V'	'	-	X	_
mw. »i_ ■ _ m nm» inao a twawi i»i» _.	_uitohmim
^ Ilija vsa* dan zjutraj, ttidi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo:
i Pc i sv. i mnfiška Asiškega št. JO, !. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo Sredništvn. —' Nefraukirana pisma se rc sprejemajo, rokopisi ne vračajo. -- Izdajatelj j*i odgovorni nredni!; Ž'teran Chuimn. — Lastnik !;onsorcij lista ' ..Kdinosii-. —Tisk tiskarne „Edinostf". — Telefon nredništva in uprave štev. „ 11-57. — Naročnina znaša: rclo leto K 40—. pol .leta K 20—. tri mescec K I0--, za nedeljsko izdajo za rclo leto K 8"—, po! Icia K 4-—. — Posamezna številka v Trstu in okolici: vinarjev.	-

Posamezne številke aastarele 20 via. Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 16 v«t; osmrtnice, zalivale, poslantre, vabita, og[<j«d denarnih zavodov m.ft po
HO vin; oblast v teksta lista do pet vrst K 2».—; vsaka n-idaljna vrsta K 1 Mali oglasi po 8 vin. besa.la, najmanj pa SJ vii. Oglase sorejeni ln»erat<ii. oddelek. »Edinosti1. Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi liši i. — Plačuje s i izključuj le upnvi .Edinosti"; — Uprava in inseratni j>Jdet?k se nahajata v tilici sv, FraniHfti A v i:, i). Pj5tno'tranilnlč.ii r.»~a i 5;. tS 1 i.HVi.
Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. =- —=
• i
# \ *
Upišu Bolgarske Mm na ptežsi isonarSile. - mivm ngosinjtie, - Mlrotinti siremljgnia oUsfi držni?.— Poljsko uprašanle.— BGSguslcc-iigrcegoulnsRo t?p?i!$anls.
Finančni fn pjgMevalni goMc] drImz. - Q uiiionoisilji naroitou.	.
PnitsMl iopor u mMm TežM potaji prsiBlrla. Solnuile otoins 49 geM Pozly H m nami
DUNAJ, 1. (Kor.) Poslanska zbornica se je danes zopet sestala po daljšem premoru. Dvorana in gaiei so nabito polne. Predsednik je otvoidjsejo z nagovorom, v katerem je izvajal r
Breme, ki ga že peto leto trajajoč i vojna nalaga vsemu prebivalstvu, je postalo skoraj neznosno. Hrepen^e po končnem častnem mira jc neizmerno. Zvezne osred-r.ie vlasti so že ponovi1 o pokazale svojo pripravljenost za mir. ne da bi bile našle primeren odmer, če morda v zadnjem govora predsednika Zedinjonlh držav tic moremo ali nočemo videti pričetka -spoznanja. Prizadevati si moramo, da male srčnosti ne damo, da ci zašla v naše vrste. Ohraniti moramo hladno kri, da prebivalstvu olajšamo :o težko forrme. Nimamo povoda za obupavanje, kajti nismo poraženi. Neprimerna junaštva nase armade naš varujejo poraza, in naše zastave se vi jejo na vseli frontah daleč v •sovražno deželo. Zavedajoč se svojih dolžnosti proti ljudstvu in domovini moramo zbrati vse moči, da končno dosežemo dober konec. To se pa more zgoditi !e tedaj, če se, ostavijajoč vse, kar nas loču trdno sklenjeno in neprekršno vzdržujoč zvezo z nemško državo in zaupajoč v naše hrabre armade, tstrnemo okoli našega ljubljenega cesarja, ki gotovo med nami vsemi najbolj občuti težavnost -lasa. — Predsednik je zaključil s trikratnim »iiochcc cesarju. Zbornica se mu je odzvala s trikratnim navdušenim »hoch«.
Po p reč i ta uju vlog je povzel besedo in izvajal
ministrski predsednik bar. Hus&arek:
Presoja skupnega državnega položaja mora v sedanjem trenutku Izhajati od dogodkov na Bolgarskem. Kakor je znano visoki zbornici, se je vlada doslej z nami zvezanega kraljestva po vojaške* položaju na svojem bojišču čutila prisiljena, pričeti pogajanja za premirje in mir. Pre-lhTie se ie že sklenilo. S tem se je bre?-• evomno tudi za monarhijo ustvaril resen položaj na jugovzhodu. Toda oddaleč pa ' zaradi tega še ne označam položaja za kri-' tičnega. Primerni vojaški ukrepi so se ne-\ ir.udoma m v obsežni inerl ukrenili v zvezi z nemško državo, so v »dobrem teku, in i n sporočilih poklicanih činiteljev moreni iziaviti. da smo storili vise, da smemo mif-no pričakovati na daljnega razvoja stvari na Balkaciu. (Pritrjevanje na levici). Tudi na tej fronti stoje naše čete ramo ob rami z Nemci (Medklici pri Cehih), in bomo tudi tam zopet moški in zvesto udejsrvo-vali trdno sklenjeno zvezo, ki se bo tudi v bodoče neomajno upirala vsem izkušnjam usode. (Klici pri Cehih: »Proč od Nemčije!« Dolgotrajni medklici pri Cehih, prctikiici na levi. Predsednik prosi za u;ir>.
Kakor v boju, bomo tudi v mirnem delu, postopali roko v roki. (Odobravanje nai levici, medklici pri Cehih). Zasedaj nam ni še dovoljeno, da bi povzdignili pogled iz strahovitega boja tja gori v čas. ko bodo zopet spravljeni narodi uživali blagostanje svojega obstanka in svojega razvoja. — Strahoviti udarec, ki ga je doživelo človeštvo na vseh poljih duševne in materijalne kulture zaradi dolgega trajanja te naložene mu izkušnje, se kaže vedno jasneje in zahteva vedno odločneje preudarka, ali bi se ne dala najti sredstva in pota, da se nasprotja, iz katerih je izšel svetovni spor. poravnala s pravičnim sporazumom n.ed temi raznimi skupinami vlasti. (Trajni medklici pri Cehih.)
Monarhija je že dolgo časa sem mnenja, da v -očigled vojaškemu in političnemu* razvoju v svetovni vojni prikrito obstoji taka možnost. Da se ji z vsemi sred-stvi^omaga, da prodre na dan, je po mojem mnenja zapoved človečnosti ni ne ira-nje pameti. (Pritrjevanje na levi.) Av-siro-Ogrska je zato. neglede na cesto zelo neugodna znamenja, skupno s svojimi zavezniki, poizkušala vse mogoče v tej smeri. Posebno resen in odločen korak te vr-ts-te predstavlja okrožnica ministra zunanjih stvari 14. s ep t. Pametne, temeljile ureditve narodnih odnošajev, ki si jo vse Človeštvo misli in želi v duhu mirnega in pravičnega zavarovanja zadostne življenjske možnosti za vse narode in dežele (živahno ugovarjanje pri Cehih), pač ni pričakovati od Brenovega meča. (Živahni medklici pri Cehih. Klici p osi. Liscga. — Predsednik opominja p osi. i. beg a. Ponovni klici.)
Vsebina take ureditve mora izhajati -iz takega -sporazuma in ut^lbs tajati ne sme niti oblika sporazuma, ker bi enostransko narlnjeno stanje — pa naj bi bilo tudi samo po sebi smotreno in prav —moglo postati neznosno in bi zaostajajoče že:o le še vedno ogrožalo stalnost s tako težkimi žrtvami doseženega redm (Medklici.) V resnici se je vendar v načelnih vprašanjih bodoče svetovne uredbe pokazalo nekako soglasje, zlasti v tem, da vse stranke cd svojegasnega sklepa miru ne zahtevajo' e>amo resničnega dokončamo i
vojnega stanja, temveč trajno zavarovanje miru iii sicer z ene strani z ustvaritvijo obstojnih pogojev za vse države, ki izključujejo v:ak poved ali pretvezo .za priziv na svet, na drugi strani pa tudi z ustanov:tvijo mednarodne organizacije, k: nadzoruje to stanje, ga zboljšaje ter učinkovito varuje motilnih poizkusov^ pa naj bi prihajali 'odkoderkoli. (Živahni-medklici pri Cehih. Medklici posl. Soukupa.) — j Nadovezujoč na to splošno temeljno misel | naj bi bil po ministra zunanjih stvari pred-; lagani porazgovor s skrajšanim, etični | zavesti našega Časa morda primernejšim postopanjem pripravil poravnavo, kakor jo mora v eni ali drugi obiiki konično vendar prinesti potek vojne, seveda ob neštetih mukah za vse človeštvo.
Ministrski predsednik je izvajal dalje: Prišla bo ura. (Vihaml medklici pri Cehih). Pričakujem jo mirno in zavestno. (Neprestani medklici Cehov. Predsednik zvoni in po živi j a k miru). Akoprav od monarhije izišli predlogi za enkrat še nbodb-segU nobenega praktičnega rezultata, se moramo vendar neprestano ozirati na na-dalj-ni razvoj stvari in storiti vse, kar bi jih pospeševalo. Pripravljeni smo vedno za spravo in pravičnost. Medtem pa je treba v marsičem pripravljati bodoči ustroj, ki bo nastal iz razvalin svetovne vojne.
Eden najvažnejših problemov te vrste je- poljsrko vprašanje. Sedaj je poljska država zgrajena že na dvocesarski proklamaciji z dne 6. novembra 1916. Njeni samostojni reprezenianti razpravljajo enakopravno z zastopniki osrednjih vlasti (medklici pri Cehih in Ukrajincih) in Poljska se pripravlja, da postane neodvisen faktor v političnem svetu Evrope. Vprašanja, ki izhajajo iz sesedstvemh razmer, bomo rešili potoni posvetovanj, z medsebojno in prijateljsko pripravljenostjo. Kako pa si hoče Poljska končno urediti svojo državnost, to je prepuščeno njej sami. Da se v Poljski sami nahajajo močne struje, ki žele realizacijo neodvisnosti v obHki ožje priključitve monarhiji, je znano in ako jih mi pri tem podpiramo, nam tega nikdo ne more zameriti. Mi brezpogojno upoštevamo svobodno samoodločevanje Poljakov in zahtevamo le, da je bodo upoštevali na drugi strani tudi v slučaju, ako bi izpad k) za nas ugodno.
Tudi razmere Bosno in Hercegovine spadajo k onim, katerih bodoča ureditev zahteva že sedaj vso skrb in pozornost. (Pesi. Soukup: Kaj pa dela v Bosni 'iisza? Medklici pri Cehih in Jugoslovanih). Bosna je postala naša last po izpolnitvi od Evrope poverjenega nam poslanstva m jo smatramo tudi* vnaprej kot de! monarhije. Z berolinskim kongresom in okupacijo ste stopili obe dežeii v nekako | zunanje razmerje k monarhiji, toda pri-klopitev je bila v gotovem oziru brezl čna. j rudi državnopravna konstrukcija, ki je i bila ustvarjena s takozvanim upravnim | zakonom z UI889., ni temu ^odpomogla. i Izvršene so bile vsekakor naprave, ki bi bile ^a slučaj, da trajna pripadnost k monarhiji ne bi bila priznana od vseh držav, brez smisla. Znane razmere začetk^Vsto-ietja so dovedie nato do takozvan^iiek-sije, to se pravi, da je bilo stanje, o čegar zakonitosti že tako nikdo ni dvomil, proglašeno v tem smislu tudi slovesno. Bosna m Hercegovina ste postali nedotakljiv ! neločljiv del Avstro-Ogrske, ostali pa ste vendar državnopravno -nedefinirani ne-utrum. Viharna doba zahteva tudi tu popolne jasnosti in stalnega reda. Glede metod mora biti dosežen .sporazum. Ravno v zadnjih dneh se je javnost načela iiva-hno zanhnati za to vprašanje in zato lio-cem pojasniti temeljna stališča avstro-ogrske monarhije.
Niti na misel nam ne pride, da bi se odpovedali pošteni pravici do te deže'e ali da jo zamenjali z upi na kak kje drugje dosegljiv prij^stek. Mi smo pošteno sodelovali pri razvoju teh dežel, nosili-skupno breme v viharjih aneksijske krize, žrtvovan v resnici pošten del v krvavi vojni jn wan;ii meje Bosne in Hercegovine, kakor nase las-ne-. Poglejmo problem v njegovi notranji strani m se vprašajmo: Kako bi
f f. v	^risrj prebivalstva icirkor
tuu! monarhije najbolj? varovane° I- 'u se nani	misel, da zgodovinski raz-
voj, ki je določil med Bosno. Hrvatsko in uaimacijo državnopravne meje. ne o^go-7 varja več upravičenim zahtevam preb -valstva Kri dežel, da se vrši tu proces njeaiiijenja hi združenja, čegar zadrževanje -ju poklic Avstrije. Rešitev boseiiiske-ga problema bo smela biti pač le naravna Ji udi na -tem-polju nas morajo voditi predvsem zakemte koristi v poštev prihajajo-esh naroamh plemen. S tem pa je nekako Podan zaenkrat le nekak okvir, v katere, ff-	swavjti	slike. Ozi-
»^ansassrt
poiiolnošna. Nikdo nas, ne more siiiti, da lii se odpovedali svoji pravic K To gre le potom pogajanj in pri teh bomo zavzeli svoje stališče. Mi sopor&ki interesov skupne monarhije glede teh dežel in akO| se odpovemo. tej poziciji kot p-oroki, si moramo zagotoviti vsaj te, da bo ukrenje-no le to, kar odgovarja potrebam monarhije. Priklopitev Hrvatsko - Slavonski in morda tudi zveza z Dalmacijo bi bila ena taka pot Da gre zaenkrat le za pripravljalne korake, da poizkuša najfci vlada le-kiik temelj za legislativno določitev in da imajo odločilno besedo le zakonodaje, je samoefe^bi umljivo. Na vsak način se mora vztrajati na tem, da zamore priti v poštev Ie taka rešitev, ki bo izvršena u-stavnim potom in ki odgovarja samoodio-čevanju narodov.
Gospoda moja! Naj preidem od tega problema"k nekemu neposredno aktualnemu vprašanju. (MedkiicP Cehov: Kaj ie s češkim vprašanjem?) In to je redno finančno gospodarstvo. Da je treba Tekoče 'italne izdatke pokrivati s stalnimi dohodki. velja za vojno dobo ravr.otako, kakor za mir. 2o prednja vlada je predložila razne davčne predloge in prosim nujno, da bi bile rešene čimprej. Ministrski 4p*ed-sediiik je opozarjal nato na napovedane nove davčne predloge, ki bodo predložene v kratkem. Glede tekočega premoženjskega davka je pripominjal, da naj postane nekak -dopolnilni davek našega dohodninskega davka. Istočasno pa se mora ustvariti podlaga za merilo ■ premoženja. Prosi zbornico za nujno izvedbo teli finančnih nalog, ker ne gre samo za koristi države, ampak tudi vsakega posameznika.
Prehajajoč na prehranjevalni položaj, je nagiašai ministrski predsednik, da je b:la žetev žita v splošnem dobra, da je zlasti ječmena in ovsa več. kakor preteklo leto. Obnovitev popolnega odmerka moke se toliko časa ne more odrediti, dokler se ne dobi zanesljiv vpogl v vse razpoložiji-" ve količine žita. Splošno izki zasege doslej ni bil neugoden, dasiravno v nekaterih dežeiah zaostaja za upravičenim pričakovanjem. Pri tem se je pokazalo, da je vedno razširjajoče se tihotapsko trgovanje postalo resno nevarno za državno nabavo, (/-tvahni medklici pri Cehih in Jugoslovanih.) Kakor je tudi umljivo prizadevanje prebivalstva, da bi vsi poleg državne preskrbe preskrbelo živila, se vendar ne more ogiba^je državnih gospodarskih podpisov trpeti v tako velikem obsegu* In v obrkah, kakor se kaže v najnovejšem casin. Vlada je bila torej prisiljena, da ie ukrenila odločne obrambne ukrepe in pozvala splošnost na sodelovanje pri zatiranju te velike nevarnosti. Proti postranskemu delovanju nekater-idi skupin, katerim- je namen posebna nabava poleg državne (Cujte! Cu|te!) in ogrožajo ter izpodkopuiejo državno nabavo* živu, bo vlada nastopida'z vsemi sredstvi, ki so ji Tia razpolago, (živahno odobravanje na levici.) V sle d neugodne letine na Romunskem ni pričakovati iz tega ozemlja dovoza v velikem obsegu.
Z Ukrajino se je v zadnjem času sklenil nov de govor, v katerem je določena dobava znatnih količin živil za monarhijo; v najbližjem času se pa na* znatne dovoze od tamkaj oač ne nurre računati, in zaio prihaja za pokritje našega primankliaja v prvi vrsti Ogrska v poštev. Ogrska vlada je tudi na hvaležen način izjavila načelno pripravljena, da nam bo pomagala, i,i pri tem izrazila željo, da Avstrija s svoje strani v zameno da na razpolago industrijske predmete -in sicer za ogrsko poljedelstvo neobhodno potrebne. Skorajšnji zakiiaček teh pogajanj bi omogočil. da< določimo končno veljaven preskrbni načrt tako uveljavimo zoret polni odmerek moke. Vlada si prizadeva, da bi v j polni meri izvedla načelo enakomernega ruzdeljevania živil in zlasti olajšala živ-rrer>e onim krogom prebivalstva, katerim {<* voina tiajobčutneie posegla vi iijiitave gospodarske razmere. Akcija za nelmcvi-i te sloie je torej izvedena {>o dosedanjih j ru'čeiili. Ukrepi za zboljšanje položaja r ednina"stanu so na poti. Zlasti posvečaj ^•a^a pozornost dalekosežnomu in hitre-j um zboHsanju preskrbe državnih usliiz-. benceV in izvede tudi že v najbližjem ca-, že pripravljeno posebno preskrbo za t : roke/ Po splošni presoji vprašanja prehrane prevelika upanja pač n so upravičena toda za malosrčnost ni povoua. roda vsi krogi prebivalstva morajo složno <onomagati in gojiti napram vladnim u-kreno.u ono zaupanje, brez katerega mora ostati vsako delo- brez uspeha. <Jb skrbeh za najbližji čas pa ©e ne smejo pozabiti naloge bodočnosti.
Ne moremo se več odtegati razpravi m rešitvi vprašanja samouprave narodov. (Medklici pri Cehih in Jugoslovanih). Po-menjaio bi pop&hio nepoznavanje z^oćo-.
življenjskega načela in njenega poslanstva, če bi :e protivili tej zahtevi. Da, v tem bi ne bilo nikakor vztrajanje na veljavnih načelih, temveč naravnost prelom z dosedanjim naravnim razvojem položaja. (Medklici pri Cehih in Jugoslovanih. Posl. dr. Soukup: Deželna upravna komisija v Pragi.)
Ministrski predsednik: To je bil pravi ukrep. Marsikateri započetek take avtonomije *3e je pripravil in razvijal. Ovir država temu zgodovinskemu razvoju v resnici ni delala, temveč mu je s svojo zakonodajo deloma nlagojala, deloma ga pospeševala in jSiiccr pač v večji meri kot katerakoli država kulturnega sveta. Narodnih sporov je bilo tudi drugje dovolj, irkjer pa ni misel, d'a jih ni smatrati za vprašanja moči, že dolgo časa sem izbijala t^iko jasno, kot .v Avstriji. Zato si-moremo v očigled marsikateremu nerazveseljive-niu pojavu javnega »življenja reči z nekim občutkom tolažbe in zaupanja, da se more izredno plodonosno t^ačelo narodne avtonomije izrabiti še dalje i:i da si zato smemo od njegove sistematične izvedbe imati znatnega, zboljšanja, da, popolnega razjašnjenja. Težava jc bistveno v izvedbi. Nepremišljena izvedba kakšne naredne želje sama na sebi nikakor ni korak k narodni avtonomiji, temveč morda ravno nasprotno, gospostvu tujega nareda. Minis.r ski predsediik jc tozadevno opozarjal na narodne j ar. elit vene razmere v Avstriji ter na državne koristi in izjavil .da se mora poleg vidika nekršeue enakosti za vse narode pri vseh < vprašan jih narodne samouprave upoštevati tudi - varstvo : kupnih stvari, ne v ismishi nad narodi samo-drški in v laslneiu imenu vladajoče volje, temveč v smislu naroda objemajoče, v njihov prid delujoče in njihovo bodočnost pospešujoče organizacije. (Medklici pr' Cehih.) Zadnja beseda narodne uprave pri nas še dolgo ni bila izpregovorjena. Izreči se more in se izreče vsekakor jasno in odločno iz, skupnega prepričanja in sporazumno z vsemi udeleženimi narodi. Vlada pripravi in skrbno uvede to veliko, toda velik uspeh obetajoče delo. Svoj smoter pa more doseči samo s skupnim delovanjem vseh činiteljev zakonodaje. Vodilno načelo mora biti, da se vsem avstrijskim narodom v duhu enakopravnosti, v mejah, ki jih določajo koristi skupnosti, na njihovem naselitvenem ozemlju zavaruje samoodločb^ v narednih in prosvetnih stvareh.
Takšen red ba vsakemu narodnostnemu plemenu nudil iams;vo, da to czemlje, na katerem biva, ir.relo obeležje njegove ; o sebnosti, in .učil» ga bo. v tej domovini ljubiti vso državo. Ki naj tudi drugim narodom, ki so bratski združeni v njej, za-jamčuje svobodo in razvoj, z združenjem vseh moči pa jih ščiti proti zunanjim nevarnostim in jim naklanja obenem blaginjo, katero morejo mali narodi uživati samo v ustroju mogočne zveze. V mirni tekmi naj bi odslej avstrijski narodi razvijali svojo moč. Po njihovem uspevam i vzcvete država nanovo in postane vzor za vse narode, ki vidijo svojo srečo v složnem skupnem življenju. Ne v razcep! ion ju in razkrajanju, temveč v spravljivosti m edinosti je moč in bodočnost. (Živahno odobravanje hi ploskanje. Hrup pri Cehih.)
V smislu predsednikovega predloga je sklenila zbornica, da opravi razpravo o vladni izjavi sknpno s prvim čitanjem predlogov, tičočih se mirovnega vprašanja, v prihodnji seji.
Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja jutri.
, • * •
* DUNAJ, I. II/:v. Današnji enouml govoriministr-sVega predsednika barona Hussarcka ni napravil u-kjer debrega vtisa. Celo Nemci so sa sprejeli ia3;o blatno. Poljaki so molC^ij, kakor pr ob. Celu, Jugoslovp.nr, Rusini in uemšJvi socialisti so Ilussa-reka neprestano molili In z z prekinjali skero^pn
-	sakem stavku z medklic:. KonrJ ie Hussarek Iz-pr—nvonl o zvestobi Nemčije, so. zadcncli kl.c:: -Proč od Nemčije!c — Protiklici ni levici: -Vcu ž n "i mi. Na vislice ž njimi! Vi, čeho-sk.vaški bn-godi-ji'« — Posl. Kalina tiussareku: ^Kje pa imate zaveznike!« Socijalist!: V Turčiji! Enver pa'oU
—	K-!;n:i Hussarekti: sie res"pravi jczuU!- —
d. Das= -askf Hussartk;:: Zakaj pa ne kov
"-ot Btinan o mednarednerm položaju v dulcsa-d]ah!c Hr. Renner: Tam ni Šampanjca!« Ko j TZrre?ovo:il Hussarek besedo sprava m pravic-nr^t/ic nastal velik krohot in slišati je bilo klice: ,Mi nočemo ničesar.od Vas!« Ko scj^dc.a^H možnosti priklopi t ve Poljske monarhu«, je zr.kh-1
DaszvnskJ: ^2e zdavnaj minulo!« Pri omcn.a-niu vedne lojalnosti Poljakov, mu ie zaktlcal: »Da, j " , ■	, v .GalicijiU Tekom. szva>ani
o-Bosni in Hercegcviir:, mu zaklical dr. Son-luni: i Kaj dela Tisza v Bosni I Kttci: Proč s tem Dol s krvolokom!« Ko so koncem govora ministrskem« predsedniku pleskali le štirje nemški poslanci, so klicali Slovaki poslana: .^krma ne ploskate? Saj ie stor?! dosti za Var!« j
Proslava jubilejev dr, Rybara v 7ugo5lovanskem kfubti.
DONAJ, 1. (Izv.) Začetkom današnje večerne seje Jugoslovanskega kluba se Je oglasil najprej h besedi dr. Korošec, ki je spominjal na to, da praznujejo te dni v Trstu in po vsej Primorski dvojni jubrlej dr. Otckarja R_vbafa. Prepričan je. d:i se ves klub pridružuje čestitkam dežele. Dr. Korošec jc opisoval nato dolgoletno požrtvovalno in uspešno delovanje jabilanka v prospeh slovanskega življa v Trstu in ua Primorfkem sploh in ugotavljal, da ie bil vedno lojalen in ljubezniv član stranke. Dr. Rybaf se j.e gin jen zahvaljeval za pozornort in zagotavljal vse navzoče, da L-o tudi. vnaprej zastavljal vse svoje sile 1 v službi svojega naroda in bratov Čehov, katerih kri se pretaka tudi po njegovih žilah. — Klub je prešel nato v razpravo Ilussarekovega govora, ki so ga v«i jako kritizirali. Kot govornika kluba pri'debati v plenumu sta bila izbrana dr. Korošec in prof. Soinčie.
DUNAJ, K (Izv.) V Jugoslovanskem klubu s>:a se zginila danes predsednik Češkega Svaza. j-osl. Stanjek in češki podpredsednik zbornice, posl. Habermann, ki sta v prisrčnih best dali naznanila jnbi-kniu dr. Rybafu čestitke čeSkiii poslancev in češkega ikaroda.	,
Skupna seja Čehov, Jugoslovanov in Poljakov.
MssslfsSi na srbsko - hrvatske brate v Bosni.
DUNAJ, 1. (Izv.) Ob 5 popoldne so se zbrali člani Češkega Svaza, Jugoslovanskega kluba, poslanci Poljske ljudske stranke in Vsepoljske stranke k skupni seji, na kateri je poročal dr. Korošec o potovanju grofa Tisze po Hrvatskem, Bosni, Hercegovini yi Dalmaciji in ugotavljal pri tem, da je bil grof Tisza povsod skrajno ostro zavrnjen. Zastopniki Hrvatov iti Srbov so kljub temu, da se jun je grozilo s silo, izjavili Tiszi odločno in jasno, da • vztrajajo pri solidarnosti z ostalimi Jugoslovani in Čeh: in da odklanjajo rešitev boserriiko-hercegovinsJkega vprašanja v smislu madžarskih želj. Poročilo dr. Korošca je bilo sprejeto z velikanskim navdušenjem, nakar je b*ik> sklenjeno, da se izda na bratski narod na jugu sledeči manifest: Skupno zborovanje čeških, poljskih in jugoslovanskih poslancev na I)a- m naju je sprejelo v veseljem ua znanje poročilo o možatem in ponosnem nastopu bosenskih bratov Hrvatov in Srbov in še posebej odHčnih zastopnikov muslimanov. Ponosni smo na Vas bratje, da v.e govorili z zastopnikom umirajočega sistema tako. kakor se spodobi to za zastopnike vstajajoče* demokracije in narodne svobode. O Vaših dejanjih bomo pripovedovali v vseh deželah, opozarjajoč na besede pesnika: Še žive sokoli med narodi Evrope!
Dr. Rvbar o neugodnih osebnih -razmerah pri primorskih sodiščih.
• DUNAJ, 1. (Izv.) V seji justičnega odseka se je posl. dr. Ryba? pritoževal radi neugodnih osebnih razmer pri primorskih sodiščih, radi zavlačeva: /a pri imenovanju sodnikov in zai>ore nadaljnih sodniških •imenovanj. Justičm minister dr. Schauer je orfgovoril nato, da bo zapora najbrže kmalu preklicana, kar pa se tiče zavlačevanja, je to posledica ozi rov na vpoklica- -nc; upji pa, da se bo tudi v tem oziru v krenilo kaj na bolje. Dr. Rybar je zaiitc-val dalje pomilostitev vseh po § 327 vojaškega kazenskopravnega reda obsojenih oseb.
Mirovna resolucija Čehov, Jugoslovanov in Poljakov.
DUNAJ, 1. (Izv.) Na jutrišnji seji poslanske zbornice bodo, poslanci Glombin-ski, Korošec, Stanjek in tovariši predlagali-mirovno resolucijo, v kateri poživljajo vlado, naj poda v zbornici popolno in odkrito pojasnilo o zunanjepolitičnem položaju, posebno o 'itallšču vlade iiapram sa-n oodločevalni pravici narodov 'n njihovi soudeležbi pri mirovnih pogajanji 'n na-iančno poročilo o volaSkcin i:i gospodarskem položaju države.
• * •
Frninčnl o^sek.
DUNAJ, 30. fK-or.) V i.nančn-m c:di,cku *c predložil f -mučni minister baron V.'i: f:::cr i'nj .'ni r.> ■jrt v pokritje tekočih izdatkov v znesku dveb :nj::jard. Opozarjal je na cd 1. -"..piem*-. .t t. 1. upravnim potom izdane, v i:r> r ,'unn še »;e u:" -jajoče se finančne odredbe, kaker zvišanje pcs{n:ii pristojbin, železniških tovorainskiii tariierv, na hodke države od v.^i^alic itd. K temu pride še Coi Vi milijci:a kron od davkov, ki so bili zbornici /e predloženi, a ;e niso rešeni. Ostane 5c primanjkljaj fi^ m iij^ov krca, ki uj. nariicra\a pokriti vlada z zvišanjem davka na Zga^ie, pi»-o, sol in ra^-ue manjše pristojbine, z zvišanjem prometnega da\ka. uvedbo davka na blagovni ptomet. Vrb tesa namerava predložiti vlada preu.'ogo glede udeležbe države ra proda'nih cenah cd državo upravljanega Mst i fn	^ri katerem zamore
stran II. -____Jtmm>Xt« it 268	_.	__V Trstu, dne 2. oktobra 1918
■'vplivati na določitev cen. Vse te odreube bi prinesle vsekakor okoli dve miHjardi, ako bi bile vse
te davčne predloge sprejele ze s 1. juBfem 191«. Ker pa bo trajalo še nekaj časa, predno bodo sprejete re predloge,- in računati s pokritjem tekočesa prlmaniUHaja v tem letu iz teh virov. Zato na-jnsrava v'ada polrg že nameravanih druarh davčnih predicg predložiti v pokritje tekoče?« pri--maujkljaja predlogo o enkratnem cbdačeufu pre-'ir.cženja, k;:r pa sc ne s ne zamenjati z velikim ;(,bdaccn;:m premežeuja. ki zamere biii le likvidacijska odredba vsega finančnega položaja po vej-n!. Skupili donesek vseh od priče tka vojne deloma
•	izvedenih, deloma nameravanih" finančnih odredb Izkazuje letni plus -3200—35T<0 milijonov kron. Mi-Vdsier opozarjal nalo na izredno ugodne uspehe sedir.cga in osiueg- vpjncga posojila in prosil za jiag:c#re£iiev predlog. Odsek je sprejel zvišanje zemljiškcca davka.
^ Grof Sy!va Tarouca — bodoči mož.
DUNAJ. 1. (Izv.^JDanes se zagotavlja v parlamentarnih krogih, da bo kot posledica razvoja stvari v Nemčiji in na Ogrskem, sledil tudi v Avstriji v kratkem nov kabinet, ki mu bo načeloval ^groi Sylva Tarouea, ki bo imel nalogo, da izvede avtomije in federalizacijo države.
Ogrska kabinetna kriza.
DUNAJ, 1. (Izv.) »Ung. Posu poroča: Na Odrskem pride na krmilo nov kabinet \Vekerlc, v katerem bedo med drugimi j;rof Tisza, Krof A;iinrisy in grd Aponyi.
"" eolsarsRo sobranje. •
Prestc4r.i govor. G€g&žltev sobranja ćo petka.
SOFIJA. 30. (Kor.) Minrstrski predsed-1 nik Malino v je dvoril izredno zasedanje
sobranja e sedečim, v ims?Ki kralju pre-;čitanim prcstoliiim govorom:
Gospoda moja! Splošni položaj dežc-Ie ■Jn.posefcna skrb, ki jo je potrebovala, da zarlosti številu "m potrebam armade, ki je ♦junaški izpolnjevala svejo -dolžnast, sta tmujnika i. i. ustvarila sedanjo vlado. Gospodje poslanci! Moja, cd javnega mne-j«ja določena fn ino;e •mpauje uživajoča '.vlada, je tekem tega kratkega časa storila vse. da.reši številne in težke proL-le-Sune, k' jih je ustvaril vsled dolgih vojnih let nastali položaj. Gospodje po-ianci! — Prežeta največjo lojalriosti napram zaveznikom, sva jaz in moja vlada imela sair/} to pred očmi, da izpolniva svejo đcliacsi in poskrbiva hrabrim četam možnost do:-, ženja četnega miru, odgovar-■r iaječega brestom žrtvam, ki jih je dopri-[r.jiesel nar«d za priborite v svoje enotnosti. (:;c7 tem smislu je bilo storjeno, kar je bilo mogoče. Končno je moja vlada po trezni premoiritvi pcložaja sklenila, da predlaga našim številnim nsJDprotii.kom sklenitev .premirja ki eventualno miru. Gospodje poslanci! Mada, ki je imela pred očmi nastali pclsžaj in vrsto vpra^nj, ki Yh je ustvari! položaj in jih še more ustvariti, je sklenila, da skliče sobranje k izrednemu,
#	zborovanju. Samoctoefc: je umljivo, da to nikakor ne izključuje, da se bo sobranje v tem izrednem zasedanju zamoglo pečati
-tudi z drugimi stvarmi, ki bi jih zahtevale potrebe običajne redne uprave. Gospoda meja! V prepričanju, da. boste pri posvetovanjih in sklepih dokazali ono spretnost, modrost in domoljifbnost, kakor za-fhteva to sedanji trenotek, prosim biago-► i-slova Vsemogočnega za Vaše delo in proglašam IV. izredno zasedanje XVII. red-a zasedanja sobranja za otvorjeno.
Po prečrtanju presichiega govora ministrski predsednik Malinov predlagal, J a naj se sobranje cigcdi do petka, da zamere podati zastopnikom naroda natančno pojasnilo o spletnem položaju ki posebno o pogajanjih v svrho* sklenitve premirja ki miru.
Sobranje je sprejelo predlog, -nakar je I Ha seja zaključena.
PODPIS PREMIRJA.
SOFIJA, 30. (Kor.) Uradno poročilo prav:: Včeraj, 29. septembra, pozno zvečer, je bilo med bc-l^arskimi delegati in vrhovnim poveljnik cm orijentske armade v Solunu pcopisano premirje. Izdan je bil fckaz, da se usta vik* vojaške operacijama vsej fronti. V tem kenotku, ko so bile ustavljene sovražnosti, se poživlja bolgarski narod in armada, da varujeta mir in red, da zamore vlada dokončati delo mirn. Kratek t as nas loči od dneva ke nenega miru. Zato je poircbtfo. da nas vodijo le čustva vroče ljubezni do domovine.
POGOJI PREMIRJA Z BOLGARSKO.
LONDON, 1. (Kor.>Kakor poroča Reu-ter. je stopilo premirje takoj v veljavo in ostane v veljavi do zaključka mirovnih •pogajanj. Med določbami premirja se nagajajo sledeče: Izpraznitev zasedenih de-] y\- Grške in Srbije, •takojšnja demobilizacija armade in predaja prevoznih sred-
stev vseh vrst, ladij in železnic. Zavezniki bodo na-dzirali orožje, ki bo moralo biti zbrano v raznih "zalogah dežele. Zavezniki dobe prost prehod skozi Bolgarsko in bodo za?:ed$! strategično važne točke. — Teritorijalne izpremembe koncem vojne nisč bile omenjene niti z bese<k\ Sklenje-i*o je bilo,, da se cdlože ta vprašanja do sp-ešnih mirovnih pogajanj.
Kralj Fertl!:ia«d — cesarju Viljemts. BEROLIN, 30. (Kor.) Glasom listov je po.-ial kraii Ferdinand cesarju. Viljeme brzojavko, v kateri ga zagotavlja svoje zavezniške zvestobe.
Vemzelos odpotoval v Solun. CHIASSO, 30. (Kor.) Venizelos je odpotoval v Solun.
miM ARKADNA POROČILA,
AVSTRIJSKO.
- DUNAJ, I. (Kor.); Uradno se javlja: Na raznih točkah olbr.nske fronte krajev«! boil. Sicer Rob^pia pr.scbnifz dosodkov. ^
Načeli lik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 1. (Ker.) Veliki zlavui stan Savfja: Zapadao b o i i š č e. — Armada kraljeviča Ru-pre'i-la: Blizu obale smo tekom nebesa "arpesne£a suaka cicli par sto Bebcev. N^ša »ova fronta v riaadrij; se razteza v črt! v LaaskoJetal flasdrski b!tkl zgrsier-e postojanke fn gre od odseka fiacd-2.3HS do zapadno Rwv?sc!aere preko'črte Lede sem —Ghe!avelt v Vver\vifc ia po-tem v filžial Lysa v našo staro pcrtoiaako pri Arnjentieresu. Sovražnik ie napadel včeraj zvečer Roeselaere ia W'er-rvlk. BH »3 zavrnila prec! nasiaii črtami. Poleg Belgijcev in Angležev srao a jeli včeraj tudi Francoze. Suuk! sovražnika med Flearbataom in Hai-i:iw1:oni in deJni napadi prod vlsiram pri FrozneU«-5u in Afbersa so se iziaio?i!L Na obeh strane!« C2n-braija so Angleži tetftm dneva nadaijcvali s vole n&r«de. Popo'c'ns se je neki novo nastavljeni kanadski d?--5z»ji pos/ečifo, da je začasno prodr-mimo Cnffctražja v RnniiRies. Pod vodstvo« generala Frlisc-u |e vrgfa 20. rezervna divizija, ki • •c je posebito odlikovala v boUh med Arrasoai fa Cambraljetn, sovražnika zopet nazaj v Tlfloy. T«idi ježno Cambralja smo proti ponovnim navajen; sovrazsika obdržali vse pos£o?anke brez iz-k-im.	. -
Bcelmeva ar»aa«a: Na cbch straneh Le Chate-feta je sovražni«! popoldne med VecdaSfora in .Toncoartom n-sšef zopet v napad. Tudi r-ino jcncourča in Južno Sgeioio so se razviTI zvečer sniMi boji. Napadi. sovražn!5ia so bHI povsod za-vrnien?.
Armada neaiJkesa cesarjeviča: Francoz? so Iz-' vrAifi srdite napade proli našim črtam med Ais.-o : in Veslo in preko Vesle med Br&iiicin In Jcnclie-. ryjeai. K^inb ponovnim navalom so se razven de!- j nesa uspeha, ki ie dovedei sovražnika na višine severno Brcnllr, napsd! fznlovHL V kampanji se je oiueJH sovražnik na delne napade vzbudno ■ Suippesa. St Marie a Py, sevamo Sonne Py in proti naši novi črti severno Aure In Mariau\a. Bil je ođbiL Pri St. Marie a Py smo njeH pri tem : dve francoski stotiuf!. Z močafmi siiami so napadli \ A:serikaHci vzhodno Argoaftv. Središče boja sta bita zopet Apremoat in gozd pri Mostrevesu. Sovražnika smo povsod odbtii. Imel je tudi včeraj zopet težke izgube.	,
Ga!lwftzcva armada: Na zapadnem breg« Mozs je bilo omejeno bojno delovanje na streljanje. Pehota; pijonlri? in topovi so uspešno sodelovali pri uničevanj« številnih sovražarifi okiopojakov. BEROLIN, I. (Kor.) Večerno poročilo: Srditi napad sovražnika v Flandriji sa obeh straneh Cambraija ta v Sam panji so bili odbiti. Prvi generalni kvartirmojster pl. LudendorIL
BOLGARSKO: SOFIJA, 29. (KorJ Od Albanije do BefeSice beg zadniifa oddelkov. Ob Beia&ici za cas osodal boji. V do {ini S trume so poizkušale grške stotnije napredovati proti našim postojankam, a so bile pre- j gnane in ostavile v aa&h rokah več topov, strojnic ia ujetnikov.
SOFIJA. 39. (Kor.) V smislu doloC-eb sklenjenega premirja so bile vojaSke operacije danes ustav-lične. — Proti Soiiji prodirajoči vojaški ubežniki so bili od vladnih čet pri Vladali, v soteski Vitoš, potisnjeni nazaj. Za glavno mesto ne obstoja nobena nevarnost.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
.Francosko uradno poročilo. .
29. sept. zvečer: Južno St. Ouenthia so napadle naše čete sovražnika na fronti Urvilfers—Cerizy. in ga po Žilavem odporu vrgle. Obe te vasi ste v naših rekah. Prekoračili smo cesto Si. Quen{in— La Fere. Med Aiietto In A:sro sroo naprrtloval! danes za 2 km. Na obeh straneh Chenilna des Da-roes smo zasedli Pargny, Filain in Ostei. Na Šampanjski fronti so naše čete nadaljevale svoje na-i^adc. Dosegle so važne uspehe. Na desnem krih: smo zavzt-ii Br u^onville :n razširili postojanke st^ verno ediod. Zapadjio cdtod smo sc po hudem boju polastili hriba Su vele ta. Naše čete so tekom uadaljnega urnika prosi severu zasedle vas Se-
cbault Napredovali smo približno 2 km na vsaki strani v smeri Challerauga. Dalje vzhodno smo
osvojili Ardctiil in Fawxe4!es in vdrli v St. Maric a Py.
~ Angleške uradno poročilo.
22. sept. dop.: Danes zlutraj so napadle an-gleške in amerikanske čeic severezapadno St. Qneiitlna. Na vsej frenti od St. Ouentina do Scar-pc se vrši srdita bitka. Težki beji so se vršili včeroj pri Gcnnelieu in na valliškeoi grebenu. Naše čete so napredovale jugozapadno Gcmnč-Ueua, na walliškem grebenu pa so bHc" potisnjene nekoliko nazaj. V zgodnjih Jutranja urah «mo obnovili napad v tem cdsekti in tudi napredovali. Pri Marcchigu smo razširili svojo prednostno posto-lanko in odbili sovražen protinapad. Dalje severno so se angleške mornariške enoie ustalile^vzhodno Skaldc, nasproti Cantamga. Severno ceste Bapau-inc—Cambrai so se polastile kanadske čeie o-brainbnegu sistema, ki jc znan ket ČTta Marccing— Masnieres, do SaiIIyja. Angleške čete so izpopo!-, iiile zavzetje Aubenclieul a:i Daca in Paliuela. Eo-jujeć-o se v Arlenxu iu'so p:u-kcračile reko Sensee v bližini Sailiv en Ostreventa. Š-tcvilc od angleških čet cd 27. t. rd. privedenih ujetnikov je narastlo na preko lo.OCO.
29. sept. Zvečor: V jutranjem svitu sc ie razvijala bitka v iu^r.i smeri do Si. Oueutina z uspe-hcm. Na našem skrajnem desnem krilu je prešel 20. armadni zbor ob 5*50 zjutraj v napad preko prekopa Sk.ilJe, od Bellenglisa v severni s 46. divizija jc. c-premljena s plavalnimi pasovi, mrežami, lahkim materijalom za mostove in plavi, napadla pod zaščito združenega topovskega in strojniškega ognja glavno Hindenburgcvo obrambne postojanko, ki sc razteza tu ob vzhodnem bre-gu piekcpa. Ne oziraje se na glcbočin% vede, širino prekopa in jakost sovražne, obrambe, so možje te divizije zavzeli vso nasproti jim ležečo nemško postojanko. BellengHse/Le Hauccurt in Magny le Fosse so v naših rekah. V zvezi s temi sijajnimi operacijami so dru^e angleška čete napadle prekerno koleno Južne BeK^nglisa in krile z juga boke 46. divizije. Dalje severno so na:;ad?e ameriške čete Hinđenbnrgovo črto na frenti 6030 jardov in zavzele na desnem krilu Bellmcourt in Naurrv. Na levem krilu sc vrše berji v bližio! Bo-' nvja. V ^redi.iču iiašili napadov so zavzele angleške čete Villcrs • Gubi: In. 62. divizija je dospela med tem co zapadnega dela Rirmilv-a. Na njenem levc^ krr?n je 2. divizija pri Novellesn prekoračila prekop in prodrla pcldr*jgo miljo globoke na onstran prekepne črte nahajEOčc sc czemljte. 6.^. mornariška divizija ie. dcre^Ia južni del Cambrr»i;a. iTa levem krilu napada so orodr!e kanadske Čete ! skozi obrambni sistem, ki krije Cambrai s severrv S zapada, in izsilile poi v zunanje oVraje mesta. Dallc j severno so zavzele Sancoi rt, Tekom zadnjih treh j dni so nieie anglefke armade na bo>ni fronti Cam-, bi al—St. Oaentin 22.000 Nemcev in uplenile 3C0 j topov.
Angleško poročile iz Palestipe.
29. sept.: Število, do 27. t. m. privedenih turških j ujetnikov v Palestini %naša 5C.C?C0T eno uplenjenih
It .--po v 325.
29. sept.: Dne 27. t. m. se je sovražnik nekoliko | opiral na severu (Tibcrijsko jezero) in je obdržal ! prehode ob zgornjem ^rdaou pri Misr—Beuat— i Jckub in svoje postojanke pri Irbidu in Erremte na f-ebeh straneh cesto pri Mezeribu in De-asu. Tekom večera }e izsHila ena brigada avstralske lahke konjcnice prehod lažno Misr—Bena t—Jaknb. Zjutraj 28. t. m. ie bil sovražnic vržen iz svojih postojank ob severnem Jordanu. Naše čete so prešle tia levi breg in popravile most. Jugovzhodno jsžera je naša konjenica premagala fcJrški odpor pri Irbidn in Erremte. Tekom popoldneva 27. In zjutraj 28. t. m. je podila nasproti Stoječega sovražnika pred seboj proti severu preko Mezeriba In se Je združila "z arabskimi četami kralja tiussel-na pri Dcrasu. Le-ta ie zavzel dne 26._L m. železniški postaji Ezra in Kagasele (severno Dertsa) proge liedJaške železnice, ki vodi proti Damasku, fn je pri tem zajel približno 1500 ujetnikov. Bolj proti severu nadaljuje naša kcnicnica prodiranje iz deraškega okoliša, na desnem krilu podpirana po Arabcih. Naše sprednje čete so se zvečer 28. t m. približale Mezeribu. Na jugu so naše čete v okolišu Aminana do večera 27. t. m. napravile tekom operacij vzhodno Jordana 5700 ujetnikov in zaplenile 28 topov. Dne 28. septembra so bHe pri E1 Ka-j stein, postaji, oddaljeni 14 %A mili feino A»mana, v stiku s sprednjimi četami turške armade, ki so se umaknile severno Ammana. Skupno smo do 27. t. m. S zvečer zajeli 50.000 irjetnikov in uplenili 325 topov.
Belgijsko uradno poročilo.
29. sept: Tekom 29. t. m. so belgijske in angleške čete razširile svoje uspehe in porazile po težkih bojih sovražnik* na vsem velikem vrhovju Flandrije, kakor tudi v vsej postojanki Alessines— Wytscbaete. Belgijska armada se je polastila črte D;xirraide — Zarren — Terrcst — Stadcnberg — \Vestrosebeke--Moorslede. Odbila je med Stada: .mi in Terrestom xn<»čne protinapade in napadla končno tekom dueva pri St. Picrru cesto Rou-iers—Mcnin. Plumerjeva armada je zadela po zavzetju grebena Messutes—Wytschacte na jako močen odpor sovražnika, ki je zaman poizkušal braniti dohode v nižina Lysa. Proti jutranjem svitu je Plutncrieva armada prekorač;Ia črte vzhodno j Piočgsteerta — Gapaarda —Tenbriclleaa — Tcr-
j banda — Dadizecle. Dne 28. in 29. t. m. ste bel-[gijska in Flemerjeva arr.jada njeli nad 9000 mož in uplenili nad 200 topov.
30. sept.: Belgijci so k'iub sovražnemu odporu ireizprosno nadaljevali svoj napad in sc ustalili na fiandrsk^m grebenu v drugi sovražni postojanki. f)!>:n:u!de, Zarren. Stadenberg. Paschcnćnple. Moorslede ju del Westrosebeka so bili zavzeti. Sovražnik je pri vedel rezerve, izvršil severno Houthculsta srdite protin:^adc in csvojil višine pri Terrcstu. Belgijske čete so se približale Houlersu na 3 km in dosestle na eni točki cesto Roulers— Menin. Od včeraj je bilo naštetih nad 5500 ujetnikov in 100 topov.
Kabinetna kriza v Nemčiji.
BEROLIN, 1. (Kor.) Danes in jutri imajo vse parlamentarne stranke seje, da zavzamejo svoje stališče napram notranjepolitičnemu položaju. Stranke večine so za to, da zasede kancelarjevo mesto pcdkaceiar ven Paycr. Ako bi le-ta odklon"! to mesto, potem prideta v poštev, kakor poroča »Lokalanzelger«, princ jMaks badenski ali pa državni tajnik dr. Sr!f. Kakor se jc nadalje že javilo, ne bo sestavljena koalicijska vlada, ampak vlada večinskffcs trank. Kakor poroča =Vossische ZeitunE«, so r.acijcnalni liberalci pripravljeni vstopiti v vlado, ako bi se pri sestavljanju političnega programa napravila koncesija glede smatranja brc-stovskega mira v tej smeri, da bi se*ga mesto njegove revizije deiiniralo ket okvirni mir. Vsa v listih navedena imena parlamentarcev, ki bi prihajali v poštev kot državni tajniki, so le kombinacije. V'parlamentarnih krogih so mnenja, da se sestane rafhstag prihodnji torek- da sprejme izjavo
nove vlade.
_.. —. i.....
Propa&niffl, Ki ml bi se tfelais o Aostnjl!
IV.
Kdor hoče —je dejal predavatelj — pri nas delati propagando za Avstrijo, mora najprej začeti s propagando v Avstriji sami za pravo! smisel in za pf*avo uporabo državne oblasti po anglo-sakson-ekem zgledu! Će Anglež pošilja kakega uradnika v hotentotsko kolonijo, zahteva cd njega poznavanje hotentotskega jezika. A pri nas? Da-si žive tu samo beli naredi, smatrajo vsakogar, ki ni vešč nemškemu jeziku, kot državljana nižie vrste, kakor Anglež črnega Hotentota! Najnetoierantneii narod je francoski, ki sploh ne pozna ničesar dru-zega, nego Francoza. Takoj za nji n nri-iai^ Vsc-r.emec. To. je kontinentalna pregreha. Le z.ito, i ker ima Anglež tako tcleranco in spoštovanja do jezikovnih plemen, je mogel uslanofiti svetovno državo. Cc bi pri nas uveljavljali načelo: Otroci, deiajie, kar hočete; dokler plačujete davke in ne obremenjate države ter ne rušite reda, bodite! srečni po svoje — skrčila bi se ^vojska uradnikov, največ a med vsemi državami ca svetu, poenostavile bi dolžnosti uradnikov 1 Ce hočete torej delati propagando v anglosaksonskih deželah, jo morate delati v duhu tega velikega, svet obvladujočega naroda t v duhu enostavnosti in splošno uporabljive pravne zavesti. Potem pride takoj razumevanje avstrijskega vprašanja.
Anglo-saksonsko ententne države ne morejo voditi vojne tako, kakor mi: da kak dvorni svetnik, ki ni nikdar prišel ven iz svoje pisarne, napoveduje vojno hi io nadaljuje leta, ne da bi se niti zmenil za zakonodajne korporacije. Angleški državniki si morajo zadobiti privolitev velike večine naroda, če hočejo njega sinove pešiijari v morajo zadostiti moraJičncmu čuvstvu širokih plasti. Ce bi angleški državniki danes rekli, da vodijo vojno, ker hočejo zavojevati kako deželo, alTusužujiti nemški narod, bi jih kamenjali. Ce pa ti državniki pravijo, da vojujejo za to, da milijonom sužnjev na kontinentu prinesejo angleške uprave, da jih osvobede od duha militarizma, da jim prinesejo blagoslove svobode, da se bore proti barbarstvu: potem pa jim narod: slo-de hi ne točilo solza sinovi, ki so postali žrtve te meralične križarske vojne.
Tako so mogli zlobneži najt! poti in sredstva, da so angleškemu, tako idealno razpoloženemu narodu premamili meralična ftačtla, ki da jih silijo v nadaljevanje vojne. Uverjali so ljudske mase, da je Nemčija že desetletja pripravljala to VGjno, da je edino Nemčija s svojim militarizmom kriva n« izbruhu vojne, da*so Nemci prekršili mednarodna prava in prelomili pogodbe, da so brez yojne napovedi vdrli v eno, nevtralnih dežel d^Je nemški kancelar pogodbo, podpisano od v(9i, označil "kot cunjo papirja Itd. itd.
Tu je predavate!] ojstro ožigosal neko nemško \ brošuro, izišlo na Dunaju, kjer sc ponavljajo vsa j ta očitanja. Ne obsoja toliko pisca, kolikor avstrijsko cenzuro, ki je dopustila razširjanje one knjižice, tisto cenzuro, ki sicer — češ, da jc to nevarno za vojno 'silo — tidušnje vsako kritiko preti nespodobnostim, ki jih zagreša vlada. Cc bi mi mogli — je vzklikni! govornik — na Angleškem take propagandske spiso Širiti, bi bila vojna že davno končala. Tudi mi imamo številnih argumentov, s katerimi bi mogli delovati. No,»naloga Avstrije ni, da bi odbijala napade, naperjene proti Nemčiji. Nemški narod ima dovoli mož. ki morejo izpodbijati take obtožbe____Mi pa nismo hoteli vojne, kajti tako nepripravljeni, kakor smo mi šii v to vejne, ne bi bili šli nit: Hotentoti. Mi b: lahko ovrgli očitke, da smo se deset!.tja pripravljali za to vojno: Nam ne m^re :iikdo očitat: nespoštovanja pogodb, posebno pa ne entv-nta, ko jej pripadate Romunija in -Italija. Ti?di sc nc more očitati Avstriji, da se jc posluževala prepovedanega orožja in morilskih sredsicv. Mi nismo J9-struplievalci in zavdaja!cL~ Mi Avstrijci nismo barbari, ampak vzor belega plemena v tej svetovni vojni.
Ali s tem, da s svojo propagando odbijanfo t.-»ko obtožbe, ni storjeno dovolj. M: moramo -storiti več: moramo dokazati, da fcočemo mjr ter da hočemo storiti vse, da se človeštvu povrne mir. Teaa dokaza doslej nismo padali!	__
: gasi?. 3 postite w<SsSf3
i Bcser.^ko vprašani« in nemški r.acii^* ln"!c5. Z Dunaja se pojoča: Za razpravljanje Jugoslovanskega vprašanju sestav-! lieni odsek zveze nemškc-naci^annini'i i strank je ugotovil, da bi bilo na pr-volite/ Inemskonaci;c:ialnih strank k priklopitvi ! Besne m Hercegovine ko: avtonomnih de-| žela h kroni sv. Štefana, kakor ji naniera-va Ogrska, misliti ie tedai. ce bi Ogrska 'oafcr primerne gc^criarske 4n prometu
j politične kompenzacije, ki bi morale btti
•	izražene tudi v nagodbi, in če bi se vrnil v. [Bosni in Hercegovini investirani a\atrijski kapital. O odstopit vi Dalmacije bi ni-jkuar ne mc^Io.biti govora. RazpravUati bi
sc moglo Ic tedaj, če bi sc Dalmacija odstopila pod čisto določenimi pogoji Hrvatski.
i Nemci preii k ca! iciiskemu ministrstvu. Vodilni odsek z\ezc nemških nacijojialuih stranic je imel v nedeljo večtirno sejo, v ! kateri je predsednik posl. dr. \Valdncr po-| ročal o svoii-konferenci z ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih §tyari. Odsek se ie izrekel zelo ostro proti 'načrtu koalicijskega ministrstva. V razpravi se je ponovno poudarjalo, da se v ustavnem vprašanju ne -sme storiti nic brez predidoče vednosti nemških strank in da je že vnaprej treba nastopiti proti temu, da bi se Nemci postavljali pred dovršena dejstva. Posvetovanja odseka- so ^e v ponedeljek nadaljevala.
Odločitev v higcslovairskem vprašanju. Z Dunaja se poroča: V ponedeljek dopoldne je cesar sprejel v posebni avd ienci ministra za Hrvatsko, Unkelhausscrja. Minister je poročal ct-sarju o položaju na Hrvatskem. V ogrskih političnih k rog in se pričakuje od te*g.vdijence v zvezi s konferencami, ki so se vršile zadnje dni s hrvatskimi politiki, odločilnega preobrata v stvareh razvoja vccru Jugoslovanskega vprašanja.
Glasovi o zlomu Bolgarske. V vojni proti Turčiji so imeli Bolgari — tako izvaja »Arbeiter Zeitung« — vodstva zaveznikov. Izvoievaii so mnogo zmag. Konec pa je bit tu. da so Srbi, O:ki in Romuni nastopili proti njim iu jih krvavo porazili. Bukareški mir je pomenjal triunif vseli nJiTi sovražnikov. V sedanji vojui sc j!m ie smeliljcla. sreča. Imeli so velik delež na poralenju Srbije, so brzdali Grke in so pripomogli k uklon fvi R -mtmskc. Skoro s».de;ii let stoje 1- Bur.^ari v vt jtii ia morajo nositi žrtve te strašne vojne. V peicm letu jc padla nac.'c vsa teža ponesrcčt.n!a. Tri vojne so izčrpa'.e rdpomo sl!o Bolgarske. N:ma!o več moči. da bi odbijali sovražno premoč. B!-garska je v vojno z rajvečimi na-Jami in ! njeni so bii; zelo visoki — previsoki rn mali narod, i Hotela je biti sila-prečr.jačiea na Balfcrnu in v : I trije nje sosedi — Srbi, Grki in Romuni — cuj bi. j prispevali k uresničenju imperijalistlea:!! račr-| tov. In s tem je bil boisarski vojni c tj ov;-a r.a j potu do miru. Uresničenje bolgarskih vclcvTastnih načrtov bi bilo možno le tedaj, cc bi fc?!a m; ':, ritina zma^a zaveznikov popolna, Bclgars'.a je š!:". 1 v vojno s srdepem za trd mir. Ni sc menila ! vprašanje, bo-H rotein — Ce ona dobi v?e, f ar | zahteva — še prostora !n zraka za druge nar-'<.'c ! na Balkanu. Vcjnt cltl Bolgarski ie ?.e v	i/,
j ključ al mir sporazuma. Nje cilj je bil za vojevanje in n;e haJa ediro Ic moč orodja. Zato pomeri:: sedanji pr^obra? zanjo bcAc^tno vzbujenjc U viseko letečih sanj: strmoga v ljenje z viSinc v t' Mno (Nadaljnja izvajanja jc cenzura črtala.) - Zanreb-ški aTasblatt'. naglaSa, kako ste centralne \lesti vedlio'razvajali Bcljarsko.Xjud}e, ki se jim *e < n!a 3ie o slovanski du?.i. so postavljali Bolgare drugim slovanskim narodom kot zgled. Turki in Ogri so bili vsi fz sebe od radosti, če so sc kaki bolgarski odposlanci v Budimpešti odrekali Slovenstvu. Tud; centralni vlasti *te razvajali Bolcarsko. Hotela je iine»i Makedonijo in dobila Jo je; bolela je Srbijo do doline Moravč h» dobila jo jc; zahtevala je vso L)obrod7o in dx»bila ie nje pretežni del. Bolgarska p^litrka jc veljala kot najviša modrost, bolgarski naroči kot idealen nared in bolgarske državnike in generale so obsipati z odlikovani?. Kot uboge r>irote so se zdeli drugi inaii slovanski narodi spričo tega brata, k; ie v sveli dontiši-avi veličini zažari Siovanstvo in iskal le družbo -prav velikih*. — Sedaj pa. ko jc Bolgarska doživela katastrofalen poraz, šepetajo isti listi, ki r.iso poprej imeli dovolj btr.ed za proslavljanje D Iga rov,
o _ »izdajstvu*. Po krivici, se\eda, kakor je biio
poprej nesmiselno da so prirej leta in leta tako slavili Bolgare. Bolgari so sc svojedobno priključiii centralnima vlastima edinole zato, ker je K'.a tedanja njih vlada prepričana, da z majhnim lizikoat veliko doseže. Po katastrofi v Makedoniji pa je prl-£!a menda seo*anJa vlada do uverjenja, da je za Bolgarsko ugodneje, če sklene mir. O ^izdajstvu« sc prav za prav niti ne more govoriti, ker te/ko da bi nesli le enega s::mcr;a Bolgara, ki bi mu j prihajala 1? misel. ua'» vojna nadaljuje, če ni p-i I tem zagotovljena zmaga, to je: vo]ni dobiček. ! ^Brat je brat, sir pa stane denarja- — pravi neki t bolgarski pregovor. Zatajili smo brata, da bi Uobiii isir*. Je-li kako čudo, čc sedaj, ko sodijo v Sofiji, da ni v nevarnosti !e -str^, an>p-k Se le vciiko vet. Bolgarska zapušča svoje -zaveznike-?! Mari pa s "i časopis: ccntr.Uhih vlasti res pričakoval', da bo Colgar&ka — kakor ste storili Belgija In Srbija — vztrajala na strani zaveznikov tudi potem, ko bodo menili v Sofiji, da se je vojna sreča preokre-niia?! V to so Bolgari, ki pač niso nikaki zapadni Evropejci, vendar premalo — Slovar.il Dostoje\-skij je natančno označil Bolgare — treba je Ie prečitati.
W'iison o m*ir:t. V svojem govoru, ki ga ic imel 27. septembra v Newyorku. jc <e izjavil predsednik Wilson: Mir se mora zajamčiti, ker b • udeležnikov mini. katerih obljube so se izkazala za nezanesljive. Za to je postavi! naslednje točke: i 1. Pravičnost, na katero se ir.cra zgraditi niir, »c sme p^nati nikakršnih pogodnosii, temveč sam« enake pravice za vse narode. 2. Nobena posebna korist kakega posameznega narcJa ali skupine narodov se ne more napraviti za podlago kakega j dela prgodbe če se nc sklada s splošnimi koristmi. ' 3. V splošni družini zveze narodov nc :r.o; e biti posebnih pogodeb. -t. V zvezi sami Tie more^biti
•	posebnih sc'uCiuli gospodarskih kombiuacij, nl-: kakršne uporabe gospodarskega bojkota v iiika!;r-
•	šni obliki, izvžemši zvezi r.arcdov podel;--ho i -1 oRiastiio, da v svrlK) discipline in kontrole Izrek t i gospodarske kazni z izkljtičenicm cJ sve'.-.-viiili j trg. j v. 5- V'--i r-tedirarcdni dogov«.n in r -
vsake vrste se morajo po celi vretini r.e-r.jnlti cstslemu svetu. Zedinjcnc države hočejo prevzeti polni svoj tie ež odgovornosti za izr'.l ikv. rjjo skupnih - dog«-vorov in pogodeb. na katerih-mora sloneti mir v bodočnosti. Pri vojnih vprašanjih gre za vprašanja, katerih nc more nihče ^tvoriti, ako ne stori tega namenoma. Bori,t s< morcpin zanje in sicer tako. kakor so jiii odkrivali meni m vsemu svetu čas in okoliščine. Naše navdušenje 1 zanje postaja vodiio necdoljivejše. Narodnostni cl-
P O I) L f g T E IC. ..
Ron an. Iz li aacoskeea prtvedd A. R.
•	Sudaj p;-. i/lTrhnila d igo zadrževana vojvo-j o v a :e.-x S tepil jc k baronu, vzdignil r.kakor da bi hi iti zamalniti. in jc dejal s hripavim gia-
•	som:
—	Lopov! Zav.itrni l.-.J-siveel AH mislite', da nl-spoznal va^ih misli. \ katerih se skriva naj-i
, ncsiainncj.-a Nšpe*-.a"^cija? Ali mislite, ca vas ne i .lam vreči is hiše?
Gr.si i C2 Maul.ert je csr^l popolnoma miren.! V>tal h: i. glc> ;;o v- členil. Vojvoda pa je na- , i da i je»al:.
1 _ Iveeitc. da ste laeal, da tega Cl'..n:, pa
; vam dani stotisoč irur^ ov.
-- Nisem bjjal, - je td^- . . :.e .M.ffhert; — de', iz obstoji in imam ga pr: sebL ) -- Ali ml pokažete p:s.\.o? ( — Sair,o če i:.: Je odkupite.
—	Pomislite, e-a morem poklicati s .oje Ih dtTcr! { Trn zaukarati, da naj vas preiščejo vam cd- • '; \2ameJ0 pismo, ki }e baje Imate!	j
, Tega nc storite, kajti v tem slučaju bi povedal vašim ljudem, kai ic v pis!:,*u.
—	Kupim pUmo, — je dejal vojvoda po kratkem prt£ tanka.
—	Prosi:.! plačila.
—	Umevno vam b">. da nimam pri sebi petsto-
tisev frankov.
—	Umeviun, teda	bankirja.
—	r>a.
—	Zaupam vam tolike, da se zadovoljujem 7. nakazi!-m na va ega bankirja, če n:i zastavile sv c-o besedo, da se m; nakazilo izplava. Za svoj pcdp:s d 'brte pis'no.
Vr!\ w ]č napisi izkazi!
Ca- n jc \;:el nakazilo rn pc!eži! Matild:no pismo tia mizo.	•
Vojvcda Je sai:?^ ^r.'adal . Ismo irr sc opoieke!. moga! dvomiti več. kajri resnica v vsej svoji grlcti je ležala pred njim. S tresočp se roko je po-mignil baronu, naj odide.
Baren jc t^jcjtal, deja! pa je odhajale:
—	Obljubil sem vam, da vam povem ljubimca vale reproge, gcrp^J vojvoda, in bc-čcjn biti mož beseda.. Ljubimec vase sospe - soproge je vikom t RaphacL	"
XL.
Razvoj.
Kakor Tiitro se je odstrani! baron, je starega vojvodo objelo nekako telesno :n duševno mrtvilo. Skoraj celo uro je sedel pri pisalni mizi, naslonjen s komolci nanjo in glavo podprto z rokami, ter strmel v ono pogubno pismo.
Končno je vstal in odšel v spalnico, kjer jc st: Ia m mizici skrinjica s pištolami. Vzel je iz Skrinjice pištoli, ki ste bili slučajno nabiti Nato pa se je vse-del zopet k pisalni mizi in napisal na pelo papirja.
>To je moja oporoka, j Svojo dušo sporočam Bosu.
Svoje imetje zapuščam ubožcem, čisto brez I vsrke omejitve, izvzemši po dcsstiiscč frankov za ! vsakega mojega us!užbcaca.
! Naj se berejo maše za pokoj moje dn^e in dule vojvodin je Matilde de Latour du Pic. moje sopre-ge. ki je umrla istočasno z menoj.
Nzpisal sem to v Parizu, telesno in duševno p<>-pclnoma zdrav----«
Napisal je še dan in potem vteknil papir v ovitek, ne da bi ga zapečatil, ter odšel v Matildine sobe.
1	—	(Dalje).
V Trst«, dne 2. oktobra 1918.
»EDINOST« itev. 201
Stran 111.
iji so stopali vedno bolj in bolj v ozadje. Njihovo mesto jc zavzel skupni cilj prosvetljenesa človeštva. Ta vojna je ljudska vojna, ne pa vojna državnikov. Državniki morajo slediti prosvetlje-
nemu splošnemu čustvovanju ali pa bodo uničeni. Upam. da voditelji zaveznih vlad izpovedo odmerilo, ali mislijo, da sc motim v razlagi vprašanja, za katero gre. Enotnost namena In odločitve je v tej vojni ravno tako brezpogojno potrebna, kot je biio potrebno enotno poveljništvo na bojišču. :n v tem se tudi doseže popolna zmaga. Mirovne ofenzive se morejo Ie tedai uspešno nevtralizirati, Če «e Dokaže, da vsaka ^maga proti Nemčiji zaveznikom približava oni vrsti miru, ki vsem narodom prinese varnost in pomirjeuja ter za vedno onemogoči povrnitev takega boja. Nemčija govori neprestano o pogojih. ki jih je pripravljena sprejeti in doznava vedno zopet, da svet noče mirovnih pogojev. Hoče p i končno zmago pravičnosti in pravično ravnanje.
volilne reforme na Kr-
vatiicem. Glasilo hrvat^ko-srbske koaiici-jc — ki more ta dogodek po pravici smatrali kot S'Yv»i ve! k uspdi — Hrvatska Rije j« podaja te-le zanimivosti o za&ijili poizk issib, da bi sc volilna reforma preprečila, ali vsaj sankcija zategnila: Ne ovajjmo nrkake velike tajne, ako omenjamo, da se jc ođ golove strani, ki bi hotela, da bi sc v Hrvatski zopet eksperimentiralo & silo, ravno v zadnjem -ča^u storilo vse. da br naša volilna reforma ne bila sankcijonirana. Na tisti strani so kombinirali z siasihfcmi volitvami v času vojne. Ob G'edaaijem javnem glasovanju in malem številu vclilcev. kar jih ie ostalo^doma, bi »-;e iitegn'lo —tako so računali —z nasiljem posrečiti, da bi falzificirali narodno voljo. Ne, sedaj jim je ta nakana strta v prah, kajti, z novim volilnim redom ni Jilkakega dvoma, da araroji odbije vsak tak poizkus odločneje, nego kdaj poore/. Hrvaška s to reformo završila tudi v sliko etapo svojega kulturnega razvoja. Ponosna more b;ti, da ima sedaj ss&hcral-aelži in n^sdeniokratičiieiši voKIl; red v v Sel siiORarhif?. — Naglasa'dalje, da ie ta narodni uspeh czko shojen z imenom ba-na J Mihalovlća. Razumel je ijcpoln-mra svojo dolžnost. Borba za. to delo fco riužtl-i tudi za pozneje tir:e, kako da treba delati in vzdržati -do kraja! — Tudi >Arbeiter-Zciiuiig<: naglasa, da odrska voiina reforma, ki ie tudi sedaj zadobila sankcijo, c >j leč zr-32t£ia z* fir*/af sšcoi V tem da jo: vzrok, -da so preprecaii sankcijo. Glavni ra gotovo nc, kajtf pri madjarski rlijrar-: -iiij: ni navada, da bi se žen i ral a pred sve-? tom. Glavni v/rok je bil mogotcem v Budimpešti gotovo ta, da ji i so hoteli, da bi Hrvatska dobila volfler, red, ki bi zagotovil naredil besedo, kdo in kako naj cca zz-sk>i a v narednem parlamentu, hoteli, da hi se narod osamosvojil, ker bi hotel i, tia Hrvatska ostane v odvisnosti c-i Budimpešte, da bi v Zagrebu še nadalje via-dali rije eksjpoaentl an krojili nareda grenko u: ".do. Med temi eksponenti je bilo seveda ladi domačih p okvarjenih elementov. Tudi za te pomenja sankcija volilne reforme — emi petek. Tudi frankovcem j c odzvonilo. Danes stoje cb grobu vseh svojih nad. Narod jim je sicer ze edi^nii svoje zaupanje. Ali"upali pa £0 vendar-Ie šc na Budimpešto. Sankcija pa jih je poučila, da tudi tam niso več vsernožni. In takt) stoje danes ob groba svojih zadnjih nad. Kot sožalovalei so jim ob sisani morda edino le slovenski frankovci. Pa tudi ti ne za dolgo, ker ti poklanjajo isvojo ljubezen le tja. kjer jc — moč. Tudi s tdga vidika pozdravljamo sankcijo volilne reforme na Hrvatskem, to zmago narodne voliš: kakor niso mogli hrvatski frankovci zaustaviti kolesa dogodkov, ki se vrte v smeri proti samoodločbi naroda in njega ujedinjenju, tako ga nc bodo mogli tudi slovenski fran&ovci. Kolesa pojdejo preko j ii'ih. ___
IM Jmz JaftoštrasHl kimmfct
Shod, ki ga je -Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicala za ponedeljek zvečer v zade\l apro-vizacljskiii razmer, se jc vrSil cb naravnost ogromni. udeležbi železničarjev vseli kategorij. Obširna dvorana »Delavskega konsumnega drušivac pri Sv. Jakobu ja bila v pravem pomenil besede na-tkčena do zadnjega kotička, mnogo doSlecev v njej sploh ni našlo več pro&tora ter so morali na dvorišču, poslušajoč od tamkaj izvajanja govornikov. Tu ogromna udeležba je pač najboljši dokaz, da jc razburjenje železniearstva. nad naravne st obupnimi aprovizscijskimi razmerami pri-kipelr) do vrhunca. Mcrodajni^einitelH naj bi uvaže val f ta resna znamenja ter sc ravnali po njih. Shi.ia. se ic udeležila tudi deputacija krajevne skupine Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih i:s!užbeneev« s predsednikom skupine, s. Milko v.? Celn. Poštni uslužbenci so hoteli na ta način — '.rzati svo:e simpatije z tkanjem železničarje in svojo solidarnost z njrmi v .boju za zboljšanje i_-h rezncsnlh razmer.
Predsednik Z-ezc-, tov. Cragelbt Zupanič. je I •:?iu r t naocvedanem času otvori! shod. pozdravljajoč dode tovariše i,i pa deputacijo poštnih u -iaibi. iccv in naslasaječ v svojem nagovora pomen vr --. -m se shoda. Prečila! je pismo drž. Xti .-.1. dr. Rybara, hi sror^a. da je moral zaradi ;lli doi,: - - inii-o odpotovati na Dunaj in ve / ' ■ ni mt sel odzv-u vabilu shod.* Pred-iJr.\ jc pcndafjal, da se je železničarstvo zbralo, ia v;,L'i:i onim. ki sc j!h tiče. glasio in razločno jrove, da ia'ro ne more iti več dalja. Železnićnr-sivo je vcljro. da d.la. toda t;,crod. ;rti činitelji
mi? \: 'A c.uc^cc' o to.
rredsednik je pedal nato besedo" porGČevaJcu, str: kuviiemu tajniki! tov. Mraku, ki je v daljših, opetovano prekinjanih izvaja:ij:h slikal bedo, v kateri se danes nahaja masa žekzn:č;s*stva. Predel je preže! gov; rnik na stvar, jc pojasnil vpra-. šaide. zal-ai ni bilo mogoče, da bi se bil v tej ve-Tcjažni zade',1 sklica! skupen shod s sodjalniml demokrati. Naglašal je,, da bi bila »Zveza« shod sklicata te davno, ako ne bi bila čakafa socijalnih demokratov, s katerimi sa je dogovarjala za skupno akcTfo. Toda tevesftH faJctoril socljaTnodemo-kratične železničarske ortranizac^e, V! ?hoi
najprej odlašaU od tedna do tedna, so na zadnje
zagrešili nelojalnost In-netaktnost, Id je »Zvezo« prisilila, da le negiedč na socijalne demokrate sklicala svoj Jastm shod. Kajti da bi izvestni faktorji soc. dem. organizacije tudi bedo železničar-stva hoieli izrabiti v to, da bi napeljali vedo na svoj politični mlinček, tega ob vsej najboljši volji z d skupno akcfco nismo mogli dopustiti. Govornik je izjavil, da vodstvu »Zveze« niti na misel ne prihaja; da bi za to netaktnost delala odgovorno vso soc. dem. organizacijo kot tako. Saj ima ogromna večina med socijakrimr demokrati ravno tako plemenite namene kot mi in tarejo in mučijo jih. iste skrbi kot nas. Kot člani našega naroda so naposled tudi socijalni demokrat je naši bratje, in skrajni čas. bi bil, da izgine oni neumni fanatizem, od katerega imajo korist samo drugi! Zato se obrača govornik z apelom do vseh onih med socijalnim! demokrati, ki so dobre volje, da se rešiio- izpod škodljivega vpliva tistih, ki v vojni« niso ničesar pozabili to se ničesar naučili, in bedijo naj tisto pot, ki jih navaja nanjo lastno srce in lasten razam. In prepričan je, da sc najdemo potem na skupni fronti, pripravljeni na skupen boj za skupne cilje,
Fo teh n vodnih pojasnilih, ki so bila potrebna, da sc razkrinka zahrbtnost gotovih fanatikov, ki so največji škodljivci vsake resne akcije, je govornik obširno in temeljito razpravljal o naravnost cbupmh razmera;; železničarstva. Po pravici je na-glašal, da je predpogoj vsakemu-resnemu zboljšanju naših življenskih razmer skorajšnje končasje krvavoga kianf-a in sklenitev miru. Zahteva po miru je danes ne samo zahteva vsega civiliziranega človečnnstva, temveč je prečešem zivtfenska zapoved bedo trpsčtt« množic. Za Ttas vse, ki nam je delo edini vir obstank^i, jc danes mirovno vprašanie predvsem krušno'vprašanja. In le naravno je; da v tem smislu tudi tožbe bedo trpečega železničarja in na jugu izzveucvajo najprej v zahtevo po miru. Naj si merodajni činitelji ne bi zcpiraii vpogleda v globine ljudske duše, v kateri kipi in vre, ker ima pač vsaka stvar na svetu svoje meje ia tako tudi odporna sija ljudstva proti re"de-vajočemu pomankanju živil. Dokler traja vojna, pač ni misliti na kako resno in trajno zboljšanje aprcvizacljskih razmer. Zahtevamo torej predvsem. da mcroJajni činitelji zastavilo "vse sile v to, da pride čim prej .do miru, hi sicer do miru. ki ho za zmerom onemogočil obnovitev vcjac vseh proti vsem.
" Pj sklepa miru pa. zahtevamo, da se razpelo/.-Jjive življenskc potrebščine, predvsem pa živila, r^dsUuiejo-takc, ca bo tudi delovnemu človeku io r"e :ovi družini omogočeno človeka vredno živ-i;, n j;. Razmere, v kakršnih ^e nahaja danes 2e-le-rničr.r:: Ivo z ostalim delovnim ljudstvom vred, so enostavno nevzdržSjive. Odmerek živil, ki je odmerjen železničarjem in njihovim družinam, je tako malenkosten, da železničar tega življenja enostavno dolgo ne vzdrži več. Zlasti pa v Isiri in v D:J:nr.c?ii so razmero v tem pogledu naravnost vreba v p:: če. Tamkaj žeiczniSki uslužbenci ia njm ve dri^ine enostavno nimajo ničesar več devi : v ust?. Civilni apro-.izacija itak nič nima — po prežrlcsine razmere v Istri in Dalmaciji splošno znane — železniška rprcvizacija pa jih je tud: popolnoma pustila- na cedilu. T-.Vi ne rrozimo nikomur, pravi govornik, toda vgotavljamo le «a-mo c:> sebi umevno dejstvo, ako rečemo, da bo ob irh razmerah železniško uslažbenstvo prei ali s!-;J morefo kralkomala odpovedati, *er bo nadalj-bo opravljanje službe ob teb razmerah enostavno tefrsno neciORoče. Govornik razpravlja nato o stvarnih zahtevah železničarjev, ki so izražene v resolucijah, ki jih objavljamo spodaj. In ki se tičejo vprašanja živil, njihovega razdeljevanja, cblc-ke in obuvala. NaglaŠal jc, da so to minimalne zahteva železničarjev, ki sc moralo izpolniti, ker je od njih izpolnitve sploh odvisna možnost nadalj-iiega opravljanja službe. Spominjal se je raznih priznanj in zalival, ki so se svoje časno Izrekale Železničarjem z raz mil visokih mest glede vzornega izpolnjevanja službe, češ, da je biio uspehe raznih vojaških operacij naših amiau v mnojočem pripisati baš tudi tej vestnosti in požrtvovalnosti želez-ničarstva tu na jugu. Toda Železničarji bi bili tem visokim mestom p«č veliko bolj hvaležni, ako bi se njihovo priznanje pckazaJa v sivrrnejši obliki, ^clezničarstvo se ne bo daio več pitati s praznimi besedami in obljubami, temveč zahteva z vso odločnostjo tistih stvarnih pripomočkov, ki so mu za /IvHenje neobhodno potrebni. Govornik pravi, da je govoril odkrito i:i brez ovinkov, prepričan, da je s tem uajtočnejše označil naraviy>st obupno razpoloženje, ki se je polastilo železničarjev ia njihovih dr u 7. hi vslcd teh razmer. In merodaini činKciji naj bi to razpoloženje razumeli in uvaže-vali, dokler ne bo prepesno.
Po izvajanjih tov. Mraka seje prečitaia od osrednjega odbora predlagana resolucija, o kateri sc jc razvila obširna in živahna debata, v katero so posegal. delcma z IzpreminjevaJnhm, oziroma dodatnimi predio^:, tovariši Rupnik, Zupanič, Bafci:, Scsič. Mrak, Kamp, Leiigeb in drugi, nakar je bila resolucija sprejeta v naslednji obliki:
Železničarji, zbrani 30. septembra 191S na shodu »Zveze Jugoslovanskih Železničarjev« v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu, zahtevajo:
I.
da se njih uprava zavzame s vso silo za svoje uslužbraice. da bodo dobiva!: živila v taki mer4. da j:m bo mogoče opravljali službo;
II.
da jim upravi državnih železiric in južne železnice isposlujetc od vojaške oblasti za Trff, Primorsko in Dalmacijo' Isto količino živi!, katere so bili deležu! pred meseccm majnikom t. I. Ako so obe
železK'.'ki upravi in vojaške oblasti že lanjskega leta uvidele, da je za železničarje v svrho izvrše-vcaja \-čne železniške službe zadostna prehrana ne?.LLcduo potrebna, je ta potreba »astcplla letos goiovc v >eč;i mer:, ker da država rnanj živil ka-k. r v prej omenjenem čt^sti. Zahtevajo, da se JilTi d_jo živlia po Istih cenah, ki so b:!e veljavne do majnika t. I.
Sploh zahtevajo od c. kr. ravnateljstva državnih žel-jznic in inspektorata južue železnice jasen in nedvoumen odgovor, ali mere ta preskrbeti svojim uslužbencem živila v takem obsegu, da uc bcota trpela služba in zdravje uslužbencev in njihovih družin. Akc bi obe železniški upravi tesa r.c mogli zajamčiti, zahtevajo, da preskrbita svojim uslužbencem dovoljenje, da smejo zase živila kupovati in jih prinašati neovirano v Trst Primorje in Dalmacijo. In sicer mora biti vsakemu železničarju dovoljeno, dokupiti si toliko živil, kolikor 2naša razlfka med količino žfvH, ki so jih dobiva?! pred
mesecem mamikom. in ono količino, ki jo dobivajo danes.
V to svrho zahtevajo vsak mesec za vsakega uslužbenca 4 dni dopusta.
Kar se tiče krompirja in druge zelenjave, zahtevajo, da se jim ta živila !zro€e še tekom meseca oktobra in sicer za celo leto. Denar pa naj se odteguje v mesečnih obrokib.
Zahtevajo.nadalje, da se kogirokiifi komislsuti pri prevzemanju, razdeljevanju in zaračunavanju blaga omogoči, tisto sodelovanje, ki jim gre kot zaupniškim organom uslužhenstva.
Zahtevajo od ravnateljstva'c. kr. državnih železnic in uprave južne železnice, da se iim preskrbi obuvalo in obleka in sicer pc predvojnih cenah. Zahtevajo dalje, da se uredi, oziroma izpopolni krojačnica In čevljarnlca, da se bo popravljale obuvalo in obleka poceni in z dobrim blagom. Odklanjajo odlftlno začeto akcijo, da bi se razdeljevalo eksekutivnemu osohju obuvalo z lesenimi red-plati.
IV.
Izjavljajo, da so voljni opravljati vsako delo, ako se jim da na ta aH drugi načm možnost, ua preskrbe sebi in svojim družinam živež in obleko v taki meri, da ne bosta trpela zdravje in telesna moč. V nasprotnem slučaju odklanjajo železničarji vsako odgovornost, ki zna nastati radi pomarAa-nja živil, obuvala in obleke.
V.
Izhajajoč iz spoznan/a, da na kake trajno zboljšanje aprovizacjjskih razmer ni misliti, dokler traja vojna, apeliralo 30. septembra 1918 na shodu v dvojni »Delavskega Konsumnega Društvac pri Sv. Jakobu v Trstu zbrani železničarji na vse me-rodajne Činitelje, da zastavijo vse sile v tc, da sc čim prej napravi konec klanja ter se sklene s^e-r a zamen d«nokratsJd mir.
Ko se je nato izvolila še deputacija, ki predloži resclucilo pristojnim mestom, se je tov. Zupanič ponovno zahvalil zborovalcem* za obilno udeležbo in zaključil shod.
stvari«
Premestitev Izdaiaimec izkazde. Izdajalnica izkaznic za obleko in obuvalo št. 5 se danes, 2. t. m., premesti iz ul. de! Teatro Št. 1 na Eafrzr.i trg št. 14 I.
COKLJC PO LJUDSKIH CENAH.
Pe/.elr.a poslovalnica za obleko sporoča, da je oa'a v razpredajo majhno količino cekeji z lese-airjii podplati po ljudskih cenah in sicer Delavskim zadrugam, Meščanski konsumni zadrusri ier tvrd-■ kama Fassel (ul. S. Antcuio) in Calzolerla vlenre-| se (Barriera vccclua št. 12). Izkaznice A S bodo ' izdajale izdajalnice izkaznic preti dokazu potrebe, brez komisijske preiskave s strani zaupnikov.

Kaša Golseta. Bilo ob začetku vojne. Po mestu je vladalo med nevednim laškim občinstvom v c! i ko «r axbu rje aj-e pro» Slovencem, češ. da so oni zakrivali vojno. Neumnost tal^e trditve' jc bila
siccr gorostasna, ali ljudje so verjeli vendar-Ie in bruhali svojo jezo. Tedaj je šla tedanja gostil-ničarka Ana Peganovn — doma iz Vipave, a pristojna v Trst — v svo-o navadno mesulcd v ulici Sette Fontane št. 2. Ne da bf- bila dala najmanjega povoda, jo je začela mesarica izzivati in zasramo-vati, češ, da so ščavi krivi, da je prišlo do vojne. Pegar.ova jc odvrnila: -Tem bolje, sedaj dobi Av-stro-Ogrska šc Srbijo in tako bo v Avstriji še več Slovanov U Ta imenitna zafrkac^a ie razwietc mesarico Spetichevo še bolj ražkačila. Začela je kričati kot zbesnela, da Pega nova zagovarja Srbijo. Ta je bila pametna in se ie umaknila mesn'cc preko ulice na trg Barriera. Mesarica pa jc šla za njo po ulici Itričaje, da je Peganova vzkliknila: »Živela Srbija!« Ljudstvo, ki se ga jc nabiralo vedno več, je rohnek? proti Peganovi in jej grozilo tako silno, da bi jo bši ubili, da ni prišel poleg redar, ki jo jc odvede! na pcHcijsk? ko-misarljsit v ul. Dacchi. Peganova je povedala po pravici, kaj se je zgodilo. Pozvali so mesai ico, ki je dovedia seboj še tri dru^e priče: dve renjikolki in neko 141 etno dekle. Te so seveda potrdile in policija je uradovala dalje. To sc pravi: »veleiz-dajalko« so oddali v zapore pri jezuitih in izročili stvar vojaški sodniji. Prva razprava je bila v Ljubljani in pozvane so bile one tri priče. Ker pa njih izpevedbe niso soglašale, je sodnija razpravo odložila, a Peganova je ostala v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Druga razprava se je vršila pred vojaško sodnijo v Trstu. Na to pa jc bila pozvana vrsta drgih prič, ki so vse izpoveduje obdolženki v prilog in Eodnija jo jc res oprostila. S tem pa nikakor ni bil končan ta križevi pot. Štiri mcsecc potem so Peganovo zopet pozvali na glavno policijo, kjer so jo obvestili, da Je državni pr&vdnik rekurrra!, da so šli akti v. Ciradcc :n cd tu n? Dunaj; da jc razsodba razveljavljena. in da se bo vršila nova razprava. Ta sc jc vršila v februarju 1915. Ker pa glavna priča, Spctichcva. zopet ni prišla, so razpravo vnovič odložili. Naslednja se je vršila — v oktobru! !n de-nuncliantka zopet — ni prišla. Vendar so Pega-novo obsodili na 6 mesecev težke feče, ki Jih Je tudi cdsedela v Gradcu.. Voditelj razprave jc bil avditor Cumar. Pa še u: Lilo dovolj tega martirija. Ko je Peganova odsedela kazeti, so jo iz zaporov v Gradcu odvedli na policijo in jo potem internirali na Niže - Avstrijskem. Tu je obolela vslcd fizičnega in šc boli moraličnega trpljenja. Morala je v bolnišnico, kjer je trpela tri mesece. Ker je nje mož vpoklican — še sedaj je pod o-režjent — je morala reva svoje tri nedorasle čiče prepustiti tu:!m rokam, dokler Jih ih — Iz-vedši,' da stradajo — vzela na svoje stroške k selfi na — Moravsko, kamor si je bili izbrala po cesarski amnestij:. (P:?e s;e jej na razpolago samo Češka in Moravska.) Na Moravskem niso hoteli dovoliti r.iVake begunske počpcrc za otročiče. Zato se je vrnila na Niže-A'. sirijsko, kjer so otroke priznali kot be-miške. ali za čas. \o je bila družina na Mc: avskom, ni dobila, še do danes te podpore. Slednjič — pted petimi, tedni — jc dobila potni !i:# za preselitev v Vipavo, kjer živi sedaj kot begunka. — Dogodek s Peganovo je ti-pičt»i v zgodovini doživljajev našega naroda tekom tc vojne, zlasti pa ob nje začetkih. Koliko število je bilo takih, sličnih in še hujših dogodki*. ! Koliko ekzistenc so polomili in porušili, bodi rr.oranČm. t odi materijalno! To jc bila prava Gotgota za r.aš narod. Nu, prestali smo jo, četudi oslabljeni, skrčeni, izmučeni. Vendar pa z nado. di ir te^a tipljenia~?nncjo našemu narodu btrfjši dnevi c\ sc rane zacelijo in da doživi dneve csa-
n::.svr ?enia na svojih tleh, ko ne bo nikdar več niočn3 vse to. kar je in kar še preživlja; a to ne toliko vsled vojne, kolikor vsled zlobe sovražnikov. ki sg hoteli porabiti to priliko za njega izko-realnlenjc i
Kaj nam daje aprovizselja! Malo nam daje.
da bi bilo
dobro vsarj to mak), kar nam daje. Včeraj je prišel v naše uredništvo glavar družine, ki je prejel od uradniškega konsumnega društva tri osminke, 37 dekagramov iižcla. Prinese! je pa s seboj tudi cor-pus delieti, ki dokazuje, da je bilo med fižolom kakih S dekagramov — kamenja^Jn steklovine. Pa ne morda radi povečanja — tečnosti fižola! Malo nam dajejo in še to malo je da se Bog usmili!
Iz žalostnega poglavja. Pišejo nam: V Mittcr-grabemi na Nižjem Avstrijskem so bili stlačili skupaj moške In ženske. Če pa je prišel legitimni soprog, da bi obiskal svojo legitimno soprogo, ga niso pustili k njej. Dog razumi — mi nc moremo.
Vpisovanje v »Slovensko obrtno in trgovsko nadaljevalno šuiea se vrši vse dni te&cčega tedna od 6 do S zvečer v prostorih »Slovenske trgovske šole« v ulici Siadion 21 I. Učenci in učenke morajo prinesti s seboj šolsko izpustnico oziroma zadnji sizkaz« obrtne nadaljevalne šole. Vpisnina znaša 2 K.
Razpis štipendij. Razpisane so 4 deželne štipendije v znesku po 600 krču, ustanovljene od deželnega zbora goriškega v spomin na 40letno vladanje Nj. V. pr-esv. cesarja Franca Jožefa I. Za .to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pri-stojucga na Goriško-Gradiščansko in so slušatelji prava, zdravilstva ali modrostovja na avstrijskem vseučilišču; dalje .redni slušatelji tehnike ali višjega poljedelskega zavoda Avstrije. Stipendije se podelijo Ie za eno akademično leto, L j. za 1918/19. Prosilci naj predložijo svoje prošnje pisarni deželnega-odbora goriškega do 20. oktobra 1918 in naj jim priložijo rojstni list, domovnieo, ubožno spričeval?, frekventacijsko spričevalo hi dokazilo o sedanjem učacm napredovanju. — Dalje so razpisane 4 deželne-štipendije v znesku po 600 kror, ustanovljeni cd deželnega zbora v spomin na eoictno vladanje Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za tc ustanove se morejo potegovati dijaki, pristo'ni na Goriško-Gradiščansko, ki so dovršili srednje šole in stopili na vseučilišče. Stipendije se podelijo začasno le za eno akademično leto, to je za 191S/19. Prosilci naj predložijo svoje prošnje pisarni deželnega odbora goriškega do 20. -oktobra 1?1S iti.naj jim -prilože domovnico, ubožno spričevalo, frekvcntacr-sVo spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanja. — Slednjič ste raz;>i~«i dve štipendiji po 600 kron ustanove Ni. prevz. deželnega gi:v..rja grefa Franca O-rouini-Croaberg, ustanovljena v spomin na 40'ct-nico vladanja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Pravico do tc štipendije imajo u bežni dijaki, ki so kristofcii v -kako občino poknežena grcfo.vinc Gradiško-Gradiščanske, ki z dobrim uspehojn pohajajo avstrijsko visoko Šolo (vseučilišče, tehnično a!i zemljedelsko visoko šole). Stipendiji se podelite le za eno akademično leto t. j. za 1918/19. Prosilci naj predložijo svoje pravilno opremljene prošnje pisarni deželnega odbora goriškega do 20. oktobra I9!S. — Razpisane so naslednje Štloendijc iz ustanove Marco Levi, določene za v Trstu pristojne in bivajoče, ubcžr.e dijake in sicer: 1. po 600 K: 2 za slušatelje juri-dičiie. 2 za slušatelje filozofske, 2 za slušatelje tehnike, 4 za slušatelje akademije umetnosti ali kenservatoriia. Od vseh teh Štirih kategorij je pc ena določena za dijaka židovske, po ena pa neži-dovske vere. II. po 400 K: 3 za dijake stavbnega ali mehaniškega oddelka c. kr. višje obrtne šole, med c:inn 2 za učenec židovske, cn? za učenca' nežidevske vere, 2 za trgovski in 2 za navtični oddelek trgovinske in navtične akademije, "ena za Žide, druga za nežide, 1 za nežida, gimnazijca a?i realca. Če bi za JJIpendijc, določene za visoko-šolce, ne bilo taknftrosilcev. se podelc tc štipendije tudi dijakom drugih strok, oziroma srednjih Šol, teda samo v znesku 400 K. Prošnje do 20. t. m. mestnemu magistratu.
Zemljiška knjiga c. kr. okrožne ia okraine Goriške sodeHe ie pričela svoje redno poslovanje v svojih navadnih prostorih justične palače ul. Cap-puccini št. 18. Ob enem sc naznanja, da sprejme c. kr. goriška c-krožca sednija takoj več stalnih pisarniških pomočnikov, oziroma pomočnic. Potrebno Je znanje deželnih jezikov. Prednost imajo strojopise!. Redno- opremljene prošnje ie nasloviti na predsedništvo c. kr. okrožne sodnlje v Gorici.
Peštsa služba. Od ?. oktobra 1918 do vštevš? 31. marca 1919 se bodo poštni in brzojavni uradi Trst 5 (Piazza Giuset>pina) Trst 6 (Barriera vcc-chia) in Trst 7 (Gtardlno pubblico) ob delavnikih zapirali ob 7 mesto ob S zvečer; pešiui in brzojavni ^rad Trst 3 (Piazza delia Borsa) pa cb «S *mesto o^j 8*3# zvečer.
- Zdravstveno stanje v Trstu. V času od 21, do 25.
m. m. je mestni fizikat ugotovi! 89 novih slučajev nalezljivih -bolezni ia sicer: davfce 1! "(Stara mitnica S, Nova mitnica, Sv. Jakob, Sv. Ana, Farr.eto, Rojan in od drugod po 1), škriatiee I (Nova mitnica), trebušnega lesarja 36 (Stara mitnica 12, Sv. Jakob 5, Sv. Vid, BarkovIJc po 4, Nova mitnica 3, Staro mesto, oddrugod po 2, Novo mesto, Skedenj, Sv. Ana. Farneto po 1), .driske (griže) 14 (Sv. Jakob, Farnelo po 3, Staro mesto. Stara mitnica Sv. Ivan po 2. Novo mesto? Rojan po l), kozle Č (Skedenj 2, Staro mesto 3), trafcoma 9 (Stara mfi-nica 3. Nova mitnica 2, Sv. Vid, Sv. Jakob, Sv. Ivan, oddrugod po 1), malarije 15 (13 od drugod. Nova mitnica. Stara mitnica po I). Umrlo jc € oseb: za davico 1 (bolnišnica), za logarjem 3 (bolnišnica 2, Staro mesto 1), za drisko 2 (Stara mitnica. Rojan).
Mlioščire. 2. decembra t. 1. se razdde miloščine Iz jubilejne ustanove Fran Josipa založene društvu j-Austria* in sicer iz- obiesti glavnice 60.000 K- Te miloščine me rejo dobiti samo pot rubni, vredni avstrijski državljani ali njihove rcdbinc vsaj 5 let stalno bivajo v Trstu aii okolici, bre. razlike poklica, narodnosti in verolzpcvedam . Prednost imajo v Trstu pristojni prosile?. Prošnje brez kolka naj se Tio 15. t. m. vieže kuratoriju ustanove na sedežu dru-tva Austrla* v ul. SS Marti« i št. 22 I. Prošnjam na; se ne prilagajo ii stine, in tudi ni treba nikakršnih oblastvenih p-, trdil,
»Ljudski oder« nameruje razširiti svoje delova .nje v smislu, da bi poleg javnni predavanj, ki s. rbodo nadaljevala v »Delavskem, dom1.!'«, prirej?' ! tndi poljudna predavanja ter učne tečaje v mesU; , { in osobito v naši okoHci. Kdor se zaveda, kakr važna je izobrr.zba in to posebno našemu probujajoč C mu naredu. bo tr.ko strcin'.len'e le pfv'nir':!.
»Ljudski oder« pa si je pridobil tudi izbornih so-trndnikov, ki bodo to kulturno de!o prevzeli, Iti nam pošilja sledeči spored poljudnih, vstopnin« prostih predavanj in tečajev. Kraj In čas bosta v kratkem natančneje naznanjena: L) Marija Kmetova: »Slovenska moderna« (10.. 17. in 24. oktJ.
2.	Ferdo K>cinmayr in Marija Cokova; > Naloge mladine v bodočnosti« (predavanja za mladeniče m mladenke cd novembra naprej v Lonjerju. pri Sv. M. Magd., Skednju). 3. Ferdo Klelnmayr! te-čaj za slovensko opravilno spisje (od 6. oktobra naprej vso zimo vsako nedeljo od 10—11 predp. v zeleni dvorani »Delavskega doma'.) 4. Ferdo K!eiumayr: Pravljice (namenjene otrokom, ob nedeljah popoldne) 5. Rudolf Golonli: Razvoj socijalne misli. 6.) Ivan Regent: Socijalizem (teoretično).
7.	Ivan Gcrbec: Skrivnosti muzikalnoga snovanja.
8.	Dr. Rudolf Perbavc: O zvezdoslov ju. 9. Dr. Lavo Čermelj: Osnovni nauki elektrike. 10.) Inž. Anton Dobrovič: Vodne sile in elektrika. U. Dr. Juro Jan: Državoznanstvo. 12. Dr. Josip Feriol'a in Fran Milost (tema šc ni določena). Dalje sc bodo vršili tečaji za slovenščino pri Sv. Jakobu, Sv. Ivana, v Rojana in morda še drugod. Poleg tega so obljubljena za drugo polovico zimske dobe predavanja o narodnem gospodarstvu, o hranilnicah in bankah, o blagoznanstvu in tehneloKiji, o zgodovini glasbe, o slovenski narodni pesmi (mo-zikaiično). O priliki umenuške razstave v Trsta koncern t. 1. bo preskrbljeno za primerna predavanja hi razlaganja na licu mesta. Pred posameznimi važnejšimi predstavami »Dramatičnega društva-- in koncerti se bodo vršila informativna predavanja.
Ukradena ic bila nekemu železničarju predvčerajšnjim v tramvajskem vozu na črti proti Sv. Ani listnica, v kateri je bilo nekaj denaria in več raznih listin, ki so zelo važne za dotičnika. Prosi najditelja, naj vrne dokumente, dočim si denar more pridržati. Pošlje nai jih poduradniku g. Bizjaku na državnem kolodvoru.
Tržaška podr. Slov. plan. društva vabi gg. odbornike k važni odborov! seji, ki se bo vršila jutri v četrtek dne 3. oktobra ob 7 zvečer v društveni sobi ul. G. G alat i i 20. Prosi sc za polno-štcvilno in točno udeležbo.
Najkorisinefl protest. V protest proti vedenju nevedne Slovenke so nabrali dne 17. avgusta 191S v Kousumnem društvu pri Sv. Jakobu za Javno knjižnico Šentjakobske- čitalnice znesek K 125. Denar je izročen knjižničarju. Naj le žalijo, mi pa protestirajmo po tem lepem zgledu naših vrlih ŠentjakobČ2ncv: s tem večjo vnemo in po« žrtvovalnostjo za naš kulturni napredek. Tako bodo tisti, ki preklinjajo — blagoslivljah".
Sladkor za izdelovanje potijo ta. Prejeli smo: Vinorejci iz Magdalenskega okraja, kateri so vložili meseca avgusta prošnje za sladkor v svrho izdelovanja petijota. dobe sedaj nakaznico za nakup tega sladkorja v uradu okrajnega načelnika za okraj Sv. Ana. Na io nakaznico dobe njim nakazano mncžmo sladkorja pri trgovcu Jnstn Mauriču v ul. Istria 14. Zaradi prevelikega števila prosilcev in premajhne količine v to določenega sladkorj;:, dobe j^dkor izključno samo tisti, ki dokažejo, da upcrrbllajo tropine lastnega pridelka i:i da bo napravi jeni petijot izključno le za njihovo družinsko rabo. in se izkažejo s posestno pelo. Vinorejci iz Ricmanj In Loga morajo prinesti s seboj potrdiio županstva v Dolini, da prosilec ne dobi sladkorja v Dolini. Razdeljevanje nakaznic se bo vršilo: za Sv. M. Magd. Zgornjo 4. in 5. t. m.i 7% Sv. M. Magd. Spodnjo 7., 8.. 9. in 10. t. m., za Ricmanjc hi Log pa 11. in 12. t. m. Kdor ne pride v določenih dneh po nakaznico, izgubi pravico do nje.
Slovenski oddelek organizacije oskrbnic vojni-skifa sirot posije vsak pondeljek in četrtek od 4 Jo 7 pop. in vsako sredo cd 10 do 12 prcdpcldne. Poslednji dan jc določen za oddaljeno^ Zgornjo okolico, in prosimo oskrbnice in vdove od tam, da se po možnosti poslužujejo tega dneva. Uradni prostori so v ul. Sanlta 24 II. *
Šentjakobska podružnica CMD ima v četrtek.
3.	t. m., ob S zvečer v otroškem vrtcu. Kjarbola Zg. 11, redno mesečno sejo. Prosim polne številno udeležbe vseh odbornikov in odbornic. Predsednik
Koncert Saneovich. ki se ho vršil jutri, v četrtek, v gledališču Pok te ama Rossetti, ima naslednji spored: L Beethoven: konccrt za vijolino v d-duru, 2. a) Kreisler-Boccherini: allegreito, b) Ta r lin i: Variazioni sopra un tema del Cerclli. 3. Grieg: Sonata v d-melu, op. 45. 4. a) Goldmarck: Suita v e-duru, b) Mancn: Scherzo fantastike. 5, Sarasatc: Faust (novost za Trst). Na .klavirju spremlja mojster Evzebij Curcllich.
Učiieijsko druJtvo za Trst !n okolico. Opozarjam in prosim vse odbornike, namestmke. pregle-^ dovalcc računov, delegate glavne skupščine in od-sekove člane Zaveze, da pridejo cotovo danes, v sredo, cb 4 pop. k seji v slovensko šolo na Actiue-det tu. — Predsednik.
Telovadno društvo »Sokol« v Trsta naznanja slovcnskinT staršem, da se vrši vpisovanje soko!-skega naraščaja (6.—12. let), moškega v petek od Al4 do 5!* in ženskega v četrtek od 4'Zs— S1!s popoldne v društveni telovadnici, ul. Stadion št. 21.
Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za 1918. leto so v tisku. Letošnji zvezek Zabavne knjižnice, ki prinese zbirko novel priljubljenega avtorja Ksaverja Meška, je že do malega postavljen. Izide tudi letošnji zvezek Knezove knjižnice z nekaterimi povestmi mlajših avtorjev in deloma - poljudnim znanstvenim gradivom. Več publikacij pri sedanjih s.lnih cenah Matica r.e more izdati. 1>ve knjigi jo bosta stali letos več, «cgo»prcd v o ju o 6 knjig. Poleg tega jc stiska za p^j-Ir tr\o velika, da se ga jg kom; j posrečilo preskrbeti za dv^ knjigi. Prosimo Matičarje, da računi io z ražmera-r.i in ne pričakujejo obširnih izdani. Vi so v perom letu vojne in draginje ne:no\rČe. .Matica IlcČe pc vojn: razviti mspešno knliur ia delov&nje; in da
=;p-;?i belctristično in znanstve no produkcijo, je razpisala . a seinj izdatne častne nagrade za pripovedne in znanstvene smse. pri čemer tudi i^I j --rabil?, ua našo dramatiko. Povišala jc času primerno h aorarje. za oriivnakio beletristika I;: znans.vc. kakor tadi za prevede. Ta stran jc torej v redu. Treba ra jc še, da s*ori svojo doi"ncs udi slovensko občinstvo, še vedra le dovolj krn-' v. kjer r.i pover:ei:"tev. Bodisf, da so to man; 'rrajš, vendar ie .pct«-ch:: , da se tudi tukaj najde I a -gasi rodoljub,, ki je pripravljen opravljati pes J Matičnega poverjenika. Zadnji časi kažejo v ^pločnem, da je naša publika precej- pozablja n; Matico. Iz nekaterih dolenjskih krajev, koder i^če Matica poverjenike, pisarna sploh nc dobiva odgovorov. Prostovoljni prispevki, ki so bili prej -;rijetua vsakdanjost, so zadnje incscce popolnoma izostali. In vendar ni Matica za natod nun'* pomene, nego ostale narodne inStltur"* ' h
• strati rv.
•RMMMT« Stcv.
V Trata. <fc*cil gkiobr* »li"
se naše občinstvo vedno v isti meri hvalevredno 11 opominja. Želimo v imena koristi nar«du, naj bo t našim ljudem Matica pri srcu, nnj se povsod.j;
kjerkoli še ni urcicnesa poverjeništva, lakoj kdo J og-iasi, ki bo ta rese! vestno in z vnemo oprav--jia!, i! s ini se	kdor še ni Matičar, priglasi zal
čbna in p'aća za sedanje razmere neznatni letni j prispevek.
Nesrečno r.ovo »ino. Tako neskcnćno je draso. kakor žefran. bi rekla ka!ca stara ženica, in vendar iK>pijeio lol&o. da jih potem — meče. Tako .^e ga je 61 setiia Katarina Cccchci, stanujoča v nI. Uonota 24. nasrkala tako temeljito, da jo je vrglo
v__kanal. Sreča Je bila, da se je pognala še to- j
I ko iz vode, da se ie prijela za eno caili -maon«-, ki se nahajajo v kanalu. Cele pol ure se ie takoj hladila v vodi, dokler je niso zappzili in potegnili j na sulio. Prepevali so jo v bolnišnico.
—	Podubna. a nekoliko manjša nesreča se jej pripetila 501eln; Katarini Škapinovi, ki je ttidi po-j gledala tako gltTboko v kozarec, da jo jc vmcc r>rccej ntJjubeznivo položilo na tla 11a UD v i Opcn-
cesti. Potolkla se je pri padcu na glavi tako zelo. da so io tirdi prepeljali v bolnišnico.
DAROVI,
—	V počaščenje spomina prerano umrlega malega Jugoslovana Gorazua daruje rodbina Mikelič 10 K za šentvidsko šolo. Denar hrani uprava.
—	Moški podružnici C.MD so darovali v gostilni g. Ogri/.cka v Podčetrtku družine Valentin Jurže, Lovrec Fran na d uči teli, Jug Fran in Kos Josip K 3o*—. Denar izročen blagajniku.
_ Za šentjakobsko podružnico CMD se je po
shodu Z. J. Ž. v Del. kens. društvu pri Sv. J -kobu po gc-Pregarc in Širok nabral znesek K 16S. ki je bil izročen blagajniku.
-- Za harmoniko oslepelemu vojaku ie darevd
g. Kazlag 5 K.
—	Za sle venski oddelek Organizacije oskrbnic j vejniških sirot so darovali: Razlag 5 K, Zaletel o\
K. Peric 5 K.
—	Ob priliki odhodnice iz Radgone so m brali sledeči ianljc za jugoslovansko gledališče v Trstu: Tomašič Rudolf K 10, Ivančič Avgust K 7, Renče!! Dušan K 10. Jurčič Viktor K 2, Valstar Mihael K 10, Zcrman 1'ranc K 4. Dukavec Jožef 50 vin.. .lamšek Jo-ci K 40, Winkler Alfred K S, Sanšek K 5. ven Holstein Josip K 4, Leban Peter K 2, C:th?.rija Anton K 2, Obljubek Stanislav K 2. Paternc t Božidar 40 vin.. Fraukovič Evgen K 5, 1'eliccn riiip K 5, skupno K 80'9H. Denar je vložen v -Splošno Hranilnico^ v Trstu.
—	1 hi počaste spomin svojega tovariša I3cža IJergugliaua, so darov uradniki Jadranske banke 110 K za revne učence deške CM šole na Acipicdotit.'. Šolsko vodstvo se vsem-najiskrenoje zahvaljuje.
—	Z u šentvidsko šolo je daroval Ferjunčič 20 K. Iskrena hvala! Denar hrani šolsko vodstvo.
—	Na svatbi mlade neveste Marije Skolaris iz Vioolž z gosp. Alojzijem Kodermacom, znanim gostilničarjem na Starem trgu v Gorici se le nabralo 232 K za šentvidsko šolo v Trstu In :;iccr Ic 100 K daroval Koderinac sam. ostalo pa veselo omizje na dražbi prve nevestine knhalnicc. — l>e-nar hrani uprava.
Dramatičnemu društvu je darovala ga. Fcrfoija Marija K 200, baron Marenzi K 100. Najlepša hvala! Denar izročen blagajniku.
Budjevsčka Restavracija (Bosa-
kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti {zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi._,
MALS @@mss
se računajo po 8 vin. oeiedc. — Debelo tiskane besede se računajo d vol.t o. Najmanjša pristojbina :—:	znaša SO vinarjev.	:—:
ftn^f?'1? £11 sle<seč9 pohištvo : zakonske sobe z r&vllU	vzmeti, t nuu;v z u verni vratini, 2
oo'ni o f ari. omara s štirimi predali, 1 postelja za eno osel o Z vzmeti. Krane, ul. Sobtario I. n.
P 22
/snllPfft kupujem. Ponudbo v. najnižjo FiUtilU StlllCO ccuo, javljajoč koiikost na slo Irci ni-lov: Anton Kalčić, Zagreb, P.ilaz 1*2.
3221
s ranka želi v najem malo vilo Mrcrcc) nilHU ■/. vrt'im, vodnjakom in malim hlevom, če mogoče v biiž ni mosta, najrajši Pemlico di J-ccrcola, uii r.b novi ce-iti. Pisme a a ponudbe povl .Mariju" voSinoležeic Ko3ana'St. Potcr KrMnjj-ko).
7182
|*f|is (dvorec) v U ubijani v velikim -ViiU vrtom blizu gozda se proda. Po-fzve se pri I. \Vlder, Ljubljana, cesta na Rožnik 19. _ 27S5
?ta«l«fM Pfl zemljišče v Krogljah (Dolina) CflUliU 4100 m- po K 12 m% Ver7.e~nas.si. Trst, vi San Primo 6, i L_ * P 21
S^Iam mesečno sobo za 2 osebi, čc mogočo s ^tiSHl h runo (n^ka) živeža preskrblm). Pismeno ponudb? pod . So'ja. " na Ins odd Edinosti. 27fcG
Tfiftvfl alabaster prodaja mirodilnlea Ciilia v jUUfU Trstu al. delle Poste 6.	D 7
PKfittfa za barvanje blaga, salniijak za clektrK-i	r.c baterij p. steklene barve, muholorke
prodaja ii.irodilntea tUiiia v Trstu, ul delle Posto
ft. 0. . _D7S
PftKaaf) škatlic od -^orka /a parkete kuprje i ti i L mirodilnica Ciilia v Trstu, ul. dc!:e Poste U *	I>
sveč. par.tfin, vosek kupuje mirodilnica CiSlii v Tr^tu u L delie Po^te 6. D S)
fift$Pft»f?rf??*n potre'»3cii:o. dišave prodajami-aOl^Sr^lllUC« rodilnica Ciilia ul. dolio Poste štev. 0.	D 81
BA'f^V^n amonijak za izd<*lovanje tlršric pro-daja mirodilniea CiUiii v Trstu nI. delia Poste 0,	D S2;
nScMMliblk mhZ iarežbano r odvetn ikih
PISQin!SKO mOC, stvareh ište odv. dr. L
M. Čok, D..naj»V» ul. jO, I. __40
krvi v. Kod Lefceteuce (sirup
&Cini9l|61!JiS konc?n'.r|ranega Sal-afarigl a vttlgo ovtraktt Najboljši in naju«p#5nejži pr;po-moček za či^ee.'je krvi. l.ekarna Couermatz. ul. Kiborgo 17_ , _13U1
JfPflAf^KR*SM fmlačni kreosotov auup) na.;-9f»l vUjvIllIM boljši pripomoček proti kronić-nc .Tii kataru In bolezni dihalnih organov. Izdeluje lekarna CoJerman, Trst. 11. Jtiborgo 1«. D 7
AntouoerkiS posluje v svo.;«m ateljetv iUl^Slui r Trstu. Via de^le Poste št. 10.
Cfflskfl belo in rdeče čebule ter artičokor imam &tiuiA" n.'- prodaj v veliki množini po zmernih cer.ah. Ante A lj i no v i e/Trst, Brandežija (Sv. Ivan^ št. l>42. ,__27c0
moško /.i m-ko suknjo v dobrem stanu, h itim Jerman Anton, Tendice *di Scoreosa ŽLJ0L___28B9
trgovec ua Vedele?, na-mim	^ ija da se je odprl te-
lefon s prej Snj o številko 187S._P1
Itiregisgfi	ri
M-j^Irt dekle kot postrežnica za lahka dela se &UU išče takoi ; dobi 30 K plače mesečno. Ulica ACjUedotto B3, III. vr. 9. _
plačam po K 8 Sn 9 ; bombcievino, me-Vl tib šana oanje po 80 vin.; rabljene cenient-ne vreče po K 2 50; kupujem rastlinsko žimo in slične stvari. ACCO, Trst, Ac<iueđotto 13, vogal ul. dei Gelbi.	2761
iz'« immi iSt^fsVLToi
proda. G. Puklavec, ul. Oeppa 23. 2776
Samo na dsDeis. [preprodajalce, galaute«
rije iu drobuiue. —Jakob lievi, Tr-;t, ulica S. Ki-! aolo 19	314r
mmim -„CMMIE44 imm i
2, c9o S, oktobra
se bo predstavljalo rovo mojstrsko delo morska pošast
velikanski saliričr.o-fantasiičen film v 4 de-janjili, posnet v Opatiji In na Rek!, večinoma na morju.
Velik uspeh. Začne ob 5,6.15, 7.30 in S.45. Absolutna hovost.	Absolutna novost.
Vsi torej v C;nc Ceaira'e.
Za 15. oktebra t. I. se iščejo
• ^ * ^ ^^ 11
za tkanje v gozdu nad Barkovllami (Bo-veco). — Vpraša naj so pri tvrdki Aibsri Faber, Trst, ul. della Tesa žrtev. 22.
za lahka pisarniška dela. Mora zHati slovenski, ii&Ujaaski in nemški, imeti stanovanje v Trsta in lei>o pisavo. Služba stalna. FLsaiend poouobd i>Jl »Prfetikantinisa »a msgratni cikielek »Edinosti«._
imilia
7rst Cssnpo S. Clacomo 2
priporoča cenjen, občinstvu svojtv
tiipisio $mlM ia
fOlsMlIl
ProJaja razglednih In igrač vseh prst,
I tre^l^a a iar? r^rsai v KžDra.
M za M in
lOla veztiDie, praul nem-&13£& m uzorci.- '
ittlimaiiJivr Sastito
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka utfasovfiua Ista 1378. — .
pmcgsco I1ĐHAR
frs5, uiše^s Csafga^le St 19»
vage (decimalne) 3, 5, S, 10 kvinta-lov; vTvi več vrst, bicikle, šivalne stroje in kotle za kafeanje žganja
Martin Porež <ls?ra>.
ZLATO
srtiiro In dro^ulje
kupnje po najvišji n cenah d obr oz h ah a urama in zlatarna
A. POVH v Trstu
Trg Stare mitnice (Bar-riira vecchia) štev. 0.
Vreče
kupuje, plačujoč po najvišjih cenah E. BARUCH, Trst. ul. Boschetto i te v. 2.
Kupujem
staro železje in kovine, jeklo, nove in staro železno žico, edino le razrezano in rabljeno, male žreblje, nove in rabljem, nove pile in stroje i. t. d.
Kolon Čeroefto. Trst ulico tieiroimo il k.
Odda se takoj v Trstu
mm i. m
oseb:, ki ie popolnoma izvežbana v ka-varnarski stroki. Reflektira se tudi na žensko moč. ~N&slov pove inSeraini oddelek »Edaiost:«.
ZemEJišča,
polia, vile (dvorci) hišice, hiše v mesni in okolici se prodajo. Parmčič, ul. Maiolica gt 10, HI. Od	5 pop.
Srb^ts
kraste, lisa«, gaije in sli'no kožne bolezni ozdravi hitro in sigurno domače luuziio	—i Ne
uniaže, nima duha, se roore torej tu li ćez dan rabiti. Velika posoda K 5.—, rodbinski lonček K 9. Nadalje prašek Paraiol za varstvo občutljive kože, ena bkatlja K	Dobi fo oboje j>o po-
vzetju ali ako se pošlje denar naprej. — Naslov: Parato!-Werke. lekarnar Uhncr — Budimpešta Vi I/51 Rozsa stca 21.
v Trstu se je preselila na Corso St. 15
v bivšo zlatarnico O. Zercevvitz & Flgllo.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Kraste,
lišaj, srbež in druge kožne bolezni odpravi Litro ia sigurno domače nnzdo FaratOl. Ne umaže, nima duha, so more tudi rez dan rabiti. Veli'ca posoda K S, rodbinski lonček K t). Nadalje prsSek PARA-TOli za varstvo občutljive kože. ni* Skatlja K 3. Dobi se oioje ako se pošlje naj r.j denar, ali po
povzetja Xaslov: Paratol-Werke, lekarnar Uimer, Budimpešta VII, K6zsa utca 21.
Hermansllcl Trocca
TRST, ulico Bmtiero m&m S
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz poreelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in nauisf. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. Najallje konkurenčne cene.
Umetni zobje
z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
Trst ul. Mim SIUS8UP2 (U ca-sum) št 13, II.
Ordinira od 9 predp. do "G zvečer.
6AHBRIHUS
| mak! veter | | * ob 9V, i
velika miši pttf
KT' VNepntas KI'- 'Va
kraste, srbeŽ,	ia kožno 1 o V/, ni odpravi hitro
in sguriio dom.-.č t mazilo ParaSoT. Ao umaže, uiraa duha; s3 more torej tudi ci?/. dan rabiti. — Velika posoda K 5.—. rodbinski lonček K 9. — Nadalje praSek PA K ATOL za varstvo občutljive kože, ena fikatlja K H.—. 3>obi se oboje, ako se
pošlje naprej cen ar ili po povzetju. Nas lev : Paratol-Werke, lekaraar Ulmer — Budimpešta Vi J, SI Rozsa utca 21.
ZOBOZDRAVNIK
Di\ J- Ćermak
v Trstu, ulica Poste vecchia 12 vogal ulice delle Poste
Izdiranje zobov brez bo« I lešin. — Plomb ire nje.
UM^TfSl ZOBJE --
Noiii@ vrvi is
za poit^s zavole in dmge ©mote
— v saSes3 ^apirla —
E. HEHASSE — Trst
al. omnili 39. Telefon 1-88.
*	W fc m t
Svetivansko gospodarsko društvo „Narodni dom"
javlja cenjsnemu občinstvu iz Trata In okolice da ia tedni v svoji krčmi nastavilo ns^ggs vodlieUa« Toči izvrstno isirsko vino po najnižji ceni. Dobro pivo. Izvrstna in cena kuhinja. Ifsako Scboto ill nedeljo sorke Jedil. Postrežba v vsakem o^iru točna. — Prijazen in ob£iren vrt, — Igre za kroglj^
Priporoča se za obilen obisk
VODSTVO«
H@¥0 pogrebno	Trst.
CCT50 i«. 47. (pri Trgu Pissza delia Bsgna) Talebn 1492.
Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč i t d. po smernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via
delia Tesa št. 31.
== Srzojavi 2 iicve	!?03i£?i2 — TRST. ~

Trst« Via Cassa di Rispsn^i® it¥. 5 CLastno poslopje)
UST Kapiia? iN rezerva K 23,503.00?.-
nUjALKE: Dnnaj Tegetiiofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metko.vlč, Opatija, Spit, Sbenik, Zadar.
KUPUIE IN PRODAJA: vrednostne papaje, rente, obligacije, zastavna pi*.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VA*LUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEP0SITS
PROMESE.	Brzojavi: JADRANSKA.
A -MENJALNICA^	=
V!.OGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva #zdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestcvanje vlog na tekočem in žlro-računu po dogovoru. — Akrddiiiv^ čeki ia nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča.
Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsaKOvrs -" ollt papirja proti kurzai izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. St ivtini fcreditf, remboucs-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcania. — Borzna naročila. — lnkaso.
Telefoni: 1453* 1793 In 2675.	i
UHA9N6 URI: od 9—1 pap.	|
— £ S KO M 7 H6MIC -	1 |
HMt	__
.^AM^V1 IM
gSBPSIa JmBm »Jk*?^ -. ■
se lahko skuha iz enega komada
(kreni-i99ska)
en četrt kg najboljšega čistila za čevlje.
Cena s 'L—
i
Boalun se mM i
Originalno mm$M,
Vrže se eno kocko LURIONA v V4 1 vode ter se meša do preku-hanja. Naposled se odstrani od ognja in se zlije čez nekoliko minut v zaklepno posoda. Čez nekaj časa se strdi tekočir.a v
en ieti-S ks	Jže vrste*
kferK-voska®
ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec.
Navodilo je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumljivo.
i zatoft m afiiM prodaje LURiori-a
II Dana] I. oM franz-
I jose&koi M OnMriep^tz)
I Giiso.ii zasiapnlR in Založnik za ' Tfsi, Istro, Furinniio, mmw S " in Trliient:
Fr. Hell - Trst