Inser&tj se sprejemajo in velja tristopna. vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
1^*	1,	II	11	1'	^	11
,,	‘1	11	11	^	11
Pri večkratnem tiskanji se ■*vna primerno zmanjša.
R o k o p I si
se ne vračajo, D6frankovana pisma se ne sprejemajo.
.Naročnino prejema onravnižtvo administracija) in ekspedicija na velikem trgu b. štev 9, II. nad-siopji.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 30 gl. — kr. Za polleta	. ,	5
Za četrt leta
V administraciji veliš:
Za eeio leto	.	.	8	gl.	40	'kr
Za pol leta	.	4	.,	20	„
Za četrt leta	.	.	2	.,	10	„
V Ljubljani	na	dom pošiljaš
veija 60 kr. več na ieto.

Političuliit za slovenski naroi.
Vpedništvo na velikem trgŠ^tttb-.i št 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto.
Državni zbor
se je danes 5. t. m. po velikonočnih počitnicah zopet sošel. Čaka ga še mnogo in jako važnega dela, ki ga bode do binkošti težko dovršil. Dnevni red prve seje sicer ne obsega posebno važnih reči, ker se nekteri poslanci navadno še nekoliko obotavljajo doma, in se jih prvi dan komaj toliko zbere, da zamorejo zborovati in sklepati.
Tem imenitnejše pa bodo prihodnje seje, pri kterih se bode v prvi vrsti obravnavala nova šolska postava, ki smo jo v „Slovencu“ že tako obširno pojasnili, da nam ni treba več o njej govoriti. Že pred razhodom na počitnice so se desniški klubi med seboj zavezali, da morajo k tej obravnavi priti vsi poslanci in za njo tudi glasovati. To je naj glavnejši vzrok, da pride dotična postava še le na dnevni red prihodnje seje, in ne bode noben poslanec imel izgovora, da se je moral prehitro vrniti, dasi bi morali že sami ob sebi o zborovanji odložiti vse druge opravke, ki jim branijo iti na Dunaj, ako hočejo vestno spolnovati svoje državnoposlaniške dolžnosti.
Ta previdnost je tem potrebnejša, ker je sedaj dovolj jasno, da se bodo tudi nasprotniki šolske postave sošli v celotnem številu in napeli vse svoje žile, da bi njih obveljala. Tudi ni nobenega dvoma več, da bode Oorouinijev klub pri tej postavi glasoval z levičarji, ter zdatno pomnožil število njihovih glasov. Ko bi se poslanci tega kluba ozirali na zahteve nemških kmečkih prebi-
valcev, bi pač nikakor ne mogli glasovati zoper šolsko postavo in zoper polajšanje, ki jih njih dežele že uživajo, in ktere jim kaj dobro ugajajo. V Coroninijevem klubu so namreč poslanci iz Goriškega, Istre in Trsta, pa Rusini iz Galicije in južno-laški Tirolci. Tirolska ima glede šolskih postav svoje lastne razmere, vse druge gori omenjene dežele pa vživajo že dozdaj polajšanje, da njihovim otrokom ni treba osem let v šolo hoditi, ampak samo šest.
Ko bi jih hotel kdo siliti, naj se tej pravici odpovedo in naj se osemletno šolstvo naloži tudi njim, bi se gotovo z vso silo uprli taki zahtevi in bi napeli vse kriplje da bi to zabranili. Ali ni toraj nedosledno, ako pa drugim deželam ne privoščijo ? Toda nove šolske postave so liberalni listi zaznamovali kot neliberalne, in kdor bode za nje glasoval, ne bode pri njih več veljal za liberalnega in so si pridejali celo priimek liberalnega središča, toraj raje slišijo očitanje, da niso dosledni, kakor pa očitanje, da niso liberalni!
Druga nezgoda za desnico je ta, da ravno sedaj več poslancev na desnici manjka; na Poljskem so bila izpraznjena štiri po-
in ker se tudi o 5 bukovinskih poslancih Hohemvartovega kluba še ne ve za trdno, bodo li glasovali za postavo ali ne, zopet odpade nekoliko glasov, ki jih bode desnica prav težko pogrešala.
V tolažbo pa nam je, da si tudi izmed levičarjev ne bodo upali vsi glasovati zoper postavo, ker bi se sicer hudo zamerili svojim kmečkim volilcem. Njih število bode skoraj enako veliko, kakor število glasov, ki odpadejo na desnici, in vsled tega smemo sklepati, da bode šolska postava vendar le sprejeta z večino kakih 10 glasov.
Razun šolske postave bode imela zbornica sedaj obravnavati zopet en del obrt* nijske postave, namreč vstanove obrtnijskih nadzornikov, pa pristojbin,sko postavo, ktera obsega tudi borzni davek. Vsaka teh postav, ki so v oddelkih že zdavnej dovršene, bode zbudila živahne obravnave, in dela se državnemu zboru ne bode manjkalo.
Tudi odseke čaka še veliko važnih nalog. Obrtnijski odsek bode pričel pretresati postavo o obrtnijskih pomočnikih in delavcih sploh, in vlada želi, da bi tudi ta postava bila rešena, preden se razide državni zbor, ker bi bili potem spremenjeni vsi glavni
slanstva; dva sta sicer že zopet zastavljena, deli obrtnijske postave. Tudi postava o dn-
in upati je, da bodo novi izvoljeni prišli že zbor in glasovali s svojimi tovariši, dveh pa vendar še ne bo, in kadar gre pri kaki reči tesno, sta velike vrednosti tudi dva glasova. Vrhu tega se utegnejo kaki štirje poljski in češki poslanci glasovanju umakniti,
hovenski kongrui bo v odseku skoraj dovršena, bode pa tudi mogoče dovršiti jo še letos v državnem zboru, kakor duhovniki žele in že silno težko pričakujejo ? Odgovora na to vprašanje si ne upamo dati, ker so zapreke zarad jako različnih razmer po raznih

Iz spomeniške knjige poljskega učitelja.
Spisal IT. S ie n k ie wi cz.
Čedalje bolj sera se bal za njegovo zdravje, ker propadel je očividno in bil naposled že skoro prezoren. Pletivo nežnih žilic, ki so se mu prej javljale na sencih le, ko ga je oživila radost, postalo je zdaj dlje in dlje očividneje. Ožulil je] tako, da je bil skoro enak nekakemu obrazu. Tužno je bilo gledati na to nedolžno, skoraj angelsko glavico, ki je pokazala sličnost z uvenelo cvetlico. Zdelo se je, kakor bi mu nič ue bilo, a ginil je vendar in izgubljal moči. Ni zamogel že vzdigniti vse knjige v tornistru; vlagal sem mu vanj le nektere, a ostale nosil sam za njim, ker spremljal sem ga sedaj vsaki dan v šolo in iz šole.
Naposled so prazniki došli. Konji iz Za-lesja so čakali že dva dni in list gospč Marije, ki je došel ž njim, oglašal je, da nas tam z netrpljivostjo pričakujejo. „Začulasem, Mihec, da ti slabo pojde11, končala je gospa Jlarija, „ne pričakujem toraj nikakih izvrst-
nih ; zaželela pa hi, da hi bili tvoji učitelji tega mnenja kot jaz, da si storil vse, kar je bilo v tvoji moči in da si nezadostni svoj napredek se trudil popraviti vsaj z dobrim obnašanjem."
Toda učitelji so bili v vsakem obziru druzega mnenja, kajti spričevalo je goljufalo tudi to poslednjo nado. Druga javna graja, tikala se je ravno dečkovega obnašanja katerem je imela gospa Marija povsem druge pojme. V očeh nemških profesorjev se je le to dete dobro obnašalo, ktero je s smehom vdeleževalo njih posmehovanje iz poljskega upadka, jezika in tradicij. Vsled takega razumevanja pravovednih pojmov, ker ni podajal nobene mule, da bi se še v prihodnje zamogel prospešnol navka vdeležiti, in tako zastonj drugim napotje delal, je bil fante iz šole izpahnjen. To poročilo donesel je v večer. V sobici bila je že skoro povsem tema, kajti gosti sneg je padal zunaj, in nisem zamogel toraj videti detetu v obraz. Videl sem le, da se je podal k oknu, postal tam in molče gledal na snežene capice, gugajočo se v ozračju. Nisem zavidal borčetu teh misli, ki so se mu krožile v glavi slično tem po
Na tak način nama je preminilo četrt ure v polnem molčanji; med tem pa seje tudi skoro popolno stemnilo. Pričel sem skladati reči v popotno skrinjo, ali videvši, da Mihec še vedno stoji pri oknu, djal sem mu naposled:
„Kaj delaš tam, Mihec?11
„Ni li res11, je odgovoril z glasom, ki se je tresel in zadrževal pri vsakem zlogu, „da sedi mama z Lolo pri ognjišču v zeleni sobici in misli na me?"
„Kaj pak. A zakaj se ti trese glas? Si mar bolan?"
„Ni mi nič, gospod, le zebe me močno.11
Razpravil sem ga in položil v posteljo, a z bolestjo sem zrl na njegove suhe kolena in roke tanke kot slamnato steblo. Dal sem mu izpiti čaj in odel ga, kolikor je bilo mogoče.
„Ti je zdaj že topleje?11 „0 pač! samo glava me nekoliko boli." Vboga glava, imela je zakaj boleti; — Utrujeno dete je v kratkem zaspalo in močno dihalo se svojimi ozkimi prsi.? Jaz pa sem nehal vkladati svoje in njegove reči, in ker se nisem počutil baš zdrav, sem se tudi vle-
zraku; še prav ljubo mi je bilo, da mi ni Igel. Vpihnivši svečo, sem skoro v tem tre-trebalo govoriti o spričevalu in razsodku.|untku zaspal.	(Dalje prib.)
deželah iu škofijah tako velike, da jih bodel kolena pred Bismarka. In da bi se to do-težko primerno poravnati, ako se bogoslovnoI seglo, ustauovljajo nemške Schulvereine, ka-ministerstvo ne ojači in o pravem času skrbi 1 keršnega imamo tudi mi v svojem mestu, za povikšauje stroškov, ki jih bode vrav*IŠkoda za dragi čas, škoda za denar, škoda nanje kongrue prizadejalo.	I za tiste, ki podpirajo tako počenjanje, ne da
O novih davkarskih predlogih sedaj ne J p j prav za prav vedeli, kaj „verein“ narne-izrečemu še nobene sodbe, ker davkarski|rava. Mogoče, da najnovejši dunajski do-odsek še ni dognal načel, po katerih naj selgodki nekoliko ustavijo takšno počenjanje, osnujejo. Predlogi se bodo v marsikteri za-l Ali gospodje učitelji nimajo kaj drtizega devi bistveno spremenili, in bodo težko prišli delati, kakor da svoj dragi čas obračajo v na vrsto pred razhodom drž. zbora, izvzemši | razširjevanje nemškega Schulvereina, ki škili morebiti prihodninski davek, dasiravuo vladaj čez avstrijske meje? želi, da bi bile prej, ko mogoče rešene tudi! Keka imenitna oseba iz nemškega zbora te reči. Dela se toraj ljudskim zastopnikom Ije nedavno obsojevala v nekem listu vedenje ne manjka, želimo jim le prave previdnosti J liberalnih avstrijskih nemcev tako-le: „Ne in modrosti, da bi vse tako obrnili in vkre-l morem razumeti nemške agitacije na Avstri-nili, da bi bilo državi ua korist obenem paljauskem. Nemci menda ne sprevidijo pravili tudi posameznim prebivalcem ne na škodo! I razmer; Avstrija je odtrgana od nemške
[zveze; njeni prebivalci nimajo nič več pri nas iskati in mi nič na Avstrijanskom. Menim, da bi lazvijanje nemške države moralo Neue Warte am lun piše 25. marca t.[dovolj prepričati gospode liberalce na Du-1. tako-le: „Nemški jezile11 ponujajo povsod J naju, da imamo doma dovolj posla iu da je tako nespodobno, da se morajo nemški listi j nam nepriležuo, če iz Avstrije vpijejo k nam z gnusom odvrniti od takega vsiljevanja. Tu j na pomaganje. 1866. leto je dalo gotovi tir navedemo misel neodvisne bavarske „Donau Avstriji kakor tudi nemškemu cesarstvu, in Zeitung11 o nemškem šulvereinu, in bralcu tega ne more tudi to spremeniti, če je del prepuščamo, naj primerja pisanje naših ju-j Avstrijskih nemcev za treuotek nezadovoljen
Nemci o „nemškem šulvereinu^.
dovskih listov s sodbo imenovanega kato-| liškega časnika.
svojo vlado. Nikolsburg iu Versailles se ne dasta zbrisati iz svetovne zgodovine. Ho-
„Douau Zeitung11 piše iz Monakovega: j 6emo imeti močno zedinjeno Avstrijo in ž njo Ne moremo dosti grajati, da se tako imeno-j živeti v prijaznosti, in ravno zato se ne vani »nemški Schulvereiu11 vtika v notranje j vtikamo v njene notranje zadeve. Nemški zadeve Avstrijske na tak način, da mora j liberalci v Avstriji, kakor se postavljajo v ondi obuditi največjo nejevoljo. Odkar so J zboru, bili bi vender zadnji, ki bi našli naše Dunajski judovski Usti znašli pravljico o j simpatije, zakaj rogovileži niso naši ljudje, »ogroženem nemštvu", vstauovilo se je na j G lavno delo teh gospodov je pa to, da ro-več krajih mnogo družeb, ki imajo denar na-Igovilijo. berati, da bi se privatne nemške šole vsta-novile v čisto slovanskih in madjarskih krajih Avstrijanskega cesarstva. To uaj bi še bilo, da si tudi je škoda, lepi denar metati na tak način skozi okno. Če se pa ti Sckul-vereini prdrzuejo z neopravičenimi resoluci
Politični pregled.
V Ljubljani 4. aprila.
Avstrijske dežele.
Iz Budapešte. (Foslauiška zbornica.)
jami ostro napadati vlado sosedne di žave, J Minister prometa je predložil načrt postave tedaj moramo tako počenjanje od sebe odbi-jo izdelovanji pristanišča za petrolej v Reki jati z vso odločnostjo. Kaj bi rekli v Ber-Jin za izpeljanje postranske železnične proge linu, ko bi kaka Dunajska katoliška družba J Bekeš — Toldvar, ostro napadala prasko vlado in bi sklenila J Potem se začne podrobna debata v na-resolucijo o kulturkampfu ? In vendar bijčrtu postave za srednje šole. Minister Trebilo dovolj vzroka kaj tacega storiti! Kajjfort priporoča, da se sprejme §. 1, kakor je tacega se pa gotovo ne dobiva na oni strani [nasvetovano, on govori za dvoje srednjih šol v Avstriji. Nemški jezik ni ondi v nevar-jza gimnazije in realke in je zoper njih spo-nosti, to pravljico so se le izmislili Dunajski [jenje.
judovski listi, da bi razne narodnosti ene j Oto Herman zagovarja separatvotum, on proti drugim ščuvali. Žalostno je, da Ber-jnoče spodriniti realnih šol, le v soglasji jih linski Schulverein za podlago svojemu sklepu j hoče spraviti z gimnazijo. — Po daljši de-jemlje izmišljene trditve strankarskih ča&-| bati se sprejme §. 1, tako kakor je bil na-nikov.	I	svetovan namreč, da bode dvojih srednjih šol.
Tudi pri nas v Braunau se je ustano-j Sprejet je bil tudi §. 2. Pri §. 3 se imame vilo društvo, ki ima namen, braniti nemški J daljša debata, več govornikov je bilo zoper jezik v slovanskih šolah. Ubogi Čehi! zdaj [grški jezik, a zagovarjal ga je poučni mini-bo za vas slaba, o Binkoštih pojde naše ju lster Trefort.
na imenitnost bratovščine sv. Mihaela. Govorila sta še dr. Papel iu P. Potka, — Z živahnimi živiokliei sv. Očetu in presvitlemu cesarju so sklenili zborovanje, in nadškof so podelili navzočnim blagoslov, med katerimi so bili knezi: Karol Sclnvarzenberg, Jurij Lobkovic, Oettingen, ter več drugih gospodov in gospa prvih plemenitažev v deželi,
V Kolini je bil 1. aprila velik shod vo-lilcev, posl. Ilevera je poročal v svojem delovanji. Zbor je sklenil resolucijo, v kateri je povdarjal, da je tovarištvo s konservativnimi Nemci potrebno, da se doseže mir in sprava med narodi v Avstriji.
Moravski deželni zbor se bode sklical v drugi polovici mesca avgusta, s to sesijo bode končana doba tega deželnega zbora. Potrjena je deželna postava o zavarovanji živine po Murskem, v štirih tednih bode deželni odbor vpeljal to postavo.
Rabi državnega zbora, posl. Schreiber iz Galicije, je umrl za mrtudom, malo časa potem, ko je izdal nekak razglas zoper reform — jude. Policija je zaplenila razglas, mislilo se je, da bode po smrti rabija Sclirei-berja stvar ugasnila, a državno pravništvo preiskavo nadaljuje zoper rabije, ki so ta razglas podpisali.
Vnanje države.
Iz Belgrada. Mestna sodnija je v tožbi zarad napada na kralja iz zapora izpustila profesorja Vitkoviča in soprogo, ki je sestra Heleni Markovič in še nekaj drugih, a na zatoženi klopi bodo poleg Helene Markovič Mata Arandjelovič, Pera Mohacanin in pop Svetozar Brankovič.
Novo izvoljeni metropolit, arhiman-drit Teodozi Mraovič je dobil kraljevo po-trjenje, ter se podaja na Ogersko v Karlo-vice, kjer ga bode posvetil patriarh Angyelič vpričo Škota iz Temesvara in Novega Sada. Bivšemu metropolitu Mihaelu so odločili samostan v prebivališče. — Taka je svoboda tako zvani pravoslavni cerkvi. — Sinoda, katero skliče vlada, izvoli najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, kralj ga potrdi, bivšega pa pošljejo v samostan.
Denarstveni minister Kal a j bode šel v Hercegovino, pravijo,
naško krdelo prvič v Linz k skupnemu zboru nemških Schulvereinov, in kdor še ni niči zopet na ogled izvedel o našem vereinu, ta se naj prepriča J da konec aprila.
sam in naj strmi nad imetnostjo njegove na-1 V bivši vojaški granici bodo volitve loge iu nad velikim številom njegovih udov.lv deželni zbor 19., 20. in 21. aprila. Volit-No, Verein je vender le, in čast nemškega J veno gibanje je kaj živahno, volitvena zbi-
rališča so tu in tam zelo viharna, atudiod-
devljejo
mesta Braunaua je rešena.
Od kod prav za prav prihaja ponašanje Istavljajo občinske uradnike in z »nemškim" imenom? znano je dovolj;|zapor, namreč iz brezdomovinskih judovskih listov;
V Pragi je bil 1. aprila občni zbor
kam ima peljati to skrivno prizadevanje, po-j bratovščine sv. Mihaela za kraljevino Češko, kazala je zadnja Dunajska veselica dijakov, j Predsedoval je grof Ledebur in ko sejepre-ki je prezgodej razodela, pod vplivom vina,[bralo poročilo, so nadškof Pražki, kardinal prave notranje namene. Jasno je, kam vede Sclnvarzenberg, proslavljali zasluge račkega to domoljubje; pod prusko pikelhaubo in naIškofa Irseka za katoliško življenje in kazali
Izvirni dopisi.
Iz Štajarskega. (Slovenska nadškofija. Zapisnik pastoralnih konferencij.) Slovensko nadškofijo so v adresi do sv. Očeta rimski slovenski popotniki zagovarjali. Jaz tukaj nisem imel kaj spregovoriti, sicer bi bil kaj druzega predlagal. Pa zdaj, ko je ugoden čas, ko so Goriški nadškof umrli, naj se dotični gospodje potegujejo za Ljubljano.
Iz konečnega zapisnika 1. pastoralnih konferencij se vidi, da je duhovenstvo ugovarjalo zoper duhovni nemški imenik, zoper predavanje v nemščini nekaterih predmetov v bogoslovju in zoper napačno pisavo nemških farnih imen. Navedem samo te reči. Nemški duhovni imenik so gospodje slabo zavračali, tirjaje slovenskega, kazaje na italijanske škofije, kjer je imenik italijanski. Bolj srečni bi bili morda gospodje, ako bi bili tirjali latinski imenik, kakor ga nekatere škofije imajo, iu mislim tudi ljubljanska, kar bi tudi jaz zagovarjal. — Na drugo je preč. škofijstvo odgovorilo, da je znanje vseli treh jezikov bogoslovcem potrebno, kar je istina. — Zoper napačno pisavo nemških farnih imen je vsa duhovščina; en del je tirjala le odpravljanje večih pogreškov kakor »bindische Pfarre", kar je preč. škofijstvo tudi dovolilo; mi pa upamo da bo še dalje
segnilo in več popravilo. Pred pol leta sem zboljšano pisavo nemških ali ponemčenih krajnih imen tirjal, ter sem prijatelje prašal, se naj li pisava predlaga narodnemu društvu ? Dobil pa sem od 3 strani odgovor, da je večina duhovščine za celotno slovensko uradovanje, za spisovanje samo slovenskih imen brez nemških. Nasprotniki, ki se jim zahtevanje manjšine zdi prenapeto, naj vedo, da je predlog le zmerneji od večine; manjšina se bo veselila, če predlog večine obvelja; ker pa to ne kaže za to leto še, in ker je predlog manjšine naravneji, bi radi tudi večino za se dobili in želeli, naj bi celo nasprotniki ne prezirali pravične tirjatve, sicer bi manjšina za večino potegnila; zato še enkrat svoj predlog zagovarjamo, proseči na bi tudi preč. knezoškofijstvo zboljšanje nemških imen v imenik sprejelo, naj bi pravilna sedanja imena oprostilo spon, ter jih stavilo na pravi prostor, prve pokvarjene imena pa ■— če že morajo v imeniku biti — naj bi postavilo na drugi prostor. Zadnji čas je pisati Artič (Artisch), Boč, Čelnic (Zeling), Cirkovic, Čadram, Fauč, Feistric, Franc, Gallicien, St. Georgen-Reihenek, St. Georgen-Remšnik, St. a/d Stainc, St. Georgen a/c Pesnic, Gonobic, Hohenek, Keršbah, Koprei nic, Kostreinic, Koe, Lak, Leskovec, Leuč, St. Korencen in Stranicen, Loče, Pesnis, Toplic, Polenšak, Nacaret, Pameč, Pernicen, Seicdorf, Pisec, Polčah, Rečah, Reifnik, Robič Roič, Saurič, Šeuern, Šiltern, Šleinic Seicdorf, Špitalič, Stopercen, Studenic, Sulc-bah, Valdek. Uradni list Ljubljanski piše marsikaj pravilno, marsikaj pa napačno. Ni zdaj čas tamkaj pisati Tschernembel, ampak piše se naj Černembel, Račah, Otok, Neu-dek itd.
Iz Štajarskega. (Uredbe dobrodelne c. kr. oblasti.) Marsikatere uredbe £. kr. oblasti so sedaj hvalevredne; po teh uredbah se dve oblasti lepo porazumevate in podpirate. Ces. kr. odstopivši glavar mariborski Pavič pl. Pfauenthal se je pismeno duhovenstvu poslovil, zahvalivši se za ska-zano mu uradno podporo, kakor se je bil nastopivši službo ob svojem času pismeno duhovenstvu za ovo podporo priporočil. Hvala mu! Če tudi duhovenstvo sedaj ne vživa nikakšnih predpravic, mu pa vendar ni drago, če bi ga kdo hotel za drugimi stauovi stav-Ijati za poslednega. C. kr. glavarstvo ptujsko je z okrožnico dne 14. marca po celem gla varstvu ostro prepovedalo za veliko noč vsa-koršnji strel, bodisi s pištolami, puškami ali možnarji, ter kazen zažugalo ne samo strelcem, marveč tudi staršem in gospodarjem, ki bi strela ne zabranili; vse orodje zapade gosposki. Slišimo, da s o enako prepoved tudi sosedne glavarstva izdale. Ako se pomisli do kake razbuke so pri nas posamezne srenje o tem dozorele, gotovo do razuzdanosti velike in pobalinstva, se ta uredba ne more dosti sohvaliti. — Ravno tako so pri nas o pustnem času maškerade kaj žaljive bile za katoliško Cerkev in nje služabnike, zlasti ako se pomisli, da so se jih vdeleževali tako zvani »izobraženi krogi" (?); temu je c. kr. glavarstvu ptujsko v okom prišlo ter pred pustom vse žaljive maškerade prepovedalo. Posamezno je bilo srenjam našteto, kakšne šeme so prepovedane, n. pr. kdor predstavlja hudega duha, zapade kazni itd. Ne vem jeli meniha predstavljati bilo posebej prepovedano, bilo bi pa za napačno inteligenco dobro. — C, kr. glavarstvo celjsko je lansko leto prepovedalo igro na konjičkih (Ringel-
spiel) po posamesnih farah ob birmskih dne vih, ob pričujočnosti mil. knezoškofa.
Domače novice.
V Ljubljani 5. aprila.
(Katoliška družba) napravi v nedeljo (8, aprila) tombolo svojim udom, lctere čisti do liodki so namenjeni za pogorelce v Košani. Začetek ob 5'/.. zvečer.
(Eni, naših državnih 'poslancev) so se včeraj odpeljali na Dunaj, eni pa gredo za njimi še te dni, da o pravem času pridejo k obravnavi o šolski postavi. Tudi knez Windisch-Gratz se je zopet ozdravil in se bode odslej redno vdeleževal državnozborovih sej.
(Odlikovanje.) Rudarski sovetnik Marka Lipold v Idriji dobil je v pripoznanjemnogoletnega marljivega službovanja red železne krone tretje vrste. Se bode li sedaj vresničilo, kar se je že večkrat govorilo, da se g. Lipold poda v stalni pokoj?
(Seje mest. odbora) v torek 3. t. m. ni bilo. ker prišlo je le 15 odbornikov. Seja bode v petek ob 5. uri popoludne. Na dnevnem redu /e: 1. Naznanilaprvosedstva. 2. Finančnega odseka poročilo a) o talijah, ki so se mestnim stražnikom izplačale 1882. leta; b) o dopisu predsedstva c. k. finančnega ravnateljstva glede kapitalizovanja ustanove cesarja Friderika IV. za zaklado tukajšnje meščanske bolnice; c) o nekaterih popravah, ki so se izvršile v poslopji tukajšnje velike realke; č) o nakupu necega zemljišča za razširjenje colezijske ceste poleg Kerna; d) o Janeza Julija Kanca prošnji zaradi povračila užit-ninskega davka od špirita za jesih pro 1882;
o terjatvi društva Wiener Bankgesell-schalt glede plačila v pogodbi ustanovljene
ponudbi Elije Predoviča, da bi se mu v najem dala mestna tehtnica v klavnici; g) mestnega magistrata nasvetu glede pre-meščenja živinskega trga. 3. Stavbenskega odseka poročilo: a) o prošnji Alojzija Kor-sike, da bi mu bilo dovoljeno ograditi na Vrtači kupljeno zemljišče in preložiti javni pot, ki zdaj drži preko tega zemljišča; b) o vspehu licitacije glede zagotovljenja stav-lenskega lesa za 1883. leto; c) o vpeljavi Jinove svečave po Resljevi cesti. 4. Šolskega odseka poročilo: a) o nakazilu tretje službene doklade trem mestnim učiteljem ; b) o mošnji kateheta na mestni dekliški šoli za povišanje nagrade; c) o prošnji, da bi se naukazala nagrada za nadaljevalno poučevanje obrtniških učencev; č) o računskem zaključku dotacije za c. kr. veliko realko. 5. Mestnega odbornika g. Ivana Hribarja sa-mostalni predlog glede tlaka v Šelenbur-govib ulicah.
(Se li to spodobi?) Te dni smo v vradni Laib. Zeitung“ brali neki inserat, kakoršne i dozdaj navadno prinašal samo „N. W. agblatt". Se li taka sumljiva vabila k skrivnemu dopisovanju v vradnem listu spodobijo?
(Pošta odhaja iz Ljubljane.) V Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj. V Celje ob 5'/2 uri iutraj. V Kočevje vsak dan 6'/4 zjutraj. V Jamnik čez Mengeš ob 3 popoludne pozimi, poletu ob 4'/,, uri. V Polhov gradeč v ponedeljek, sredo, petek in saooto po zimi popolulne ob 2, a poletu ob 4%. V Šiško vsak dan ob 8 zjutraj, a popoludne ob 4'/s. [g vsak dan ob 4'/* popoludne.
Pošta prihaja v Ljubljano: Iz Rudolfovega vsak dan ob 2 popoludne. Iz Celja ob uri 45 min. popoludne. Iz Kočevja ob 6.
uri in 20 min. popoludne po letu, po zimi ob 5. uri in 20 min. zvečer. Iz Iga ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika ob 9. uri 5 min. zjutraj. Iz Polhovega Gradca v ponedeljek sredo, petek in saboto ob 9. uri zjutraj. Iz Šiške ob 11. uri 5 min. zjutraj, ob 7. uri 5 min. zvečer.
Iz mestnih nabiralnic se pisma jemljo 4krat na dan: ob 9 in V211 dopoldne, ob 1 popoludne in ob '/„8 uri zvečer.
Razne reči.
— Iz Celja. Veselica, ktero je napravilo kat. podp. društvo belo nedeljo, bila je dobro obiskovana, kakor še maloktera poprej. Vse točke sporeda so se pa tudi izvršile v popolno zadovoljnost navzočega občinstva. Za to gre hvala g. pevovodji, vsem gg. pevcem, osobito g. Viukotu Krušič-u. Po splošni sodbi se sme „kat. podp. dr.“ res ponašati s svojim izurjenim pevskim zborom, Ta zbor goji tudi cerkveno (ceciljansko) petje, ter je že 2krat pel pri božji službi enkrat v celjski farni cerkvi, drugokrat pri sv. Jožefu v Celji.
Vesela igra „Eno uro doktor1* je vzbudila mnogo smeha. Vsem igralcem je ploskalo občinstvo. Gosp. Ivanu Gaberšeku gre vsa hvala za velik trud, ki ga je imel, da se je igra obnesla tako izvrstno. Hvala vsem, ki so pripomogli k izvršitvi te veselice na en ali drugi način! Daši so znašali vsi stroški te veselice okoli 25 gold., prevstala veu-dar še precejšnja svota na korist društvenih namenov.
— Janez Berecz, bivši husar pri pokojnem grofu Majlathu je v zaporu bolan,
taji stanovitno, sedaj pa vendar pravi, da V*0/«, upravnine za izplačevanje dobitkov; f) je bil tisto noč, ko je bil M. umorjen zunaj
liše; človek, s katerim je Berecz govoril 27. marca, je bil prej sluga pri graščini in se imenujj Sponga. Berecz pravi, da ga pozna in da mu je dolžan 8 gld. a zadnji pot je goVoril z njim v ponedeljek 25. pret. m. — Berecz ni bil zmirom sluga, v prejšnih časih e bil vradnik pri gospodarstvu, tedaj on ne pripada med neizobražene ljudi. Sedaj se sploh tako govori, da sta Pavel Sponga in Janez Berecz grofa M. umorila; kajti do-cazano je, da sta ta dva večkrat med sabo občevala, in da sta se posebno veliko soboto dolgo časa v stanovanji pri Spongi pogovarjala. Policija išče sedaj s tiralnim pismom Spongo, ki je rojen v Ribeku, županije Ni-transke, star 30 let, neoženjen, govori nemško, madjarsko in slovaško.
— Samega sebe bi hotel pretepsti! Tako je zaklical mestni glavar Csarnaj v kavarni v Pešti, ko mu je morilec Sponga pete odnesel iz kavarne. V četrtek ob 11 je prišel namreč v kavarno nekov človek, spil je 2 kupici žganja. Njemu nasproti je sedel mestni glavar Csarnaj, prisedel je k njemu še mestni policijski uradnik. Obema se je imeuovani človek videl sumnjiv. Marker je rekel, da ga še ni videl nikoli v kavarni. Pride pa še nekdo v kavarno in se vsede k onemu. Med tem pa glavar po-šepne uradniku nekaj na uho, markerju pa pove, da je vradniku rekel, naj gre po fotografijo morilca Sponge. Oba ueznana sta sedela še nekaj časa, ko sta pa videla, da ju vse gleda, sta otišla ob dveh. O pol treh pa prinese vradnik fotografijo. —• Csarnaj jo ugleda, prime se za čelo rekoč: Zaslužim, da bi se sam tepel! — Vsedla sta se v voz jn šla tiča lovit, katerega sta pred sabo
imela. (Vse to je vendar nekako neverjetno, a časopisi govore o tem.) •
— Društvo sv. Stefana, kateremu je bil ranjki Majlath predsednik, je imelo izredno sejo, v kateri je predsednik grof Cyraki milo obžaloval bridko zgubo in ža' lostno nesrečo zarad nesrečne smerti pl. Maj-latha. Žalostno je zaklical: Majlatha ni več, hudobni ljudje so ga umorili! — Predsednik pove, da je venec naročil za nosilnice, vdovi ranjkega hočejo sožalnico poslati, in društvo ima biti zastopano pri pokopu v Savaru. Društvo bode imelo mrtvaško mašo za pokojnim v vseučeliščini cerkvi in v občni seji bode na njega spomin slovesni govor.
— Pravda zoper socialiste. (Konec.)
15. marca je bil zaslišan Hammer, krčmar „zu den drei Bindern“, kamor so hodili delavci v krčmo, o skrivni družbi on ni nič vedel, na delavcih ni druzega zapazil, nego, da so bili zadovoljni ž njim. Zatoženi so bili najprej pri policiji zaslišani, sedaj ko so bili pred javno sodnijo, so nekaj preklicali, nekaj pa pravili, da so izpovedbe iz njih po raznih načinih z obetanjem in žu-ganjem izsilili, zato sta bila zaslišana gospoda iz policije, ki sta spraševala na prvo roko socialiste in o njih izpovedbi zapisnike naredila. Predsednik prebira na dalje pisma, katere so najdli pri vjetih. Peukert je pisal pismo, v katerem so besede: „Vsak mora pripravljen biti, da se žrtvuje, dan odločitve se bliža, treba je nasprotnika uničiti. Fuhrer-ju pak je pisal: Dobro bi bilo, ko bi na Avstrijskem imeli nihilistov, prav pametni so. Predsednik bere potem razglas izvrševalnega odseka, ki sope v najkrepkejših izrazih sovraštvo do pravosodstva in policije. Eazglas se konča z besedami: „Naj živi morija. “
16. marca. Sodišče je na dalje prebiralo članke, razglase iz ustajniških listov. „Naj živi vstaja"; vse se mora uničiti, tako in tako je treba z dinamitom ravnati, taki nauki se nahajajo v teh revolucionarnih listih. — Zdravniki trdijo, da sta imela zatožena Engel in Winter pijansko blaznost, a policija bistveno ni vplivala na njih izpove-danja. A pri Winterju se vendar kaže, da je duh nekoliko omračen. Po tem zaslišanji so brali dalje tajna vradna pisma. Dobil je sedaj besedo državni pravdnih, ter je umaknil tožbo zoper njih pet obdolženih, ki so bili takoj spoznani za nekrive. O konečni sodbi smo uže poročali v listu 36. dne 24. marca.
— Številka „Jedna“ kdo je ta? To je baje nekov Tynan. Pri umoru v gaji „Phonix“ je odkazoval morilcem prostore, in ko ga je James Carev vprašal, kdo da je, odgovoril je : Jaz sem številka „jedna". Po umoru je bil 14 dni v Dublinu. Potem je šel v London, kjer je bil do meseca januarija. Odtod je šel v Pariz in v Cannes, kjer je bil tačas, kakor Gladstone tam. Ko sta bila zasačena Byrne in Walsh prigovarjali so mu prijatelji, naj gre iz Francoskega, in Tynan je šel v Mehiko, ker ta dežela nima pogodbe zarad izročitve zločincev.
— Iz Taškent (mesto v Tnrkestanu ob reki Sir-Daria) se poroča, da je bil tam 31. marca ob 7. uri zjutraj precej močen potres. — Mislijo poslati več mož, da pregledajo deželo Pamir, premerijo in astronomično določijo lego krajev (Pamir je višavje med rekama Amu-Daria in Indom od koder so se, kakor govore starodavna poročila razšli pr-votni prebivalci teh krajev, Arijanci imeno-
vani na jug in sever, in ti bi bili pradedje Indov, Perzov in Germanov). Zbrali in napotili se bodo Oš v okraji Ferghana, hočejo nadaljevati preiskave, kjer so jih Angleži pričeli. — Druga ekspedicija bode preiskala astronomiško lego krajev ob reki Amu-Da-rija, ki teče v Aralsko jezero in bode preiskovala porečje iz višavja do Khive.
— Na Škotskem se je „zimski" sušeč kaj žalostno poslovil. Pretekli teden je v mestu Aberdeen hud vihar odkrival strehe, cirkus razdejal in tri barke blizo pristanišča ob skale treščil. Ljudi na dveh ladijah so rešili, a na 1 so se utopili. Tudi od drugod se poroča o barkolomih.
— Nadomestek vina. Narava ljubi spremembo in elementi uničujejo delo človeških rok. Resnično a tudi silno žalostno deželi, kraji, posameznemu človeku, katerega to zadene. L. 1844 in naprej se je bolezen lotila kruha ubogih, t. j. krompirja, sedaj pa že več let huda uš trto pokončuje. Zleg se ne da odvrniti, napadeni kraji so zgubljeni. Na Francoskem je skoraj polovica vseh nogradov končana. Na Štajarskem se trtna bolezen širi in širi po najboljših vinskih krajih. Ljudje že resno premišljujejo, ka bode potem, ko ne bode več nogradov. Česa se bodo lotili. Iz južnega Francoskega širi ta novost po svetu. — Vinorejec slavnega imena je skušal in skušal, kako dobiti kako napraviti iz drugih rastlin vinsko pijačo. — Kakor znano, daje sladkorna pesa prav dober vinski cvet (alkohol)! Kaj ko bi ta repa, ako se z njo tako ravna, kakor z trtnim grozdjem, ne dala tudi pijače, podobne oni iz vinskega grozda? Poskusili so sladkorna pesa, ako ima veliko sladkorja 1 sebi, daje po vrenji vino, ki ni nič slabejše, mimo vina iz južnih krajev. Sladkorna pesa se ponaša v vsakem podnebji. Avguste De-leuil, kmetovalec v Gardanne pri Masiliji na Francoskem, hoče brezplačno povedati bol na drobno, kako se ima saditi sladkorna pesa v ta namen, da se vino iz nje nareja, — No tako se bere v „Leip. III. Zeitg.“
Hm, ako iz pese sladkor delajo, naj pa še poskusijo delati vino. — Recimo, da je to vse resnično, in da se iz pese tudi dobro vino napravi, kaj naj nastane po krajih, ker so sedaj vino pridelovali, ako trta ne bode več rodila? — Sladkorna pesa potrebuje na boljše zemlje, a vinsko trto sade po gričih, po goricah, ki niso toliko sposobne za poljske sadeže, vino je pospeševalo mednarodno trgovstvo in kupčijo, ker so si dežele menjevale pridelke, blagostanje celih krajev zavisi od vinske trte, zato bi bilo pač želeti, da bi Gospod Bog, gospodar narave, odvrnil to hudo kazen nad deželami, ali ljudem dal najti kako sredstvo, da bi mogli obvarovati svoje nasadbe pred grozovito boleznijo.
Poziv
k udeležitvi razstave izdelkov hišne obrtnije, ženskih del, starinarstva in kulturnozgodovinskih predmetov, katera se bo priredila povodom 600 letne deželne svečanosti v Ljubljani, so sledeča
Splošna določila.
I.	Povodom šestoletnice zjedinjenja Kranjske s habsburško najv. vladarsko hišo bo priredila kranjska dežela razstavo:
a)	kranjske hišne obrtnije;
b)	ženskih ročnih del;
c)	prazgodovinskih, starinskih in kulturnozgodovinskih predmetov.
II.	K udeležitvi se vabijo lastniki, ozi-
roma izdelovalci onih predmetov, ki pripadajo zgoraj navedenim oddelkom razstave.
III.	O sprejemu predmetov odločuje odbor.
IV.	Mestnina se ne plačuje, pač mora pa stroške za prevaževanje plačati razstav javec. Odbor bo brezplačno v razstavo poslane reči sprejel, izložil, razstavil in brž ko bo razstave konec, zopet zložil. On prepusti mize in omare, kolikor jih sploh ima, brezplačno v porabo.
V.	Za nadzorovanje in snaženje razstavljenih predmetov skrbi odbor brezplačno. Odbor bo plačal tudi zavarovalne stroške protu ognju za razstavljene reči in bo kolikor mogoče skrbno na to gledal, da se pred meti obvarujejo pred katerokoli si bodi poškodbo.
VI.	Stvarem, katere so na prodaj, naj se prida kupna cena.
VII.	Razstava se začne 11. julija 1883 in konča koncem julija 1883.
VIII.	Oglasila se sprejemajo do konca aprila 1883. Vsak razstavljalec dobi na njegovo ime glaseče se potrdilo, s katerim naj pride v osmih dneh po sklepu razstave po razstavljene predmete, sicer se mu bodo potem na njegovo odgovornost in ob njegove stroške vračali.
XI. Oglasila sprejema vsak dan ud razstavnega odbora, trgovske in obrtne zbornice tajnik Ivan Murnik v Ljubljani. Pismena oglasila se tudi lahko pošiljajo podnapisom: Razstavim odbor v Ljubljani". —,
X. Razstavim predmeti naj se pošiljajo razstavinemu odboru od 15. maja 1883. do 15. junija 1883.
Eksekntivne dražbe.
o.	aprila. 3. eks. drž. pos Jernej Levar iss Spodujega jezera h. štev. 13, 1485 gld. Logatec.
1.	eks. drž posest. Jakob Švigelj iz Dolenjevasi, 2420 gl. Logatec. 1. eks. drž. pos. Tomaž Popek iz Begunj 1090 gld. Logatec. 1. eks. drž. pos. Pavel Ileršič iz Martinj, potoka 2931 gl. Logatec.
1. eks. drž. posest. Andrej Milavec iz Cirknue 69 75 gl. 50 kr. Logatec. 1. eks. drž. pos. Jožef Hočevar iz Velikih Lašič 1532 gld. Lašiče. 1. eks. drž, posest. Jožef Švigelj iz Martinj, potok 358 gl, Logatec. 3. eks, džb. nadrobna razprodajat' zemlj. pod Vipavo ulož. št. 342.
6. aprila. 1. eks. držb. posest. France Staver iz Zagorja 7810 gld. Bistrica. 1. eks. drž post, Anton Trošen iz Kuteževega 450 gld. Bistrica.
3. eks. džb. pos. Jernej Podjed iz Dvorjan. Kranj,
Umrli so:
1.	aprila. Marija Mileti (Mideti), delavka 50 let, kolodvorske ulice 20, srčna napaka.
2.	aprila. Katarina Breceljnik, 42 let, Petrova cesta 60, mertud. —■ Primož Pristav, mokar 46 let, Poljanska cesta 31, delirium tremens.
3.	aprila. Eduard Štolfa, klobučar, 66 let, Poljanska cesta 19, hromota pluč.
4.	aprila. France Perles, hišni posestnik, C S let, kolodv. ulice, vodenica.
V bolnišnici:
1.	aprila. Ana Grafnetter 70 let, naduha.
2.	aprila. M. Perko, gostja 52 let, slabost.
IŠti
13.
Zarad spremenitve prostora razprodaja zalogo v blagu
Karl Till
poleg Hradeckijevegamosta: orodje, ki se potrebuje v kamelijah, pisarnah in šolah, lepotinje (galanterijno blago) oljnate slike, bukve s podobicami, raznovrstni papir i. dr. po zelo znižani ceni. (4)


J