( ) * i-": ■ m . Y: ' ' * " sHiiiisI GLAS NARODA pi^-l Za Inozemstvo eelo Isto..* 7.00 - a . , _ _ .1; ' --,-v- • * * I mm- 75,000 fteaden. l| ^aAw SiJ'criahift QkidvCcv V A?IltfnKl | ^ ^ ^^ ^^ telefon: 187« COBTUUfDT. Entered u Second Clase Matter. September H, 1903, at the Post Office at Hew York, W. Y., txnder the Act of Congress of March 3, 187». TELE70N: 4687 COKTLANDT. NO 303. — STBV. 303. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 27, 1920. — PONDELJEK, 27. DECEMBRA, 1920. VOLUME XXVTTT — LETNIK T1CVTTT D'ANNUNZIJU SE TRESEJO HLAČE. JtKUfiA IZPUSTITI IZ REKE VSE LJUDI, KI NE SPADAJO NO-1ER — PONUDIL JE RIMU NOVE POGOJE. — GLAVNI PCGOT JE "PRIZNANJE REKE". — 1ZPOLNENJE OBRAMBE. Benetke, Italija, 24. de<-t*mbra. — D'Annunzio je prosil za po /al.i^anjf roka, v namenu, tla spravi iz mesta vse osebe, ki preL*v^o 1 u Hi-ki, ki pa niso tjakaj pristopne. NVki a. ropi an D'Anuunzija je bil zajet, ko je moral pristati v l ližiui Suiuki. Mt«l Amerikanei, k' so zapustili Reko izza napovedi vojnega je nahajal tudi liussell C'orr»-ll, neki trirovee iz I-o* An-I>'Anunzio je podpisal zanj poaebno dovoljenje ter napisal I - potnega lista: — Zapuiča za vedno Keko, da se vrne v s,*cjo lastno deielo. Obrambo Reke je poveril D'Annunzio kapitanu Osteventnri. Rim, Italija, 24. detembra. — Prejšnji poslanec Al ceste d* <\in-I n*. ki je tajnik državnepa eveta na Reki, se nahaja na poti z 110-v»m načrtom, s pora o jo katerega bi bilo mogoče rediti r»'šk- pro- bVm. N i»'pov p redi ojr vključuje najprvo priznanj? "regentstva ni* Ke-li vključno pritotani»če ltarro*.. Arbe in Veplia. V drupi vrsti naj bi hv rept-ntstvo odpovedalo »voji zahtevi, d t Italija takoj anek-t '.t u< ko in tretji«' »ij bi se re-pentstvo izognilo vsem nadaljnim ko-♦•ak« 11» v Dalmaciji \ar pomenja, da bi se ne hotelo m»*sati i:a-d.dje v položaj, us*varjen v Dalmaeiji. Trst, Italija, H4 decembra. — Reka, Arbe, Veplia in Sr.r. Marto. L;it. ; i kraji so i> jostavl jeni blokadi italjanskepa brodovja, pri- < « nj,»jo /k' ob.'utiti posledi«*** t^pa in opaziti je veliko pomanjkanje živil. Pnte/ni d*>I če: DWnnunzija se nahaja v njih kasarnah na J.» hi in l astniki teh čet m» v direktnem stiku r, pesnikom, ki nrdzo-mje tako vojaške kot politične /tdtve obleganega mesta. T.ikoj po ofieijelni proglasitvi blokade je italjanski general ! Vrrario. ki je imel /»» številne čete krop mesta, obkolil eelo mesto it r 1 : il vsaki izhod na treh straneh. Za nekako sto jardov iz- •'h in> »ta m* je odstranilo železniške tračnice, vsled česar se je pre-k. i <» \ - L<» ielrzni^ko zvezo z mestom ter preprečilo vsak dovoz /. 1 » ste, vodeče \r mesta, so bi1 e zabarikadirane z bodečimi žica-iiii m sem pa ti«m -o bili izkopani jarki, v katerih so nastanjene Retlue črte s<> p stavljene na blckadni črti »ti planir.oki lovci so 1 il .1 j■» na vs» h ftosednjih viima'i ter nadzorujejo mesto. Za n°j- i.» \arne točko * a s«* smatra u-'je reke Re'ina. S«._'!a»no s poro-d i ki so prišli iz Reke, s;. IVAnn.mzii priza- < ' * ii.i \ mogoče nat ine, da izpopolni obrambo mest?. Pesnik je I .1 < kra jtio op jrčei. nad besedilom ultimata peuerala CavigUe in m 1 , 1 >-< Imo nad pogojem, tla mora razpustiti svoje ustašk*. lepi-■ •, kajti preriean jet da ima repentstvo nravico sestaviti svojo lastno armado. Medte« pa je blokada povzročila neprespano naraščanje cen > -• li /ivljeiiskih pot ebš«"-in, kajti Številni ljudje, ki so pričakovali t I k.ido, medt dobro založili z živili tor izpraznili vso p»o- • . ..Ine, Tako *o naj rimer izpinile škatlje s kondenzirauim mlekom iti no sna brana je postala nezaslišan luksus. IKlkar je bila uveljavljena blokada ni bilo nikomur mopoče p iM \ U« ko. Številni so bili prisiljeni vrniti se brez uspeha in ced :t< bili številni star;ši, ki so skušali prepovoriti svoje sinove, n"-liaj.. m . e v me*tu, naj zapuste pesnika ter se vrnejo v Italijo. > 1 v 11 o o<*eb, kat'je je treba prebranjati ua Reki, znaša prbl'ž-no 2 (nki. Rt pentatvo n- ima baje r.a razpolagi le raeije,t ki bi za-*»«»si »1». /a :i6.000 Ij'idi in sicer za dva tedna. To je zelo potilo Ju>.a ni»š.'anov, ki »1'ičejo prenašat; še nadaljn h trpljenj. Vtlika potrtost obvladuje po e< li pokrajini. streli molijo s' «ttnatam m< Ik, ki prevladuje po- sotl. Ljudje na Reki so prič ii ki-i'.-. no spoznavati ii-*jstvo, da si stojijo z orožjem v roki nasproti ainovom iste Italije. 1'eprav je večin 1 prebiva'stva prepri'ana, da j? nemogo? \ da ai prišlo do ilejansk^pn prelivanju krvi nad nasprotnimi si četami, rap.t.Vajo vendar š,evi>ni mesto sk-zi jugoslovanski Sušak te** od-liH ujr. v Opatijo ter diupe kraje Rim, Italija, de« embra. — Ivljub propagandi D*Annunzija, 1 itero \ rše vsi naeirrcaliuičtn listi v deželi, postaja dežela od dne d 1 dne bolj nasprotni zadnjemu pustolovstvu IVAnnunzija. Neki >l.r«» znani admiral te je izrazil napram poro'evaleu newvoiskeu^ Time**' • — Italjanska op'»zioija proti !) Anminzij-i n; posledica tepa, ker t mat rajo Italjani po^.tdbo v Rapvlo za popolno, temveč tepa, da jo Italija primoran:. ^polniti dano beseilo ter sc držat* svnjV^a pod-ji'»a S tem not%eri reči, da nima D'Annunzio liikakejra upravičenja /a stališče, katero je zavzel. Ravno nasprotno sein mnenja, da je do-Mi. kar govori zanj. Tako pušča nap»imer pop pogodbo sklenilo ter podpisalo n* da bi se vprašalo njega za ram nje ali svet. Mislim, di. je vladi tega v veliki meri kriva. Po vsem, «;i.r je storil D*Annunziju za Italijo in za Reko prav po«ebno, mislim, da je bil upravičen zahtevati, da se čuje i udi i je po v o mnenje Ljudje so proti temu, da se n: vlada nikdai idetirie.rala za ekspodlcijo pesnika, a ta argument i*e more imeti nikdar posebne teže. .Prav nič ne keristi, če se postopa z D'Annun-rijem kot da sploh no obstaja, ko j: vendar pocazai, da je v stanu • Jirti neizmerno dobro in neizmerno zlegt* Kakorhitrc so italjnn sl i ddepati na konferenci v Rapallu doveJli Jugoslovane d-i te^a. da s . priznali neodvi^nt st Reke, bi se moralo povabiti D'Anuunz:ja di naj pofije svoje .zastopnike, s katerimi bi se razpravljalo o bo do^ern statusu Reke. Če bi se to storilo, bi se izognili vsem sedanjin H nevarnostim. -- mr "olab HAKODA", IU jj-'rarij ^ 'sJVM^Bflfer .. t#' ' ____*_ 11 IdDttrvrtreln rkftlir lfAmkur TTn rn rrVit JAIO Iammm ALI BO SEL BIVŠI KAJZER NA KRF? Najvarnejša pot bi bila potom 2 zrakoplova. — Če bi potova! po / suhem, bi ga aretirali Pariz, Fr-meija, 26. decmi-ira. 'Porcfilo Universal Servise/, — i Mrs. William K. Leeds iz Xev* , Voika, ki je sedaj grška prnw *ta- je pripravila za bivšega nein- ; ške?a kajzerja krasen grad na otoku Krfit. ( 1/ preeej zanosi ji vetra vira se je izvedelo, tla bi zaveznici /.a- \ htevali kajzerja otl fSrške, ee bi ^e poslužil r.jene postoljubnnsti. ^ Tri poti so odprte bivšemu , kjezerju. Prva je po suhem in si ^ '••*r sktizi Nemčijo. Druga ji po j roorju. totla ta je že bolj ne v ar- , na kajtei vstavile bi pa lahko an-piečke ali francoske bojne la^je, , ?f predno bi dospel na Krf, tietja , je pa po zraku, in te zadnj» se bo , na.ibrze posli.žil. Nekateri povore, da bo cdpoto- ; "a! v zrakoplovu, ki je Zeppelino-vepa sistema. x ' ) Blaznikova Pratika, Ceoa je 15 cestov. Posebno izdajo za Ameriko f»no prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj pošlje takoj poštne znamke in nataneen naslov in poslali mu jo bomo. Slovenic Publishing' Co., 82 Gort&ndt St., Mew York, N. 7. Y Clevelandn, O., se jih dobi v nu$i podružnici: 610i St. Clair At«. ♦ i t _ . JUGOSLAVIJA SE BO RAVNALA PO VELIKIH i S Grško ne bo obnovila zveze. —, dngleški admiral ni hotel sprejeti odlikovanja. Atene, Grško. iNI. decembra. — Jugoslovanska vlada je izjavila, Sa zrenkrat ?e ne more povedati, •e bo obnovila svojo zvezo z Gr- J^riivi, da l o zavzela napram i ijrš'-'i isit) ;t;ilišče kot g.i botlo, r.avzele Anglija, Francija In Ita-;ij1; , . . j 'le dni j" ponudil kralj Kon-slantin nan Inikii anpleške mor-na.iške komisije vist»ko o-lliko-vanje. Načelnik komisije, atlmiral Ki 'Iv je pa tt> oillikovanje odločno zavrnit. To dejstvo je silno razburilo o-ne krope, ki so mislili, da bo An-izpremenila svoje dosedanje stališče napram Grški. Splošno razpoloženje na Grči cm je za zaveznike in proti Nemčiji. Nekega možkecra. ki je na ulici zakričal "živel kajzer"', je množica skoraj d o »smrt i pretepla. Grška kraljeva družina je imela včeraj svoj božični obed, kljub temu, da je grški božič šel» iri-najht dni pozneje. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najprvo za tozadevna pojasnila na zna* no in zanesljivo tvrdko FRANK batom tt Oarttadt »L, mrnm T«*, m. T. CUBA SE HOČE VRNITI V NAROČJE ZDR. DR Dajo se je izraza strahu, da je dobil otok prekmalu svojo neodvis-rert. — Poroča Wilbur Forrest. Havana, Cuba, 26. decembra. — Vxprieo dejstva, da se nahajajo fin.-ince republike v obžalovanja vrednem stanju in da še sedaj ni mogoče natančno ugotoviti izida predsedniških volitev, ki so se vr-š'le dne 1. novembra, je opaziti danes na Cubi precej radzvojeno razpoloženje in splošno se daje izraza naziranju. da je šel otok malo prekmalu iz zaščite strica Sama ter se osvobodil, čeprav ni bil š sposoben za zrelo politično in stalno vlado. Dobil sem informacije iz šte-a ?nih virov, tako od Cubancev samih kot nepristranskih inozemskih prebivalcev, ki se mude že (iolpo časa v deželi, da je namreč v.jč kot petdeset odstotkov inteli-gtntnih nepolitičnih Cubancev pripravljenih podvreči se zopet ameriškemu nadzorstvu vladnih zadev in da bi skoro sto odstotkov pozdravilo tak korak, če bi bil Leonard Wood oni, ki naj bi jim pomagal iz zadrege Wood je idol na Cubi. Vsepovsod, kjer se govori o vodilnii za-difgah ter o slabem finančnem stanju deželf, se izjevlja, d* -o; k i takega ne bil > mogoča Včootlom. Poštenost in pravičnost, s katero je viadal CabI skozi tako številna leta, se stavlja v nasprotje s tradicionalnimi napakami politike v tr>pičnih krajih, ki so j tinesle Cubi neprestane politična intrige, finančno neodgovor-nist. špekulacijo ter politični in ekonomski kaos. Cuba ima dve politični stranki, — konservativno in liberalno. Zmede so se prieele tekom pretekle spomladi, ko sta obe stranki pričeli razmišljati glede predsedniških volitev. Konservativci so nominirali generala Montalvo, DIRAin POftnJATVK T RIO, HA GOSlftKO XV VOTBAVJSKO. Iavriojemo bplsffli popolnoma zanesljivo in ieiliiijini razmeram primerno tudi hitro pc eeli Istri, na Ooriikem in tudi Bi Notranjskem, po oiemljn, ki ]< ■Medeno po italjan^i armadi Včeraj smo računali m poSOja tve italjanakik lir po dedett Nnikj 50 Ur .... % 2.40 100 lir .... % AM 300 lir____$12.00 500 lir .... $20.00 1000 lir .... $39.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja m večkrat nepričako rano; is tega razloga nam ni mo goče podati lrtmftu mm tm pral. roka. Drnur nam j« poda«! aajMj p Domeatie Portal IIoboj Orte. al pa Hew Tack Bank Draft. Mjftjriik 9 ■ » : ' Ldjjr ZAROTA ZA UVEUAVUENJE MONARHIJ KERENSKI IZJAVLJA, DA NAČELJUJE GENERAL LUDEN-DORFF ZAROTI, KOJE NAMEN JE ZOPETNO UVELJAVLJE NJE TREH MONARHIJ TER RAZVELJAVLJEN JE MIROVNIH POGODB. — POSEBEN &PIJONAŽNI DEPARTMENT V lijrotovilu, katero je izdal Aleksander Kerenski. prejšnji ruski ministrski predsednik, v družbi svojih političnih prijateljev, -e glasi, da obstaja zarota, koje namen je zopet ustanovijenje monarhije v Nemčiji in Husiji ter zopet n > ustanovljcnje prejšnje avstro-ogrske monarhije. Ugotovilo je bilo objavljeno v Volja Kusiji nekem listu, katerega Izdaja Keren>ki v Pragi v družbi svojih prijateljev in političnih somišljeneev. Namen zarotiiikov je baje razveljaviti mirovne pogodbe, sklenjene v Versailles in St. Germain ter obenem vse druge mirovne pojrodb". ki so biLe sklenjene ob kom-u svetovne vojne. Glasi se, da načeljuje zaroti general Ludendorff in načrte naj bi se izvedlo v nekem času med spomladjo in Jeseno leta 1921. Besedilo ugotovila, v katerem se je dvignilo te obdolžbe, je dospelo v New York na Božični dan. V njem se ^ahaja kopija polnega besedila memoranda, kot ga je predložil baje svojim soza-otni-kom nemški polkovnik "Bauer, glavni pomagač generala Ludendorf-fa v celi zaroti !n v teh se obrazlaga spktšni načrt zarote, nje organizacijo ter metode za izvedbo. Ena glavnih postav v zaroti je admiral Horthy, madžarski regent, ki je baje pr-d kratkim prispeva* 1*0.000.000 mark kot prvi denarni prispevek. Denar je izročil ITorthv Ktneralu Biskupski-j i, enemu vodilnih postav v zaroti. Splošne poteze eele zarote so naslednje: — Dežele, zastopane v zaroti, so Nemčija. Avstrija, Rusija. X krajina. Bela Rusija. Bulgarska in Turčija. Madž.arska se ne v«le-lcžuje direktno izvršitve zarote, pač pa bo zaprla svoje meje v trenutku. ko bo padel udarec ter bo ostala priprav jena za vsak slueaj — Organizacije se bo vzdržalo » vseli nadai jnih navedenih deželah. Splošni izvršcvahii oddelek bo izvoljen in glavni stan se l>o vzdržalo v kraju, katerega bo odločila Madžarska, (ilavni stan bo obstajal iz po enega zastopnika vsake prizadete drž.»ve. 1'stanovljen l>o tudi časnikarski urad. General Ludendorff bo načeToval glavnemu staniL Ustanovljeni bodo posebni departmentl, k<»jih vsakemu bo poverjena posebna naloga. Vključen bo tudi poseben špijonažni «le-partment. Slednjega bo financirala belo-ruska vlada. Centralni ko-mitej se bo sestal vsaki teden enkrat ter razpravljal o položaju v i*avedenih deželah. Vsi prizadeti bodo morali priseči, da bodo ohranili najstrožjo tajnost in vsako kršenje zvestobe se bo kaznovalo s smrtjo. # Vojaške sile, katere sc bo uporabilo pri izvedenju načrta, bodo organizirane na tajnem. Zadostne čete bodo baj.» na razpolago, da se uniči vsak nasprotni korak zaveznikov ter uniči tudi vsak odpor od strani revolucionarnih delavskih mas v prizadetih deželah. Vsaka dežela je odgovorna za organizacijo svojih lastni!) sil. Zastopništva častnikov naj bi predstavljala jedro teh sil. (To poročilo je preveč fantastično, da bi moirlo biti verodostojno. Resnica je, da obstajajo v vseh navedenih deželah skupine, ki lii rade dovedle do povratka razmer kot so obstajale v Evropi preti svetovno vojno, a da bi bile te sile tako mirne, da bi lahko dovedle do strmoglavljenja novega reda, to je le malo vrjetno. Če pa bodo zavezniki še nadalje vodili svojo usodepolno politiko ter tiranizirali celi svet. je tudi lahko mogoče, da bo prišlo do preobrata, o katerem se mogotcem v Parizu. Londonu in Rimu niti ne sanja ne.) d očim so prišli liberalci na dan z ski m narodom. Z obeh strani se je dvema kandidatoma, nekim dr. skušalo razburiti strasti, a to se Zava, odvetnikom Wllsonovega ni posrečilo, kajti narod je ostal tipa ter generalom Jose Gomez, mlačen. Mogoče največja pre-ki je vojak in že enkrat služil kot izkušnja je bila demonstracija predsednik. Konservativci so po-j»000 oboroženih konjenikov, ki so stali prestrašeni ter prišli do pre- bili vsi liberalni pristaši-Gomeza pričanja, da Montalvo ne bo mo- ter paradirali po Havani. tej glav-gel zmagati \ sled tepa so ga na- ni postojanki Menoeala in Zava-p ros i I i, naj resignira, kar je on sa. Normalno bi politična demon-tudi storil. stracija take vrste v mestu na- Med tem časom pa je tudi dr. sorotnika izzvala krvoprelitje, a Zaya resignira! kot kandidat li- povprečni Havanei so znali kon-beralne stranke in v sled tega je trolirati svoje politično strasti in postal Gomez edini kandidat libe- tako je potekel dogodek brez vsa-ralcev. kih zaplet I jajev. ♦ Politična kampanja je izzvala_____________ le mala navdušenja med euban- Eg] HSSJ 3E5Š) BESI BBSS BESS Praous&li dobri, koma Bostt vročili denar za poslati i stari ba) afi pa za »ožaj> Ostto, Beda] Mm ▼ Hm BfotOTOrtt In tianb* rtak aknia poeta« Mtro bofat, ne glede na tvojega bližnjega. Raani agent je in aafcet oi bankirji rastejo povaod, kakor gobe po deijn. V teh itmh ee etavijo t denarnem prometa nepričakovane m preke atarim iaknienhn in premoinim tvrdkamj bo pa neiBknienim aačetnikom aogote izpolniti svoje nenteeieljene obljn be, je veliko vprašanj«. Naše denarne pofiljatve ee sadnJI Saa po nori kresi In n* ne* aafin primerno sedanjim razmeram t Bvropi dovolj hitro in tenes Ijivo izplačujejo. VJermj smo Monali aa podjatn IngoslovavKil Km M Mih eenahi .^j 300 kron .... |2.40 1,000 kron $ 7.75 400 kron $3.20 5,000 kron .... $38.50 000 kion .... $4.00 10,000 ti on ____ $76 00 ▼rednost denarju sedaj nI stalna, menja ee večkrat neprit* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vn* prej. Mi računamo po oeni istega dne, ko nam posUni denar dosp« w reke D*** am J9 podan najbolj po Demestie Mossy Order, aB fi MVlMklHklMI ' " __MU Frani itkiH & ~ '-—mj HB Ki VMf zSSBL JL XL. ___ ' _ _ ___ "GLAS NAHODA" teUBVENTAlt BAtLVf and Publish«* W9 KVYDIO PUB LIS KOTO OOMPIVT »AMIR. I»r—l*oM Mr»*r*°**> LQU>» »ENKDIK. Tu—m Buatn««» at ttw Corporation an« Addrww of Abova Offteloroi _— CorMawOt tlf—t Borough of Manhattan. N— Yark City. N. V._ __**Q>— Maroko" t»Ha|a vate u aol iota sua Ka aol lata ia.0* Za Inoaomotvo za colo lofto |TJ» «a »otrt lota_HJO__aa pM> •LAI NARODA (Voloo of tfo Pooplo) MM Mrr day ovcopt lundiyt ana ItlWm _luXcrlptlwi yarly _ Hlnallwniiwt »n urwmnl ■ ---_—.---— -— ( liHa feroa »odploa to ooobnootl oo no prtob^ujojo. Donor oaj ao aMOSotl to If way ONUr. Prl «pi«m«mbl krojo ntrofnlkot prootno. do oo —■ MR oraft-aj* MoolUKo Doaaonl. do oltrojo najdamo noolornlko.__ ILAI NARODA m aiailoiitt otraot. torcugh of Manhattan. Now YwK. V. _Toiophona: Corttandt IPI_ __ * Ustava in narodno zdravje. Jusro-davlja jo pred iistavotvorno skupščini. I>oeim meš":»uske Mranke, vl» p.» /n evcunijo družbe, zelo malo mislijo na zidanic jio-\ h državnih tcrm-ljev, dočim naši vsajeni komunisti, zaslepljeni z1 j < \ oliifijo, hočejo samo rnšti. a ne pomislijo in posledice. zahteva— U.o mi. -oeijalni demokrati sezidanje nove države. I »einokrntsko ] i«rej»*na dr/ava n m«>re v današnjih ra/in era h • iv itrn ii i blagostanja j Ijtuiskili množic. Država se mora prilagoditi no\ ini pogojem. Katere j ji muli družabni razvoj. Ona mora današnje probleme razumeli in) zahtevati l-jihovo rešitev. Nova država mora postati socijalist:čna. Is..m 1» tako more ubežati propadu in ljudske množice rešiti mešč-in-škili vojn in pretresov. Kajli »aimi na ta način se bo država prila-J u« ilila /a s«h'i .dne fr forme v zmisl.i dr.ižabn«*ga razvoja, v orii\<-ii| mdjrtmrn. '/.. radi te«a tudi imava ne more ostati ono. kar je bila. Ona ne1 Mor« vsebovati samo politična jamstva za državljane; postati mora | 1 • LMilat'T družabnih odnosa jev med člani drii'ibne edinice 1'oava' i< -ora zajanieiti m «artio (mlitičnc dolžnosti in praviee državljanov. 1 ;tn]».ik zavarovati tn ti svobodo in pravo življenja članom Irnžbe. I 1 t.t\n m« im |.ostati vrhovni soi-ijalni zakon soeijaliziran»» države. I N*;ir<-d je glavni rinit« Ij v državi. Moč in o«-j-a^ivo države iiiia- j t.; -\oj izvor xarno v širokih množieah kmetov in delaveev. Za var->'vo m< j ni potrebna vojska, ne-.ro zdrav in močan narod, ki e 11« r-j j.ialno razmnožuje in razvija. Za bogastvo dr.'.ave ni potrebno zla-j to, otirii so potrebne močne r«'ke poljedeb-ev in delavcev. ki bodo iz 'Milje iti >i rov 1 n u-t varili blagostanje in bogastvo. Cim ve.'- no I zdravih in močnih miši«-, 1«t)iko vi- jf bn n;irodo\o bogastvo. Ali je vi di'inokratski in v absolutistični dr/a\i s«* ■;>» bogastvo ni razdelilo ne dnarodum. ki ira ie napravil, tem ver ^e ga zadržalo v rokah \i!ikili imlostrijskih. poljedelskih in finaiiertih kapitalistov. Del;:v-( «i in kiut p -»o muli pra\ieo do dr a. a niso i"iel ipraviee do plo-4! svoj«- ga ilela. Zm'v.nno. da \ ^ ' panoge delavnosti, ki so splošnega drnžabnega ztn-'-a ja in kateril: razvoj dovoljuj*- reforr^o j preidejo v la>t rHokupne družabne. o<{nosno drživiu* zajeilniee. Divina ne stnr dopnstitr, dii s.- stvari še na lalje razvijaj tako kot sii si razvijal*- do sedaj, ee n<- želi propada skuptne>ti in Iružab-i iiesj-i »•»■. Ona mor i razmišljati o teh problemih. Tod država mo-ve. i)i!;i mora Kibrti. da h<> tiaro«! zdrav in m <-i.n. »la šti vil-1.0 rasie, da »«■ pravilno razvija telesno in duševno, (»na mola prevzeti na"!* skrb naro tn«ira razvoja, tlvigneiija naivHlov»*ga z«lravjr. in skrli \arovanja pr« d boleznimi. Z eno besedo sin ija: >ti" 1a tlrž »-v,- mora slnšati gin-« soeijalne higijeue in metlieine in prejeti nj**.e| j ahteve. Soeijalisti«'-i! i država mora postati hizijenična država To .« je«lro stvan. | Kon/t-rvativni t-«i tžba ni mrtev fosil, m o ziv oi irani/« in. Pravo ne menja »iružabnih odnosa." -v. ne-j to j«' obratno: 7. družabnim razvojem se menjavajo pravne in z«':cn-hke norme. Kavno tak«» je z ustavo in državo. Vstava ne n:ore --ee «. tali \ onire/jii »taretra državnega prava. Ona mora stoji .i na poln si »ei j a I ne dela\no,ti in ureditve socijaliiih eilnoša.,ev. Država ne iMore \ ee ostati saui<> ozka politična zajrdniea. Ona ne 1 orj vee s = ] olitii-niiui ustanova ni braniti praviee buržtiazne«.'t kapitalizma j 1 fgo tuoi a s hoeitijainimi UMtauox'auii ščititi in čuva i pravice vs-*h . flanov y.ajedi)ter do zdravega in hiyijeničnega življenja. I s'ava garantira «lrza\ljanom politične pravi \ (HMlanikom j ] redpisuje dolžn«»stifiapram državi: «la sj>oštujejo !a- » o, služijo i rojake, pla ajo davek, se pokoravajo zakonom itd. Datiašaje d.u žabne razmrrere zahtevajo več: Ustava mora garantirati v-*akemu članu errote itiinimiint. ki je p«*godet, za ohranitev :dra*»ega telesa. 01 .1 ni«"« /.^'otoviti \-«'in državljanom pravieo ridejo tudi « /a vojsko. s«M|stvo, prosveto, vero, dela vinjst i t * 1__ravnotako p«or« vsebovali tudi osnovne zdravstvene zakonske mere. 1'stf.va r ora vselmvati tudi o»iM>vne zdravstvene zakonske mere 1st« va j 1. ora določati : dvignjetije nan hI a z ozirom na jasno-higrijenska raj «•« la. i/\r*it«-v higijenskih zaščitnih mer po eeii državi, varstvo in j Loj /k|mt boleani, brezplačno ztlravljenje in o-.novanje ustanov za i zdravljenja m osnovanje ustanov /a zdravljenje. soeijalixa«-ijo zdrav-J n ske in lekarniške kakor tn«li eelokupne zdravstvene sIužIk* in osnovanje strokovnih aol. 1'stava mora zagoto\ iti vsakemu članu državne enote prav.ro j ti otia.iširše drti/abne zaai-ite zdravja. V>ak elan mora imeti v nasi i dr/a\i \se pravice d> nur za boj in zaščito zoper vse pojave in ši-[ 1« nje b«»U-zni, d«» zdravljenja v »lučaju obolenja. S posebnim z-tl;o-1 itom s«- moraju urediti dela za razvoj in povzdigo naroda v zrni sin I # rasne hnrijetir. I'stanavljanje aol za potnVvanj^ strokovnega o.sobja. natanavljacje ustanov za raziskovanje zdravstvenih razmer v naio-«!u kot tu«li ra/isk«>\ anje in proin'avanje bolerni. ustanavljanje za-j vodov in bolnis za zdravljenje in boj zoper bolezni kakor tudi za-j vodov za raziskavanje in pripravljanje serumov in zdravil ne sme 1 liti predmet privatedi kapitalističnih podjetnikov. Vse te ustanove} se mhrajo wnijalizirati. S posebnim zakonom naj s** določi nastopna izvrštev aocijalizacije eelokupne zdravstvena službe ravnotako z zakonom naj »e urede tudi odtv^šaji samoupravnih oblasti iu zasebnih dobrodelnih družlev v zdravstvenem vprašanju. Tako pile ljubljanski ''Naprej". Km? spopad med rmdikaM la daleč, da je prišlo med pristan demokrati ▼ Sarajevu. demokratske in radikalne stranke Volilno gibanje je doseglo tn- v kavami "Central" do krvavega d s tu »rt o j trUelc. Pred kratkim ao boja, pri katerem se je streljalo 1'ikipeU strankarske strasti Uko s samokresi. ' Kaj delajo kajzerjevi sinovi. V Berlinu ol^iskuieta dva N'*m«-; državno VM)Ije«lel>ko šolo. njil brat je uradnik v nel i ]trivatni banki, »ločim živi v Tannus gc-ral * nadaljni brat teh treh. ki vodi ^lavr.o kopališče Hamburg. (.Vpr ^ n -o ti posli ]u»scbno odlieui. je ])i*i tem značilno dejstvo, da *o t« - š irj«- razočarani prit.ei, sinovi prejšnjega nemškega kajzerja. Dva študenta nista nobena druga kot prim a Eitel Friedrieh it I < *sear. ki -e vozita ^eiiaj k«it vsaki drugi aonrtn k. s poulično kit o i; * pre^line.-ija v mesto. Hančni uradnik je topi Avgust Viljem in aote lir je bivši m orna ris!, prim- Adalbert. lile-k dvornega in vojaškega življenja je /.a vse te enkri-1 z< \selej izginil. Kevolm-ija. če ni storila nič druge«ra. je »losegh vsa. to da bili ti prim*: potisnjeni nazaj na šta-us navadnega smrt a | nika. ■ i Xi jim -ieer treba študirati poljtdelstva. prfidajati bonde a'i n: - opravljati hotele, kajti to -o sinovi »četa. katerega se je pred vojn* •»matralo za drugega najbogatejšega moža v N« mčiji in ki ima k* _ navaden državljan še vedno d«.Mi privatne lastnine. 1'rinei delajo, kaiti pa seje nastanil n>-ki sedlar.kot predsednik nemške -cpit I Mike v palači njiii najstarejšega brata in njegova žena je spravili Šivalne "»inrje v kraljevski bnduar njih sestre. Kraljeva garda v v .t jlsdam^kih kasarnah j« bila razpuš"ena. ( ! Friderik Viljem, bivši kronprine. je skoro največ trp«*l v-Ie(" 4 1 evoltteije. Njegovi berlinski prijatelji pravijo, da sestavlja svoje ( jmenioarc, da igra na violino in da -lika svoje diletantovske s!i!: \ — j Pri tem obstaja njeg«.va edina družba iz revnega župnika r»a ho Jhindskrm otoku Wieruigen. Njegova žena pride le redkokdaj na IT^ jlane piiznaV:1 da j«' igrala njegova žena najlepšo u!ogo \ ^ 1« eli kraljevi družini po završeni revolueiji. Za pol ure je jok tla. fl 1 .-i nato obrisala oči ter pričela zteti dejstvom I ladno v liee. K«> s' j rC'V*e-,) 'je. je bila vendar izpo-tavljena sovražnim natiadom v so«-i;.li>t»e-. 1 i«'in časopisju. Vs!«-«| tega -e namerava umakniti na grad Oels v I -ji. a ha pntiila svojf najstarejšega sina. ki je star petnajst V-»r njegovega za eno let«« mlajšega 1 rata v Potsdamu. da obiskujeta I išjo šolo. Ostali otroi-i. dva ilečka in dve dekli«*iT pa bodo šli z materjo na Oels. . . . S. Fit»-1 1'ti«lerik. ilrngi sin projsnjega eesarja, j«* skoro v prav ta-.;«; slabi ni položaju kot njegov izgnani brat. čeprav je v drugem o rn vojak / dušo in U lesom, ki je ljubil vojaško življenje ter .«• n< t lore sedaj vživeti v nlogo ]n»nižnega civilista. Eitel je piičel vejno kot polkovnik enega najboljših prnskili ;ol ko v ter se je vdeT-žil št«-vilnih spopadov. Pozneje je dobil brigati in končno divizijo ter se glasi o njem, da je več kot ob eni priliki '/postavil nevarnosti svoje življenje. Sedaj pa bo postal farmer. On se le malo zanim aza farmerstvo * ima okrog svojega gradu v Potsdamu okoli dvajset akrov zemlje ;jer vprizarja svoje ksperimente. Veliko veselojši pa je, kadar gjj t >biščejo prijatelji ali kadar gre v gore na lov ali zimske športe. — i /anima se za zgodovino katero dobro pozna. Po samomoru njegove-! brata »Toaehima je tudi varuh otrok slednjega. .! Prine Oskar, peti -in bivšega kajzerja. je ;šolee Eitela na po. jedelski šoli. a ima to prednost, da se v resniei zanima za polj- del i %tvo. Poročen je z bogato grofico Bassevitz. ki ima na Meklenbur j kem velikanska post-siva. kjer bo imel Oscar še dosti prilike pr.ka i :ati svoje zmožnosti. J Zakon prinea Oskarja je bil morgaiiatičen iii mlada žena jo do Ha priimek grofice Ruppin. Po preobratu pa ie postala žena pru i-.'tega prin«*a Oskarja ter lahko nosi liohenzollčrnski priimek , Avgust Viljem, četrti sin kajzerja, se popolnoma razlik«:je od F'tla in Oskarja, kot da j«* potomec nekega povsem drugega rodu I onadva sta vojaka. k: ljubita tirdi prosti zrak Iu gozdove. Avgust Viljem pa je nežen i:i občutljiv*Peca se z literaturo, godbo in sli- j kalijem. , Tekom vojne je l il težko poškodovan v neki avtomobilski ne/ L-odi ter se še sedaj poslužuje bergel j. Njegova poroka z neko'prin j 1 «'sinio iz lfolštajna -e je končala z ločitvijo «11 sodišče je priznali njemu varušivo nad «'« Viljem je bi! zmožen tiradnik ter bi gotove II a p redo val. Te«_ra pa noče storiti ter rajše služi kot prostovoljni de jjlavee v banki nekega berlinskega prijatelja. O prinen Adalber*u ki je bil mornar, ve Berlin le malo. Madi se v Ilomberg. kjer j<- član kopališkega direktorata in kjer upa kmalu postati manager. Pravijo o njem. d;, ima trgorske zmožnosti. K«it znano, se je prine .Joachim ustrelil, ker ni mogel prenašat: , i ponižanja svoje hiše. [\ - Razne vestL| ■ ——^ Konec albatrosov. |teh prekrasnih ptičev na Laysanu 1 V "Times" je priobči nedavno še 1 in p*d miljona. leta 1000. jili J-Tame* Buehland poročilo o ne- pa še p«d miljona ni bilo več. Da-, I usmiljenem pobijanju albatros«»v, si je bila od ameriških oblasti, J ki žive na «it«»ku Iaiysanu Čeden kojih ]H»sest so hawaiski otoki, iz-jod skupine Hawai v Tihem o<-e- sana. ampak tudi z drugih hawai- v svetovni vojni. To je lftpo, še bkih otokov. Leta 1890. je bilo lepše pa je, da se je pogreib izvr- Peter Zgaga Vodstvo 11 "ke slovenske organizacije piše dolgo klobasi' v svoje opravičilo. Najzanimivejše bo ti- ^ * o, kar ne bo v nji. * * * Človek se bo moral kmalo sramovati. da je poštenjak.*- Kajti v zadnjem časti so neštetim "poštenjakom" dokazali. da so čisto navadni lopovi. * * * V" - Nič bolj n? jezi lopova kot če mu človek reče lopov. -s- l * N>ki rojak bi jako ra«l postal govornik ter mene vprašuje, kako bi dosegel to saržo. Po mojem mnenju je le troj • pravil. Govornik mora vedeti, kdaj mora govoriti, kaj mora govoriti in kdaj mora nehati.. ' . * Vinski trgovec je ležal na smrtni postelji. K sebi je poklical svojega sina ter pričel govoriti: — Ljubi sin, kmalo se bova lo-čila za vedno. Ne žalosti se, smrt-1 a ura je vsakemu določena. Veliko premoženje ti zapuščam, pet avtomobilov in kleti polne vina. V dolžnost m pa štejem, zaupati ti pred smrtjo š«> eno veliko skrivnost. namreč, da se da v najskrajnejšem slučaju 111 v veliki potrebi tudi iz grozdja delati I viru«. - ^ * * — K a pa delaš. Eva ? — je vprašal Adam. — Zakaj prirezn-jvš figova peresa? — Moderniziram se, moderniziram — j«- odvrnila Eva. Kje imaš srce? — je vprašal n« iielj učenca, učence pa ni vedel < hI govora. i Potem mu ie položil roko na j prsi rekoč: v . 1 — Ali ne čutiš tukaj udarcev?! — Ne. udarce čutim ponavadi) up zadnji plati. * -s * t — Natakar, v moji juhi plava crknjena muha. — Ne, gospod, crknjena muha ! a že ne more plavati. i -s * Komaj je župnik v slovenski cerkvi na osmi cesti pri polnoč-niei odpel "Mir ljudem 11a zemlji, ki so dobre volje", je slekel domžalski rojak suknjo, rekelc in laj-^ bele ter začel kričati: Auf prmej-duš! * * * Prisrčna hvala rojaku, ki je bil lo'ik«» uljuden, da mi je poslal za lo žično darilo pet parov pristnih kranjskih klobas. * * * — Jaz se vedno tolažim s tem — j«- rekel človek — tla bo vedno slabše. — V čem pa tiči ta tolažba? — No. tla je zdaj nekoliko boljše kot bo pozneje. * * * Zadnjič me je vstavil na ulici znanec, ki je znan kot velika klepetulja ter pričel takole govoriti r — Poslušaj, kaj se mi je pripetilo včeraj. Jaz hodim tam okoli, no saj veš, t-i-r srečam ženo onega, kako se mu že pravi, grem žnjo par korakov :n nasproti nama pride. no, to je stranska stvar, in 0111 mi reče, da prav dobro ve, kaj j imam žnjo opraviti, 1*11 pravi, da bo pisal njenemu možu, ki je, no saj veš kje je. toda prosim te, ne povej te stvari nikomur, ker no-čem, da bi se izvedelo... šil z vsemi cerkvenimi častmi in blagoslovi. Vsekakor je zanimivo vprašanje, kako so pobožni duhovni očetje izvedeli, da je pripadal "neznani vojak" katoliški in ne židovski ali mohamedan.ski. budhistični ali celo ateistični veri! Krvavi dogodki na Madžarskem. Madžarska se nahaja v nekakem stanju pred novo revolucijo. V Budimpešti kjer je vlada imenovala zloglasnega generala Lu-kasicha za poveljnika vseh čet. se je uprlo socijalistično delavstvo in se na več mestih spopadlo z oficirskimi tolpami. Ljudje trumo-ma beže iz nesrečnega mesta. Ministrski predsednik grof Teleky I je na interpelacijo poslanca Hu-szarja odgovoril, da je vlada u-I krenila najstrožje . odredbe proti! vsem tistim, ki ogrožajo "red vi državi". "Vse tiste" pa pred-1 3iu}n5l0traa5ka g^Sk 3CatnL Uraturia Ustanovljena 1. 1898 ^fiXy^^f Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. flUHaVj MTiTA«. BOVJJriUOt- «KMOX I. POUKTA« B«x m Wk Baz 281, ffrmr — mti $*e_ DitBoad, Wtik. MpndMd.: LOUIS BAJLAHT, Vez LBONABD BLAB OBIDE« M M 10t» pur Lanu, O. ®r« Miinwoi% Csjatt: JOSMPH PIBHUB. Ay, Wffll BUKMIK. t Bi M Hi Ml Blagajnik: «K>. L BB09DGH* Mj. rtmnt fMtt Htmnanti TOHM PLitTTI Jt_ SBS-TtB nt. Bp Milijift aeUplaBantb aitilal LOU- ia»et MSeh. U CO0TBLXO. Bal Ida. Ool«, JOHN M0VBBX. *S4-S»B DlM ▼■kilal final MATT. POOOKILt, I W. liltM It. 998. URAH«. »M Okla Ohlea««, za HnA H. 8-. Plttabargk, Pa, ECnAtvaM Mkav ____*UDour puDii, mm 'n. mi / m. Armnm, Clerelaafl. Obte. onioun, Mj, Mlananti rsiNI Akrabbc, «n WuftaM 4BTHOWT MOTZ, Mil Areno« M. Bt. Denver, Oola Bo. CMcaco, IU. GBBOOB HBBBCAK« Mt m M (VAM VABOGA, 112« Batroma Allay. Johnatowu. Pa. PtttaBargb, Pa. Jadnotlno fuuUel "BLAB BABOfDZ* VM stvari tlkaJoB* « ntdvtt mdev kakor tudi daoarm po«Ujftt*T Ml 4 »oBOJajo na glavnega t*Jaika. Ym prltoibe naj m poBlja]o na preJ—4 tika porotnega odbora. Prošnje aa (prejem novih Članov ln aploh vm atnt tlBs aprlBevala ae naj pošiljajo na vrhovnega adravnlka Jngoalovaneka KatolUka Jednota m priporoča tkb Jugotlovaneai M «0« pristop. Jednota poalnj« po "National Fraternal Oongmi" lsttrM. V )Ugajal laa okrog $300,000. (trlstotlao« dolarjev). Bolniških podpor. kodnlo, tn poaartnln je Izplačala še nad poldrugi ml)Jon dolarjev. Jednnto štej« okrog § tleoš rednih flanov(lce) ln okro« S tisoč otrok t Mladinskem oddelka. Društva Jednota m nahajajo po lamlh slovenskih naselMnak fun, kjer Jih He nI, priporočamo vatanovltev novih. Kdor Šell poetafl Baa taj m a^ast pri tajnlkn bllirega društva JSKJ. Za vstanorltev novih drašteV m pa obrnite na glavna** tajnika Novo društvo aa lahke vaanovl a 8 «-H iH Bankami w nepoučeni Angiezi, V»led ponovnih iiiter[>"lai'ij v " niifrb-ški |a»slanski zbornici o -la-: ..ji: v Črnit/Mri, po^-bno vsled zadnje interp«'laeij«*, ki jo j«' ^ta-' '.i! poslanec MaK'osH. je mini-'|sier za znnanje zadeve izjavil, da j je vlada zelo neprijetno izn-na-1 fiena vsled takih zahtev. Smatra ]da >ta Srbija in sili^ki narod za-| služila dni, da s<> s svojimi žrtvami «h>-r,ili popolno pravieo do svoje o-■ svobod i t ve in zedinjenja. ("lan i 1 angleške zbornice menda ne ve- svetovnega pozorišea. I stari j a jo menda soeialistiena dru-1 štva in orpraiiizacije, katerih pro-1 store je dal policijsko preiskovali.! Veliko število oseb je bilo pri tem 1 aretiranih in bodo prišli pred , vojno siKlišče. Zborovanja in se-stanki so prepovedani. Ljudski, komisarji čakajo svoje obsodbe.j Za slučaj, da se jim kaj zgodi, je dala ruska sovjetska vlada aretirati vse madžarske oficirje in. ari-stokrate, ki so v sorodu s člani se-. danje madžarske vlade in ki se 1 nahajajo na Ruskem. Ti talci 1m>-do doživeli isto usodo, ki jo bo madžarska vlada odkazala ujetim komisarjem. , ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, star 41 let. se želi s«>- * znaniti s Slovenko imam tri otroke, dva fanta in enoj > punco. Tajnost jamčena. Pišite, . na: Gen. EL 2.">6 East Prospect j Ave., Washington. Pa. Kdo ve za naslov JAKOBA TAl*-i 1 CAR? Jaz sem izgubil njegovi * naslov, zato prosim cenjene rojake, če k High St.. Fairport ■f Harbor, Ohio. (23-30—12) u uuiiiji gioLijii Poljski generalni konzulat v Zagrebu na podlagi dinleljetiih u-ranili poročil deuientira ves?, po kateri *.e baje pojske čete urupi-n.jo na gorenje šle/ij^ki meji. To \•».-»ni kongres jo spre j« i konvencij.* svetovnega poštne-! tra udruženja. po kateri >e <*r tisko-* vin, trgo\*sk:li papirjev in vzorcev na 10 c ritiinov. Države, katerih valuta je višja od fianka, iKO upravičen*! vporaidjati te po-s1;.vke v pristojbina Ji. ki odirovar-jjajo veljavi franka, ne da bi jim Kilo treba ral»i;i pristojbine, pred-' pisane na svetovnem poštnem kongresu v Kimu, ki veljajo že ;scdaj. Priho(l?\ji svetovni poštni k on j? res se bo vršil leta 1024 v -Stockholm!]. Naznanilo preselitve Jugoslovanski oddelek. Foreign r.amruage Information Service-' meriškejfa R^lečetra Križ-j. na-zr-anja, da so ta urad. ki ie hil jdosedaj na HOT Broadwav. N'ew 1 Vork C ity, pf-Ni-li koncem deeem-ibta. in radi tesra daje se ni zna-hi.ie vsem ititercsiraueem. nuj se pisma o«l sed.i j naprej adresirajo i na novi naslov: 15 West 37 Sfreet, !lrew York City. j Preselitev tejra urada je posle-{(•.iea znatno razširjenega delova-(i?ja in potrebe po večjih prostorih. Novi ura 1 se bo nahajal r ravnokar dozidanem poslopju, kjer bo zavzemal vse deveto nads+ron-j<. Poslopje 'e nahaja par kora-! kov od 5. Avenue in nedaleko postaj zapadne in vzhodne podze-ji.ieljske železnice, kakor, tudi no-|-1aje (tiH St.) Gth Avenue n?d-ulične železnice. Bodoča adresa tega urada bo: Jugoslav Section, Bureau of Foreign Language Information Service, American National Red Cross, 15 West 37. Street, New York City. 33s m ws saw on Blavljeni nemški ipijonažni sistem se i I m obeesel v Angliji. ■AZK&ITJA. KI SO PRI&LA NA DAN IZZA KONCA VOJKE,.1 ■VŽ1JO, DA JE BILO DELO NEMŠKIH ŠPIJONOV NEUSPE- 1 ftNO — BILI SO TO LJUDJE ZELO NTZKE VESTE. 1 ___ i ■ Nadaljnji izmed velikih hajk vojne je dobila >voj smrtni uda-■<-. Veliko hvaliaani nemški ipijonažni sistem v Angliji. ki bil < ■ r to'ik' .'M strahu in tolikega sovraštva, stoji razkrinkan pr-d sve- 1 ■>rn kot /al»»tna šala. Ne vrjeti v resnični obšlo j nevarnega spijo- 4 H.i/nt-L'H s > t e n i a. j«- bilo krivoverstvo in skoro pro-germanstvo *n ! H>akeva takega človeka ^ j*1 smatralo za bedasteg:-. nerazscdnega 1 KaeiHsta. ] Resri-a je. da bile mogoče dežele, v katerih je nemški š*u.jo * H.;./tii sist- :i posloval irladko in uspešno ter stord precej dolirega za ' Btcmško stvar. Angliji, pa s+. gotovo ni nahajal i med temi deželami. 1 fVa temelj n ti.i nov.-j; h razkritij in na temelju oficijelnih aktov an- ' »;'eške vlad'-, pa je raz\ idno, da j* bila nemika špijonažna sl-rzba ' Wotnaj if dna denarja. katerega je stala, čeprav s,, t,j|j honorarji, ■%.:tere -> dobivali i-.ijnd. skoro v vsakem -be'aju majhni i:i ne- " ■natni. _ 1 Največjf presen* č. nje v povesti triple nemške špijnnaf'* v An- 1 ■ l:ji je io, d.i ei?a kot burka. od pričet ka pa do k one a v vs »h ni** ' ■ •ih fazah, »»v« I a z i/iemo osebne iw»de špijonov samih, ki so morali s svojit-i življenjem plačati brezobzirnost vojega delodf-jab-a. 1 Bicnišk.^a jjeueralneya štaba. < . I i f l.ilo ofirijeliietra p. čara n« razkritjih dr.FeTste-i J:,, bij ■'it čb/\"ek >K«>ro itagnj« n k teruu. ti* zavrne ee' * razkritje kot n-u- • ■i'""!ba bari jo. Njegovo prič« ranj« je namreč naslednje: N« mri niso dobili niti za pe? centov vrednosti mornarnikPij' ■in armadnilt informacij od velikega števila špijonov. katere no imeli ^ ■z iposbn«' v Angliji; da je bilo najti v celi tolpi, kajti Antrlija je a- ^ ■i »tirala eel ih trideset špijonov, ki pri niso bili vsi usmriVni. le , nc»a. -j ■ 1 i j. bil primemo usposobljen za nalogo, ki mu je bila poveri-na. » ■ <•1 prvega trenutka i taji rej je imela angleška kcntra-špijonalna 1 I' ba in prav posebno cenzura kablov in pošte. katero bi sc dab nri- * ■merjati z velikansko mrežo, v svojih rokah celo polje nemšk i« ak- ■ livnosti v nevtralnih in zavezniških deželah. • I*o!orn nemškega spijonažnega sistema je bil posledica treh 1 I glavnih razlogov. VP prvi vr*ti je bila borna kakovost ljudi. .latere Ife je uporabljalo. Ni presenetljivo, da je obstajala večina teh ljudi ' Bi/ človeških izmečkov. najnižjega moralnega standarda. 1 Lotili so se oTie-jr;: nizkotnega posla špijonaž" za denar. Le malo. . I dejanski le eden ali dva, sta bila. ki so jib navdajali domoljubni mo- * ■ t i vi. j Manj lahko pa je razumeti, zakaj je večina nemških špijonov 1 ■ obstajala i/ neizobraženih, nevednih ljudi, popolnoma brez v«v!i «lu- 1 I k >vnih znakov ter ve-benja. brez katerega špijon ne more preživeti. I Kot edin-, pojasnilo navaja pisatelj, da je Nemčiji manjkalo Jjudi in 1 Ida jc vzela v službo kar se je ponudilo. i< Druiri prlavni vzrok izjalovi jen ja nemške špijonažne slu'.bc v ■ IjMijrliji J- l ila neprimerna priprava polja. Kavno v tem oziru je po-, - ■ stal najbolj očividen polom veliko slavljene pruske uspešnosti. — • ■ Večina špijonov, poslanih v Anplijo, ni*4iila niti opremljena za svoj.1 Iposrl. P<.l;i»miia m- j.- ta oprema izboljšala, a angleška proti-špijo-h V na/na služba je razkrila vse in Nemci niso dobili ničesar. Veliko bolj j' »lesna tet nepojasnjena ijapaka. katere so se držali Nemci do kou;*a.'! ■ je obstajnla v tem. da -e je zanemarilo potrebne odredbe* s pomočjo j' Yater;h naj f>i se ugotovilo stališče vsakega posameznega špijcr.a.P ta namen bi mu bilo treba preskrbeti v prvi vrsti trgovino, ki bi bi.' la varna pr»*tl vsako preiskavo ter mu dati bona fide naslov, kamor!' bi f* ko sporočal svoje informacije. Končno pa je bila popolnost an'1 pleške proti špijonažne sljjžbe. in prav posebno popolnost postne i*j kabel j»ke cenzure, slične velikanski mreži, ki je spravljala vsak d-«t. ' na k"pno sveži plen. i h-'ovauje pošt n* n kabeljske ,—nzure se je izkazalo kot usode- I polno nemške špijone. ne le rflllitrga, ker sc je s pomočjo te e»n- 1 zure natančno z.asledrva'o gibanje posameznih f.pijonov, temveč tu- 1 di raditega, ker se je s pogubonosno natančnostjo razkrilo naj«lab- 1 ho točko špijona. — njegov naslov na kontinentu, ki je v vsakem po-ftatiicznem slučaju predstavljal ageuturo nemške tajne službe, r.e pa 1 nevtralno trtfo\-«iko hišo. I Par vzgledov bo pojasnilo tr> .lsinlepobio stran nemških zmot. V prvih mesecih leta 1915 so l ili uradniki nemške kabJjs}*e cen ure presenečeni, ko so dobivali sporočila, namenjena na IloU'nd- ' *-ko in tikajo, a se velikih naročil smodk. To bi samoposebi nc bilo 5 /nič posebnega, a izvanredno pri tem j»i bilo, da so prihajala poročila iz mornariških postojank. ! Kdor pozna mornarje, ta ve, da ti ne ljubijo smodk. Brzojavke pa so prihajale iz mest kot Portsmouth, (Tiatam, Devonport in Dour ter so bile naslovljene na neko hišo v Haagu. Naročevalo se je velike množine am od k vseh mogočih vrst. Tukaj je moralo biti nekaj radikalno napačnega in uradriki so ' sklenili zaslišali te podjetne |>otnik\ ki so vršiii tako cvetočo trgo-J vino. I radniki angb-Ake proti špijonažne službe so nekaj vedeli o liaslovu, kann»r so prihajala ta sporočifb. Tako sta bila dva osnmlje-i,h aretirana ter odvedena na Scotland Yard, d=: se ju zasliši. Fd «n je bil velik Nizozemce, z dolgo, črn > brado. Rekel je da se pi*r l'e-t-us Marinus Janaen, de je stnr triileset let, doeim je bil najmanj petdeset in da je po poklicu mornar. Rekel je, da ni bil nikdar v i Nemčiji in da ne Ijm.i Netneev. Nato pa se je rarrvi' naslednji pogovor: — Kako pa je to, — je rekel uradnik. — la ima vaša twdfca l>ierks & Co.. zaposlenega mornarja kot prodajalca smodk? Gotovo je najti do«ti izurjenih mož v taki deželi kot je Holandska. Tega ne moreni reči. — je « 1 vrnil Janscn, — a jaz nis?m mogel dobiti mesta kot ladijski častnik ter sprejel vsled tega ponudbo. ^ ' odidem v Anglijo ter prodajam smndke, dokler bi ne dobil bolj-tpe službe. -- fn kaj veste o Dierks £ Co ' Ali imajo velik urad T — Ne, — je od v.-nil Jansen. — Uvedel me je neki znane,- Mr. heriks me je od\-edei v svoj urad. To je majhen prostor in kolikor *em mogel videti, ima le enega uradnika. ( — Ali ima Mr. Dirrks J*' kake druge zastopnike v Angliji? ' — Ne. . — Ali bi vas presenetilo izvedeli, da je naslov Dierks & Co., oni člana nemške tajne ^.ižbe? — je vpraial angleški uradnik. .Tanwn je prebl"del ter izjavil, da je presenečeni. Rjizventega mislimo mi, da *t« v; nemški šp.jon. Pridržani »a nadaljno preiskavo. Na koridorju ko ga postavili nasproti njegovemn tovariše, liam Jehartne« Rook, tudi Holandeu. dansen je z veliko odločnostjo trdil da ni tega človeka ie nikdar vi;alo. Pri obeh moških ro našli neki parfum, ki s* je )>o natančni pn i ska vi izkazal kot nevidna t a Tajaoat naročil >modk iz takih ftderiač kot so Portsmouth in Po-1 >er, kjer ae vidi le malo cigar. je. bil i lahko reiena. Havanas smodke( F> pomenjale lahke kriiarke; Corona« smodke bojne ladje, Ro«b- L..... ti . i-M ■ jtti-inimiiHiii.niriliiiii / « _GLAS NARODA. 27. DEC. 1920 M-hildi pa mšilee in tako naprej. T<> vrste smodk se je omenjalo v [*aročilih, ki so odhajala na Rolandskostojank vse prej kot vsakdanja zadeva. Ta mala trapaka. obenem z naslovom Dierks & ('«>., je stala oba moža življenje. Spoznana sta bil -, krivim, obsojena na smrt ter ustreljena. Predlo je prišel k oner, sja oba priznala svojo krivdo in oba sta troila :ot moža. kažoč po«rum. ki je vzbudi' veliko občudovanje angleš"rih! rajakov. [; Pozneje v letu 191.1 je policija pretirala nekega mladega B:;;zil-a nemškega izvora, po imenu Fernando Bnshmad. Tudi on je nastopal v nloL'i trgovskem potnik., ai ta njegova krinka je bila tako ne-:osIedna kot je bila oni. obeh Holandeev. Rnshnian je nami« " \? Jedal. govoril in nastopal kot mlad bojrat kavalir, ki ima trdi u-i ietniška najmenja. Pr išel je v Anglijo s ponarejenim potnim ti^Tom J potem ko je zavrsil -vojo kratko vzgojo v slavnih nemških šp'j.»r,_| kili šolah v Rotterdamu in Amsterdamu. V Londonu je živel v <,dM-nih West End hotelih *er si pridobil prijatelj* v glavnem s s\ vim! 1'ojsterskim igranjem vijoline. Izdaja) je precej denarja in trt unt-j :a finančna zadrega ie razkrinkala r.jegovo početje. Pi>al je na flo-l .ndsko. a pismo je bdo prestreženo in Bushman aretiran. R kel je policiji, d;- se nahaja v Angliji v namenu, da pro«laja ■ ir. banane, krompir, varnostne britve ter drugo - lično brklarijo. — dostavil je. da je ob Ča-u. ko se je mudil v Franciji, prodajal kisli-' ~e. blago in puške. To je bila nekoliko čudna .'.»-šanira za kaV-cira-l coli trpovskeira pot ni'; a in policija mu je to tudi povedala. — In kako se srlasi ime tvrdke. pri kateri ste zaposlenif — je iprašal uradnik. i — Dierks & Co.. ;z Haaira. — je odvrnil Bnshman. — A tako. - je vzkliknil angleški uradnik. — Ko sjno zadnji-' ;tat čuli o t.j t vri l ki. sc je p.rala ^ prodajanjem smodk. Stavljen je bil *»red s,Miiš,'e v Westminste:- Guildliall. spoznan, vri vim na temelju zadostnih dokazov in obsojen na smrt. Tekom ee-e obravnave in tudi takrat, ko je čakal na nsnireenje. se je vet el | ot kava lir ter si pridobil simpatije stražnikov. Zakaj je postal š,.i-;on. je bila skrivno^ katere niso mogli rešiti njegovi zasledo\alei ti to t -mbolj. ker j.- bil b<»^at človek. Domnevalo se je. da so ga domoljubni motivi dovedli d«i i"«;a. da se je izro-M mahinacijan. nem-Ike ta'ne službe. K'-r «r ni mogel izkazati z bona fide poslom ali vsaj s vkim. bi zvenel verjetno, je bil razkrinkan Alfre lo Rog^cn. črnolns ! rugnajec netnSkeea pokrdrnja. Rekel je, da je farmer, da ;e zir:-na za nakup poljedelskih strojev ter plemenske živine. Nobena ulc-:a pa ni ! novi a biti manj primerna za tega pritlikavca. koje»a m iri-" so v-e preveč fine in nikakor ne farmerske. Aretiran je bi' v 'Zerskem okraju Škotske, — nadaljna očividna nedoslednost. — v >ližini novozgrajene mnoieijske tvornice. Obravnava proti njemu je igutovila, da je stal v zvezi z nemškimi špijouažnimi središči na coiitiiiep4u. Tudi on ie bil obsojen na smrt s s nodnikom in kroglo er šel pogumno v smrt. a Iz teh vzgled ov ter tudi na temelju ostalega materijala, vs^bo-ki:nega v knjigi Felsteada, bi človek' skoro prišel do prepričanja, ia niso voditelji nemške špijonažne službe nikdar skušali pojasniti svojii% ljudem ali bolje rečeno svojim žrtvam, kakšen je riziko. zve-ean z njih podjetjem. Jasno je, «la je pomenjalo pošiljanje ljudi, ki -i govorili angleščino s tujim akcentom, ki so bili opremljeni podrejenimi potnimi li ti ter se nahajali v dvomljivih poslih ter imeli [>oleg tega naslove, ki so bili dobro znani angleškim oblastim. po*i-' Janje v smrt. Organizatorji nemške špijonske službe pa se niso bri-.ali za to. Žalostno poleg tega pa je še to. da so ti organizatorji zelo dobro vedeli, da ne bodo informacije, katere bi dobili od ljudi tare vrste, dosti vredne. — To tudi v resnici niso bile Kar pa je pn-' »io informacij skozi, so prišle tri ali štiri tedne pozneje in sicer v sled zavlačevanja pri cenzuri in informacija vsled tega ni več mogla i-neti one vrednosti, katero bi laliko imela v pričetku. 0<1 nemških špijonov. ki ih je v An glej i ujela angleška pm+j-spijonska služba, — v celem jih je bilo trideset, — jih je bilo enajst istreljenih, dočim je !>;i eden obešen. Eden je izvršil samomor, ko ?e [»ostala smrtna obsodba neiogibna, šestim se je smrtne kazni izpie-menilo v daljše zaporne, dočim so dobili ostali naporne kazni rizlič-rega obsega. Poleg tega je bilo na ducate špijonov interniranih, ke: n i bilo proti njim na razpolago zadostnega dokazil nega matenjala. l'o so bili v glavnem ljudje, ki so bili vzeti z ladij in ki se niso nameravali izkrcati v Angliji, vsled česar tudi ni bilo primerno soditi jih fo angleških postavah Najbolj čudna stvar v celi povesti Felsteada je nas-ednja. _ Izjemo Karl Hans Lody-a in mogoče Fernando Busmana, ki sta ni--.iopala iz domoljubnih motivov in s katerima se je postopalo kot s kavalirjema in častnikoma, so bili vsi špijoni, usmrčeni v Angliii, v večji ali manjši meri moralično bankerotni. Vsi, z izjemo treh, fo >li v smrt z značilnim pogumom, ki je izzval občudovanje ječarjev. O Lodvju, ki je bil usmrčeu v londonskem Towerju dne 6 novembra 1914, pravi '-VIstead naslednje: Karl Hans Lodv je bil prvi špijon, ki je bil usmrčen v londonskem Towerju izza časa Jurija III. Mogoče je bil on najbolj ugedni 1-semplar nemškega ap-enta izmed vseh, s katerimi smo imeli opravka tekom vojne, kajti nol>enega dvoma ne more biti, da so bili njegovi motivi izključno le domoljubni. Iz tega razloga se je nekaj go-\orilo o tem. da bi se njegovo smrtno obsodbo izpremenilo v d^.in-t-no ječo. Ko pa je bila zadeva predložena načelniku protišpijonažie službe, ni hotel slednji odobriti predlaganega načrta. Rekel je in te povsem upravičeno, da Id nsmrčenje špijona in javna objava te?a dejstva, strašilno uplivala na bodoče nemške špijone, ki bi imeli na-j men priti v Anglijo. To je končno določilo stvar in Lodv je morali «.ne 6. novembra 1911 plačati s svojim življenjem svojo pripadnost k nemški špijonažni službi. Šel je v smrt brez omahovanja ter junaški in na jutro njegove eksekueije, ko je prišel k njemu v celico pomožni profos v namenu, da ga obvesti, da je njegova zadnja ura prišla. je pripomnil prori profosu na nekoliko zbadljiv način: — Mislim, da ne marate stisniti roke nemškemu špijonuT — Ne, tega ne bom storil, — je rekel pomožni profos, — stisniti liočem roko pogumnemij človeku. Tako je umrl Karl Hans Lodv. Klin milil PnlicVn in ||ailJnu,,lda od serera p°dpira p°iska> Mill I Moll lUljORU III IVIfNI od juga pa Budimpešta. Ob zgor- r*ji Tisi širi neki Štefan letake, LOldKOl pisane v cerkveni rusinščini, ki napadajo č*ejie kot brezverce, ki hočejo razkri.*tjaniti pobožne Ru-ki ga tvori podkarpatsko rusin- ^me. V zapadnem delu tega ozem-sko zemlje. države, bi radi od- lj£, pa propagira neki Kutka odvzeli Cehom Poljaki in Madžari, j por proti Cehom, ki gospodarsko da bi naredili iz njega most med izrabljajo Ru*ine. — Čehoslova-obema državama, ki stremita po »ka država ima dosti težav, ki jih skupni meji, podobno kakor sta pa svobodomiselci s svojim huj-I eteli imeti Jugoslavnja in Čeho-jtikanjein proti veri in Čerkvi še Slovaška most ali korikor čez l rez potrebe večajo. Ogrsko. Češki listi opozarjajo na--- propagando med Rusini, ki jo gB9 Vk tss^s bss ^ asa iarva oči in las urad Francozi. Mešanica plemen, ki je ustva->la francoski narod sedanjih dni. e* določila ludi glavne telesne aiakteristike našega plemena, ako se je našlo, — piše pariški poročevalec ameriškega zdravni-Kega glasila, — da znaša pov-rtčna višina možkih 165 centi-:etrov ali pet čevljev in pet in-cv in ona žensk 1.77 centimetrov ■ i pet čevljev in dva inča. Opazovanja kažejo, da ima nato čme lase je najti le v lanj kot dvAli odstotkov Fran-ozov. To pomenja. »la so odloč-o črni lasje le malo bolj pogosti 0 t rdeči, kojih odstotno števil.» .laša manj kot en odstotek.. Otlločno črni lasje, tako redki v 'raneiji. prevladujejo v trotovih eželah. ob kjer bi se moralo vršiii zbo-c.vanje, mu je neki samostojni met izročil listo s 25 vprašanji er zahteval odgovor na ta vpra-anja. Minister Roškar je neka* asa grutal in grutal, pa ni veli 1 niti na eno vprašanje odgo-ora. Pričel s.? je izgovarjati a šo i.mostojni kmetje vstrajali pri voji zahtevi, da mora odgovoriti ia vprašanja. Poklicani orožhiki liso imeli nobenega posla, ker so e kmetje sicer pako lepo zadrža-• Roškar je moral shod preki-ilti in oditi. Zanimivo je, da je iia Sv. Barbara doslej ena glav- iih klerikalnih trdnjav. --»—1- Kulturni odnošaji med Jugoslavijo in Italijo. "Corriere delia Sera" piše, da e se je pri pogajanjih v Santi dargheriti razpravljalo tudi o cnlturnih odnošajih med Jucrosla-ijo in Italijo. Xa vseučiliščima v 'adovi in Rimu naj bi se ustano-,i1a stolica za srbsko-hr\*atski ::e :ik v Zagrebu in Belgradu pa za laljanski. Šolsko vprašanje v na-•odnostno m?šanih krajih t;aj bi ;c- rešilo ozkosrčno. Giolitti-Ves-ličev sporazum naj bi torej tudi r kulturnem oziru zbližal oba na-oda! Lepa misel, toda dokler bo ilaljanska kultura odrekala naj-)i imitivnejše praviee našim lju-iem v Primorjti, je ta misel Ie idealen izrodek starokopitnih di-^omatov. Ilaljanska barbarstva. Italjanaši na otokih Čresu in Lošinju dajo pod okriljem kara- njerjev duška svojemu veselju •ad zmago v St. Margheri+i s em. da vršijo največji teror nad našim narodom. V Velikem Lošinju je besna tolpa demonstrantov navalila na- poslopje Narodnega doma in na šolsko poslopje družbe sv. Cirila in Metoda ter ?be zgradbi v znak svoje tisočletne kulture demolirala in uni-'•ila vse pohištvo. Škoda družbe sv. Cirila in Metoda in posojilnice znaša nad 300,000 lir. V mesta L resu so fašisti in naši renegati b monstrirali v poslavo aneksije po Italiji. Razbili so Narodni dom. Izgnali so s Cresa na otok [Irk čreskega župnika Luko Vite-r.ča, kanonika Krivetarija, ki je rodom s Ore*.*. Tudi v Istri je zavladal teror laiistov. ess % asa eb w bb Gališki Ukrajinci si žele federacije s Čeho-slovaško. V Ženevo je prispela zupaduo-krajinska delegacija iz vzhodne lici je, ki je predložila Zvezi narodov spomtnico o postopa n j n poljskih eivihiili in vojaških »lasti. Poljaki izvajajo najlirutej-grozovlado. zapirajo Ckrajin-;c. jih obeša jo, konfiscirajo imet-zapirajo šole. Spomenica se ravzema za samostojnost vzhodne Galicije, kakor je bila po prevra-hi razglašena, in povdarjajo. da t.e morjeo več i»bstati pod Poljsko. rajšr si žele federacije .s tV-ško-Slovaško, poštevajoč ogromno razliko, n češko-slovaško u-pravo v Podkarpatski Rr.siji in j-oljsko v vzhodni rešeno. Izplačuje pa se 2-Y000 funtov šteriinsrov na leto za vzdrževanje jugoslovanskih dijakov v Angliji. IZ UBADA Pittsburške ko operativne zadnje. Pitsburgh, P?. tilasom pravil l*ittsburške ko-' Iterativne zadruge bi morala \ siti irlavna letna seja prvo soboto v jaiiuaiju. Ker pa pade na j rvo sobot., v januarju No- vo leto. b.>.1e vršila trlavtii b-t-i"i seja delničarj.-v naše za lru»r-dmgo sobot*, v januarju, to j » dne - januarja. «►!» s«-dmi nri zvečer v >Tovrttskem Domu. na ."»7. resti. Vsaki delničar s.- mora «delc /iti. to je njesrova dolžnosr. t.; s.-ji bfkde odpor porf»čal <» «b»-st da njem poslovanju, o tan ju korporaeijc in pa u v^m dnisrem. kar bode potrebno predložiti »lavni letni s,.ji. Izvoliti br.„l.. tr-be obenem nov izvrševal ni odbor, štiri direktoric in dva računska nadzornika. Pridite torej v-d. Zelcč vsem našim 4l*diiič-irjem ip o»ljemalce;n veselo in srečno Novo leto. beležim s spoštovanjem, Anton Zbašnik, tajnik. (27—!»;♦ li' , Kdo ve, kje jr JOŽKP RKPuVS ' Doma je iy. Kranjskega vrha, oVina Polšnik pri Litiji. Za njegov naslov prosi njegova bolna žena s štirimi malimi otroci v starem kraju. Pred 1. letoma je bil na naslovu Box 7.">:{, Red I^odge, on t. Potrebujemo pomoč, zato ga prosim, da se oglasi. — Marija Repovš. Kranjski vrli, občina Polšnik pri Litiji. Slovenija. Jugoslavia (27-28—12) Rad bi izvedel, kje je moja žena ANGELA STRI*NA. doma iz Vali čne vasi <št. 9 pri Zagradeu. Ona je nizke postave, okroglega obraza, svetlo rumenih las | iu govori precej dobro angleško. Poročena sva 13 let in dne 24. novembra je neznano kam pobegnila ter vzela s seboj 4 otroke v starosti od 4 do 11 let. Starejši fant zna preeej dobro igrati harmoniko. Prosim cen j. rojake, če kdo ve kaj o moji družini, naj mi poroča, za kar bom hvaležen. — Anton Struna, Box 12, South view, Pa. (24-29—12) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest. da nam je umrl dne VI. decembra t. 1. ljubljeni mož in oče JOE FINC, star 42 let, doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Ranjki je bolehal par let: vse, kar je bilo mogoče, smo storili, da bi ozdravel, t<*Ia vse zdravniške pomoči so ostale brezusp.-šne. Pripadal je k društvu sv. Alojzija št. JSKJ. v Conemaiigh, Pa. Pogreb se je vršil dne 15. dec. na hrvatsko pokopališče. Pogreba se je vdeležilo veliko Ijtnli, za kar jim izrekam na tem mestu mojo najlej^o zahvalo. Hvala lepa za krasne vence Mr. M. Krebelnu in John Škufci. Lepa hvala tudi Mike Bogoviču za njegovo vljudnost in naklonjenost. katero nain je izkazal za časa bolezni in po smrti nagega soproga in očeta. Ranjki zapušča tukaj mene žalujočo ženo, sina Franka, starega 11 let, Ano 8. Frančiško 7. Mai-jeto 4 in Josipino 22 mesecev. V stari domovini zapušča brata in mater, tukaj v Ameriki pa nekje sestro oruoženo Skerjane in bratranca Franka. Dragi, nepozabljeni mož, počivaj v miru, saj pride čas svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: Frančiška Fine, i nnnn in otroci. 113 G arson Alley, Franklin Boro.T Conemaugfe, Pa. (23-27—12) Iz bolezni alkoholnega norca. Dne novembra li*06 pride j k meni d«»brort-jen in zgovoren ffONptxl; bil je ctdkrit m narav-' no*t. **BiI snu urednik, pa izgu-' 1»* 1 M*m n»luilx»f ker sem pil. Na-' /adnje *em zbolel valed alkohola.1 Zdelo m i j»«, da me preganjajo' m da m* moram usmrtiti. Zavodu /a umobolne v Lipskem se imam zahvaliti, da a*ta *»e živ in zdrav.! Kar aeui tukaj in nekaj dni poprej preživel. M*m napisal in vam' izr<*eam, ako dobite kakega za-' hržnika. ker p*4n^ajini denar-j.t lzro«*il mi je naiiisati zvezek i iit /e na naslovu sem spoznal v njeni časnikarja. Znorel! Dnevnik iz norišnice odpui<"enega. lY«4>ral sem prvo stran. 4*I*rav l**p<» s»* bere", mu rts'eni. Bust ife tu rokopiii in pridite v jmhi-deljek. Zadovoljen je poslovil. Pa tiwli jay. sem bil vedno I" j zadovoljen. Zakaj od strani do strani je bil ta spis tega alkoholika vedno l*»lj zanimiv, res .o ! je pisatelj v ponde-ijek prišel, izplačan je dobil delež /a svoje delo. Ta dan je «e /elo dišal j 'o žganju; dejal pa je, da sedaj pristopi k abstinentom Neverjetno se mi je zdelo, ker mi je pravil, da tudi kadi; ako pa je alkoholik tudi kadile«-, je silno redko, da se zdrži kot abstinent. Pisatelju temu na čast pa moraaii reei, da se že dolgo ča%a dobro dr/i in pridno dela. Bil je dubre volje ta dan. Zato mmii marsikaj izvedel iz njegovega življenja. < asnikar I. je 41 let star, sin protestantskega pastorja; ta »je popival vsak ilan 8—10 vrčkov pi-\a, v 68. letu kot alkoholik umrl v sled raka v želodcu in črevah. Mladi I. je že kot giiunazijalec precej pil, kakor je bilo v družini v navadi. Tudi njegov brat je /elo pil. Sol ni nikoli dn vrnil, za-, gledal s*' je v neko igralko v Ber l luni, ix Mit al je .sani gledalkini! igrale«* in je bil četrt leta v dvomljivi družbi potovalnih igralcev, i Nato j« Za^-I med časnikarje, i pridno je pisal, jše p rid ne je j*? pil. j Bil je obto/.en razžaljenja kralja! in obsojen na «U'st mesecev ječe.! I bežal je v Švieo, na Francosko in od t od v Ameriko, kjer je ostal *»d leta 18*»3. 2. Bil je vi New Vorku odličnega lixta so-urednik. Ti*ia napadel ga je umo-bol in hotel se je usmrtiti. S tem je izgubil vso srečo. Vrnil se je na NeiiHŠko. pn*s*xlel nekaj kiizni.j bil pomiloičen in je zrwpet pisal za' razne liste, kmalu je postal urednik, čez eno leto pa so ga zaradi | pijančevanja odslovili. Potem jej l»egal okrog, dokler ni prijel v za v. nI za umobolne. — p<> fem po. ji.snilu podam spis, ki mi ga je pisatelj izročil. Uvod. Vendar je enkrat konec straš- 1 niii olezen naslikam tu popol-,no po resnici, ne samo zato, da I znamo, kako se g'»di človeku, ki I je na umu bolan, marveč j>o«ebno j/ato, da zvedo prijatelji alkohola, i kakšno razdejanje napravi zloraba alkohola v človeških možganih. Moj spis ima namen po resnici spor»»čati o vsem. kar sem mislil, govoril, kar je sploh blodilo v moji duši. Naj bi opis t? ■ bolezni obvaroval druge preti . enako žalostno usodo. Pisatelj. I. poglavje. 1 Žrtva alkohola. — Preganjalci si kažejo. i i Zopet me je popri jelo. Dve leti . sem imel mir, tedaj pa se mi jf > zopet zaželelo, da bi bil popolno ■ tua prost, da bi odvrgel od set* . vse vezi. da bi kakor svoboden i mož j K) svoji volji, kakor mi je i klical notranji glas, pil. pil in zo pet — pil. In jaz nesrečnež sera i to storil, zanemaril se-m svoje I,dolžnosti, hodil iz gostilne v ka j varno, rt bezniee v beznieo. Nič t jesti, samo piti! Pivo, žganje — žganje, pivo! Skrbno sem se ogi . bal navadnih gostiln, kjer bi se bil sestal s svojimi znancu V 'predmestja sem IkkUI^ v okolici iu i j tudi tam po raznih pivnicah. Ir . pil sem, veliko pil. Ponoči nisem , ln-dil domov. Po kavarnah, po ča kalnicah na kolodvorih, ki ao od , prte cel o noč, jnxsedal sem iu po , pival. Zjutraj sem se za silo imil J v kavarni iu čez dau zopet kakoi j pre.wi.ji diui, .popirnl, da nisom bil nikoli ]»o]>olno pijan. (Jlava nt . je kar gorela in zazdelo se mi je .da me ljudje postrani pogleduje . j<». noge so se mi šibile, roke so se 1,111 tresle, tmla pijan nisem, nika-jkor ne! Tako so minuli trije dnevi. Četrti dan sem šol v pred mest i je in stal na postajališču električne železnice. Kolikor manj sem jedel, toliko več sem kadil. Poleg j mene sta stal dva moža, ostro sta j me opazovala, kakor uradnika iz I sedn i je. Oeinu me pač tako od ■strani opazujeta? — Tedaj sta pa j tudi jela govoriti o menj, dasi le Šepetata, vendar sem natanko sdi-sal besede: "Danes ga moramo (dobiti!" Drugi je dejal: "Že več noči ga lii bilo doma. sedaj se mora vendar enkrat naspati, in v njegovem stanovanju ga najlažje primemo." In zopet sta me strupeno pogledala. Strašen nemir me je prevzel. Saj vendar nisem nič hudega sto-jril! Ali morda vendar kaj, saj I dandanes človek skoro ne ve, kdaj kaj zagreši, saj so postave j tako polne nastavljenih zanjk. i Človek ima toliko sovražnikov, zavidljivcev, vsepovsod je polno obrekovalcev — no pa saj ne bi stikali za menoj, če bi ne bil nič zagrešil. Toda jaz celo ničesar ne vem, kaj sem vse včeraj storil. Kdo ve, kaj sem naredil! Če bi bil koga umoril, jaz se tega več ne spominjam. Toda naj bo kar hoče. talvO hitro me ne bodo dobili. Ko sta se na nekem križišču električna vozova srečala, sem skočil iz enega voza v drugi. Nikdo ni šel za menoj, Smodko vržem proč in sedeui na k Imp. Tn pa sedita dva gospoda, kakor dva sk rivna policaja. Seveda sta — saj že govorita o meni. "f>n misli, da nama je imel", reče eden, drugi pa se zasmeje, rekoč: "Na vseh progah se vozijo tajni policisti." Torej je venelar res, da me preganjajo. Oči vidno ne marajo napraviti nobenega šuma. sicer bi me lahko takoj prijeli. Peljem se v L. in sedem na vrtu ter naro- | čim kosilo. Želelo se mi je, ela bom tukaj popolno v miru. Jem nekaj, popijem tri kozarce piva in dve kili konjaka. Vroče je, zato se mi iradremlje. Nekdo pa me strese in jaz se vzbudim. Ne smrčite tako grdo, reče mi gostilničar, in meni uasroti a je že aede4 gospod, go-lovo je bil skrivni policaj. Kako se mi kaničljivo posmehuje! Gostilničar stopi k njemu. "Danes ?a gotovo dobimo", reče policaj, 1 'danes gre gotovo domov spat." ■ Tedaj sem se jak kaničljivo za-J smejal. "Tepec", sem si mislit ' "tako hitro me pa le ne dobiš, jaz lahko še več noči tako brez spa-j nja preživim po go*»tiUiali." Toda1 s tem človekom ne moreš več se- r< deti v eni gostilni, zato plačam in odidem v mesto po električni, in ^ sicer ravno na nasprotni konec, j* Kmalu vstopita dva človeka, ki 11 me e>pazujeta in o meni govorita. w daz sedaj bolje slišim nego kdaj n poprej. Dasi so vrata zaprta, do- ^ bro razumem, kaj med seboj še- S1 l>etata. "Dane^ to napraviva", ^ reče prvi. "Ali imaš zapestnico s seboj.'" Zapestnico, to misli naj-s1 brže železno verižico, ki se ž njo zvežejo roke. Čemu neki bi mene 11 zvewdi? ALi sem tak hudodelnik ? P Toda ti me že ne bodo zvezali. s' . valeč gre ven. jaz hitro zvrnem t kozarec piva, bežim iz liiše. okolij , vogla, vprek po ulici in zopet o-|3 ( koli vogla v drugo gostilno. Tre1-, s . sel sem se od strahu in več pil. da !• bi se pokrepčal. Toda tudi tukaj s ( so preganjalci za menoj. "Tako Š k več ne gre", pravi eden, "saj sel vendar ne moremo cel dan voziti i . za njim, treba je, ela se temu na- t pravi konev, jaz ga bom kar tu-jli kaj prijel." Druga elva sta mu j . odgovarjala in bila mnenja, naj 1 r se s tem še počaka. Pa jaz tega s i nisem več maral poslušati. Hitel i t sem iz hiše, a vendar še čisto na-'i i tailkft slišal za sebetj zabavljivce: \ slepar, pote]iuh, z<\ katerega ni 1 nobena kazen prehuda, ki zasluži,!\ da ga obsodijo v dosmrtno ječo.'j j Hitel sem na kolodvor, a tudi tu i . so bili moji prijatelji za menoj, i l zato sem iskal pomoči pri nekem š j stražniku. Povedal sem mu. da me'i preganjajo in da me hočejo umo-jl ' riti. <>n pa je menil, da sem pre-'j , več pil, četudi nisem pijan, in da i s si vse te stvari le domišljujem, j take ljudi »la on že dobro pozna j r |in da naj le grem mirno spat. Pa'ci I odgovoril sem mu, ela si ne upam'i ^ iti domov, da se tudi v hotel ne! L upam iti sam, ker ire gotovo za's kakim voglom čakajo, ela me u- n [more. Stražnik mi je svetoval, ela 1, j vzamem pontreščka s seboj, kar sem tueli storil. d (Dalje prihodnič.) v SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR _____S' Pred par dnevi je izše*l n»S fl "Slovensko-Ameriški Koledar za leto 1921". Cena ista kot lansko * leto. Glede vsebine in zanimivih slik bo ta izdaja presegla vse do- Q sedanje. Politiko smo v tem Ko-ledarju popolnoma opustili. Lju- ^ so informirani o političnih U, vprašanjih iz dnevnega časopisja, či Pri čitanjn teh sestavkov se bo s< poJal čitatelj v duhu med zlato- lj iskalce divjega zapada, spremljal č; bo slavne detektive pri razreševa- je njn najbolj zapletenih kriminal- g nih vprašanj ter stopal z znan- ti stveniki po raznih nepreiskanih deželah ter se žnjiml vred čutil d naravnim pojavom. Čitateljem tudi naznanjamo, da 111 bo imel v tem Koledarju svoj po-sebni oddelek stari znanec Peier re Zgaga. Da on kremenito pove, kar L * pove, je vsakemu znano. ; Precejšen 'lel je posvečen tudi zdravstvo, domu in gospodarstvu. Kdor ga hoče prej imeti, ga j_a mora prej naroČiti. Tiskali ga bo- d( nio le omejeno število. Torej hitro na delo, da ne boste brez Kole- ,e1 Naročila sprejema: ijt SI oveni c Publishing Companj, tS2 Cortlandt St.. Hew York. V. 7. __so Tsfffht hHlfli !■ Mjf—MBT m; — ■ ' do domača zdravila ^ jas kal« ptlpemia aagr. KMftpft bil MATlTre^IR vp P. O. Ui T71, Otty ADlMta d« U« TOlj UITI. po Božične jaslice. Zopet se je približal elan, kate ega se veseli vse, staro in mlado Zopet praznujemo Božič, on ;an veselja, ko se omehčajo tuel olj tixla srca. To je čas za velik« u nmle. za uboge in bognte. Ve ele in raduje se gleda cvetoči nlaelina na razsvetljeno božični Irevesce. in solza veselja, tihi reče in lepega spomina s*e ukra le roditeljem iz očesa. In ceh am. kjer bivata revščina in ubo tvo, celo tja se povrne elanes ve elje. De.brosrčni ljudje se sporni tjajo v krščanski ljubezni na za mščene. da se morejo tudi ti ve eliti na sveti večer, ko se vesel se, in ko done z neba sladke be eder "Mir ljudem lia zemlji, k 0 elobre volje." Sveta pobožnost navdaja vsak' ■isto srce. če opazuje na sveti ve •eir pod blrščečim božičnim dre eseem jaslice. Kako malo teh ve ■dkoel ta lepa navada, ela se n »ožični večer stavijo jaslice. V kratkih potezah hočemo pc .edati zgodovino jaslic. Kakor pri božičnem drevesci ako je tudi pri jaslicah počete eman. Tudi nimamo nikakih gc ovih piKlatkov, kje in kdaj se j načela navada, postavljati jaslie< Mnogi menijo, da so jih zače! Javljati v srednjem veku pri t£ ioz vanih "duhovnih igrah", li io bile. zelo priljubljene in ras »irjei^H Že davno je bila navada, posi nežne cerkvene praznike dram: ično praznovati iu sajno eneg \oraka je bilo treba, in bila j irava drama. Najprvo so se igrt le velikonočne igre, katerih pe itanek je že iz 10. stoletja, Knial lato s<> se začele tueli božičn gre; treli se, da prav gotovo ž ^ 11. stoletju. Ker pa so amel l»ožične igre nalogo, postavi 1 eni ikoni skrivnost svete ne>či de jansko i»red oči. zato la-hko reče ne», da pri tedi igrali gotovo r manjkalo jaslic. Vendar imam iele iz 13. stoletja poročilo, da s rabili pri božičnih igrah jaslici Po tem poročilu so postavlja jaslice za oltarjem, dočim so olta »am okrasili s podobo Matere bo; je. Pred oltarjem je naznanja rojstvo Gospodovo v angela pre jbl ečen deček. Nato ,je prišlo pe1 »astirjev molit novorojeno Det ji s cerkvenega oboka se je z t .ltšal otrowki glas: "Slava Rog la višavah in mir ljudem lia zem ji, ki so dobre volje." Kmalu i|M) tem poročilu pa naj lemo omenjene tudi znani žival •ola in osla, ki sta že na najsta -e j šib podobah naslikana til aslic. Sv. Frančišek Asišld, goreč ča »tilec betlehemskega Deteta — ako je imenoval božje Dete 1 voji Iskreni ljubezni — se je od očil, da se praznuje s kri vnos ►ožične noči v prosti naravi. A fozdu pri G rec i o so postavili jas i. v katerih je bila mrva in sla na. Nato so položili notri spečegi t roka. K jaslim pa so privezal ola in osla. Prišlo je od vsel :rajev veliko ljudi, katerim j< 110 tako praznovanje božične no i nekaj novega. Gozdno temine 0 razsvetljevale luči in pobožni judstvo je pelo božične pesmi n« ast Odrešeniku sveta. O polnoč e bila maša, pri kateri je pridi oval sv. Frančišek o ljubezni be lehemskega Deteta. Iz 14. stoletja imamo poročilo a so predstavljali tudi sv. tr ralje. Najprvo so to vpeljali do linikanci iz Milana. S krasnim premstvom in z veliko množico ?dkih živali so šli Modri z Jutro-ega z godbo v cerkev. Na veli-em oltarju so stale jaslice. Tudi rti in osel sta bila privezana k ji ni. Ko so Modri Jezu&a poča- 111 in v sanjah dobili naročilo, a ni se jim je obrniti, so £li po dočeni poti nazaj. Na Nemškem so dejali v 14. sto-tju "božje Dete" namesto v slice v zibelko, ker je bila ta pri udstvu bolj v navadi kot jas-*e. i Zadnja izprememba je bila, da nadomestili žive osebe s pre-akljivimi in nepremakljivimi dobami. Ta način se je ohranil 1 današnjega dne. Kdaj se je to premeni 1 o, se ne ve natančno;' slice pa, kakomne so zdaj, so le gotovo že pred kakimi 250 ti. Te>da ta način se je le počasi zširjal in le malo cerkva ga je ►eljalo. Polagoma pa se je ven-r priljubil in v 17. stoletju so ustavljali jaslice po tem nacinrf že v mnogih župnijskih in samo-staiLskiii cerkvah. Sčasoma so de- n lali te premakljive podobe vedno [g krasneje. kakor se je tedaj raz- d vijala umetnost. |§ Ljudstvo pa se ni zadovoljilo.ij ela bi videlo jaslice samo v cer-'^ kvi, ampak želelo je. ela bi se tudi v doma razveseljevalo ž njimi. In s! tako se je vkoreninila navada, da z so postavljali jaslice tudi v za- s< siebnih hišah. Ker pa ni bilo treba š v hiši nobene pregraje pri jasli-'t call in so pe>trebova!e te le malo r prostora, se je razširila ta navada'ti povsod. Tn v 18. stoletju so p«-!n stavljali jaslice v vsaki hiši. pri s vsaki družini. ir : Toda samo pri tem ni ostalo h elolgo. Jaslice niso bile samo v lii- 1 ši. predstavljali so jih tueli na ce-|s sti. posebno pri božičnih »prevo-1 n dih. Že v 13. stoletju so bili o Ro-iri žiču taki obhodi v navadi. Pri \ njih so peli in plesali. In v 17. <3 stoletju so predstavljali pri teh c e»bhodih zaradi priljubljenosti tu- . eli jaslice. V sprevodu sta šla Ma- j rija in sv. Jožef, pogosto pa tueli 'sv. trije kralji, ki so nosili zvezdo. Ostanek te navade so naši kolenl-[liiki. Tiipatnm je šel tudi 'Jezus' v sprevodu in večkrat sam nosil zvezdo. Ti božični obhodi so bili pri protestantih ravno tako priljubljeni. kakor pri katoličanih. Prišel pa je tudi čas, ko so gotovi krogi napoveeiali vojno jaslicam. Ker jih niso mogli popolnoma prepovedati, izkušali so ko-,likor mogoče ta običaj omejiti. [Vendar niso opravili nič. Navada, postavljati jaslice se je tako vkoreninila, ela ni nikdar izginila. I Akoravno so ostale tudi pri protestantih jaslice v navadi, vendar so boli priljubljene v katoliških deželah, predvsem na Bavarskem, na Tirolskem in v Italiji. ( Dandanes se nahajajo kraji, kjer so v vsaki cerkvi, v vsaki kapeli jaslice, ki stavijo ljudem svete ne>či plastično prerl oči. Tn želeji je. da bi se ta lepa navada razširjala povsod; ne samo v vsaki cerkvi, ampak tueli v vsaki hiši in pri vsaki družini se morajo staviti jaslice v čast božjemu Detetu. Naj bi jaslice opomnile mnoga srca skrivnosti najsvetejše noči in jih navelušile za l>e>žje Dete! Teelaj bomo pa tudi veselega srea zaklicali z angeli vred: "Slava ,Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so elobre volje." Koroške novice. Kako so Nemci na Koroškem goljufali. Da so goljufali korejski Nemci pri plebiscitu na dehelei, ve danes | že ves svet, a da so goljufali (dvojno, to prihaja se«daj počasi na dan. Tisočake, ki so jih plačevali za glasove, so delili v sobe>to r'- oktobra, torej šele dan preel plebiscitom. In vedeli so, zakaj so (tako delali. V nedeljo je volilec glasoval iu ni imel časa. da bi šel " ,v Celovec ali Beljak menjat pri-služene tisočake. Na to veselo pot je odšel v pondeljek. A vračal se je dolgega obraza. V Celovcu in , Beljaku niso hoteli namreč me-.njati. niti sprejemati denarja, ker ,je bil ves ponarejen! Za Nemce je bilo torej pe>dkupovaitje jako poceni. Ni nobenega vzroka za j pomilovanje tistih, ki so se prev pdali za ponarejen denar, bati se je samo. da be>do oškodovani s tem tudi pravi Slovenci. Korošci se že kesa jo! Tz gornje Savmske doline poročajo: V zadnjem času prihajajo preko meje sterilni Korošci ter prosijo za božjo voljo, da bi se -jim prodala živila. Kmetje jih navadno zavračajo. Korošci pa tarnajo, da so bili zapeljani in da niso vedeli, da bo imel plebiscit zanje tako strašne posledice. Pravijo. da je moke že povsod zmanjkalo, nikjer ni dobiti več kruha, živino so jeli že rekvirirati in predpisovati ogromno visoke davke. Tako tožijo in tarnajo. Ker so Slovenci mehki ljudje, se jim re-reži smilijo in marsikateri Korošec enlnese preko meje par kil moče ali pa suhciga mesa, kar bo pa udi prenehalo, ker je na meji že ^ >ričela delovati finančna straža. g* i je je PAVEL MOHORCIČ? Do- I ma je iz Krašnje pri Postojni. II Rad bi izvedel za njegov na- II slov, zato prosim cenjene roja- JI ke, ako kateri ve, da mi blago- I j voli naznaniti, ali naj se pa sam li •glasi. — Frank Wallace, Box II 33. Jam m ritv Elk Cn P« b VABILO & veliko veselico, katero priredi lov. pevsko društvo Jugoslavija ne 31. dec. (Silvestrov večer) v lov. Delavskem Domu, Moxham. Dhnstown, Pa. Začetek ob T.^G fečer. Na veselici bo "Jugosla-ija zapela več uličnih Slovencih pesmi v mešanem in moškem xiru. Za plesaželine bo sviral ve »le poskočnice domači tambura Avna in okolice1, vdeležite se pol oštevilno te veseli<-e ter priso ivujte prehodu starega leta i ovo. Vljudno sta vabljena tuel ratska pevska društva "Roelo iub" in "Bleel", da prihitita tei ? zabavata z nami. Vstopnina z; loške je r»0c: ženske so vstopni e proste. Vstopnice je dobiti pr bodu v dvorano ter pri članil ruštva kf>t predprodajo. Na svi len je! Veselični e»dbor. XZZ>0(XIZXKXZZ> Novi ceniki! za moške in ženske ure, verižice, priveske, prstane in vso drugo zlatnino so gotovi. Pišite tlopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezplačno, ela si lahko nabavite, kar želite za božične praznike Cene nižje kot drugje. Ivan Pajk 24 Main St. Conemaugh, Pa. )0000t Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. for. Koler )• omj ■tarejii alorenak MdrsTotk. It«cia-II■ t t °lttsburrbu r/ ki Inu 2>-letih 4 prskso ▼ adrmvl]* J} o Ju mh aoftil boletnl. Jjj lutrar:>=> kr w *«r*fl ■ rla- •o vi tem ki mm Je liumtl Or. i rtrf. Erllch. C« Ima t« moaolje ali menur Cke po telesu v ktIu. Iipadmajc Iu bolečina t koateh. Midi ta Iq lseiatB vmm bo tu kri. Na kar t* bo lasen aa nalaaa. Vaa molka bo leseni aOravte po e-knOSanl metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehale adrarK ne ftekaj ta. temveč pridite ln Jas vam ca bom ■opet povrnil. Hydroaala alt vodno kJJo oadravla v M. urab ln elcer prea oparad)e. Botasnt maburja. ki povarotejo bo letne v krtCu ln brbtv ln vCmsta tvdi prl paSeanla voda. oafewvlm a r>to-voatjo. Revmatlsem. ereanfa. bolaeina a tekllne. erbečlca. AkrcOe ln dni ve kotna bolezni, ki nastanejo valed neCt-ata krvi ozdravim v kratkem kura d potrebno letatL Uradne ure: vaak dsn od S. are afu-traj do >. rvečer: v petkih od t. *fa-traj do §. popoldne: ob n rdel Je h aa nJalraf do a armnldiia Morilec Koze Luksemburgove pri. znal umor. ZrakopT.ov>ki poročnik Off-t:.ann, kateri zdravi v vojaški lu Inišniei v Erfurtu. je izjavil, ela i ' on morilce Koze Luksemburjro-' v 1'veelena ,;e bila preiskava tvvssj iWSS] iWŠ31WSS1 KBETANJE PARMKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO 12 NEW VOBKA. ROCHAMBEAU 4 Jan. — Havre CRETIC 5 jen. — Genoa LA LORRAINE 6 jao. — Havre PESARO 12 Jan. — Gene j BELVEDERE 15 Jan. — Tret LA TOUUAINE 15 jan. — Havte SAXONIA 18 jan. — Cherbou j PANNONIA 18 jan. — Trst ADRIATIC 19 jan. — Cherbourg IMPERATOR ' 20 Jan. — Cherebourg REGINA 20 Jan. — Genoa FRANCE 20 Jan. — Havre ITALIA 25 jan. — Tr«t AG U IT AN i A 25 Jan. — Cherebourg ARGENTINA 29 Jan. — Tret LA SAVO IE 29 Jan. — Havre ALBANIA 1 febr. — Cherbourg LA LORRAINE 5 febr. — Havre PRES. WILSON 9. febr. — Tret ADRIATIC 16 febr. — Cherbourg LEOPOLDI NA 16 febr. — Havre Glede cen za vozne :iatke In vsa druga Dojasnlla. obrn'te se na .vrd^o. FRANK SAKSER j _ «« r.ortjndt St.. New Yorfc 1 ^'niiiiiii.iiiiiiinniiniin:miri}iinmii' Cosulich črtal : Direktno potovanje v DubravnKi : (GrwToaa) in IV*. BELYEDEKE 15. januarja ARGENTINA |l 29. januarja s PRES. WILSON 9. februarja Potom listkov. Izdanih za ves kra- . je v Jugoelavlji In Srbiji. RaakoAne ugodnosti prvega, dmaa-ga In t-etjega razreda. ;: Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačne vino. j PHELPS BROTHERS. & 01. Passenger Department 3 4 Wrmt Street titw York : French Line COMFAGME GENERALE TRANSATUNTIQUE ,V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ' LEOPOLDINA ............23. decembra ROCHAMBEAU ............ januarja I LA LORRAINE ............ 6. Januarja , LA TOURAIN E ........... 15. januarja POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBUSGA ! NIAGARA ................ 5. januarja Direktna ie ezniška zveza iz Pariza v v»e glavne točke Jugoslavije. Hitri parnikl s štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade Ka pričakal potnike ob prihodu naiih par. * nikov v Havru ter Jih točno odprem U. kamor so namenjeni. Parnikl Francoske črte so transpertirall tekom vojna na i.ioče čehoalovaiklh vo-. lakov brez vs- neprllike. Za iifkarte In cene vi>reieite v DRU2BINI PISARNI, 19 State St.. N. t. C. ali pa pri lokalnih actntlh. LLOYD SABAUDO Prihodnji odplutje Iz N*. T. Minit m 2 vijaka RE D* ITALIA — 30. Sec. PESARO — t. Jan. Iadajajo ae direktni voaa! Bstkl do VM* slavnih meat v JncoalavtfL Breaplačno vino potnikom S. rtrtte. CUNARD ANCHOR LINE P«rak "lTAUA" i Parnik'PANNONIA' odploje 1. februarja , , . f\ i .■ . m a odpluje 18. januarja v Dubrovnik m Trst t ^ L .. . _ cena za tretji razred: V Dubrovnik lil Trst v:;;:;; S CenartretJi ^$12500 in $5.00 vojnega davka. j m $5 00 v°jne^a **eicfc M tovore: 120 Broadway. New York. T«*l«-f<.i»: Rector t£«JO. COLUMBIA ^ _ VELIKA ZALOGA — I __ _ m _____PLOŠČ V VEER JESL GRAMOFONE VICTOR RAVINSEK, 331 6mie St., CONEMAUGH, PA,