Sten. 254 U Hublituii, v ictetck, 5. novtmbca 1936 leto 1. Madridska predmestja gore... Naval Carnero, 5. novembra, o. Nacionalistični l oddelki so včeraj na vse zgodaj v širini 40 km začeli splošno ofenzivo proti vladnim oddelkom pred Madridom. Vsa madridska predmestja na zahodu so pod ognjem nacionalističnih topov. Po hudem obstreljevanju iz zraka in s kopnega so beli oddelki prešli v napad ter v prvem naskoku zavzeli predmestje Mostoles. Letalske bombe so predmestje na več krajih zažgale. Boji v predmestju in na vseh bojiščih so trajali ves dan. Nacionalisti so prišli zdaj do prepričanja, da bo vlada kljub vsemu branila Madrid z vsemi silami. Prvotno so mislili, da bo rdeče srečala pamet in ne bodo vztrajali pri brezupni obrambi, ker je padec mesta neizbežen. Toda, kakor kažejo včerajšnji boji. bodo nacionalisti mogli zavzeti Madrid šele po strahovitih uličnih bojih. Sov;etski general odstavljen Pariz, 5. nov. o. »Matin« poroča, da je bil prvi korak nove Cabbalerove madridske vlade ta, da je odstavila ruskega generala, ki je prevzel poveljstvo nad obrambo Madrida. Po zahtevi sovjetskega poslanika Rosenberga je imel sovjetski general vso oblast nad milico in nad španskimi častniki. Pretekli teden pa je zaradi oblegantja prišlo do sporov, med njim in med španskimi častniki ter je več odelkov milice odreklo pokorščino ruskemu poveljniku. Zato je vlada generala odstavila. Largo Cabbalero se zavzema za to, da bi se vlada preselila in da bi Madrid proglasila za odprto mesto. S tem bi se izognili neposrednemu prelivanju krvi, toda anarhisti, ki Cabbalera ne marajo, *o za obrambo do zadnje kaplje krvi. Težave v rdečem taboru Salamanca, 5. novembra. AA. DNB: Komunistična vlada v Madridu je odredila na zahtevo anarhističnih in komunističnih organizacij, da v bodoče vsakega poveljnika v činu kapetana spremlja na fronto poseben politični komisar, ki bo opazoval njegovo delo v borbi. Po obvestilih od rdečih oblasti je bila v Bilbau velika vohunska afera. V to afero so bili zapleteni dva tuja konzulata, neki pehotni major in neki kapetan inženjenske stroke im več drugih visokih osebnosti. Vsi so izrabljali svoje položaje, da so pošiljali vesti nacionalistom in izdajali lažne potne liste in odnašali denar iz Bilbaa. Ko ie prišel neki angleški parnik v luko, so našli v njem diplomatski kovčeg, ki je imel navodila za vlado v Burgosu in vsi ti dokumenti zelo obemenjujejo vse osebe, ki so bile aretirane. En del krivcev je že priznal svojo krivdo. Nova vlada Madrid, 5. novembra. AA. lin vas. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade in vojni, minister Largo CabaiHero, socialist; zunanji mi-, ni st er del Vajo, socialist; mornariški minister in minister za letalstvo Prieto, socialist; finančni minister Negi in, socialist; prosvetni minister For-namdez, komunist; pravosodni minister Garcia Oliver, anarhistični sindikalist; notranji minister Galarsa, socialist; delovni minister Anastasijo de Gracia, socialist; kmetijski minister Iris, komunist; gradbeni minister ttust, republikanska levica; prometni minister de Los Rios, republikanska unija; industrijski minister )uen Peiro, anarhistični sindikalist; trgovinski minister )uan Lo-pez, anarhistični sindikalist; zdravstveni minister gospa Frederica Mo« te šeni, anarhistični sindikalist; propagandni minister Carlos Espla, republikanska levica; minister brez portfelja Giral, republikanska levica; minister brez portfelja Ei-rujo kuho, baskiški nacionalist; minister brez portfelja Guada, katalonska levica. General Varela izjavlja: Madrid po padel še ta teden Madrid, 5. novembra. Nacionalisti so ob 14.15 zavzeli Getafe po močnem topniškem obstreljevanju. Miličniki so se dolgo držali, da bi tako zaščititi umik svojih tovarišev na krilu. Poprej so še zažgala bencinske rezervoarje na latelišču m visok črn dim ie skrival njihov umjik z letališča, Getafe je 13 km od Madrida na glavni cesti. Havas: Nacionalisti so zavzeli vas Alcora, ki je 11 km od Madrida Sedaj lahko nacionalisti s topništvom prosto streljajo na ves Madrid. Lizbona, 5. novembra. AA. Reuter. Potem ko je zavzel Getafe, je general Varella povabil k sebi časnikarje in jim rekel: »Lahko objavite vsemu svetu, da bo Madrid padel še ta teden!« Bomdardiranje Madrida od strani letal generala Franca je izzvalo v Londonu slab vtis. Podčrtava se, da je mnogo bomb padlo v najbolj naseljene dele mesta, ki nimajo nobenega strateškega pomena. Uradni krogi menijo, da taka bombardiranja sploh niso upravičena in tudi proti duhu ministrskega predsednika Baldwi-na, ki hoče, da bi se državljanska vojna v Španiji omilila. Že v predmestju Sevilja, 5. novembra, o. General Queipo de Liano je sinoči po seviljskem radiu objavil vest, da so nacionalistične čete včeraj popoldne vkorakale v Caravancel, eno izmed predmestij Madrida. Madrid, 5. novembra. AA. Havas: Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno ob 21.45 pravi: Na vseh odsekih okoli mesta komunistične čete utrjujejo svoje položaje. Oviedo je bombardiran in na aragonišiki fronti so čete madridske vlade po bombardiranju zavzele pTvi hiše Huesce. Na odseku pri Alcanezu so komunisti zajeli 10 tovornih avtomobilov in mnogo sovražnikov. Na južni fronti sta bili odbiti dve nacionalistični koloni, ki sta napredovali proti severu. Na osrednji fronti južno od Madrida nasprotnik zelo močno pritiska in naše čete se posebno hudo upirajo pri Mostolesu. Talavera della Reina, 5. novembra. AA. Na madridski fronti so nacionalisti včeraj zajeli 8 tankov. General Queipo de Liano poroča iz Sevilje, da so nacionalisti včeraj zavzeli Caravancel, ki je 5 km južno od Madrida. ■la Roosevelt - za štiri leta krmar Amerike Ne\VYork, 5 nov. o Natančni rezultati o volitvah v Združenih državah so prišli šele danes. Po teh rezultatih je Roosevelt zmagal z ogromno večino, kakršne ne pomnijo že 160 let pri volitvah amerikainskih predsednikov. Zaradi velike volilne udeležbe so šteli glasove skoraj dva dni. Volitve v Združenih državah jamčijo, da se politika Severne Amerike v nadaljnjih štirih letih ne bo spremenila, marveč se bo ravnala po dosedanjih smernicah. Kdo je Roosevelt? Franklin Roosevelt, ki je zdaj ponovno izvoljen za predsednika USA, se je rodil 30. jan. 1882 kot edini sin Jamesa Roosevelta. Oženil se je leta 1905 s svojo sorodnico Ano Rooseveltovo, hčerjo predsednika USA Teodorja Roosevelta. 2e v mladih letih je pristopil k demokratski stranki. Po prihodu pokojnega Wilsona na predsedstvo je Franklin Roosevelt poslal pomočnik niornariškega ministra in si je na tem mestu pridobil mnogo zaslug v svetovni vojni. Lela 1929 so g« izvolili za guvernerja newyorške države. Ze takrat so videli v njem najmočnejšega moža v demokratski stranki. Prvič ie postal predsednik USA novembra 1932 za dobo do leta 1936; takrat so njegovi volilni možje dobili vsega skupaj 22,821.857 glasov, volilni možje njegovega nasprotnika, tedanjega predsednika Hoovra, pa 15,761.841 glasov. Za svojega prvega predsednikovanja je Franklin Roosevelt izvedel celo vrsto reform v gospodarski politiki Združenih držav Popolnoma je pretrgal tradicijo nevmešavanja v gospodarstvo in spoštovanja zasebne inicijalive v gospodarskem življenju. Njegova nova gospodarska politika je imela prav tako navdušene pristaše, kakor ogorčene nasprotnike, posebno med veleindustrija. Neizpodbitno je, da se je Rooseveltu z njegovo novo gospodarsko politiko posrečilo zelo hitro dati dela milijonom nezaposlenih in posebno mnogo storiti za industrijo *n kmetijstvo. Leta 1934 je razvrednotil dolar za 49.75%. Z letom 1935 je naletel s svojo gospodarsko politiko na velike zapreke pri senatu, posebno pa pri vrhovnemu sodišču, ki je celo vrsto novih zakonov proglasilo za nezakonite. V zunanji politiki se je Roosevelt strogo držal načela nevmešavanja v evropske zadeve. Nova smer SchuschnFggove vlade: Demokracija in avstrijska monarhija Dunaj, 5. nov. o. V zvezi z novo avstrijsko vlado, ki je bila imenovana včeraj ponoči, je treba povdariti, da pomeni nova vlada končnoveljavni prelom s Starhenbergom, torej s fašističnimi krogi. Ker se je ta sprememba zgodila tik pred dunajskim sestankom držav rimskega protokola, je jasno, da je dr. Schuschnigg hotel se pred tem sestankom svojo vlado očistiti elementov, fcj ge preveč naslanjajo na tuje zaščitnike. Novo vlado je treba smatrati tudi kot uvod za politična potovanja avstrijskega kanclerja v Berlin m v Prago. Še važnejše kakor to pa je dejstvo, da so v vlado prišli po vrsti sami izrazili monarhisti, kakor podkancler dr. Ilulgerlh, dr. Kesch, dr. Tau-scher, general Zechner itd. Ti so znani poborniki monarhistične restavracije, vrhu tega pa vsi krčanski socialci, torej demokrati. Dunaj, 5. nov. Snoči ob 1.30 je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Zvezni kancler Schuschnigg je podal včeraj ostavko predsedniku Miklasu. Zvezni predsednik je sprejel ostavko in istočasno imenoval: Schuschnigga za zveznega kanclerja in na njegov predlog glavnega poveljnika milice divizijskega generala Ludvika Hiilgertha za podkanclerja, svetnika zveznega sodišča dr. Adolfa Pilza za pravosodnega ministra, dr. Perntreja za prosvetnega ministra, dvornega svetnika dr. Jožefa Rescha za socialnega ministra, višjega svetnika dunajske občine dr Rudolfa Neumayerja za finančnega ministra, Petra Mandorierja za poljedelskega ministra, rednega vseučlliškega profesorja dr. Wilhelma Taucherja za trgovinskega ministra. Ministrstvo narodne obrambe bo vodil kancler dr. Schuschnigg. Poslanika v Budimpešti Neustiitter Stiirmerja za ministra brez portfelja (za javno varnost). dr. Edmonda Glaise-Horstenaua za notranjega ministra. Zvezni predsednik Miklas je dodelil zveznemu kanclerju za drž. podtajnike dr. Guida Schmidta, za prosvetnega svetovalca in zadeve domovinske fronte Guida Zernatta, za ministrstvo narodne obrambe Viljema Zehnerja, za socialno politiko Hansa Rotta. Iz vlade so torej izpadli: Podkancler Edvard Baar-Baarenfels, trgovinski minister Stockinger, finančni minister dr. Draxler in pa pravosodni minister dr. Hammerstein-Equord. Sami Heim-vvehrovci. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Anglijo Belgrad, 5. nov. m. Danes bo odpotoval v London pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja, kjer bo vodil pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Anglijo. Na podlagi angleških uradnih podatkov vse kaže, da je naša trgovinska bilanca bila za pretekla tri leta aktivna. Toda po naših statističnih podatkih trgovinska bilanca z Anglijo kaže pasiva za iznos 160 milijonov dinarjev v lanskem letu, po angleških pa aktiva 65 milij. din. v našo korist. Ker se javljajo vse večji izgledi za dober plasman naših izdelkov v Angliji, se je pokazala potreba, da se sklene nova trgovinska pogodba med našo državo in Anglijo. Vesti iz Belgrada Solnn, 5. nov. m. Tu se vrše velike priprave za sprejem jugoslovanske delegacije, ki pride sem prihodnji torek zaradi sodelovanja pri blagoslovitvi srbskega vojaškega pokopališča v Zejtinliku. Danes je bilo izdano uradno obvestilo, iz katerega je razvidno, da se bodo teh svečanosti udeležili tudi nekateri naši ministri, in sicer: vojni minister general Ljubomir Marič, pravosodni minister dr. Subotič, gradbeni minister dr. Kožul, nadalje zastopniki narodne skupščine in senata, zastopniki vseh veroizpovedi, Združenja invalidov, vojnih prostovoljcev in častna četa naše armade. Občinske volitve v celjskem okraju Celje, 4. novembra. Dne 6. decembra se bodo vršile občinske volitve v 12 občinah celjskega okraja, in sicer v Dramljah, v Sv. Juriju ob j. ž. - trg, Sv. Juriju ob j. ž. - okolica, na Vranskem, na Polzeli, v Sv. Pavlu pri Preboldu, v Šmartnem v Rožni dolini, v Novi Cerkvi, v Vojniku - okolici, v Veliki Pire-šici, v Sv. Juriju ob taboru in v Petrovčah. Anglija je protestirala v Berlin« zaradi govorov generala Goeringa in dr. Goebelsa o nemških kolonijah, ki da so bile Nemčiji ukradene. Angleška letala kupuje Belgija in sicer najnovejšega tipa. Letala imajo štiri strojnice, pilot sedi v zakurjeni kabini, ki je preskrbljena s kisikom. Prometno ministrstvo je dovolilo brezplačen prevoz za koruzo, ki jo bodo porazdelili v pasivne pokrajine v Dalmaciji. Zaenkrat je namenjenih v te kraje 10 vagonov. Izvoz našega lesa v Italijo Belgrad, 5. nov. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu pripravljajo že dclj časa poseben pravilnik za izvoz našega lesa v Italijo. S teni pravilnikom bodo ta izvoz uravnali s posebnimi izvoznimi dovoljenji. Ta ukrep pripravlja omenjeni zavod zaradi tega, ker je kontingent lesa za izvoz v Italijo premajhen, da bi se mogla lesna trgovina z Italijo razvijati tako, kakor pred krizo oziroma pred ii- i rajanjem sankcij. Vendar pa bo omenjeni pravilnik veljal samo za izvoz mehkega lesa, izvoz tr dega lesa pa bo ostal še nadalje svoboden. «.Tugo-slovanski kurir* poroča k temu vprašanju, da bodoči izvozni kontingent mehkega lesa ne bo obsegal samo Italije, temveč celotni izvoz mehkega lesa iz Jugoslavije. Namen kontingeutiranja je predvsem, da se dosežejo višje cene in večja rentabilnost našega izvoza lesa Vesti 5. novembra 18. obletnico zmage so slovesno proslavili včeraj po vsej Italiji. Kakor je znano, so dosegli odločilno zmago nad Avstrijci Italijani, Francozi in Američani pri Vittorio Veneto tedaj, ko je večina avstrijske vojske že pobegnila domov. Zasedbo Abesinije je ZN že priznala, vsaj dejansko, če že ne formalno. Zato nima smisla, da si še delali kake sitnosti z oblikovnimi vprašanji. Tega se mora držati zlasti Francija, tako piše pariški list «Oeuvre». Odbor za nevinešavanje v špansko državljansko vojno, je včeraj proučeval italijansko in nemško spomenico proti boljševiški Rusiji. Danes bo odbor imel novo sejo. Francosko-italijanska trgovinska pogodba se po včerajšnjem sporazumu v Rimu podaljša do 31. decembra. Nobelovega nagrajenca Ivana Bunina nemška policija ni zaprla, kakor je poročalo Nemčiji sovražno evropsko časopisje, marveč so ga na nemški meji samo pregledali glede tujih valut, ki jih je imel precej pri sebi. Krvno osveto bo s posebnim zakonom še enkrat odpravila Turčija, kljub temu, da ta pojav maščevanja že zdaj strogo preganjajo. V bodoče bodo vse krivce za krvno osveto in člane njihovih družin deportirali 500 km daleč od njihovega bivališča. Na mednarodni fotografski razstavi v Budimpešti sta bila odlikovana slovenska fotografska mojstra Ante Kornič in Peter Kocjančič. Mussolini obišče Madjarsko, z njim tudi italijanski kralj, malo pred božičem. — To bo prvo Mussolinijevo potovanje iz Italije, odkar je njen voditelj. Tako vedo povedati madjarske časniške race. Kardinal Faulhaber je bil pri Hitlerju včeraj v njegovi vili pri Berchtesgadenu. Miinchenski kardinal-nadškof je protestiral zoper uvedbo laičnih šol na Bavarskem. Trgovska pogajanja med Anglijo in Italijo, ki se vrše zdaj v Rimu, se bodo zaključila v' Londonu.še pred koncem tega tedna. Pogajanja bodo olajšala obnovitev gospodarskih odnosov med obema državama. Irski parlament je začel včeraj zasedati in zdaj še ne bo sprejel nove irske ustave, po kateri se odpravlja angleški guverner za severno Irsko. Podmorsko vojno bodo počlovečili v petek v Londonu, kakor smo poročali že včeraj. Kakšno bo to počlovečenje v načelu nečloveške vojne, še ni znano. 150 letnico Galvanijeve smrti so praznovali včeraj v Italiji. Kakor znano, je Galvani prvi opa-. zoval električne pojave na žabjih krakih v dotikih s kovino. Banket, ki je bil ob tej priliki v Bologni, je bil pripravljen iz samih žabjih jedi. Škodo zaradi Trockega ima v svoji trgovini s Sovjetsko Rusijo Norveška, odkar prebiva Trocki tam. Statistika trgovinskega ministrstva kaže, da je v tem času Norveška izvozila stokrat manj blaga v Rusijo, kakor prej. 73 milijonov kilovatnih ur elektrike je porabila Nemčija meseca septembra letos. To je 14 % več, kakor lani septembra. V devetih mesecih letos je porabila 15% več, ko v istem času lani. Regent Hortlij- pojde v Rim z ministrskim predsednikom Daranyjeni in z zunanjim ministrom Kanyjem na uradni obisk k italijanskemu kralju. To potovanje je v zvezi z uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Madjarski. Češkoslovaška vojska je izborno organizirana in tehnično popolno opremljena, kakor je pokazala zadnja parada na čast romunskemu kralju v Pragi. Sporazum med Italijo in Anglijo je možen, kakor je včeraj izjavil pri debati v prestolnem govoru v angleški iordovski zbornici lord Ilalifax. Maginotovo obrambno črto bodo Francozi raztegnili ob belgijski meji do morja in jo utrdili tako, kakor je utrjena proti Nemčiji. Ulrjevalna dela bodo veljala 1.250,000.000 Din Tako je izjavil včeraj v francoski zbornici vojni minister Da-ladier. Konferenca generalnih štabov Balkanske zveze je začela z delom danes v Bukarešti Zastopnik grškega generalnega štaba se je za zdaj omejil samo na opazovanje. Poljski zunanji minister Beck odpotuje v Anglijo v nedeljo in bo ostal tam tri dni pod pretvezo, da se udeleži banketa r;a čast novemu londonskemu županu. Stoletni načrt za znanstveno delo je izdelal ameriški učenjak T. Frank. Naloge te stoletke so: podaljšanje ljudskega življenja 100 let, pot okoli sveta v 24 urah, oddajni radijski aparat za v žep, pot na mesec s pomočjo medplanetnega letala, ohranitev ženske lepote do skrajne starosti in narkozo brez škode. Izkoriščanje Abesinije bosta vršili Nemčija in Italija po dogovoru o koncesijah za bombažne nasade in za bakrene rudnike, ki je bil včeraj podpisan v Rimu. Sovjetski listi napadajo Poljsko in sicer z najbolj uradnih mest, kako,1 kaže pisanje poluradnih moskovskih dnevnikov »Pravde« in »Izvestij«. Nemška križarka »Emdenc je dospela v Carigrad in so jo tem slovesno sprejeli. Osnutek za državni in banovinski cestni fond Ljubljana. 5. novembra. Pisali smo že, da se pripravljata omenjena cestna fonda in ie bil tozadevni zakonski načrt poslan pred dnevi gospodarskim organizacijam v izjavo Poglejmo 'si kratko njegove odredbe: Ustanovita se dva fonda, eden pri gradbenem ministrstvu, drugi pri banovini; prvega upravlja gradbeni minister, drugega ban, izplačila iz njega pa dovoljujeta iz prvega finančni minister m ministrski svet, iz drugega gradbeni minister. Namen jima je izboljševanje obstoječih državnih in banovinskih cest, ne pa gradba cest. Dohodki fondov bi bili (številke pomenijo dohodek v milijonih); naštejemo najvažnejše: od registracije vseh vozil (7), avtobusni vozni listki (4). carine od uvoza nafte in V* od mešanega ali čistega bencina (1.7),' % trošarine na bencin in nafto (30), od nakladanja ali razkladanja blaga in državnih železnicah in v pristaniščih, 10 Din od tone (1201). Še mnogovrstni bi bili ti dohodki, ki bi znesli letno po proračunu 244 milijonov. Za zboljšanje banovinskih cest se sme porabiti le Vi drž. cestnega fonda, V\ pa menda za državne ceste. Največji film slovitega igralca Wollace-a Derruja V nemfikem JeztUu i Jutri premiera v Kinu siogl GARCIA Revolucija na Kabli Borba na življenje in smrt. Ljubezen v džungli. Ogromen Mm Izredne napetosti. Potrjene liste za volitve v TOI Ljubljana, 5. novembra. K svojim dosedanjim poročilom o vlaganju list za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, objavljamo, da je glavni volilni odbor na svojih dosedanjih sejah odobril poleg objavljenih še sledeče kandidatne liste: za 6. volilno okrožje Logatec—Kočevje: listo z nosilcem ključavničarskim mojstrom Josipom Re-bekom iz Ljubljane; za 14. volilno okrožje: Maribor levi breg in MariboT mesto: listo z nosilcem Ivanom Sojčem, kiparskim mojstrom iz Maribora; za 15. volilno okrožje: Maribor desni breg: listo z nosilcem Francom Bnrešom, urarskim mojstrom iz Maribora. Poleg tega je za trgovinsko volilno telo po- trjena tudi lista za Ljubljano mesto z nosilcem Albinom Smerkoljem. Vložena je za trgovsko volilno telo tudi lista za ostalo zbornično območje in bo to listo obravnaval glavni volilni odbor na današnji seji. Vse ti liste ®o sporazumne liste. Na 6vojih sejah, ki se bodo vršile še danes in jutri, bo glavni volilni odbor storil vse siklepe, ki ee nanašajo na odobritev onih list, ki bodo še danes vložene v smislu uredbe, po kateri velja za tiste liste, ki so bile že zavrnjene ali drugače poslane v popravek, rok 5. novembra tega leta. Obenem bo moral glavni volilni odbor izdati tudi odločbe o lem, katere liste so proglašene za izvoljene, ker v tistih volilnih okrožjih niso bile vložene nobene druge liste, ali pa druge vložene liste v tistih okrožjih niso bile potrjene- Spiritizem v Hrastniku Hrastnik, 5. novembra. Menda nikjer ni tako razvit Spiritizem kakor v našem kraju, in še to v centru industrije. Sirijo v svoje delovanje lahkoverne in p:av lahkomiselne ljudi. Naše kmečko ljudstvo se jim ne pridružuje in je jako pasivno in hvala Bogu ne veruje njihovim fantastičnim trditvam. Nekateri trdijo, da morejo poklicati duhove in govoriti z njimi. Celt) tako daleč so prišli ti »izvoljenci«*, da trdijo, da se je že večkrat oglasil sv. Anton, ki da je imel z njimi daljši razgovor in jim dajal nekake nauke. Za vse te čenče je zvedela širša javnost. Zaradi tega se je odredilo, da se bodo vršila predavanja, ki bodo osvetlila tudi Spiritizem in vra-žarstvo sploh s pravo lučjo. Predavali bodo vedno ' le'strokovnjaki tako poljudno, da bo vsakdo lahko Po hribih in dolinah | s Cvetom Švigljem L j u b l ja n a , 5. novembra. Veliko je bilo včeraj zvečer število onih ljubiteljev lepe slike, ki so se zbrali v veliki dvorani Delavske zbornice, da jih naš priljubljeni fotoamater Cveto Švigelj vduhu povede na naše hribe in doline ter jim ob tej priliki pove nekaj važnega in koristnega za vsakega amaterja. Kot uvod k predavanju, ki je nnosil naslov »Po hribih in dolanah naših Alp«, je predavatelj v kratkem govoru označil ceno in značilnost lepe slike. Takoj nato pa je začel s predavanjem v besedi in sliki. Prvo točko sporeda je tvoril ciklus (>0 lepih diapozitivov, ki so vsi novejše delo. Ciklus se je začel v Ljubljani, ter nas je predavatelj popeljal preko sorškega in škofjeloškega polja v naše planine. Med potjo pa smo srečavali lepe idilične pokrajine, vodopade in izvire, hudournike pa lepo planinsko floro ter vse lepote in zanimivosti naš»h, tako lepih gora. Druga točka je bil film o Planici in o planiških skokih. Prav dobro bi bilo delo, le škoda, da je preveč megleno vse, čemur je 6eveda v prvi vrsti krivo takratno slabo vreme. V tem filmu smo videli vse priprave za planiške tekme, treninge, skoke v in izven konkurence, veselje in zabavo, ki je bila v Planici za časa velikih tekmovanj. Tretjo točko je tvoril film »Planinski orel« sniman pod strmo in visoko steno Škrlatice. Film je sicer dober, saj pa je imel tudi gosp. Švigelj z njim veliko dela Prav lepo je'namreč prikazano * poizkusno letanje orla - mladiča. Film je sniman 30 m od gnezda in je moral gosp. fotoamater pretrpeti nekaj ne|>rijetnih uric, preclno je spravil skupaj to delo. Četrta točka pa je bil dvodelni Silni »Komno, raij smučanja«. Film je prav dober, le žal, da se preveč pojavljajo slike, ki smo jih že videli v prvi točki. V tem filmu nam g06p. predavatelj prikaže vso lepoto Komna pozimi, ko je vsenaokrog po krito z debelo plastjo snega in je tedaj tu veselje doma. Tu vidimo vesele in dobre smučarje, ki drve po sneži odeji, vidimo temne oblake, ki nam pripravijo ugodna ali neugodna presenečenja. Ko pa poteče čas smučarske radosti se odpravimo v dolino, kjer nas prav prisrčno pozdravi — pomlad. Sčinkavček in metuljček priletita nasproti s poročilom, da je predavanje gosp. Šviglja končano. Poleg vsega lepega in dobrega, kar nam je gosp. Švigelj i>rikazal včeraj zvečer, pa ne smemo pozabiti najlepšega, da je namreč gosp. predavatelj čisti dobiček svoje prireditve namenil v korist onim, ki jim ni dano gledati lepe, božje narave — slepcem. razumel. Otvoritveno predavanje o Spiritizmu bo v nedeljo, 8. novembra ob 4 popoldne v dvorani Društvenega doma na Dolu pri Hrastniku. Predaval bo univ. prof. dr. La m bert Ehrlich iz Ljubljane. Zanimanje za to predavanje o Spiritizmu je veliko. Radovedni smo kakšen vpliv bo imelo to predavanje na občinstvo, posebno na špi-ritiste, ki že danes trdijo, da se bodo korporativno udeležili tega predavauja. Predpisane vstopnine ni, pač pa prostovoljni prispevki. Vsebina tega važnega predavanja bo: Zgodovina Spiritizma. — Kako, kdaj in kje so se in se pojavljajo duhovi? — Mediji. — Plešoča mizica. — Spiritalne molitve. — Hipnoza, sugestija, sanje. — Kaj pravi znanost? — Kaj pravi cerkev? — Laž in resnica. valo, nai honorar za eno uro inštruiranja ne bo nižji od 15 Dwv Upošievaite vendaf, da se večina akademikov, ki morajo inštruirati, preživlja s honorarji, ki jih dobe od vas. Akademik, če hoče živeti, je prav za prav prisiljen, da sprejme in-štruktijo za kakršenkoli honorar ali pa je prisiljen študije opustiti Vedite, da akademiku, ki mil izplačujete prenizek honorar, režete slabši kruh, kakor ste mu ga dolžni Vsak primer izrabljanja bomo znali pred vso lavnostjo ožigosati. Opažamo pa tudi to, da p. n starši zahtevajo od inšluktorjev odgovornost za uspeh in napredek v šoli, pri tem pa pozabljajo, da v eni uri inštruirania tedensko m mogoče nadoknaditi zamujeno snov. — Društvo slušateljev filozofske fakultete. General Nedelikovrč -predsednik Udr. Planica Dosedanii predsednik USP diiv gen. Radosavljevič je bil imenovan pomočnikom komandanta armije v Zagrebu, zaradi česar je svoje mesto kot predsednik Planice odložil Sedaj je prevzel mesto predsednika novoimenovani inšpektor konjenice, gen. Peter Nedeljkovič, dosedanji komandant divizije v Ljubljani. General Nedeljkovič je dober znanec naših smučarjev ter je sodelovaJ z našrm zimskošportnim savezom za uvedbo smučarstva v našo vojsko že pred 12 leti m vedno z velikim zanimanjem spremljal razvoj smučarstva pri nas. V času, ko ie bil komandant vrbaske diviziie, se ie z veliko vnemo lotil propagande srmičarstva v vrbaski banovini in dosegel prav izredne uspehe ftrez dvoma bo lldriiženju Planica z veseljem posvetil vse svoje odlične sposobnosti in pripomogel s svojim delom naši Planici dio še lepših uspehov. Maribor Naši javnosti Naše društvo je že lansiko leto ojx)zorilo in prosilo vso našo javnost, zlasti Da p. n. starše, nai inštruktorje, posebno one iz akademskih vrst, ki inštruirajo njihove otroke - dijake, honorirajo tako, kakor za tako delo zaslužijo. Društvo slušateljev filozofske fakultete je že večkrat zohte- SSK Maraton — damska sekcija. Gimnastične vaje so v6ak ponedeljek od 19. do 21 ter v četrtek od pol 19. do 20. ure v telovadnici Slomškove meščanske šole v Miklošičevi ulici. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov ima jutri, v petek sestanek s predavanjem. O gojenju in prezimovanju lončnic bo predaval v Ljudski univerzi jutri, v petek ravnatelj mestne vrtnarije v Ljubljani g. Lap. Gledališče gostuje v Ptuju. Mariborsko gledališče bo tudi v tej sezoni gostovalo v Ptuju. Prvo gostovanje bo dne 13. t. m. ter nastopijo Mariborčani s Cankarjevo komedijo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Kot. mladina in Kat. prosvetno društvo v Melju imata v nedeljo popoldne ob 5. skupen sestanek v Mladinskem domu v Cvetlični ulici 28. Naročafte in širite „Slovenski dom1/' Za slovenski izraz Maribora Maribor, 4. novembra. Po številkah ljudskega štetja je »severna slovenska prestolica«, kakor se Maribor včasih rad naziva, v ogromni večini slovenska. Če pa gledamo na njen zunanji izraz, pa dobimo čisto drugo sliko že domačini, ki vemo, da je to samo zunanji videz, da pa je mesto v resnici popolnoma naše. Čisto drugače pa mora ta zunanja slika vplivati na tujca, ki obišče Maribor, osobito še, če je nemške narodnosti. Če hodi po mestnih ulicah, zaide zvečer v lokale, obišče kino-gledališča, hodi po trgovinah — povsod se mu mora vzbujati zavest, da stoji na pristnih nemških tleh, da je tukaj v resnici nemški »Kulturboden«, kakor mu ga službena nemška propaganda prikazuje. In ko po tem spoznanju iščemo krivce, pridemo do presenetljivega zaključka, da smo vsega krivi v prvi vrsti mi mariborski Slovenci sami. Res smo narodni na zunaj in v duši, včasih še zraven »nacionalni«, kar nas pa prav nič ne ovira, da ne bi iskali nemške družbe, v njej govorili nemški, pa najsi je med desetimi Slovenci en sam Nemec, ki še povrhu sam dobro razume slovenski. Zahajamo v nemške trgovine skoraj raje, kakor v slovenske in govorimo tam nemški, namesto da bi od trgovca zahtevali, da nas postreže v slovenskem jeziku. Mariborski lokali imajo skoraj vsi godbe, ki igraje pretežno samo nemške komade in šla-gerje ter vsiljujejo občinstvu danajske pesmi, ki jib za godbo ubirajo vinjene družbe na ves glas, kakor da so kje v Grinzigu pri Dunaju. Le tu in tam zadoni med to poplavo nemških šlageriev kak slovenski komad. Dunaj in Gradec nas pitata s svojim kabaretskim izvržkom, ostarele device prepevajo dunajske pesmi, osladni komiki nastopajo v blaženi nemščini in imajo še toliko predrznosti, da se norčujejo pri tem iz naših slovanskih jezikov. Slovenski kinopodjetnik deli v slojem lokalu nemško reklamo za filme, na kateri je kakor v zasmeh natisnjeno slovensko opozorilo, da se komad igra v tem in tem kinu v tem in tem času. Vse to prenašamo mirno in leno ter si r svojo brezbrižnostjo tako rekoč sami pletemo vrv Skoraj neverjetno zveni pri taki apatiji slučaj, ki se je pripetil sinoči v nekem lokalu Med stotino Slovencev, ki so bili v lokalu se je vendar našel nekdo, ki je nastopil z vso odločnostjo proti per-siflaži slovanskega jezika ter prisilil nemškega komika k molku. Vsa kavarna je molče odobravala ta nastop. Potrebni pa bi bili taki nastopi še in še, v vseh lokalih in ob vsaki priliki, da bi se Mariborčani vendar končno vzdramili iz zaspanosti ter pazili, da dobi Maribor tudi na zunaj slovenski značaj. Kruh se {e podražil Ljubljana, 5 novembra. Ze nekaj časa je bilo med pekovskimi mojstri v Ljubljani opaziti gibanje, ki je šlo za tem, da se zvišajo cene kruhu. To gibanje je končno dobilo svoj izraz v akciji, ki je res dvignila cene. V ponedeljek so Ljubljančani na svoje začudenje morali plačati za krug pri kilogramu 50 par več, kakor prej. Dejansko imamo torej zvišanje cen pri kruhu 50 paT pri kilogramu. Peki opravičujejo to zvišanje cen s poskokom cen za moko, češ da 60 cene poskočile tudi pri moki. Pri tej priliki se spomnimo na podobno akcijo pekov v Zagrebu, kjer je posegla vmes mestna obrtna oblast, ki je povišanje cen preprečila ter zagrozila za vsak dvig cen pri prodajanju kruha s strogo kaznijo. Peki so hoteli v Zagrebu — ko jim ni uspela akcija za povišanje cen — odtrgati pri količini kruha toliko, da bi namesto 1 kilograma prodajali samo 90 dkg kruha Oblast je preprečila tudi to. V Ljubljani so narasle cene moki v špecerijskih trgovinah za 25 par pri kilogramu. Peki, ki kupujejo moko na debelo, plačujejo sedaj moko kvečjemu za kakih 5 do 10 par višje kakor prej. Zato še torej ne more biti opravičljivo, da b' 6e pri kruhu podražila cena kar za 50 par. To tem manj. ker so peki dosedaj že pri belem kruhu doliko zaslužili, da bi bilo povišanje sedaj po zatrdilih, ki nam jih dajejo poučeni obrtniki, res neopravičeno. Vinogradniki, pozor! (Splošno.) Letošnja izredno zgodaj nastopajoča zima, je marsikaterega vinogradnika prisilita da je trrral’ grozdije ob času ko je padal 6neg ali p* v zefo mrzlem času. Mošt iz grozdja, ki ie bil trgan ob takem vremenu ima 6—10° C le redko kaj več in je pri tej temperaturi vsako kipenje onemogočeno. Splošno se čuje, da je letošnji mošt sladek in da se nikakor noče očistiti Tako vino bo ostalo kalno-sladiko, imelo bo manj alkohola in zaradi tega bo bolj jjodvrženo različnim vinskim boleznim. Da to preprečite, vinogradniki, pozor! S toplomerom kontrolirajte vaše vino ali ima vsaij 15° C. Glivice, ki izpreminjajo sladkor v alkohol, potrebujejo namreč toploto in pri toplini 15° C praiv živahno izvršujejo svojo nalogo. Tak mošt, ki ima 15° C, bo hitro pokipel, izgubi premočno sladkobo in čist bo kaj kmalu postal. Ce pa vaše vino-mošt nima 15° C, pa vzemi par skatov vina iz soda, pa hajd v kotel z njim, pa ga segrej največ do 50" C. lo segre*o vino vlij nazaj v sod, dobro premešaj in to ponavljaj toliko časa, da bo vse vino v sodu imelo 15° C. Tako bo mošt tudi pravilno pok i j>el in strah, da se ti bo vino jx>kvarilo, bo tudi izginil. Se enostavnejše pa je, če v klet jx»taviš peč in kuriš toliko časa da se vino v sodu segreje na 15» C. Vinarska zadruga v Metliki Metlika, 4. novembra. Ta zadruga je letos dosegla rekord. Klet je popolnoma napolnjena in še par sodov je v vezi, Ker radi pomanjkanja prostorov ne morejo v klet. Sedaj je tudi konec godrnanja, da člani ne dajejo svoje vino v zadružno klet. v kleti je okrog 600 ni belega in 80 hi črnega mošta, ki se' te dni spreminja v žlahtno belokranjsko vino. Mošt je v topli jx>dzemeljski kleti brez umetnega ogrevanja izvrstno pokij>el. Za kipenje pa so se uporabljale kulturne glivice iz poiskusne kontrolne postaje v Mariboru. Vsa vina so odlična, jx>sebno pozornost pa zasluži naša belokranjska portugalka, ki bi v svojem svojstvu težko našla konkurenta. Vinarska zadruga v Metliki vabi cenjene kupce na pokušnjo. Jamči za pristnost vin iti tudi odlično jjostreže svoje odjemalce. Priprave za festival v Ptuju Pevski festivali, ki so se vršili že večkrat v Liub'jani, so vzbudili pevska društva m odseke na Štajerskem, ki se onih v Ljubljani niso mogla toliko udeleževati, da so začeli mislili na podobno orireditev doma. . , . ... Vsa društva so izbrala Ptui, kjer naj bi se ta festival vršal, in sicer 16 maja ali o birikošiih prihodnjega leta. 2e se vodrio vsi pevski odseki po vsem Dravskem polju, Halozah, Slovenskih goricah in še dalje proč. Bo to prireditev, kakršnih ie na Štajerskem malo. Narodne in umetne pesmi domačih skladateljev sc bodo vrstile, zbor za zborom jih bo odpel Seveda bo pa važen predvsem skupen nastop vseh pevcev, kier je računati na 400 -500 pevcev oz. pevk iz 30 do 40 pevskih društev. Katero društvo se želi še prijaviti, nai se obrne s pismeno prošnjo na gosp. Frasa Ferda, Tyršev trg, kjer dobi podrobna navodila. — Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Pygmalion« (Union). »Pygmalion« spada med literarne filme, kakršnih emo to sezono videli že več. Za podlago mu je satirična drama Bernharda Shavva, ki je pod parabolo stare grške bajke, da umetnik lahko oživi s svojo čarovito močjo umetnino, norčuje iz ustvarjalrie, odnosno neustvarjalne moči moderne civilizacije. Ko so delo igrali v ljubljanski drami pred leti, so se vzbudile debate o upravičenosti ali neupravičenosti Shavvovih stališč in nazorov. Pri filmu nam ne gre za to, ker ni bila ideja spočeta za film. Res je, da ima Shaw s svojo satiričnostjo neštetokrat prav, ko tolče po civilizaciji. To je tudi namen tega filma, ki je drugače mojstrsko zrežiran in izborno igran. Gustav Griindgens, veliki mojster nemške dramo in ekspresionistične igre, je na mestu tudi v »Pyg-malionu«, prav tako, kakor njegova po navadi sicer dolgočasna soigralka Jenny Jugo. Film se je izognil tudi eni usodi skoraj vseh literarnih filmov; da ni dolgočasen in da ni literarno delo v njem potvorjeno, zato ga moramo vsem prijateljem lepega in resnega filma priporočati. Regulacija Sušice Metlika, 4. novembra. Dela pri regulacij j Sušnce-hudournik ki jih izvršuje hidrotehnični odsek kr. banske uprave, hitro napredujejo. Od železniškega mostu v Križevski vasi, pa do izliva v Kolpo je že izkopan jarek m bodo v kratkem začeli polagati škarjM. 06 -vreme le ne bo preveč muhasto, bodo o božiču dela popolnoma končana. Hajduk: Ljubljana V nedeljo bo naše športno občinstvo prisostvovalo zadnji državni prvenstveni tekmi, ki jo odigra to jesen naš zastopnik na svojih tleh. Po kratki pavzi bodo vsi ligaški klubi šli ponovno v borbo. Edino BSK in Slavija (Sarajevo) počivata ker eta svojo obvezno tekmo, ki je bila določena za to nedeljo odigrala že 25. oktobra. Po dolgem presledku se nam predstavi popularno moštvo »majstora s mora«. Edini resni BSK kandidat za naslov »državnega prvaka« bo pa prišel v Ljubljano s trdno voljo da si pribori obe točki. Upamo, da bo Ljubljana postavila v boj prenovljeno napadalno vrsto, ki bo z odločno obrambo posegla v boj v borbi za tako važni dve točki. Belgrad. 5. nov. m. Upravni odbor belgrajske nogometne podzveze je stavil pismeno ponudbo ljubljanski nogometni podzvezi, da bi se po medmestni tekmi Belgrad : Zagreb, ki se bo odigriila v Zagrebu dne 1. decembra letos, vršita tudi še medmestna tekma med Ljubljano in Belgradom, in sicer 3. decembra. Ukradena in zopet najdena kolesa Celje, 4. novembra. Meseca oktobra ie bito izvršenih zelo mnogo tatvin kole« tako v Celju kakor tudi v bližnji in dalnji celjski okolici. Se meseca oktobra je bilo pa zopet najdenih šest takih ukradenih koles, ki so bila zopet izročena pravim lastnikom. Kolesa so bila ukradena v Celju, najdena pa na Vranskem, v ov. Juriju, v Ločah itd. Izsledenih je bilo tudi več kolesarskih tatov. Kolesa so bila zopet izročena pravim lastnikom. * Na ustanovnem občnem zboru krajevne kmečke zveze, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. novembra ob 8 v Domu, bodo govorili: minister v p. g. Vesenjak in tajnik g. M^rko Krajnc iz Maribora ter celjski župan g. Alojzij Mihelčič. Ptui Ptuj, 3. novembra. Popravila državne ceste. Na državni cesti Maribor—Ptuj—Ormož se urejuje ovinek, znižanje klanca in razširitev cestišča v vasi Hajdina. Cesta je do polovice zaprta znamenje rdeče zastave, ponoči pa rdeča svetiljka. — Na isti cesti se popravlja državni most čez reko Dravo pri Ptuju. Polovica mostu je odprta za promet v širini 3 m. Znamenje f>odnevi rdeča zastava, jxmoči pa rdeča svePiKa in straža. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 13. novembra: ob 20 uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Danes premiera! LilD&gover, vuiu Dirael, Peter Bosse, norija pl. Tasnadg Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Poslednji akord Panes ¥ Elitnem kinu Matici! Prekrasno, umetniško filmsko veledelo pretresljive človeSke usode I — Orkester berlinske drž. opere in zbor solistov izvajajo: Beethovnovo IX. simfonijo, Handlov oratorij »Juda Makabejec« in Čajkovskega »Nussknacker« suito. Kulturni koledar Peter Miklavec - Podravski 3. novembra 1918 je umrl pisatelj in prevajalec Peter Miklavec fPodravski). Rojen 8. aprila 1859 na Orlici pri Ribnici je dovršil trirazrednico istotam. — Hotel |e študirati naprej, pa mu oče n: hotel dovoliti, ka> ga je namenil za gospodarja na posestvu. Zaradi tega se je otrgal od domačih in izobraževal sam. Peter Miklavec — ime širši javnosti skoraj neznano, ker je pisal in prevajal večinoma pod psevdonimom — je človek, ki se je z vztrajno trdovratnostjo preril do široke, čeprav nekoliko pomanjkljive in diletantske izobrazbe. Naučil se je skoraj vseh slovanskih jezikov, pisal in prevajal skoraj za vse slovenske časopise, hkratu pa poročal o naših kulturnih razmerah v češke, ruske in poljske literarne revije. Če se ga danes opominjamo, hočemo poudariti predvsem njegovo ljubezen do izobrazbe in kulture ter njegovo željo po medsebojnem kulturnem sodelovanju slovanskih narodov. Čeprav samouk — kar se mu je poznalo v jeziku in stilu in kar je bridko občutil tudi sam (v ostobiografiji piše, da so ga kot človeka brez akademične izobrazbe prezirali in črtili) je vendar naredil ček kot marsikdo, ki se je ponašal z raznimi akademskimi naslovi. Miklavčevo ime je v naši prevodni literaturi v najtesnejši zveza z Sienkiewiczem. To je tisti človek, ki je tega poljskega velikana docela približal slovenskemu ljudstvu v 6 v »jih Številnih prevodih (Za kruhom, QUo vadiš, Križarji, Potop, Brez dogme, Mali vitez, Rodbina Pokmeških itd.). In že samo s tem bi izpolnil svojo dolžnost. — Peter Miklavec pa je tudi eden izmed tistih ljudi, ki so v svojem privatnem življenju občutili vso grenkobo kruha, ki ga slovenska kulturna javnost reže nesebičnim in požrtvovalnim literarnim delavcem. Ivan Vončina 4. novembra 1874, torej pred 62 leti je umrl dr. Leon Vončina, prvi ustanovitelj Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Bil je duhovnik, profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na ljubljanskem bogoslovju. Spisal je prvo, doslej najpopolnejšo slovensko biografijo o škofu Baragi, sodeloval je pri svetovno znani strokovni reviji »Archiv fiir Kircbenrecht«:. Dr. Vončina je bil tudi med ustanovitelji Slovenske matice, bil je član prvega začasnega odbora ter prvi podpredsednik stalnega odbora. Kot organizator, kot znanstvenik, kot narodni in kulturni delavec je dr. Vončina zgled slovenskega duhovnika, ki zmeraj čuti potrebe svojega naroda in za te potrebe, naj bodo te ali one vrste nesebično deluje. Letalski napad nad Ljubljano Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 5. novembra: Emerik’ Petek, 6. novembra: Leonairt. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, T^rševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenbrgova ulica 7. KAJ BO DANES? 'RAMA: Konjeniška patrola. OPERA: Pod to goro zeleno .. KINO MATICA: POSLEDNJI AKORD. KINO UNION: Pygmalion. KINO SLOGA: Dijak prosjaik. Prvi komorni koncert letošnje sezone bo v petek, dne 13. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Koncertni spored izvaja godalni kvartet iz Dres de na, ki je na glasu kot eden najboljših evropskih komornrh kvartetov, še vselej, kadar je igral v našem mestu, je vzbudil največje zanimanje in splošno pozornost. Začetek koncerta bo ob pol 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matke. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri Četrtek, 5. novembra: »Konjeniška patrola«. Red Četrtek. Petek, 6. novembra ob 15: »Kralj Lear«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 7. novembra: »Kvadratura kroga«. Izven. OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek, 5. novembra: »Pod to goro zeleno ...« Red B. Petek, 6. novembra: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 5. novembra: ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red. B. Petek, 6. novembra: Zaprto. Sobota, 7. novembra: ob 20 uri »Ciganski pr imaš«. Red C. K udeležbi tečaja mednarodnega jezika 'Esperanta vas vabimo- Otvoritev m» vt*) v potek, dne 6 t. m. ob 20, v hotel11 "Metropol«. Kazpored učilih ilt sporazum®«) a udeleženci. , Po stopinjah Izraelcev na Sinajsko goro 5c naslov predavanju Prosvetne wbolm«l v petek zvečer v verand n i <1 voni.ni hotelu Union u„iv. ,h- a Snoi Koeii hi ne /.amimalo, poc&nati liste kraie im katerih le uokois M««* vodil Uvoljeno ljud. atvo 'iz, egiptovske sužno&ti v obljubljeno deželo? pre-davateM i" lani propotovai to o*eniUo In obiskat vse irlnvnv iKmtaJe »n katerih »o «0 ustavili Izraelci n8 dolgom potovanju od Egipta do X davanju nam ho iK>JttsnjevaI s\o. o l>njeUie m ne prijetno vtisu s lesa i»mlno t nnKa potovanja, ka«il »uačilnosfcl j*. n'® **5 ne, haino telit- otr/.e sredi pnžtavc, peljal nas n« m« W*-n.. tt«ro Sinaj, kjivr je Boe med t>h«kom ui gromom r<»-KlaaU 10 v.aipovodi, 'tu «1 tam v \na"®'’lh stan »».. Katarine, kjer se hrani veitiikau»ka množica rokopisov. Predavanje h<) ve- UMiu številom topih, barvanih sivk. PredlModaoa stol-*"« v Prosvetni ivmi, Miklošičeva cest* st. 7, sede« 3 Dl*vstoj1S?.a 2 Din, za dijake 1 IM®. / l”ania Bolniike blagajne tnentnih nameščencev ljubljanskih „e presele, dne 5. novembra t. t.. Iz dose. danjib prostorov ua niesluom pogflavar®t»vu v ooeuiov-novo ulico At. 7/1. Brivski in frizerski pomočniki v Ljubljani sa kolektivno Porjodbo. Organizacija brivskih in iriv. julija vdrl v stanovanje Janeza Ponikvarja, ki mu je odnesel nekaj zlatnine v vrednosti okoli 500 Din, pri drugem posestniku na Jeleniči pa razno obleko. Dalje je Herle, ki je drugače slabo zapisan in je bil že kaznovan, ponaredil delavsko knjižico na Klopčiča Jožeta. Naposled pa je v sodni preiskavi navajal dejstva, ki jih je državni tožilec smatral, da so bili na ta način ž njimi orožniki oklevefani. Najprej je Herle, ki na desno nogo krevlja, sedel v zaporih okrajnega sodišča na Brdu, od koder je popoldne nekega dne pobegnil in so ga prijeli šele čez več tednov. Pred sodniki malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, je Herle odločno in trdovratno zanikal vse, njemu očitane vlomne tatvine. Priznal je, da je ponaredil delavsko knjižico. Glede življenja orožnikov pa je navajal nekatera dejstva in se skliceval celo na jetniškega paznika Kre-kiča. Trojanski orožniki niso ž njim lepo ravnali. Ko so ga pozneje drugi orožniki prignali v Ljubljano, ga je Krekič vprašal, kako so ž njim orožniki postopali. Obtoženec je pripomnil, da nima drugače nobene pritožbe, samo trojanski orožniki nisb bili ž njim prijazni. Jetniški paznik Krekič je to potrdil. Mali sena! je Janeza Herleta obsodil zaradi dveh vlomnih tatvin in ponarejanja javnih domačih listin na 1 let« in (> mesecev robije. Herle je ogorčen izjavil, da sodbe ne sprejme in da prijavlja revizijo. Senatni predsednik mu je nato pripomnil, da se mu ne bo vštel v kazen cel čas pripora, ki bo sledil od sodbe do pravomočne I sodbe štola sedmorice. Herle je kljub temu I vztrajal pri reviziji. 22 meterski skok - na slami Ljubljana, 5. novembra. . Pred nekaj leti smo črtali tudi v naših časopisih, kako pridno trenira čez poletje najboljši smučarski skakač ftirger Ru-ud. Čudno, pa vendar resnično, la mladi, nadebudni in po vsem svelu znani dečko je skakal na skakalnici, posuli z borovimi m smrekovimi iglami, in na iej skakalnici je la »leteči človek« dosegel prav lepe uspehe. TUDI PRI NAS TAKO LETE Pred sedem in pol mcseci je bilo najbolj popularno ime v našem športu Albin Novšak. Kdo ni ledaij vedel za tega mladega Kranjca, ki ,e.v Rl0™0! skočil 89 Ln pol metra in dosegel najboljši jugoslovanski rekord ier se tako uvrsiil med najboljše svetovne skakače. Toda prešli so dnevi triumfa Planice, prešel je sneg in tudi ime Albina Novšaka se je pozabilo, da ni ta vrli športaš odkril nekaj, s čimer ie dal povoda mnogim besedam, še posebno, ter je zimska sezona pred durmi. Toda ta čas, ko je ves zimski šport počival, naš Rino ni miroval. Delal ie in razmišljal, kako bi rešil problem, da tudi preko poletja ohrani kondicijo in stil najboljšega našega rekorderja. Problem je bil rešen: liino si ie zgradil skakalnico, na kateri je zamenjal sneg s slamo. Čudite se, toda stvar je resna. In na njej je skakal, padal, letal in sc temeljito pripravljal. BINO PRIPOVEDUJE Bino je o tem svojem podvigu pripovedoval takole: »Dolgo sem premišljal, kako bi treniral smuške skoke, kadar ni snega in da bi bil v treningu, kadar bo padel prvi sneg, ne pa, da bi šele takrat začel. Predelal sem revno smučarsko telovadbo, toda to me ni zadovoljilo. Pa sem črtal v nekem smučarskem časopisu, da Birger Ruud, svetovni rekorder, trenira čez poletje na skakalnici, posuti z iglami bora m jelke. Tedaj sem prišel do ideje, da dam duška svojemu ugibanju. Ker pa sam nimam časa, niti nimam koga, ki bi mi igle na skakalnici popravljal, sem napravil skakalnico in jo pokril s slamo Slamo sem privezal na skakalnico, ki stoji v bližini Kranja. Cilj mojega treninga je, da učvrstim noge, da dobro streniram doskok, te te murk ki drugo. Tudi mi dobro služi za odskok, karti tu ie treba večje odskočne sile, kot pa pri navadni skakalnici. Razlika je tudi v tem, da gre tu bolj počasi, pa vendar sem dosegel že 22 m. Kadar ie toplo vreme, mažem smuči s »fe-dervajsom«, kadar pa ie vlažno, z »milom«. Dalie je izjavil, da ga ne veseli smučanje baš veliko, da pa se je specializiral za skoke. Svojo karijero je začel na skakalnici s 35 m, do-čim so na isti leta 1924 dosegli najboljši jugoslovanski rekord — 9 m. Upamo, da nam bo tudi letos Bine pripravil kar lepo presenečenje. Največje za ves športni svet in za njega samega pa bd bilo, da bi se njegov rekord zabeležil ne z dvema, pač pa s tremi številkami. Od tu in tam Prvega novembra je bila pri pošti Kropa otvorjena telefonska centrala. Tovarna za letalske in druge motorje v Rakovici je prešla v državno last. Teko bodo dobili v tovarni delo samo domači ljudje, obenem pa se bo naša država osamosvojila od inozemstva. Vsa državna gledališča bodo dobila finančni upravni odbor, v katerem bodo poleg upravnika in njegovih organov še m*čeJmk prosvetnega oddelka banske uprave ter uradnik finančne direkcije. Ta odbor bo skrbel za materijalno stran gledališč in zlasti za uravnovešenie dohodkov in izdatkov Minister Spaho je imel po Bosni nekaj shodov, v katerih je obravnaval delo in načrte vlade za bodočnost Napovedal ie med drugim tudi zakon o minimalnih mezdah ter tudi nov volilni red, ki bo uvedel taino glasovanje. V soboto bo slovesno vpeljan v šentpetrsko faro v Ljubljani novi župnik, dosedaj stolni vikar in stolni prtdigar g. Alojzij Košmerlj »Putnik« je izdal vodič po Belgradu in v njem objavil mestni grb. Grb obstoji iz vrat, na katerih se dviga trdnjava, zraven je pa ladja, ki plove po reki. Grb so nedavno sestavili in ga sprejeli, kajti Belgrad ga do danes ni imel. Zagrebški politični krogi nič ne vedo o sporazumu, ki se je baje dosegel med srbskim delom zdnižene o pozi c rje. Zadnje ie dal v javnost Ceda Kokanovič. Mačkovci pravijo, da o tem še niso bili obveščeni Odkritje spomenika Stjepanu Radiču v Petrinji bo dobilo svoj odmev tudi na sodišču. Veletrgovec Ivan Penič je tožil sodišču časnikarja joe Matošičn m veletrgovca Grtvtčiča, ker sta mu menda očitala, da je svoj čas dal četnikom 3000 Din podpore. Vsi trije so sodelovali pri odkritju in pri pripravah za odkritje spomenika. Kruh so hoteli podražiti zagrebški peki. Zato so prišli na mestno občino in zahtevali potrditev svojega sklepa. Niso pa hoteli povišati cen, temveč le zmanjšati težo kruha pri istih cenah. Tako so hoteli beti kruh znižati na 87 dkg, polbelega na 90 dkg. Mestno načelstvo ie spoznalo, da so zahteve pekov zaradi povišanja cen žitu in moki delno upravičene, vendar pa nikakor v toliki meri kakor so to zahtevali peki. Dognalo pa je, da bi bilo treba cene belemu kruhu celo znižati. Mesto ie zato odločilo, da so razlogi za povišanje pomanjkljivi in nezadostni ter bo kaznovalo vsakega peka, ki bi cene zvišal. Na razpravi o kerestinskih dogodkih so včeraj govorili samo zagovorniki, med njimi tudi predsednik advokatske zbornice dr. Ivo Politeo. Danes jih bo govorilo še nekai Taiko bo danes proces zaključen in bo sodba izrečena najbrž teden drvi kasneje. Nove razgovore za novo kolektivno pogodbo so začeli pripravljati socialistični voditelji gradbenega delavstva v Zagrebu. Kakor znano, so ti ljudje pri zadnji stavki doživeli neuspeh Na posredovanje podbana se je sklenil sporazum, vendar je v imenu delavstva botroval temu sporazumu^ hrvatski radnički savez, ud organizacij dr. Mačka Socialisti bi sedaj hoteli svoj poraz popraviti in se ob koncu sezone pogajajo za novo pogodbo Trgatev v Franciji je bila letos slaba. Tako bodo morali Francozi začeti kupovati vino drugje. Na to polagajo velike nad e in pričakovanja tudi dalmatinski vinogradniki, ki imajo kljub temu, da je bila letošnja trgatev veliko slabša, kakor lansko leto, še vedno skoraj polne kleti. V Banjaluki so se sporekli med seboj prijatelji. Drugače ni šlo, kakor da so se spoprijeli. Eden med njimi je udaril drugega s palico po glavi, da ie obležail mrtev Zgodnja zima v Bosni je prisilila volkove, da sp se pomaknili bližje človeškim naseljem. Kot žrtve padajo za sedaj samo še ovce. Volkovi so začeli v velikih tropah vdirati v staje in trgati ovce. Kmetje so sklenili, da se bodo ubranili zverjadi s tem, da bodo priredili veliko gonjo nanje. Ponekod pa so se začeli pojavljati tudi medvedje. Pri Čakovcu so priredili kaj zanimiv lov na zajce. Uspeh je bil velik in so jih ujeli kar 500' živili m jih odposlali v Švico, kjer jim zn vsak par plačajo po 100 diivarjev. Na nekem mestu so nastavili zelo dolgo mrežo in v ta prostor nagnali ztijce. Zajci so se vsii zaletavali v mrežo in se tako še bolj zmedli. Posebni za to izurjeni ljudje pa so jih polovili in jih spravili v kletke Tihotapce s saharinom in vžigalniki so zasledili blizu Čakovca tik ob meji finančni stražniki. Morali so za njimi streljati, pa so vsi odnesli pete razen e pega. Pač pa so zaradi bega zmetali raz sebe vse blago, tako 80 kilogramov saharina, skoro deset tisoč kamenčkov n veliko vžigalnikov. Tihotapci so bili kaznovani s kaznijo nad dva milijona dinarjev. Včeraj popoldne bi skoraj prišlo v šibeni-škem pristanišču do velike nesreče. V luko je vozil pi.mik »Zmaj«, a iz pristanišča parnik »Gruž«, s katerim ie potovalo veliko potnikov. Painuka sta zavozila drug proti drugemu in sta Ie kapitana preprečila nesrečo, ker sta naglo zaokrenila v stran. Toda tok valov je bil tako močan, da je potegni! oba parnika za seboi, da sta se zadela s krmili. Težje je bit poškodovan le natakar, ki je bil na palubi. Parnik »Gruž« je moral zapeljati nazaj v luko in so potnike natovorili na drug parnik. Pravijo, da krivda za udar ne zadene nobenega od kapitanov, ker je ladji vlekel za seboj le izredno močan tok valov. V Dubrovniku so se pričele predkonference obrtniških zbornic, ki bodo na njih obravnavali vprašanje davkov m noveliranja obrtniškega zakona. S petrolejskimi svetiljkami bodo razsvetljevali ceste v Virovitici. Mestna občina je sklenila to zaradi previsoke cene električnega toka. Že z začetkom novega leta bodo razobesili te nove svetiljke. Italija razdeljuje te dni kontingente za uvoz lesa. V Šibenik prispejo prihodnje dni prve italijanske ladje, ki bodo natovorile okro 2000 kub. m lesa. Kakor kaže, bodo nato vzpostavljene normalne trgovske zveze. Zagrebška mestna občina je ustregla proinjam Športnih klubov in ukinila vse mestne takse na vstopnice na nogometne tekme. Kakor znano, so, prireditelji vedno dejali, da se jim še tako dobro obiskane tekme ne obnesejo, ker morejo plačevati prevelike davščine tako državi kakor mestom. V /.agrebu je mestna taksa znašala 5 odst. kosmatega dohodka. 20 letnica prvega plinskega napada General Daumltng, poveljnik nemškega 15. armadnega zbora, pripoveduje v spominih »Iz mojega življenja«, da ga je obvestilo koncem januarja 1915 najvišje poveljstvo o novi plinski vojni, za katero je določilo njegov odsek fronte. General je bil od kraja razburjen: »Upiralo se mi je kot poštenemu vojaku zastrupljati sovražnike liki podgane. A naposled sem zvedel, da gre za padec Ypreša in odločilno zmago v svetovni vojni. Kateri, še taiko tehtni pomisleki bi zalegli v takem času? Vojna ima pač svoje zakone. Ljudje, ki tega ne razumejo, naj si rajši izmislijo drugo politično sredstvo, ki bi lahko nadomestilo vojno.« Marca meseca je nameslU veliki kemik dr. Ha-ber v strelnih jarkih 4 baterije po 20 debelih jeklenih cevi. Francoski topovi so jih zadela en dan pozneje. Plini so zastrupili nad 50 nemških vajtkov, ki so bljuvali kri in umrli v groznih mukah. Zato so kmalu dospele za moštvo vrečice s posebno vato, ki je varovala usta, nosnice in ušesa. Njen izumitelj je bil povišan za poročnika. Francozi so vedeli po vohunih o teh pripravah, a jim niso pripisovali nobenega pomena, ker so se zanašali na določila Haaške mednarodne pogodbe. To se je bridko maščevalo dne 22. aprila, ko je naposled nastopil za plinski napad ugoden veter. Ob 17. uri so odprli Nemci cevi. Plin je s sikanjem privrel ven in v oblakih poplavil francoske jarke. Moštvo v sprednji črti je bito uničeno. Preostali Kanadčani in franc, kolonija!™ oddelki so bežali pred novo pošastno smrtjo. »Naši oddelki so sledili plinskemu valu kakor na sprehodu, s puško na hrbtu, in brez izgub zasedli zapuščene postojanke.« Nekoliko dni pozneje ob Sinju so izgubili na isti način do 40.000 mož Rusi. Daumlingov nasprotnik na fronti ob Ypresu, francoski polkovnik Mordacg, je tudi objavil spomine: »La surprise de 1’lšer.« Njegov sosed, belgijski general Putz, mu je govoril o »pravljicah nemških ubežnikov«. A kljub temu ni vedel, kaj bi mislil, ko so mu telefonsko poročali popoldne 22. oprita načelniki odsekov s pretrganim, napol neslišnim glasom o »rumenih oblakih z nemške stran,i, splošnem umiranju in neusmiljenem zapornem ognju, s katerim preprečilo Nemci umik.« Mordacg je od kraja mislil, da so postali njegovi častniki žrtev one večkratne psihoze, ki se je opazovala na fronti. Oddrvel je k bojnii črti in kmalu začudeno opazil, da je nenadno obmolknila francoska artiljerija. Šele pozneie je zvedel, da je postala prva žrtev rumenega oblaka. Kmalu so zagledali častniki prve cunje nemškega dima nad francoskimi jarki. Zrak je postal težek in smrdel je po kloru. Konji so obstali. Polkovnik je skočil iz sedla, dasi mu je bobnelo v ušesih in ga peklo v grlu. Zagledal je grozno sliko: Pešci, topničarji in strelci s spačenima obrazi, politi s krvjo, so bežali, padali, si odpenjali ovratnike in se pobesneli valjali po tleh. Obupno so kričali: »Vodel Vode!« Neki napol mrtev vojak je dvignil glavo od tal, spoznal poveljnika in zahropel: »Polkovnik, ta sodrga nas je zastrupila!« Polkovnik je takoj uvidel, da ne bo mogel preprečiti zmede. Kaj bi zalegla vsa njegova priljubljenost pri moštvu, če je videl namesto vojakov samo nesrečne pobesnele žrtve neumljive pošastne smrti.. . Zdaj stoji na tem kraju skromen spomenik z napisom: »Tu so umrli kot prve žrtve plinov dne 22. aprila 1915 vojaki 45. pehotne in 87. rezervne divizije.« Druge žrtve tega napada umirajo še zdaj po dolgih letih neprestanega neznosnega trpljenja. 500 letnica tiska , m i .. ** Amerikanci spuščajo venec v morje, kjer se je potopila posadka ladje »Elba I«. Kitajska pravljica Kitajski cesar je stopil na predvečer svojega rojstnega dneva na streho palače v spremstvu poveljnika telesne straže. Gledal je Peking in množico na cesti. Ko je pričelo kapljati, so odprli pešci dežnike ali se pokrili. A marsikateri je samo branil glavo z dlanmi. — »Zakaj se ne pokrijejo?« je vprašal cesar. — »Veličanstvo, to so reveži brez klobukov,« je odgovoril poveljnik straže. Cesar je težko vzdihnil: »Kako bi se veselil rojstnega dne, če živi v moji prestolnici toliko nesrečnežev?« Mrko je odkorakal v svoje sobane... Ko je sprejemal cesar zjutraj čestitke, je prišel kot prva poveljnik njegove straže in rekel: »O, veliki sin neba! Zdaj se boš lahko veselil življenja. V tvoji prestolnici ni ostalo nobenega človeka brez klobuka.« — Cesar je veselo vzkliknit: »Hvala ti, o, zvesti služabniki Ali si jim vsem nabavil klobuke za državen denar?« — »Ne, Veličanstvo,« je skromno odvrnil poveljnik, »dal sem jih samo obglaviti.« Letos obhajamo 500-letnico najvažnejšega dogodka kulturne zgodovine. Leta 1436 je prvič poskušal Gutenberg v Mainzu tiskati knjige. Podatki o izumitelju so skromni. Rodil se je v istem kraju okoli leta 1400 kot sin od 13. stol znane meščanske ugledne družine. Prav za prav se je pisal Gutenberg mlajši Gansenfleisch po rojstni hiši. Ime Gutenberg izvira od graščine, ki jo je priženil njegov oče. Pozneje je obveljal priimek Gutenberg ali v latinski obliki po takratni navadi BonemontanuS. Gutenl rg je bival več let v Strasburgu Leta 1434 se je povrnit v roistno mesto. Izdeloval je ogledala in poskušal izume. Bogataš Dritzen, kr ga je zalagal z denarjem, je umrl leta 1438 in je zašel Gutenberg v pravdo z njegovimi dediči. Iz teh spisov je prvič razvidno, da je nadomeščal Gutenberg dosedanje lesene tiskarske črke s kovinskimi. Dobil je pravdo, a kmalu doživel hud udarec. Zlatar \(/aldvogei| v Avignonu je tudi pričel vlivati premične svinčene in železne črke. Zgodovinarji so dognali, da ie dobil Gutenbergovo skrivnost od Diitzenovih dedičev, ki so se na ta način hoteli maščevati za izgubljeno pravdo Vsekakor je natisnil Gutenberg leta 1445 kot prvo »Sibilino knjigo« in kot drugo Danatovo latinsko slovnico, ki je postala za več stoletij glavna šolska knjiga. A prva izdaja z označeno letnico je bil šele koledar iz leta 1448. Gutenberg si je takrat izposodil denar pri bogatašu Fuslu in imel za pomočnika Petra Sche-fera, nekdanjega kaligrafa na pariški univerzi. Slednji je naposled izpodrinil Gutenberga in kmalu vzel Fustovo hčer. Zopet je prišlo do pravde. Gutenberg je moral pobegniti iz domovine, da bi ušel upnikom Po daljših neprilikah je le dočakal javno priznanje. Leta 1456 mu je naklonil nadškof Adolf Nasavski doživljenjsko pokojnino. Pozneje je delal pod boljšimi razmerami.. Izročilo zatrjuje, da je proti koncu življenja oslepel, a sodobni viri ničesar ne vedo o podobni nesreči. Neizprosna iena Železničar James Nevvdick v Londonu je bil poprej za vratarja, a se je odlikoval po zanesljivosti in prisebnosti ter naposled postal kolodvorski detektiv. Zdaj je 43 let ©tar, je na dobrem glasu in je večkrat ujel nevarne žeparje, in jih potem izročil policiji. Zdaj so nanadno zasačili vestnega uslužbenca v trenutku, ko si je hotel prilastiti ovitek z 2 funtoma šterlingoma piri tovorni blagajni. Takoj je priznal prestopek in imel pred sodnikom zanimiv zagovor: Imam malo plačo in dva otroka. Ves denar oddam ženi, ki mi pusti samo za vožnjo z avtobusom, potreben drobiž. Pravi, da bi bili vsi drugi izdatki nepotrebni. Med tem sem si moral včasih kupiti dnevnik ali cigaro. Poleti me je tu in tam prisila vročina, da sem izpil vrč piva. Izposojal sem si drobiž pri tovariših. Naposled je zna&alo vse skupaj nad en funt. To je zame velik denar. Nisem vedel, kje bi ga vzel. Tudi nisem imel poguma, da bi vse priznal ženi. Prilika me ie zapeljala, a zaman sem mislil, da me nihče ne vidi. Moji lastni tovariši so me takoj prijeli.« Vse priče so hvalile obtoženca. Ker se je obvezal kmalu povrniti ukraden znesek, 6e je omejil sodnik na ukor. Železnica je zopet sprejela detektiva v službo, a ga prestavila na drug kolodvor. Srednjeveški poljub Mosk. »Izvestija« od 4. sept. poročajo o usodi slušatelja tehnike Petra Hrepka. Kakor je razvidno iz uradnik spisov, »se je fevdalno zaljubil« v slu-šateljioo Serjožečkino in »dejansko izvršil roko-Ijub«. Ravnatelj tehnike z odlokom št. 94 z dne 23, maja 1.1. je označil to dejanje za »zločinsko izzivanje socialistične morale in politično nazadnja-štvo« ter kaznoval Hrepka z izključitvijo. Hrepko se je pritožil državni kontroli in tajil očitano dejanje, češ da noben bedak zdaj dekletu ne bo poljubil roko. Kontrola je sicer ugotovila, da je bil rokoljub dejansko izvršen, a vendar m imel zna _ . J • •___- _ i ^X Plesna gla-sba — Praga: 20 00 ČešKa filharmonija 21.30 Orgle — 22.15 Orkestralna glasba — Braimava: 19.30 Opereta — Varšava: 21.00 Poljska glasba — 22.25 Plesna glasba — Brlin-Uamburg-Frakfurt: 20.10 Plesna glasba - Vratislava: 20.10 Stare pesmi - Upsko: 20.10 Štajerske narodne pesmi in plesi atrassbourg: 21.30 Opereta — 22.45 1'remiaotove skladbt. Hollywood, filmski raj in pekel Za to ie treba velike spretnosti. Treba je pametno in smotreno organizirati večerje s filmskimi režiserji ali vsaj z njihovimi tajniki, ali če že ni drugače, s tajniki tajnikov. Če je nova zvezda že nastopila na odru kakega poskusnega gledališča, lahko merijo njeno privlačnost s tem, koliko bo prinesla v blagajno. Če je to primerjanje zadovoljivo, potem se katera od velikih družb odloči, da bo poskusila z njo. Taiko igrailko sicer takoj angažirajo kot popolno zvezdo, s filmsko plačo in vsem, kar spada k temu. Toda iz previdnosti jii v prvem filmu dajo za tovariše same igralce, ki so docela zanesljivi, kar se tiče donosnosti, take, ki vlečejo. Dajo ji prvovrstnega režiserja in ponavadi izbero film, za čigar vsebino že vnaprej vedo, da je zanimiva. Hkratu pa družba spravi v tek ves svoj reklamni stroj. To se pravi, da delo enega agenta za re-kl,y*i zdaj sto agentov z isto vnemo in iznajdljivostjo. ........ Ju prcoen pride film v svet, se začne obdelovanje občinstva. Ime, ki ie bilo še včeraj nepriznano, bere danes vsa Amerika. Nova zvezda se nekega jutra, še preden se je pokazala občinstvu, prebudi v žaru bodoče slave, od katere s« je vzela predujem. Denar Ali se taka zvezda že koiplje v zlatu, kakor smo to navajeni misliti o filmskih igralcih? Da in ne. Z ozirom na svojo nedavno preteklost, sluzi bogato, toda že ie na žive in mrtve zvezana s pogodbo, ki začetnikom zmeraj jemlje vsako svobodo m pravico. Pogodba je skleni ena ponavadi na 5 do 7 let. V tem času ženska pri filmu ostari. Toda s to pogodbo je vezana samo zvezda. Družba je vezana na pogodbo samo 6 mesecev. Vsakih šest mesecev mora ravnatelj delavnice dati svoje mnenje, ali se igralko še splača imeti v službi ali ne. Če je to mnenje neugodno, je igralka kljub vsej reklama še isto minuto na cesti. Če pa ima igralka s prvim nastopom uspeh, zaradi katerega bi lahko zahtevala zvišanje plače, ne more narediti nič, zakaj pogodba jo veže na 5 do 7 let. To je tenko zvana minimalna pogodba, po kateri ne dobi več kakor 300 do 400 dolarjev. Eno izmed določil v pogodbi se glasi tudi, da igralec, ki noče iz kakršnegakoli razloga sprejeti v kakem filmu vloge, ki mu ni po volji, ne dobi za ves. čas, ko se ta film dela, nobene odškodnine ali plače. Toplomer uspeha S čim se meri uspeh tega ali onega, igralca? Za to stvar imajo filmske družbe posebne vrste merilo, ki nikdar ne odpove in se ne zmoti. To je »fan maiel«, pošta, ki jo zvezde in zvezdniki dobivajo od svojih občudovalcev. To je čisto amerikanska ustanova, smešna morda, toda od nje zavist popularnost m priljubljenost vseh ljudi, tki nastopajo v ameniikanski javnosti. Njej je podvržen predsednik USA, oče Cou-ghlin, ali katerikoli filmski igralec. Vsaka filmska družba ima poseben oddelek za to pošto. Obiskal sem ta poštni urad pri družbi Metro-GoldwYn-Mayer. Ta pošlni urad je namreč v posebnem poslopju, kjer dela 125 deklet. Njihova ravnateljica mi pove, da teh 125 deklet ne dela drugega, kakor prebira pisma, ki jih pošiljajo občudovalci filmskim zvezdam, in odgovarja nanje. »Dnevno dobivamo 25 do 30.000 pisem, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Pišejo nam v vseh jezikih. Tu imamo dekleta, ki znajo brati kitajska, finska, madžarska, litavska pisma.« »Kaj pa pravijo ljudje v teh pismih?« Ravnateljica pokaže nekaj vzorcev. Vsa pisma očitujejo naravnost prekipevajoče navdušenje, ki je hkratu neumno in ganljivo. Izmed sto pisem more človek samo eno smatrati za inteligentno in tako, ki vsebuje pametna opazovanja. Veliko dopisovalcev stavi najbolj čudna vprašanja in zahteve. Ponavadi prosijo za staro obleko, za denar, za vse, največ pa za fotografije z lastnoročnim podpisom. . ... Nekaj je tudi pisem, ki jih pošibaio blazniKi ter v njih groze in žalijo. . - »Odstotek pisem, ki jih pošiljajo norci,« rm pravi ravnateljica, »je sorazmerno stalen, /.anie se ne brigamo. Le če keka igralka dobi kar nenadno več pisem od norcev, kaikor je to navaono, tedaj obvestimo policijo.« Ravnateljica pripoveduje, da ta ogromna pisarna odgovarja na vsa pisma za vse igralce, razen za Greto Garbo. Oreta Garbo uživa v tem oziru po pogodbi posebno pravico, da prejema vso svojo pošto sama. »Kdo pa piše ta pisma?« »125% jih napišejo dekleta od 20. do 25. leta. To dokazuje, da one tvorijo jedro obiskovalcev kina. Zdi se, da fante kino mani navdušuje kakor dekleta in da hodijo v večini primerov v kino le kot spremljevalci. Daljnje kraljice Tri pisma od štirih so zaljubljena pisma. Ni si mogoče predstavljati, s kakšnim ognjem in kako iskreno so napisana ta pisma, ki jih pošiljajo zaročenci z vseh strani svela. Vseka filmska igTalka ali igralec dobi vsak dan približno tri do štiri ženitne ponudbe. Človek bi mislil, da so pisci teh neumnih pisem sami reveži, ali gospodarsko propadli ljudje, ali neumneži, ki se naslajajo nad sanjami o zakonu s filmskimi zvezdami. Toda temu ni tako. Ta pisma pišejo tudi najbolj znani milijonarji, vzhodni princi in maharadže, in prvaki razuma, ki žive v upanju, da bodo dosegli milost v igralkinih očeh. Ravnateljica »fan maila« mi pokaže pismo, ki je prišlo za Myrno Loy. To pismo ji piše indijski mogočnik in 10 vabi, naj postane članica njegovega harema. Igralka tega pisma ni dobila v roke. Namesto nje je odgovoril maharadžu kar pisemski urad Metro-Godlwyna, da igralka žal ne more sprejeti zapeljive ponudbe. Nato je oskrbnik maharadževega harema pisal, nai mu pošljejo vsaj fotografije te igralke, da jih bo ostalim vladar je-vim x^enam kazal za vzgled. Neki angleški grof je izvedel, da Sylvia Sid-ney izgublja glas in da se bo morala posloviti od filma. Takoj ji je ponudil, naj poslane njegova žena, pa bo za vse življenje preskrbljena Zanimivo in presenetljivo je pri tem dopisovanju to, da tisti, ki pišejo, kmalu začnejo verjeti, da jih izvoljenke, katerim pisarijo, tudi poznajo. Pišejo po več pisem na teden in so prepričani, da filmske zvezde njihova pisma bero in se zanimajo zanje. Razvije se neverjetna zaupnost; v pismih človek bere razodevanja in razkritja iz . najbolj zasebnega življenja teh piscev. Ti liudje govore o svoji rodbini, o poslih, o razočaranjih in o sanjah. . Ustanova »fan maila« v HollYwoodu ie podobna nekaki orjaški posvetni spovednici Predsednik vsake filmske družbe hoče vsak teden imeti pregledno poročilo o tej pošti. Poročilo vsebuje statistiko o posameznih zvezdah in moralne pripombe z ozirom na odziv, kakršnega sodeč po pošti vzbuja v gledalcih ta ali ona igralska moč. Pa pri tem ne gre za moralo, marveč za nekaj drugega. Tudi to pojasni ravnateljica te čudne pošte »Kadar kaka velika igralka kakor Marlene Dietrich ali Claudette Colbert nastopi v novem filmu, mi ie treba prebrati samo 50 ali 100 pisem, pa vem natanko, koliko tisoč dolarjev bo film prinesel. (Dalje.) »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina.12Din. ta inozemstvo 25 Din Uredništvo-. Kopitarjeva nlica 6/II1. Telefon^ Id 29% Uprava Ronitarle, Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ced Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik. Jože Kosicek.