Sa in SS hitlerjevskih oddelkov v uniformah ali z našivi na rokavih. Po hišah vihrajo zastave s kljukastim križem. 0 vhodu nemških čet v Avstrijo ni mogočo zvedeti nobene podrobnosti. Tudi ni znano, kjo so nemške čete prekoračile mejo in katere kraje so že zasedle. Neki potnik pravi, da se Nemci žo nahajajo v Salzburgu. Evropo. Ribbentrop je ostal v zunanjem ministrstvu tri in pol ure. Še ko je bil pri lordu Halifaxu, je Ribbentropa dosegel brzojav iz Berlina, v katerem ga državni kancler Hitler poziva, naj se nemudoma vrne v Berlin, ker bo nemSka vlada sprejela važne sklepe glede avstrijskega plebiscita. Pred svojim odhodom je Ribbentrop še obvestil angleškega zunanjega ministra, da bo Nemčija v bližnji bodočnosti stavila gotove predloge glede Češkoslovaške (avtonomija za nemško narodno manjšino). Angleška vlada naj posreduje pri Franciji, da bi pritisnila na Prago v takem smislu, da bi bili nemški predlogi tamkaj sprejeti in uvaževani — v interesu miru. Veliko pozornost je v Londonu zbudilo dejstvo, da je Chamberlain na poslovilni sestanek s von Ribbentropom povabil skoraj vse člane angleške vlade. Chamberlain je na to konferenco jiovabil celo še nekatere vidnejše osebnosti izven vlade, med temi tudi Churchilla. Pariz, 11. marca. c. V Parizu je zanimanje za vladno krizo stopilo popolnoma v ozadje. V vseh parlamentarnih krogih govore samo o dogodkih v Avstriji O krizi se sploh ne govori. Tako je poslanski klub desnico »Alliance démocratique« izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, da nnj vsi podpro enotno vlado Francozov brez ozira na osebe, ki bi bile tej vladi na čelu. Pariz razhursen Berlin, 11. marra. AA. V nemških |>olitičnih krogih izjavljajo, da smatra Nemčija poalej sporazum v Berchtesgadenu, kakor da ga ni in da si pridrži pravico, da izvaja iz tega dejstva vse posledice. Rim. 11. marca. b. Italijanski prestolonaslednik Umberto je imenovan za inšpektorja italijanske vojske. Vojvodi od Pistoia in Genue sta imenovana za zborna poveljnika. Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje vremena. Dunajska vremenska napoved: Negotovo in čez don hladneje. Včerajšnje demonstracije Gradec hitlerjevski Dopis iz Avstrije. 12. februarja se je porušil program dr. Dollfusa in naporno delo dolgih 5 let jc bilo zaman, iu skoraj ni več upati, da bo mogoče avtoritarni režim doktorja Schuschnigga Se enkrat oživeti v polnem obsegu. V Avstriji vlada za enkrat navidezni mir, ali za kulisami so burna in daljnosežna premikanja. Pokazalo se je, da vlada nima zadosti zaslombe med prebivalstvom, da bi ji bilo mogoče hitlerjevce potisniti v ozadje. Iskati je morala pomoč pri tac, demokratih, ki pa so zahtevali precejšnje koncesije za to pomoč. Oglasil pa se je tudi stari H e i m w e h r kneza Starhemberga, ki tudi skuša pridobiti vpliv v vladi in na vodilnih mestih deiel. Danes je Avstrija zopet v položaju na koncu leta 1932. Stare stranke: to so domovinska fronta, hitlerjevci, socialni demokrati in Heimwehr Starhemberga stojijo na svojih postojankah, vsaka z drugimi zahtevami. Malo je verjetno, da bo dr. Schuschniggu mogoče obvladati ta skrajno napeti položaj, ampak se bo v Avstriji zopet začela silna borba strank med seboj, do končne zmage en« ali druge. V poštev prideio v prvi vrsti socialni demokrati in hitlerjevci. Vse druge stranke so vsaka zase preslabe, da bi prišle resno v poštev. Mogoče je zveza domovinske fronte s socialisti in Heimweh-rom, a za to pomoč bi se moral Schuschnigg odreči več kot polovice Dollfusovega programa. Tudi ni veliko upanja, da bo ta koalicija zmagovita. Že sedanji uspehi hitlerjevcev so nepričakovano veliki, kar jim daje vedno večji pogum. Poleg teh vnanjih uspehov so imeli pa tudi nepričakovano velike uspehe pri zasebnem glasovanju za pristop in pri .pobiranju denarja za »borbeni fond«. Glasovanje v Gradcu po uradih, delavnicah in tovarnah jc izkazalo nepričakovano veliko glasov — 60— 70% iPobiranje prispevkov je doneslo ogromne vsote, saj je bil najmanjši dar 5 šilingov, dočim eo viâji uradniki po 50 šilingov in še več darovali, industrijci in trgovci so prispevali po 500—1000 ši-lkigovl »Siidmarka« sama je nabrala od 5. do 6. marca v Gradcu samem 21.000 šilingov, t. j. približno 200.000 dinarjev. To vee pa je le začetek. Drugo pride šele po 22. marcu, ko bodo zopet dovoljeni shodi. Za nedeljo, 27. t. m., ko bodo manifestacije pod imenom »Deutscher Volkstag« po vsej Avstriji, ee mrzlično pripravljajo v« tabori in bati se je, da pride ta dan do velikih demonstracij, in to tem bolj, ker pride v istem čara G o r i n g v Avstrijo, ki poseli poleg Dunaja tudi Gradec, Linz, Donawitz in Lisenertz. To vse kiie, da nc bo mogoče ustaviti vala hitlerjancev in da bodo Avstrijo v teku prihodnjih mesecev nadvladah. S tem pa bo dejansko Avstrija že priključena Nemčiji. Avstrijsko delavstvo, ki je bilo dolgo rezer virano, je te dni izrazito stopilo na plan in na vsakem koraku odločno podpira politiko zveznega kanclerja. Pogajanja zadnjih dni, ki so se vodila med vlado in delavskimi organizacijami, so ве po raznih znakih sodeč, končala ugodno s sporazumom. ki je bil snoči sklenjen. Po tem eporazumu so delavci že danes dobili razne koncesije in imajo tudi večjo svobodo v svojem političnem delovanju. Vest o doseženem eporazumu je med delavstvom ugodno vplivala. Vse kaže. da bo delavstvo kot en mož podpiralo dr. Schuschnigga in energično nastopilo proti narodnim socialistom. ★ Dunaj, 11. marca. c. V večernih urah se je izvedelo, da je nedeljsko glasovanje odloženo, in sicer za nedoločen čas. Do hudih krvavih spopadov je prišlo zlasti okrog ene po polnoči v Linzu med napadalnim korpusom in narodnimi socialisti. V tem okrožja je bilo ranjenih 8 oseb Demonstracije v Linzu so trajale vso noč do zgodnjih jutranjih ur. v Veliki boji v Španiji Franco izvaia dobro pripravljene ofenzive /oso. 11. marca. TG. »International News vzdržati in .«o Francove čete prodrle skozi r Saragosa, 11. niarca. TG. »International News Service poroča da je nacionalistična armada generala Franca začela svojo veliko, najbolj skrbno pripravljeno spomladansko ofenzivo n a 150 km dolgi fronti v ur a g o n ski pokrajini. Francovim četam poveljuje geueral Yague. Nacionalisti so na tem odseku zbrali vsaj 1500 topov in razpolagajo z velikim številom svežih in najbolj moderno opremljenih čet. V službi napadalne armade je 800 bombnikov Republikanske lete so lani v decembru nacionaliste potisnile iz Belchite in jih vrgle nazaj v globini kakšnih 25 do 30 km To pokrajino z mestom istega imena hote.jo sedaj nacionalisti zasesti in je to prvi cilj njihove ofenzive. Ofenziva se je začela s srditim topovskim ognjem, ki je trajal celih 48 ut. Neto so čete napadle v treh kolonah, ki jim poveljujejo generali Ballino, Aran-na in Yague, ki je obenem tudi vrhovni poveljnik vsega odseka. Nacionalisti so na 100 km dolgi črti vrgli republikance iz njihovih postojank ter jih ponekod pognali 20 km nazaj. Borbe so silno srdite in zelo krvave. Republikanska obramba je dobra. Toda nacionalističnega navala le ni mogla V Palestini — peklenski stroji Jernzalem, 11. marca. b. Sabotaža in atentati se nadaljujejo jx> vsej Palestini. Zaradi lega ima britan. vojno poveljstvo polno roke dela, da vsaj deloma ohrani mir. Včeraj Ln ponoči so na železniški progi našli tri peklenske stroje. Eden je eksplodiral in pretrgal tračnice, vsled česar je bil promet ustavljen. V bližini Jeruzalema pa so arabske tolpe napadle in oropale nekaj vaei. V severni Palestini se nadaljuje bitka med močnimi angleškimi vojaškimi oddelki ter številnimi arabskimi vstaši, ki krepko držijo svoje postojanke. Britansko poveljstvo pošilja neprestano nove okrepitve, vendar j«a so bili vsi dosedanji napori, da ee sovražnik uniči, brezuspešni. Jeruzalem, 11. marca, AA. (Havas.) V Palestini so bili na več mestih teroristični incidenti. Snoči so našli na železniških progah iz Jeruzalema v Tel-Aviv in v Egipt tri peklenske stroje. Dva sta eksplodirala na progi iz Tel-Aviva v Jeruzalem, enega so pa našle vojaške straže, ki nadzirajo želcznice in ceste. V severnih krajih Samarije nastopa teroristična tolpa, ki jo vodi neki pobegli kaznjenec. V neposredni okolici Jeruzalema so razbojniki izropali vas. V severni Palestini se je danes nadaljeval boj, ki so ga včeraj vodili s teroristi in v katerem je padlo 30 teroristov, z nezmanjšanim ogorčenjem. I Maršal Blucher - tudi sumljiv Varšava, 11. marca. Na zadnjem zasedanju izrednega sodišča je bivši šef Čeke, Jagoda, odločno izjavil, da mu je vse zločine, katerih je obtožen, to je zastrupitev MenMnjskega, Kujbiševa, Gorkega m njegovega sina, naročil Stalin sam, kakor mn je naročil tndi cck> vrsto drugih zločinov. Razume se, da uo vsi ruski listi dobili nalog, da po končani razpravi v najbolj divjih izrazili zahtevajo smrt za vse obtožence. Najbolj se zaganjajo v Jagodo, ki je skušal kompromitirali Stalina, in ga imenujejo naivečjega podleža na svetu. Obsodbe se nodo izrekle najbrž že v petek zvečer ali v soboto. Zaupna poročila pravijo, da obtoženci ne tajni seji, t katero se je razprava zaključila, niso priznali, da bi bili v zvezi s tujimi velesil ami. V Moskvi so aretirali hčerko Rakovskega, Kristino, ker je eden izmed obtožencev izpovedal, da je prenažala korespondenco med svojim očetom in predstavniki tujih držav. Kristina je odločno izjavila, da je to laž, ki jo je izmislil agent GPU, kljub temu so jo pa odpeljali v Lubjanko. Največjo senzacijo pa je zbudila vest, da je sedaj osumljen tudi vrhovni poveljnik rdeče vojske na Daljnem vzhoda mariai Blucher. Pravijo, de ga bodo kmalu aretirali. Agenti GPU so v Hebarovsku, kjer se nahaja glavni stan Bliicberja, izvršili že pred mesecem preiskavo. Preiskava je bila tem lažja, ker se mariai takrat slučajno ni nahajal v Habarovsku. Agenti so odnesli veliko obtcžilnega materiala v Moskvo, kjer ga preiskuje Stalin sam. Zaprli so pa tudi glavnega tajnika komunistične stranke Daljnega vzhoda Vorej-kine, ki je osebni prijatelj mariai a BKicherja in ga hočejo obtožiti sozarote z Buharinom in Rikovim v prid tujih velesil. Aretacije ee nadaljujejo v največjem številu. Samo v komisariatu za zunanje zadeve so zaprli te dni 11 viSjih urednikov in tri telefoniste, ki so obtoženi, da so prisluškovali telefoničnim razgovorom Litvinova in jih sporočili špijonom Nemčije in Japonske. Moskva 11. marca. c. Državni toHlec Vi finski je imel danes svoj govor in zahteval smrtno obsodbo za lf) obtožencev, za Rakovskega in rietnjeva pa po 25 let ječe. (Nadaljevanje s I. strani.) toliko popolna. Zakaj mi vemo, da Stalin zasleduje tudi že Vorošilova in da namerava posaditi na zatožno klop še celo vrsto generalov in diplomatov, ki jih vse dolži najpod-lejših zločinov zoper lastni narod in domovino. Pustimo na strani vprašanje, ali so obtoženci in tisti, ki jim bodo Se sledili, res zagrešili vsa ta ziodejstva ali ne, ali so krivi teh deliktov ali drugih, v tisti meri. kakor jih dolži državni tožilec, ali v manjši. Tudi si lahko prihranimo vprašanje, zakaj so obtoženci od začetka vsako krivdo zanikovali, potem pa skesano priznali vse in še več. Tudi nas ne mika razglabljati, ali imamo tu opraviti s takozvano neodgonetljivo tajinstvenostjo rnske duše ali s kakšnimi skrivnostnimi sredstvi. s katerimi se lahko izvejo iz človeka rosnični ali vmišljeni zločini, ali pa so mogoče delovale le znane grozovite muke aziatskih rabljev — to za razmotrivanje s političnega vidika ni važno. Prijatelj holjševiške Rusije si bo moral zastaviti neizbežno alternativo. Ce je vse. česar S la lin dolži prvake oktobrske revolucije, Ljeninovo staro gardo, svoje sodelavce vseh dvajset let sovjetskega režima, zraven pa najboljše strokovnjake rdeče vojske in znanstvene korlfeje. potem ni mogoč noben drug zaključek, kakor ta, da so vsi poglavitni stebri ruske komunistične vladavine trhli, gnili, manjvredni subjekli brez vsake morale, ki so zmožni izdajalstva naroda, domovine, države pa najpodlejšega umora, samo da si osvojijo oblast, odstranijo svoje tekmece in si zavojujeio najbolj donosna in topla mesta. Če pa jih Stalin dolži takih strahotnih zločinov po nedolžnem, potem je on prava zver v človeški podobi, najbrez-obzirnejši tiran vseh vekov, čigar krvoločnost meji na norost. In kaj naj v obeh slučajih sodimo o narodu, ki vse to mirno trpi kakor čreda topih sužnjev? Kaj porečejo na to siin-patizerji sovjetske vladavine, ko so sedaj izvedeli, kakšni ljudje so zasnovali in ustanovili boljševiško vzor-državo, ako namreč verjamejo Stalinu. Če pa smatrajo Ljjeninove prve in najzvestejše tovariše za nedolžne žrtve, kakšen pridevek zasluži Stalin, ki je dozdaj v njihovih očeh veljal za onega največjih mož zgodovine, ki mu je usoda namenila mesto in čast obnovitelja sv^tn s pomočjo ruskega génija? Tudi drugi veliki državniki so marsikaj zagrešili v svoje namene, toda takega moralnega pretresa, kakor ga je povzročil Stalin s temi procesi, ki bo gotovo vrhunec justičnegn zločinstva (če so obtoženci nedolžni), menda ni zaorrešil še noben politik krščanske ere. bolj pošteni so bili tisti trinogi, ki so svoje žrtve brez takih juridičnib prevar dali enostavno poklati. Pomisliti pa moramo še to. da nimamo v tem slučaju opraviti s politiki stare šole, kapitalističnih režimov, gnilega zapada:, ampak z voditelji in s sistemom, ki se proglaša za rešitelja človeštva mi trinoštva, suženjstva in človeka nevrednega položaja, za preroke nove, globlje socialne morale in lepšega življenja. Niso še pretekli trije meseci, ko je bila iz Rusije po vsem svetu oznanjena parola, da Stalin pripravlja »novo in popolno demokracijo«. da ji je v Rusiji že položil temelje in dà si bo iz Moskve mirno osvojila ves svet v »konstruktivnem delu« roko v roki z vsetni buržuji, ki so dobre voljo. In prijatelji ter občudovalci tega socialnega evangelija in 1к>-doče demokratične človečanske kulture so pridno zapeli v skupnem zboru, kako da se bodo odslej vsi narodi združili v eno kolo, da pod vodstvom IJSSR porazijo vse trinoge, sovražnike demokracije in tlačitelje politične ter duhovne svobode. Sedaj pa so primoraui ugotoviti, da so bili globoko prevarani, zakaj sistem, ki vodi v lastni državi do takih posledic, ki rušijo vsako svobodo, moralo in človečanske principe, pač ni zmožen, da bi prerajal svet v luči demokracije, humanitete in brezpogojne pravice. Nekateri se v svojem globokem razočaranju tolažijo, češ. vsaka revolucija je požirala svoje otroke. Stalin že ve. kaj dela: ce iztrebi vse svoje nasprotnike, bo Rusija kon-solidirana. Mislimo, da v tem odgovoru l'éi velika samopievara. Francoska revolucija, ki primeroma ni bila nič meni daloko in glo-bokosežna ko ruska in je prelival« osrmmne potoke krvi, se je v šlirih. petih letih iz-divjala in pomirila, sovjetska Rusija pa še v dvajsetem letu revolucije doživlja strahote krvoprolitja, maščevanja in preganjanja, ki še ni doseglo viška, ampak obeta poslati še grozneje. To je gotovo abnormalno. Procesi pa so pokazali, da opozicija ne upada, ampak da čedalje bolj raste v šir in na glolwko. da se razlezli,ie v najrazličnejše smeri, v desničarsko in levičarsko, dn je enotnost boljševizma gola utvara, ki jo diktator vzdržuje le s skrajno silo in da se v tem ozirti komunistični režim prav nič ne ločuje od carskega v zadnjih desetletjih svojega razpada, ki je tudi gronmdil procese ua procese, ne da bi dosogel svojega cilja. Kdo naj potem verjame, da bo Stalin s potoki krvi Rusijo konsolidiral? S pomočjo ljudi, ki se že dvajset let samo prepirajo o vsaki črki svojega sistema in droe drugomu ne zaupajo ter vidijo v svojem sodelavcu opasnesra tekmeca in sovražnika v borbi za oblast, ki se ga je treba čimprej iznebiti? O zunanjepolitičnih posledicah moskovskega procesa ni treba veliko govoriti. En sam pogled v francoske liste dokazuje, kako silno je Stalin kompromitira! Rusijo, ko jo je sam postavil na sramotni oder. „Nemčija zahteva samo to, kar so \i vzeli" Rim. 11. marca. A A. (Štefani.) Državni namestnik za Bavarsko in predsednik nemške kolonialne zveze general v. Epp je imel v fašističnem zavodu za italijansko Vzhodno Afriko zelo zanimivo predavanje o nemških kolonialnih zahtevah. General v. Epp, ki se je pravkar vrnil s potovanja [x> Libiji, ae je zelo jiohvalno izrazil o kulturnem, gospodarskem in organizacijskem delu Italije v tej koloniji. Predavatelj je nadalje izjavil, da je našel v Libiji etvari, ki pomenijo triumf močne nacionalne volje. Nalo je govoril o socialnih in sodobnih osnovah italijanskega kolonizato-ričnega dela, poudarjajoč, da skrbi moderna italijanska kolonizacija predvsem za kmeta in delavca. Predavatelj je nato podčrtal sorodnost med socialnimi stremljenji tretjoga nemškega cesarstva in fašistične Italije. Svoja izvajanja o nemških kolonialnih zahtevah je general v. Epp zaključil h stavkom, da Nemčija ne zahteva tuja posestva, marveč da ji vrnejo samo to, kar so ji svojčas vzeli. Kriza v Franciji Pariz, 11. marca. b. V krizi francoske vlade doslej še ni bila zabeležena nobena važnejša sprememba. Pogajanja se vodijo zelo rezervirano in se govori le o štirih možnih kompromisih: 1. O Čisti vladi ljudske fronte, ki jo pripravlja Leon Blum. Ta rešitev bi pomenila povrnitev k letu 1930: 2. 0 vladi radikalnih socialcev in socialistov s podporo komunistov. Poučeni krogi trdijo, da bi takšna rešitev naletela na velike težave v samem senalu; 3. O homogeni socialistični vladi, za katero kaže zelo slabo: 4. O razširitvi vlade ljudske fronte, ki bi ji pripadala tudi skupina Reynauda, dalje bi v njo vstopil poslanec demokratske sredine kakor tndi drugi politiki iz cen-truma. Vlada, ki bi bila tako sestavljena, bi ee v zunanjepolitičnem oziru povsem odrekla n e vmeša van.j n v špansko državljansko vojno, v gospoda reki politiki pa bi bilo njeno geslo varčevanje. vzdržati in so Francove čete prodrle skozi republikansko obrambo kar na Mirih krajih. Salamanca, 11. niarca AA. (DNB) Po poročilu nacionalnega vrhovnega poveljnišlva nadaljujejo na aragonskem bojišču čete generala Franca svoje prodiranje. Nacionalne čete so povsod strle sovražni odpor in prodrle globoko v sovr, žne kraje. Na levem krilu Belchite so nacionalne čete pri Virgen del Pueblo naletele ua močan odpor sovražnika. Nacionalne čete so z naskokom zavzele sovražne postojanke in se polastile Belchite, ki so jo bila avgusta meseca lanskega leta republikanske čete zavzele po enem tednu boja. Nacionalne čete so izkoristile nered sovražnika in so prodrle še dalje Pri tem so zavzele mnoge vrhove in naselbine, Aied njimi tudi Noguelas. Izgube sovražnika so zelo velike, na nacionalni strani pa malenkostne. 3500 miličnikov je prišlo v ujetništvo, nacionalne čete so razen tega zaplenile ogromne količine vojnega materiala, medtem tudi 6 tankov. Na madridskem bojišču so nacionalne čete zavzele na področju Sierre Guadarame nasprotne postojanke v gorovju Malagosto. Sovražnik je skušal štirikrat zavzeli izgubljene postojanke. Pri teh napadih je imel 500 mrtvih. Med letalskimi boji so naši sestrelili pot sovražnih letal. Poročevalci na bojišču javljajo, da so nacionalne čete v zadnjib dveh dneh zasedle 22 postojank. Belchita, 11. marca. AA. (Havas) Nacionalisti so prišli v mesto in zavzemajo posamezne hiše na ta način, da podirajo vrata in se dvigajo les balkone v notranjost poslopij. Belchita je popolnoma razdejana. Mesto kaže še bolj žalostno sliko kakor Teruel. Nacionalni oddelki so ie ea-pustili mesto in zasledujejo sovražnika, ki »e umika na visoko planoto El Sasso, 3 km vzhodno od. mesta. Nacionalna letala ga brez prestanka obstreljujejo s strojnicami. Med ujetniki je tudi večje število miličnikov mednarodne brigade. Na desnem krilu so nacionalne čete prodrle proti Monlalbanu. Prodiranje je tod zelo težko, ker je zemeljska površina zelo razčlenjena in so mora zaradi tega sovražnik poslužiti svojega avtomatičnega orožja. V središču so včeraj nacionalisti prodrli nad 10 km globoko. Izgube nacionalistov so malenkostne, ker st sovražnik samo umika. Barcelona, 11. marca. A A. Havas: Vojno ministrstvo objavlja: Nacionalistična ofenziva se nadaljuje. Morali smo izprazniti Pueblo de Alberton, Cortez de Aragon in Ernito di San Gregorio. Izvršili smo več protinapadov in ujeli več vojakov, ki pa so večinoma tuje narodnosti. Pri dveh letalskih borbah je sovražnik izgubil tri dvomotoma letala. Mi smo izgubili šest lovskih letal. Po drugih frontah ni bilo mčesar novega. vinom* • JiUReor. »Jugoslovenski Kurir« peroča, da vlada z novimi aniandmani zahteva od Narodne skupščine pooblastilo, da najame notranje posojilo v znesku 4 milijard dinarjev. Obrestna mera za novo posojilo bo znašala 6%. Posojilo se bo porabilo za zgraditev naše železniške in cestne mreže, za zgradbo javnih poslopij in za državno obrambo. „Jutro" bi rado opralo JNS Belgrad 11. marca. m. Z ».Tutrovo* obrambo zaradi napadov poslancev JNS na našo vojsko se bavi tudi današnja »Samouprava«, kl ugotavlja, da je »Slovenec* Čisto točno ugotovil, da je skupščinska opozicija izrazila svoje nepatriolično stališče proti nn&i vojski o priliki razprave o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. V ostrini tega stališča so se izkazali tudi poslanci kluba ,'iNS ».luito« skuša prikazati stvar čisto drugače in pravi, da so se poslanci JNS omejili orl izpadov Raševiča. Toda to. pravi -»Samouprava«-, ni ločno. Ko je Janko Baričevič s patosom, z igralsko pozo z govorilnice dejal, da Rašoviča »ni v skupščini«, s tendenco, da bi se iz tega napravila vznemirjenost in senzacija, so poslanci JNS najglasneje protestirali. Sele tedaj, ko se je videlo, da je Rašovičev primer čisto navadna mistifikacija in nespretno pripravljen trik, je prišlo do intervencije dr. Vase JovaLoviča in Ivančeviča. »Samouprava« nadalje ugotavlja, da se ne sme pozabiti, da je klub Janko Baričeviča isto kakor klub JNS samo razdeljene so vloge. Vsi člani Baričevičevega kluba so najuglednejši favoriti režima Jevtič-Velja Popovič. Vsi ti ljudje bi morali biti levo krilo JNS. in so najradikalnejši in ostrejši od svoje »matice« Zaradi tega »Jutrova« obramba izgublja na vrednosti, ker je to dejstvo naši javnosti znano. Samomor na Rožniku Ljubljana 11. marca. Danes popoldne ob pol 5 eo našli ljudje na Rožniku nad stnrim streliščem obešenega starejšega moža. Poklicali so policijo. Policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in v. nadzornika Močnika je ugotovila, da je obešenec 62-letni delavec in mestni ubožer Jakob Rihnr, ki se je pred dnevi poslovil iz mestnega zavetišča, nekaj časa taval po mestu, nalo pa šel prostovoljno v etnrf. Njegovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Osebne vesti Belgrad 11. marca. m. Prosvetni minister je podpisal odlok, po katerem so prevedeni: .ložko Babšek, vršilec dolžnosti upravitelja meščanske šole v Ptuju, za profesorja V. skup. državnega učiteljišča v Mariboru, ^ilderik Jugovič za profesorja VI. skup državne realne gimnazije v Murski Soboti, dr. Pavel Gustinčič za profesorja VIII. skup. realne gimnazije v Mariboru. Dragomila Fras, suplentinja na meščanski šoli v Ribnici, je dodeljena ženski rea'ni gimnaziji v Ljubljani. Z odlokom protnntnega ministrn so postavljeni za uradniške pripravnike: Ivan Klegar. maturant iz Dnrdn pri 12. sekciji za vzdrževanje proge Varaždin pri ravnateljstvu v Valjevtt. inž. Ivan Pognčar za uradniškega pripravnika v kurilnici v Mariboru Ljubiš» .lenko za uradniškega . pripravnika na postaji Mnribor, od koder ie nato | po prošnji prestavljen na postajo Belgrad-Donavn, in Vcčeslav Šiška na postaji Ljubljana-gorenjski kolodvor. Nadalje so postavljeni uradniški pripravniki: Franc Korošec v kurilnici v Mariboru, Rudolf Zupan za dnevničarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, Miroslav Bergej i* 2irovnice za dnevničarja v dolžnost prometnega zvanlčnlka 1. razr.. Leopold Bezket iz Leskovca za dnevničarja, dalje za dnovničarje: Franc Parazin iz Ho8 pri Mariboru, Jože Jereb iz Borovnice, Stanko Jereb iz Črnomlja, Rudolf Mavec iz Dolnjega dola, Janez Otnejc iz Tacna, Karel RiftareviČ iz Radenskega vrba. Ivan Stern iz Leskovca in Josip Sega iz Gornje vasi. Iz skupščine Belgrad, 1. marca. m. Na snočnji eeji Narodne skupščine je bil davi ob dveh sprejet tuai proračun za ministrstvo socialne politike in ljudskega zdravja. Od Slovencev eta pri tem proračunu govorila dr. Franc K'ar in dr. Andrej Veble. Danes Narodna skupščina ni imela seje. Pri-hodn.t веја bo v ponedeljek. 14. marca. Na dnevnem redu je razprava o zaključnih računih in rezervnih kreditih in o finančnem zakonu. Do ponedeljka bo proučil atnandmane kraljevske vlade za finančni zakon tudi skupščinski fin. odbor, ki je za jutri že sklical eejo.