Štev. 215 U OubtltsiU, o pOTiedcIlek, 30. novcmbn 1936 Isto 1. Mraz je povzročil zastoj na španskih bojiščih Barcelona, 30. novembra, o. Včeraj s* nacionalistična letala dalje časa bombardirala pristanišče v Barceloni, ker sta tam začeli dve sovjetski ladji izkrcavati strelivo in orožje. Letala so v okolici pristanišča z bombami prizadela veliko škodo, sovjetski ladji pa sta začeli goreti. Barcelonsko protiletalsko topništvo ni proti temu napadu moglo nič. Z bojišča pri Talaveri poroča Havasov posebni dopisnik, da je napredovanje nacionalistov zastalo zaradi slabega vremena in da so boji povsod docela ponehali. Nacionalisti pripravljajo splošni napad na vseh bojiščih takoj, ko se vreme izboljša. Pred Madridom je bilo včeraj samo nekaj topovskega obstreljevanja, sicer pa sta se oba nasprotnika držala v zatišju. Popoldne, ko je dež malo ponehal, je 20 nacionalističnih bombnikov letelo nad mestom in bombardiralo severni del mesta. Izpred Ovieda Sevilla, 30. novembra. AA. General Queipo de Liano je davi po radiu sporočil, da so republikanske čete pri Oviedu pričele z ofenzivo. Na- cionalisti pa so na prve napade odgovorili s protinapadom in so bili ob tej priliki republikanski oddelki hudo poraženi. Na bojišču so pustili 450 mrtvih in večje količine vojnega materijala, med drugim tudi dva oklopna avtomobila najmodernejšega izdelka. Republikanske čete sd poskušale zavzeti tudi postojanke nacionalistov pri Val-detnoru. Branitelji pa so jih zdecimirali. Madrfd poroča Madrid, 30. novembra. AA. Madridska vlada je koncentrirala poveljstvo nad vso republikansko vojsko, tako da se bodo odslej operacije lahko razvijale bolj sistematično. Vlada je napovedala izvoz blaga v Nemčijo in Italijo. Agencija Fabra poroča, da je bil objavljen daljši službeni komunike, ki pravi med drugim: Po vesteh iz La Corune se je tamkajšnja posadka uprla. V La Coruni je prišlo do pouličnih bojev in je položaj zelo resen. Slični položaji so nastali tudi v Devilli. Iz Cordoba poročajo, da so morali listi psebej oVjaviti, da je določena delavcem pri javnih delih, ki so bili mobilizirani za javna dela, posebna mezda po 25 peset na dan. Iz tega je treba sklepati, da delavstvo ni hotelo brez nadaljnjega na delo, ki so ga oblasti organizirale v obliki vojaške obveznosti. Včeraj so prejeli nacionalisti nov vojni mate-rijal, ki sta ga pripeljali dve ladji pod zaščito neke tuje križarke. Opaženo je bilo, da sta imeli ladji tudi nenavadno močno posadko, tako da gre bržkone tudi za oddelke vojaštva, ki se ima boriti na : strani španskih nacionalistov. Izvedelo se j«, da v nekih tujih tvornicah izdelujejo letala samo za ■ španske nacionaliste. Tako v eni izmed njih tedensko izdelujejo dve lovski in eno težje napadalno . letalo,- v drugi pa po 85 letal na mesec. Vsa ta letala prevažajo nato na Malorco. 1 Slabo vreme v Španiji je, kakor poudarjajo republikanski listi, prava sreča za republikansko vojsko. Marokanci, pa tudi drugi oddelki nacionalno vojske so zaradi njega malone popolnoma odpovedali. Vladna vojska pa je ostala kljub temu v akciji in včeraj je republikansko topništvo ves dan 1 obstreljevalo vseučiliški okraj, v katerem so se zabarikadirali nacionalistični oddelki. V zadnjih 24. urah se je vojaški položaj na madridskih fron-th docela sprevrgel v korist republikanske vojske. Izseljenska nedelja pri naših ljudeh v inozemstvu: Blagoslovitev našega izseljenskega doma v Parizu Pariz, 30. novembra. Včerajšnji dan i* bil za Jugoslovane, ki živijo v Franciji velikega pomena. Sredi Pariza je bil otvorjen novi dom »Jugoslovanske zajednice«, zelo razširjene organizacije naših ljudi, ki žwijo v Franciji. Kar je tej svečanosti dalo še poseben poudarek, je bik velika udeležba nažih delavcev iz raznih krajev, ki 60 prišli v Pariz s svojimi zastavami jn ki so svečanost tudi otvorili. »Zveza jugoslovanskih delavcev kraljeviča Andreja«, ki ima 38 pododborov w 1200 članov, je poslala v Pariz 17 delegacij z 8 druStvenim! zastavami. To je ona organizacija, ki je s svojimi prispevki omogočila, da se je postavil in v začetku oktobra odkril spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Jesenicah. Otvoritvi novega doma v Parizu so prisostvovali svetnik našega poslaništva v PaTizu Simič, ki je zastopal jugoslovanskega poslanika Puriča, major Pavlovič, ki je zastopal vojnega delegata majorja Glišiča, mnogo delavskih zastopnikov in mnogo jugoslovanskih državljanov, ki živijo v Franciji. Novi dom 6ta blagoslovila ruski pravoslavni svečenik in župnik jugoslovanske misije v Parizu dr. Milan Kolednik. G. župnik je imel ob tej priliki ognjevit govor, ki je navdušil vse prisotne. Po otvoritvi so vsi prisotni z zastavami na čelu odšli pred pariški 6pomenik blagojjokojnemiu kralju Petru I. Osvoboditelju in kralju Aleksandru I. Zedinitelju, pred katerega so položila dva venca v imenu jugoslovanske zajednice in delavske organizacije »Kraljevič Andrej«. Ob 13. je bil banket, na katerega so prišli poslanik Purič, svetnik poslaništva Simič z gospo, zastopnik jugoslovanske vojne misije, zastopnik jugoslovanskih delavcev, mnogo Jugoslovanov, ki živijo v Parizu, člani študentovske organizacije, pa tudi mnogo francoskih gostov. Ozračje je bilo toliko pri6rčnejše, ker 6e je jasno pokazalo, da so vsi tisti, ki so se zbrali, enih misli To so^ dokazali tudi prisrčni aplavzi, ki so jih bili deležni mnogi govorniki. Posebno duhovit je bil govor Antona Kladnika, vedrega in podjetnega delavca iz ptujske okolice, ki je tudi glavni organizator in predsednik delavcev Zveze jugoslovanskih delavcev v Franciji. Govorili so še predsednik »Jugoslovanske zajednice« Nikolič, predsednik nadzornega odbora te or-ganizacije Mirkovič in drugi, katerih govori so bili prav tako prisrčno sprejeti, posebno pozornost pa 60 zbudili oni odstavki v njih, v katerih so pouda- rili nade, ki jih gojijo jugoslovanski delavci v Franciji o delu jugoslovanskega jx>slanika dr. Puaica. Glavni tajnik Nikolič je prečital tudi celo vrsto na banket došlih pozdravnih brzojavk. Za tem je govoril opolnomočeni minister in naš poslanik v Parizu dr. Božidar Purič, ki je poudaril pomen delavske in izseljenske organizacije. Poveličeval je delavnost in poštenje naših delavcev m izrazil nado, da bodo jugoslovanski izseljenci tudi brez njegovega posebnega poziva vedno čuvali svoj izseljenski in narodni ugled Izrazil je radost, da je bila ta svečanost »Jugoslovanske zajednice« vezana na praznik narodnega zedinjenja. Ob teh njegovih zaključnih besedah so izbruhnile silne ovacije Nj. Vel. kralju Petru II. Vsi prisotni so zapeli državno Irmno. Poslanik je tedaj dvignil čašo na zdravje in dolgo življenje Nj. Vel. kralju Petru za srečo in napredek Jugoslavije ter uspeh naših organizacij v Franciji. Po govoru irancoskih bivših bojevnikov na solunski fronti dr. Reverdija in zastopnika češkoslo-vaše kolonije v Parizu je poslanik dr. Purič izročil zastopnikom delavske organizacije v Toursu novo zastavo, ki nosi ime Petra Kočiča. Nato je bil pred-vajan umetniški program, pri katerem je sodeloval tudi član baleta ljubljanske opeire Kirbiš. Lltvlnov - častni brezboinlk Varšava, 30. novembra, m. Po vesteh, ki so prispele semkaj iz Moskve, je osrednji odbor Zveze brezbožnikov v Sovjetski Rusiji imenoval Litvino-va za častnega brezbožnika. Litvinov se je zahvalil za izkazano čast in izjavil, da je nanjo zelo ponosen. Ta čast pa Litvinova obvezuje, da bo moral biti tudi še naprej aktiven član v tem pokretu. Varšava, 30. novembra, m. Semkaj je prispel guverner Jugoslovanske narodne banke g. Radosavljevič, z njim vred pa tudi generalni ravnatelj te banke Protič. Bodoče delo vlade Belgrad, 30. novembra, m. VtSoraj je Imel te* sestankov tudi minister brei listnice Voja Djordjevi?.. V svojem govoru je v Rabrovu med drugim tudi raztolmačil program sedanje vlade, za ka terega je dejal, da je izražen v tehle štirih točkah: 1. Izboljšanje stanja, v katerem se nahaja naš kmet. 2. Sporazum s Hrvati. 3. Gospodarski odnošaji in 4. uvedba popolne demokracije. ŠPANIJA — Prva posledica japonsko-nemške pogodbe je izjava kitajske roparske armade v Kvantungu, ki pravi, da bo podpirala Mongole v boju proti komunistom in kitajski centralistični vladi v Nankingu. Kaj je prinesel Horthy iz Rima Budimpešta, 29. novembra, o. Sodeč po poročilih madžarskega časopisja, si Madžari od obiska svojega regenta v Rimu in od sprejema, katerega je bil tam deležen, obetajo za bodočnost veliko. V italijanskih simpatijah, ki so se pokazale zdaj, vidijo zanesljivo jamstvo za to, da se bodo prijateljski odnošaji med Madžarsko in med Italijo še nadalje razvijali ugodno. Zunanji izraz teh dobrih odnošajev bo spomladanski obisk italijanskega kralja in cesarja v Budimpešti, dalje obisk Mussolinija, v katerega Madžari še zmeraj verjamejo in obi?k italijanskega prestolonaslednika s soprogo v Budimpešto. Posebno važnost polagajo tudi na sijajni in prisrčni sprejem Horthyja v Vatikanu pri papežu ter pri vatikanskem državnem tajniku. V dokaz Italija in Zveza narodov Bim, 30. nov. o. Z ozirom na poročila prejšnjega tedna o tem, da bo Italija izstopila iz ZN, če bodo na prihodnjem zasedanju 8veta ZN prisotni tudi zastopniki rdeče španske vlade, poročajo iz vladnih krogov, da ni o tem bilo še nobene odločitve. Italija bo ostala v ZN, čim dalje bo mogla bre* škode za svoj ugled in za svoje koristi. Ne bo se pa obotavljala iti i* Ženeve takoj, ko bo kdo hotel Italijo pred drugimi narodi obtoževati in soditi o njenih korakih. Nobenega dvoma ni, da ta razlaga italijanskega vedenja do ZN meri na obtožbo Caballerove vlade, ki je naperjena v prvi vrsti proti Italiji. Včerajšnja »Gazetta del Popolo« piše z ozirom na ZN, da je ta ustanova že sama po sebi obsojena na smrt, k čemur so pripomogli koraki, kakršen je protest španske vlade glede nemške in italijanske pomoči španskim nacionalistom. Ta ugovor je brez vsake zakonite podlage m je treba Za častnega doktorja praške univerze so včeraj z velikimi slovesnostmi in v navzočnosti znanstvenikov ter političnih odličnikov, imenovali našega iznajditelja Nikolo Teslo, ki se jo proslavil s svojimi odkritji v elektrotehniki. Tesla živi v Ameriki. v dejstvu, da ga je vlada naslovila na ZN, videti nevarnost za evropski red. Ta korak obsojala celo Francija in Anglija, ker nočeta s pokroviteljstvom nad njim prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi jih lahko imel. svoje naklonjenosti do madžarskega naroda je sv. Oče obljubil, da se spomin \ proslavo tisočletnice smrti sv. Stefana udeleži nič manj kakor 20 rimskih kardinalov. Zunanji minister Kanya in predsednik vlade Darany sta na tem izletu v Rimu dobila zagotovilo, da se bo Italija držala rimskega sporazuma in varovala Madžarsko, naj pride kar hoče. Pri tem jima je Mussolini razložil tudi točke svojeda organizacijskega načrta za Podonavje, ki ga bo poslal v odobritev velesilam, takoj ko bo docela izgotovljen. Zlasti pa poudarjajo madžarski listi v zvezi s tem obiskom izboljševanje razmerja z Jugoslavijo in pod »določenimi pogoji« obetajo tudi izboljšanje odnošajev tudi z drugimi državami MZ. V Rimu so se razgovarjali tudi o vprašanju glede vzpostavitve Habsburžanov, toda kakšno stališče je Italija do tega vprašanja zavzela, madžarski listi ne povedo. Zato se da sklepati, da Italija za zdaj še ne smatra potrebnega nobenega koraka glede habsburške rodbine. Odlikovanje bivšemu sovražnika je podelil madžarski guverner Horthy v Rimu s tem, da je odlikoval italijanskega admirala Rico, ki je 1018 s svojo podmornico potopil avstrijsko oklopnico »Sveti Stefan« v Pulju, kjer je brodovju poveljeval Ilorthy. Uspeh obiska romunskega zunanjega ministra v Varšavi: Prijateljstvo med Poljsko in Romunijo Varšava, 30. nov. AA. Po obisku, ki ga je opravil romunski zunanji minister Antonescu v Varšavi, so izdali to-le skupno uradno pioročilo: Po proučitvi vprašanj, ki se tičejo obeh držav, sta Antonescu in Beck ugotovila popolno skladje stališč njunih vlad, in izrazila prepričanje, o ohranitvi najtesnejšega stika v sedanjem položaju. Prav tako sta ugotovila, da se bo poljsko - romunska zveza vedno izkazala v popolnem skladu z globokimi čustvi obeh narodov, in da obsegajo cilji, zaradi katerih je bila ta zveza sklenjena, ustvar- jajoče in učinkovite prvine za okrepitev mednar. stikov in varnosti v Evropi. Oba ministra sta pio-trdila, da hočeta v vseh razmerah obraniti načela, ki se nahajajo v poljsko-romunski jamstveni pogodbi, tako da bo mogoče obraniti veljavo teh načel v vsaki novi organizaciji Evrope zaradi koristi, ki jih imajo obe državi iz te zveze. V tem oziru sta ministra izjavila, da sta pripravljena to zvezo še poglobiti. Prav tako sta se oba izjavila, da sta pripravljena pospeševati to zvezo na vseh' področjih praktičnega življenja, upoštevaje pri tem ko- Pozor na položnice! V današnji številki dobe položnice za obnovitev naročnine vsi cenjeni naročniki, ki prejemajo list po pošti. Položnice naj se posluži čimprej vsak, ki mu s 1. dec. poteka naročnina ali pa ima morda še kak zastanek za prejšnji mesec. Posebej opozarjamo na to one p. n. naročnike, ki so v zadnjih dneh prejeli kot zadnji opomin izpolnjene položnice. Kdor ima naročnino za december že plačano, naj skuša oddati položnico novemu naročniku. »Slovenski dom« velja samo 12 din na mesec. Vesti 30. novembra Proslave romunskega zedinjenja 1. decembra se udeleže zastopstva ČSR, Jugoslavije in Poljske. Najmočnejša letalska sila na svetu bo angleško letalstvo jx> 19 mesecih, ko bodo izvedli novi oborožitveni načrt. Tako je izjavil bivši francoski zunanji minister Flandin. Samo novoporočence bo sprejemal sv. oče zaradi duhovnih vaj, ki bodo trajale od včeraj do 5 decembra v Vatikanu. Vsi drugi sprejemi odpadejo. Velik uspeh bolgarske drame v Belgradu predstavlja sinočnja uprizoritev dela »Mojsterc, ki ga je režiral bolgarski režiser Hrisan Cankov. — Predstavi je prisostvoval ves Belgrad. Protinobelovo nagrod v znesku 30.000 mark je razpisala nemška vlada kot protest proti temu, da so Nobelovo mirovno nagrado podelili komunističnemu publicistu Karlu Osietzskemu. Vojaški npor na Kreti so s pomočjo neke greške pomorske sosede včeraj posku&ili grški srboriti častniki s jioinočjo civilnega brepivalstva, toda vladno vojaštvo je upor na mestu zadušilo. Italijanski izvoz narašča vsak dan in je trgovinska bilanca Italije zadnji mesec že aktivna. To je ugotovila seja italijanskega zavoda za zunanjo trgovino v Rimu. Turško brodovje se je ustavilo v Atenah na povratku iz Malte in je grška vlada priredila častnikom pozdravni banket. Guverner nemške državne banke dr. Schacht se bo ustavil tudi v Rimu in bo imel tam nekaj razgovorov. Novinarski koncert Sodelujejo: ojačeni orkester vojaške godbe 40. pp. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. 1). Zivanoviča. Operni solisti: dramatska sopranistka ga. Ljubica Karena, koloraturka gdč. Zvonimira Zupevčeva in bariton g. Aleksander Kolacio (pri klavirju kapelnika ljubljanske opere: gg. A. Nef-fat in dr. D. Švara). — Godalni trio Jeraj (ga. Vida Hribar-Jerajeva — violino, gdč. 01y Jerajeva — čelo in g. prof. Karel Jeraj — viola). — Kontrabasist kapelnik g. D. Živanovič (pri klavirju ga. Leopoldina DSrfler Čerinova). — Ljubljanski mali harmonikarji in mladinski zbor pod vodstvom profesorja Pavla Rančigaja. — Pevsko združenje Sej>-stet bratov Živkov iz Maribora (Avgust, Lojze, Janko, Srečko, Vinko in Albin Živko ter Franc Logar). Umetniško vodstvo prof. V. Mirk. — Po koncertu družabni večer s plesom ob sodelovanju vojaškega orkestra. Sedeži po: 35, 30, 25, 20 in 15 Din; lože s 5 sedeži po 150 Din; stojišča jx> 8 Din in dijaška 5 Din v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, na večer koncerta pa pri blagajni na Taboru. Prvi abesinski škof, ki ga je papež imenoval za ozemlje, ki so ga zasedli Italijani, msgr. Ma-rinoni, je odpotoval v soboto s 30 frančiškani na svoj'e novo službeno mesto. Vojaški upor je izbruhnil v republiki Ecuador, kjer se jo uprl en artiljerijski polk. Upor je vlada hitro zadušila. Zaroto so odkrili v Peruju. Zarotniki so bili člani neke revolucionarne zveze, ki je hotela vreči sedanjo vlado. Boljševiška politika je miroljubna ne-le v besedi, temveč tudi v dejanju. Tako je v včerajšnjem Sovoru povedal sovjetski komisar za zunanje za-eve Litvinov. Take stvari je Litvinov govoril že večkrat. Konferenco državnih bank MZ so zaključili včeraj v Pragi, kjer so se zastopniki vseh bank sporazumeli o raznih viprašanjih glede poživitve gospodarstva MZ. Na rekordni polet se je dvignil angleški letalec Mollison z nekaj spremljevalci in bo skušal postaviti rekord v letu iz Londona v Capetown in nazaj. Novo poljsko bojno ladjo so spustili v morje včeraj. Ladja je namenjena polaganju min. risti svojih narodv in imperativne potrebe sedanjega položaja. Polg drugega sta se sporazumela o bližnjem obisku romunskega prosvetnega ministra, načelnika glavnega generalnega štaba romunske vojske in guvernerja romunske narodne banke v Varšavi. Navdahnjena duha prijateljstva in vzajemnega zaupanja sta ministra podpisala konvencijo o kulturnem sodelovanju med Poljsko in Romunijo, in dva zapisnika o sodelovanju organizacij, ki naj vzgajajo mladino. Na kraju sta izmenjala in ratificirala instrumente konvencije, o določitvi poljsko romunske meje. Pride! Renate muller e s : k a ] p & d 1 a K11\ O UNION (Niesova oficijelna žena) Odkritje spominske plošče nadškofu Sedeju v Stični Stična, dne 30. nov. Vsa v ivju, vsa v belo odeta, kakor v praznični obleki,^ je včeraj Stična obhajala nad vse prisrčno svečanost, ko je odkrila spominsko ploščo goričkemu nadškofu dr. Sede{u. Zastave, ki eo visele s stiškib domv, so dajale poudarka spominu na one dni, ko je, pregnan z Goriškega od svojega ljudstva, za katerega je dal vse, kar je imel, sebe samega, naJel zavetišča in miru za še temeljitejše delo, ki ga je namenil narodu na Primorskem. Da, to je bilo razpoloženje, ki se dviga med našim ljudstvom, kadar slavi svoje velike može. Slavnost se je pričela ob pol 10 dopoldne, ko Je stopil na prižnico stiške cerkve prevzv. škof dr. Rožman, ki je v krasnem govoru poveličal nadškofa-mučenika Sedeja. Orisal je njegovo trnjevo pot, na kateri ta veliki borec ni klonil, ker mu je dajala vedno novega poguma in tolažbe neizmerna ljubezen do slovenskega naroda, ljubezen, ki vse premaga. Niti tedaj ni obupal, ko je moral bežati iz svoje škofije in zapustiti porušene cerkve,' nerazorane njive, podrte domove, svoje vernike, ki jim je daroval svoje veliko življenje in se veselil trpi jen ia. Prepričan je bil do zadnjega diha, da bo p’ '1 neizmerno korist svojemu ljudstvu ravno v urjenju, ki ga je trpel samo zato, ker je hotel ostati dosleden in zvest vsemu, za kar je bil poklican in kar je oznanjal. V tern svojem trpljenju je postal ogledalo, čisto ogledalo vsem. Njegova notranjost je bila kot dobro zorana njiva, ki edino more donačati velikih sadov. Škof dr. Rožman je posebno poudaril pokojnikovo neustra-šenost, ki naj vsem služi za zgled in ki v teh težavnih dneh edino more prinesti lepše dni. — Sedejev spomenik, ki je postavljen v tej stiški cerkvi, naj nas spominja: Nositi žrtve se ne boj, zase in za narod! Po govoru škofa Rožmana je daroval sv. mašo sivolasi nadSkof dr. A. B. Jeglič ob asistenci. Veliko svečanost pa je še bolj povzdignilo ubrano petje moškega zbora akademikov iz Ljubljane, ki je po maši tudi otvoril slovesno odkritje spominske plošče škofu Sedeju s pesmijo: »Komur gospod ne zida doma.. .< Glasno je nato odmolila sku- pina primorskih akademikov in akademičark Oče naš pred spominsko ploščo, pod katero je postavila posodo s prstjo s pokojnikovega groba na Sv. gori. Nato pa je pisatelj g. Finžgar imel slavnostni govor, v katerem je podčrtal veliko, neizbrisno delo škofa dr. Sedeja za svoje verno, a razbičano ljudstvo, in njegove zasluge v verskem in narodnostnem oziru. Opat dr. Kostelec se je globoko ginjen zahvalil za veliko srečo nad tem, da more ravno stiški samostan sprejeti v varstvo spomenik mučenika-škofa dr. Sedeja, ker bo stiskemu prebivalstvu vedno stal pred očmi kot opomin in svetel zgled, kako je treba tudi trpeti. Slavnostna akademfra V samostanski dvorani se je kmalu nato zbralo k nad vse prisrčni akademiji veliko število udeležencev te stiške slavnosti. Navzoči so bili med drugimi ddličnimi predstavniki tudi nadškod dr. Jeglič, škof dr. Rožman, prosv. Inšpektor iz Ljubljane prof. Dolenec, zastopana pa so bila tudi razna društva, ljubljanska univerza Ud. Za uvod j« zapel pevski zbor iz Ljubljane Adamičevo »Zdravico«, nakar je predsednik Sedejeve družine dr. Ivo Cesnik po pozdravu, ki je veljal vsem odličnim zastopnikom in ostalemu občinstvu, ki se je udeležilo slavnosti, imel lep govor v po-častiitev spomina goriškega škofa dr Sedeja. Operna pevca gg. Rus in Gos+ič sta občuteno zapela po en solospcv, nato pa še krasno pesem v duetu, za kur so se jima navročtii oddolžili z gromkim aplavzom. Silen vtis je napravila na poslušalce tudi Terčeljeva trilogija »Metropolit umira«, ki jo je z globokim občutjem podal akademik g. Roeger. Pred zaključkom akademije je pevski zbor akademikov zaf*l še ?onsterjevo: Moči mi daj, moj Bog! Malo po IZ uri so nato imeli visoki udeleženci teh stiških slavnosti kosilo v samostanu, kjer je bilo izrečenih več prisrčnih zdravic, med drugimi tudi zdravica primorskih Slovencev, ki je med drugimi povdarila, da bo Stični odslej naprej božja pot Slovencev iz Primorja. Najden plen Neveljskega vlomilca Kamnik, 29. nov. Dodatno k sobotnemu poročilu v našem listu o vlomu v župnišče v Nevljah pri Kamniku poročamo, da so tukajšnji orožniki in stražniki izsledili odnešeno blagajno, katero je vlomilec s svojim pomagačem odnesel v Mekinjski gozd za posestvom g. Praschnikarja. V blagajni je bila iz-*bita odprtina v takšni velikosti, da je tat z lahkoto ’ brskal in izpraznil vsebino blagajne. Denar, katerega je bilo nekaj nad 2000 Din, je seveda izginil, pač pa sta pustila v bližini vse listine, ka-I tere so bile razmetane naokoli in 25 hranilnih knjižic. V blagajni sta pustila za 8jx>min kovanec za 25 par. Zdi se, da bodo pravega vlomilca orožniki kmalu izsledili. Orodje, to je sekiro, klamfo in širok mesarski nož, Je bilo vse nabrano v župnišču, tako da je popolnoma upravičen sum, da je to vlomilsko delo izvršil človek, ki zelo dobro pozna vse prostore in razmere v župnišču. Težka nesreča v Hrastniku * Hrastnik, 27. novembra. V soboto popoldne okrog 13.30 se je zgodila težka nesreča pri rudniku v Hrastniku. Žrtev nesreče je postal delavec Beno Kozar. Njegov poklic je trgovski pomočnik. Ko je rudnik jemal pred enim mesecem nove delavce je bil zraven tudi omenjeni Zaposlen je bil pri zunanjem obratu. Usodnega dne je delal pri drobilcu gramoza. Drobilec ga je zagrabil ia mu zadal težke poškodbe na tflavi hi po hrbtu tako, da je padel v nezavest Rudniški zdravnik mu je nudij prvo pomoč m odredil takojšen prevoz v ljubliansko bolnišnico. Kako je prišlo do neereče, tudi njegovim sodelavcem ni znano Krivda morda leži tudi v tem, ker novih delavcev nikdar ne pouče o njihovem delu. Če je delavec previden pri svojem delu, velja za delomrzneža, če se pa pripeti nesreča pri delu, pravijo, da je kriva delavčeva neprevidnost, tako da je krivec vedno delavec sam. Zgodba o divjih lovcih Ptuj, 27. novembra. Bogata lovišča 60 brezdvomno na Dravskem polju, posebno pa na velikem kompleksu med Sveto Kungoto in Strniščem, ki je na gosto obraščen z borovim gozdom. Na tem kompleksu pokajo, posebno v lovski 6ezom, dnevno puške. Toda strelov ne oddajajo le lovci, v večji meri izkoristijo to priliko d.vji lovci. Te dni se je vršil tamkaj velik lov, ki je bil tudi zelo bogat Komaj pa so lovci odšli s svojim plenom v neko gostilno, so se pojavili v lovišču divji lovci in nadaljevali s pokon-cevanjem divjačino. Nekdo izmed lovcev, ki je zvo-hal, da se nahajajo v lovišču divji lovci, te 06tal v gozdu in prežal na divje lovce. Ni mu bik) treua dolgo čakati, ko se v njegovi bližini pojavita dva divja lovca in začneta streljat: zajce in tazane, ne da bi opazila pirežečega pravega lovca. Ker sta bila divja lovca v premoči, je bil lovec v zadregi, kaj naj stori. Končno se je odločil ter oddal v naglici dva strela na divja lovca in obadva pogodil. Nato pa je zbežal, da ga nista sr>oznala, in prijavil celo zadevo orožnikom Imena obstreljenih, orožnikom sicer ni navedel, jrovedal pa je, da sta oba ranjena in če želijo orožniki izvedeti imena, naj 6e podajo v vas Sv. Kungoto, kjer bodo izvedeli, katera dva moška sta obstreljena. Orožniki so tudi to hitro ugotovili in sicer so našli obadva z nevarnimi ranami v postelji. Sta to dva sinova premožnih kmetov. Pri zaslišanju sta odločno tajila, da bi bila napadena na lovišču od lovcev, poškodbe, da sla si prizadejala doma, češ, da 6ta se po nesreči drug drugega obstrelila. Prepričana sta namreč, da ju neznani 6trelec. ki ju je obstrelil, ni spoznai. Da sta pa nevarna divja lovca in da sta kritični dan streljala divjačino, je pokazala hišna preickava. Zaplenili so njima pet pušk m 6edem ustreljenin fazanov. Tudi ka/en ki list obeh junakov je precej obširen. Zadevo ima v rokah sodna oblast in ee bo tudi epilog te zanimive zgodbe odigral pred sodiščem. Turistični svet dravske banovFne G. ban dravske banovine je podpisal te dni pravilnik o sestavi, organizaciji in delokrogu banovinskega turističnega sveta. Svet, čigar delokrog je osnovan na uredbi o pospeševanju turizma, čakajo važtie, z ozirom na položaj, v katerem se nahaja mednarodni turizem, pa tudi nujne naloge. Njegova ustanovitev pa ponuni tudi sicer nov člen v izgraditvi turiMično pospeševalne službe ob edino pravilnem sodelovanju celokupne turistične javnosti. Novo vodstvo v Zbornico za TOI Ljubljana, 30. novembra. Včeraj so bile izvršene volitve v Zbornico za TOI tud' v onih sedmih volilnih okrožjih obrtnega odseka, v katerih sta bili vloženi po dve kandidatni listi. Tudi v teh okrožjih so obrtniki dokazali, da žele v Zbornico, ki bo zastopala enotno slovensko gospodarsko politiko in ščitila skupne interese slovenskega gosjjodarstva. Zato 60 povsod — razven v Brežicah — volili kompromisne liste. Volitve so bile v naslednjih sedmih okrožjih: volilno okrožje št. 2 (okraja Radovljica in Škofja Loka), vol okrožje št 5 (okraja Kamnik in Litija), volilno okrožje št. 6 (okraja Logatec in Kočevje), volilni okrožje št. 7 (okraja Novo mesto in Črnomelj), volilno okrožje št. 8 (okraj Brežice), volilno okrožje št. 19 okraj (Dolnia Lendava). Skupno število volilnih upravičencev v teh 7 okrožjih znaša 7067. Od tega je bilo oddanih glasov 3608 ali nad 50%. Kompromisne liste so dobile 2262 glasov, nasnrotne pa 1220 glasov, dočim jih je bilo neveljavnih 126. G. Pičman je dobil_ torej v novo zbornico samo enega pristaša (v Brežicah). Poraz Pičmanove vo ske Ljubljana, 30. nov. Volitve, k! so bile včeraj v Zbornici za TOI, so podale popolnoma točen dokaz, da je slovensko obrtništvo složno in da v strnjenih vrstah stoji za svojilni izvoljenimi kandidati. G. Pičman je poizkusil vse, da bi v sedmih volilnih okrožjih prodrl. Postavil je v bitko vso svojo armado. Vendar se mu kljub vsemu ni posrečilo, da bi dosegel več, kakor samo enega kandidata v Brežicah. V vseh ostalih okrožjih so zmagali kandidati sporazumno liste. Posebej je treba jioudariti, da se ]e izkazala Ljubljana. Tu je bilo treba voliti dva svetnika. Oba svetnika je dobila sporazumna lista in »o glasovi Pičmanovih kandidatov ostali pod j)ovprečjem. V splošnem je treba poudariti, da zaradi neugodnega vremena ni bila tako velika udeležba na volitvah, kakor bi bila sicer. V primeru z volitvami v ostale zbornice v državi, pa je bila tudi včerajšnja udeležba dovolj častna. Iz rezultatov se vidi, da je g. Pičman dobil po vseh okrožjih komaj 900 glasov, torej niti ne tisoč, čeprav je računal, da jih bo spravil skupaj celih sedem tisoč, za katere je pravil, da so za njegovo politiko. Armada teh predvidenih sedem tisoč vojščakov se je torej dejansko skrčila na 900 glasov, ki stoje za gos. Pičmanom. Temu primerna bo tudi moč g. Pičinana v zbornici. Ptuj Ptuj, 29. novembra. Vlom ▼ trgovino. Še ne izsledeni storilci so vlomili v trgovino Maksa Taciga v Stopercih in odnesli iz trgovine razno blago v vrednosti 5000 dinarjev. Vlom so izvršili s pomočjo krampa, ki so ga vzeli iz tamkajšnje mrtvašnice. SENZACIJA! Jutri premiera v klan Slogi! Ljubljanska opera: b »La Boheme«, slikar Marcel (R. Primuli?), filozof Colline (J. Betetto), Mirni (Z. Gjungjenac). Spodaj: Benoit (D. Zupan). Charlie Chan v Šanghaju Boheme" Ljubljana, 30. novembra. Puccinijeva »Boheme«, ki stoji med povprečno najpriljubljenejšimi in na svetovnih odrih največkrat izvajanimi operami menda na prvem mestu, je Šla preko našega opernega odra že večkrat, v različnih glasbenih in režijskih obdelavah. Letos jo je nanovo naštudiral kapelnik g. Štritof, ki si je pri tem naložil kar trojno nalogo: prevajalca libretta, dirigenta in režiserja. Na sobotni premieri so sodelovali v glavnih vlogah ga. Gjungjenac kot Mimi, gdč. Zupovčeva kot Musette, vlogo Rudolfa je pel g. Gostič, slikarja Marcela g. Primožič, Chaunania g. Kolacio in filozofa Collina g. Betetto. 0 predstavi bomo natančneje še poročali, ne zato, ker bi hoteli o delu samem napisati kaj novega, saj celo Gledališki list skoro ne ve več o Pucciniju druge novice kot te, da je rad jedel fižol — ampak, ker se nam zdi nekaj stvari na našem opernem odru dovolj važnih, da so vredne posebne obravnave. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička in vsi izvajalci deležni navdušenega priznanja. Nenaden mraz-drsališče odprto Ljubljana, 80. nov. V noči od sobote na nedeljo smo doživeli v Ljubljani dokaj čudno spremembo: vse mesto je bilo spremenjeno v eno samo poledico. Na katerikoli od mestnih ulic si se znašel, povsod si lahko videl, kako izpodnaša ljudi, ki so se lovili z ulic na tratoarje, od tratoarjev k zidu, itd. Najbolj kočljiva je bila stvar za tiste, ki so se zjutraj šele vračali domov. Taki navadno že sami po sebi niso preveč trdne hoje. Ko jim je pripomogel k nestabilnosti še z ledom prevlečen tlak, je razumljivo, da je bilo po cestah dovolj svojevrstnih prizorov. Ni pa bilo treba prebiti noč po lokalih; tudi taki, ki so jo temeljito prespali, so šepali In prišlo je celo do nekaj nesreč. Najhuje je bilo gotovo za 52 letno Marijo Kosovo, ki prodaja časopise. Ko je kmalu po polnoči hitela s časopisi čez ulico, ji je spodrsnilo, padla je tako nesrečno, da si je zlomila roko in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Včeraj j>opoldne pa se je zatekel v bolnišnico dalmatinski krošnjar I avel Kuljiš, ki je tudi na ulici tako padel, da je dobil notranje jx>škodbe. Včeraj čez dan je poledica sieer malo popustila, vendar pa se je zato zopet uveljavila zvečer. Hud mraz, ki je nenadoma pritisnil, pa je dobrodošel športnikom, ki so navdušeni za drsanje. Včeraj je namreč sprejelo prve goste ilirijansko drsališče. Dasi ljudje še niso vedeli, da bo drsališče odprto, je bil obisk precej dober. Tisti, ki imajo drsalice pripravljene, namreč sami dobro zaslutijo. kedaj začne drsanje in navadno dobro uganejo. Danes, drugi dan po otvoritvi, pa zaznamuje seveda še večji prirastek, dočim bo jutri na drsališču gotovo že tako, kakor da bi bili sredi zimskošportne sezone. Velik požar na Dravskem polju Pretekli ponedeljek smo imeli «• Dravskem polju zopet velik požar, in sicer v Apačah občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Goreti je začelo pri posestniku Martinu Kelcu ter »e je požar razširil še na gospodarska poslopja Martina Zajca in posestnika Matevža Golca. Vsem trem posestnikom so zgorela gospodarska poslopja do tal, Matevžu Golcu pa tudi stanovanjska hiia. Žrtev požara so vsi poljski pridelki in gospodarsko orodje ter skoraj vsa perutnina. Skupna škoda znaša nad 60.000 dinarjev in je krita le deloma z zavarovalnino. — Da ni postala žrtev požara vsa vas, se je zahvaliti gasilcem iz Sv. Lovrenca in Hajdino, ki so požar lokalizirali in ogenj po trudapolnem delu pogasili. Vzrok požara še ni pojasnjen. Nek aj ur pozneje pa je na novo izbruhnil požar na drugem koncu iste vasi, in sicer pri posestniku Ivanu KlanjSeku, kateremu je zgorela vsa do-maiija do tal. Tako gospodarsko kakor stanovanjsko poslop e je bi!o iz lesa in s slamo krito. Škoda se ceni na 20.01)0 Din. ’ Zahvala Po današnji zmagi ob priliki volitev v Zbornico za TOI čutim svojo dolžnost, da se tem potom zahvalim vsem ljubljanskim volivcem, ki so volili listo, katere nosilec sem bil podpisani. Tako v svojem, kakor v imenu ostalih isvoljenib kandidatov obljubljam, da bomo vedno storili vse, da po svojih najboljših močeh ščitimo interese našega obrtništva. Ljubljana, 29. novembra 1936. IVAN OGRIN. Tragična smrt vestnega železničarja ,rx .* , Ljubljana, 30. nov. ..anSrr ‘rjf.r1ja-> 31 letni strojevodja Franc feepec. snlošno nrir£ Ijen in ugleden Žirovničan f^Saji^v stojni snazil veliko lokomotivo, s katero ie nri peljal brzotovorni vlak iz Maribora. Bil je precei visoko na lokomotivi in se je prav steeoval ni ežje dosegljivo mesto, da bi očistil ludi um Vsa lokomotiva je bila prevlečena s tanko plastjo leda posebno na nekaterih mestih, ki jih para nailažfe doseže. Na nekem takem mestu je stal v usodnem temuftUd‘ 8lr°ievodia sepec. Nič hudega slute- lokomitivtePPriiXuenn° j,S rad' teg£ Padel * na trapil« . j0 p® na svojo nesrečo z glavo koj so nrfnu^-r obležal na mestu nezavesten. Ta- v postojnsko0 boln?£VariŠi t 1° S® hoteIi Ponesti potjo izdihnil V iuSnu' i ®ep?c ie že me«l to, da ima prebito Inh " ugotoviti le mrtvašnico. Lnes pL « ^ai0 IK>, gf- v kjer bo ob ,6. „„ KAS^r1'*1* ’ ^ Vld’ ,ii 4SS zzmr' “ točen; zato je vedno imel poveri«™ —j " vedno so ga vesten in zapušča mlado vdovo ter 11 Pokojnik Tragična nesreča je vzbudila v krogu^Voin/^^' znancej^n prijateljev vsesplošno žalost. Težko pri zadeti vdovi naše iskreno sožalje. Filmi, ki flh velja videti... ali ne videti »Markiza Pompadour« (Kino Union). Ena iz-rfV avantirr najvplivnejše žene na fran-coskem dvoru filmu se ne da očitati, da bi bil slab da bi vzbujal vtis neverjetnosti, Kathe v. Na- E*. VS” k, • Sk?v?° vk>go' '8rra kakor je naj-še msmo videli. Omembe vreden ifcfk po SVOJI vlogi in igri. Film po- vezuje Iiubavno zgodbo grofice Pompadour, čeprav i r preveč barvana z romantiko in sentimentalnostjo, e prikazom nezadovoljstva med pari- f,.i!lm5.ŠČan5tvom.v 8loletiu Pred francosko revo-'j V6« ‘S^als.ko. rezijsko in pa snovno lepo, se ne da reči, da je tudi zgodovinsko resnično. Zgodovina pripoveduje o grofici Pompadour nekaj precej drugačnega m ne tako imenitnega, kakor stopa pred nas na platnu. Saj najbrže film tudi nima namena, da bi idealiziral njeno podobo pač pa le jx»kazal moč žene oblastiželjne, ki se je igrala s kralji in državo, zraven pa bila ženska polna kr- vi in temperamenta. 21a tem dejanjem pa 6e zabava publika ob dunajskena humorju in naravnosti Lea Slezaika« »Pariško življenje. (Kino Sloga). Ce povemo, da je ta film opereta, 6tno povedali že skoraj vse. Slika pariškega življenja nosi le pečat razgibanosti . m temperamenta, polno razkošja glasbe in plesa. Ima pa film svojo noto v tem, da nastopajo igralci ! s precejšnjo mero znanja ia doživljanja. Morda je to zato, ker so opereto posneli v francoskih ateljejih. Vsebina pa 6e drža svojih vzorov. Globine in višine pa nima. Škandal s filmskimi matlnefaml Filmske matineje, sobotne in nedeljske predstave po znižanih cenah, bi morale biti nekake kulturne filmske predstave, saj jih podjetniki prirejajo že leta in leta večinoma pod firmo te ali ono kulturne ustanove. Toda zadnje čase nele da nimajo te matineje s kulturo nobenega sorodstva, marveč služijo podjetjem samo še, da s kakršnimkoli filmom f>o znižanih cenah iztisnejo iz občinstva čim več tistih dinarjev zabavnega davka. Zato zdaj že dalj časa gledamo pri teh matinejah reprize filmov, ki so med tednom bili deležni prazne dvorane. Ce pride za to »kulturno matinejo« kak še nepoznan film, je r>onavadi grozotno strgan in spraskan, tako da so kulturne matineja dostikrat, če ne največkrat, odlagališče za šund. Sčasoma smo se navadili, da veljajo matineje za nekake otroške predstave. In res tvorijo večino občinstva pri njih otroci In nedorasli. Tako so velikokrat zgodi, da mamice nasedejo ginljivi reklami in privedejo svoje malčke v kino, da otroci gledajo tam kake gangsterske štorije in je vsa dvorana potem mokra od solz in še od žesa drugega. /godi se pa celo, da uprava kina servira otrokom po znižanih cenah Marleno Dietrichovo V " T* P®8."1’* spolnosti in zatohlega nagotne-j £a poznamo Iz njenih filmov od fis j zadnje.ga. Ta »Visoka pesem« v vče-rajsnj1 dopoldanski predstavi kina Union pomeni vise« vsega, kar si naša kinopodjetja pod firmo matineje, kulturne ali otroške, lahko dovolijo, rilm bi morala uprava kina, kakršen je Union, se za redne predstave odkloniti, saj menda imajo blagajniška stremljenja tudi še nekje kake meje. lakeinu početju se pravi pri nas čisto priprosto škandal, in sicer škandal precejšnje mere. Organlzadra tekstilnih inženirjev in tehnikov * Maribor, 29. novembra. V naših tekstilnih tovarnah je zaposlenih Čimdalje več naših tehničnih strokovnjakov in inže-njerjev, ki pa so v prijieri s svojimi inozemskimi tovariši mnogo na slabšem, dasi opravljajo isto, ali dostikrat celo mnogo odgovornejše delo. Tovarnarji, ki so po večini inozemci, plačujejo naše tehniške moči najmanj za polovico ceneje, kakor inozemci. Zaradi tega so se odločili naši tekstilni strokovnjaki k samopomoči. Te dni so imeli v Mariboru sestanek pri Novem svetu, kjer so sklenili, da se organizirajo v dveh skupinah: inže-njerji posebej in tehniki posebej. Obe skupini pa bosta skupno in sporazumno delovali za zaščilo domačih tekstilnih strokovnjakov. Premtera Resnica o naivecii tragedi;! itausDusfte d icastiie: S decembra Naiveči« senz»c;ja te se70t«i Pride v Hlno rtai’co Mayerling Kulturni koledar Andreš Fekonja 30. novehibra 1851 se je rodil pri Negovi lite- rarni zgodovinar Andrej Fekonja. Bil je iiipnik v Bučah in končno se je kol upokojenec naselil v Šoštanju, kjer le tudi 17. oktobra 1920 umrl. — Andrej Fekonja je bil zelo pod vplivom ilirizma, tako da je celo v začetku pisal v srbohrvaškem jeziku. Prišel pa je kmalu do spoznanja, da bi bilo tako početje lahko — neverno za obstanek našega naroda. — Kljub temu pa ga je še vedno najbolj zanimal ilirski pokret in njegov glavni nosilec pri Slovencih Stanko Vraz. O njem je napisal obširno biografijo v Zori (1876, 77), poleg tega pa se še večkrat vrnil k temu problemu: Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir? (4. Zvon 1887.) »Uirstvo in Slovenci«, ki je izšlo v Slovanskem svetu v 10 štev., nadaljevanje pa je bilo zaplenjeno. Veliko člankov je napisal iz južnoslovanske literature, vendar pa imajo povečini vsi prigoden značaj: o 300-letnici Trubarjeve smrti, ob 300-letnice Gunduličevega rojstva, o Andreju Vačiču-Miošiču. Pozabil pa tudi ni severnoslovanskih literatur; o Safariku, o slovaški literaturi. Napisal je tudi kralko povestnico slov. pravopisja (4.Žvon 1891). .... Andrej Fekonja je bil izredno priden literarni zgodovinar, ki je postavil marsikatero zanimivo vprašanje in napisal marsikatero stvarno oceno. V nekaterih njegovih delih se preveč 6iti maginar-na slovanska m jugoslovanska tendenca, ki je na škodo stvarnosti, je pa na eni strani tipičen znak tiste dobe. ff Kadar se utrga oblak" K nocojšnji premieri v drami l Liublfana danes Koledar Danes, ponedeljek, 30. novembra: Andrej. Torek, 1. decembra: Zedinjenje. NOČNO SLUŽBO 1MA.JO LEKARNE: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Oartus, Moste. • DRAMA: Kadar se utrga oblak. Premierski abonma. OPERA: Zaprto. KINO UNION: Markiza Pompadur. KINO SLOGA: Pariško življenje. KINO MATICA: Izdajalci. iBfSM >i:n VJUUCtDO » ►** v“* —---- Markira Pompadur Kltbe Hagy, WlUy Eicboerger, Leo Slezak .U ■sil .fsy:-r! Danes poslednllfi opereta po Offenbachov! glasbi Pariško življenje Jutri premiera: Cbarlke ClidU t SantMtii ATI CA Monumentalni Ulm o pogubonosnem delovanju Spilonov ln o borbi prod zlikovcem te vrste W1LLV BIRGEL LIHA BAAKOVA Predstave danes ob 16., 19*16 In 21-15 url, lutTi (na praznik) oo 16., 17., 19. ln 21 url 1JUUU V 1U Izdašalci Ljubljana, 30. novembra. Treba je spregovoriti s kratkim uvodom ob priliki uprizoritve premiere 2i£onovega dramntske-jja dela »Kadar se utrga oblak«, kajti to je Sele dru-jo originalno, slovensko delo v dosedanjem delu letos Uvedenega repertoarja v naSt drami. Vsekakor smo morda letos na boljšem, vsaj upanje je, sai smo v minuli sezoni 1935/37 med 20 premierami videli vsega samo dve izvirni deli, in sicer dramo »Direktor Čampa« (Jože Kranjc) in ialoigro »Bratomor na Metavi« (Pavel Goliaj. Letos pa je še precej premier pred nami, obljubljen nam je vsaj Kreftov »Matija Gubec«. Naša dramatska izvirna produkcija je zelo ičla. Včas:h so rekli: nimamo zgodovine (sicl), er so mislili, da služi dramam na splošno kot vsebina le zgodovinski dogodek, preteklost, čeprav naši novejši dramatski (predvsem Kreft) s pridom prinašajo ravno našo zgodovino na oder. Danes doživljamo bolj uspehe uprizoritev meščanskih dram, ki nam jih dokaj dobrih nudijo Čehi. Včasih tudi slovenskega meščanstva nismo imeli. Danes ga počasi dobivamo; res še ga ni mnogo, a zdi se n»i prav mogoče, dn bi, recimo komediio »Na ledeni plošči«, napisal kak slovenski dramatik, saj je naše meščanstvo prav v istem precepu, reci »moralnem propadu«. Dobro bi torej bilo, da »e io- l lamo pri Čehih, saj je tudi njihova odrska tehnika na višini. Najmočneje smo Slovenci zastopani v kmetu: pričakovali bi torej kopico izvrstnih kmečkih dram, a imamo jih le nekaj (Finžgar, Jalen), Seveda teh ne vidimo v Narodnem gledališču, ker se morda zdijo »premalo«. Vidite, to je merilo pri nas, ki pa je prinešeno iz inozemstva. Ves čas letajo naši ljudje po Evropi in še dalje, ko pa pride tak domov, Ba vse kritizira in pravi: »Tam sem videl to in to! [melnost« Nam ne bi smel biti cilj, da se z večino svojega repertoarja ravnamo oz. skušama ravnati po višini evropskih gledališč, temveč da damo kar največ domačih del, četudi niso na »evropski« vi- j šiai. Gre namreč tudi za umetniško-vzgojno, vzpodbudno sredstvo za bogato domače ustvarjanje. Strožje bomo rešetali takrat, ko bo kaj rešetati. Kdo se ti bo od mladih, reoimo danes, lotil sloven- : ®ke žaloigre, veseloigre, če pozna gornja merila J kritikov? S tega vidika moramo Žigonovo delo kar najtopleje pozdraviti, ki ga je tudi sicer kritika pozitivno ocenila. Delo prikazuje propad trškega družinskega življenja, zgrajenega na laži in materializmu. — Radovedni smo, kako bo delo odrsko uspelo, saj so naše slovenske stvari po večini ravno v odrski tehniki težke, reci slabe (Cankar). Obrtništvo v Slovenskih goricah Sv. Ana v Slov. gor., 27. novembra. Obrtništvo, razen onega, ki oskrbuje doma?« potrebe (krojači, čevljarji, kolarji, kovali itd.), je v Slovenskih goricah slabo razvito. Tudi obrtništvo najpotrebnejših domačih strok je pričelo v zadnjih letih znatno hirati, dočim je po prevratu nekako 5 let dohro napredovalo, ko so bili boljši časi. Kuiet obrtnika ne more plačati za delo v denarju zaradi sedanjih težkih gospodarskih razmer, marveč plačuje v blagu, n. pr. v drvah, poljskih pridelkih itd., kar v sedanjih časih še najlažje zmore. Obrtnik, ki ima za svojo obrt enako velike stroške, pa ne more plačevati raznih velikih obrtnih davkov in taks v blagu, marveč v denarju. Kje pn naj vzame denar, če mu kmet v denarju ne more plačati? Če bi n. pr. prodal bla- go, ki ga prejme za delo od kmeta, bi to njegovo delo niti za polovico ne bilo krito. Naš obrtnik je zato prisiljen obrt opustiti in se lotiti drugega posla, magari šušmarstva. To se v sedanjem času pogosto dogaja. Na kmetih pa obstoji šušmarstvo neke druge vrste. Kmet, ki obrtnika ne more plačati, se posveti tej ali oni obrtniški stroki, predvsem kolarski, tesarski itd. ter dela za domačo uporabo najnujnejše potrebščine kol samouk. — Obrtnik je zaradi tega hudo prizadet, ker kmečki sinovi opravljajo njemu pripadajoča dela dotične stroke. Krojače in čevljarje pa močno ovira konkurenca bližnjih mest in trgov, kjer so večja obrtniška podjetja in prodajalne, n. pr. Bafa in Tivar. Te težke obrtniške razmere pa se bodo zboljšale, ko se bodo zboljšale razmere našega kmeta. Ljubljana : Concordia 2:2 (0:2) 1. decembra praznujemo kot državni praznik zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadijordjevičev. Vsi državni in javni uradi razobesijo ta dan državne zastave; pozivam pa tudi vse ljubljanske meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami in tako izvrše svojo patriotično in državljansko dolžnost. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti ta dan zaprte. Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r. Copatna akcija društva Rdečega križa. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani namerava priredidi za sedanje čase prav primerno copatno akcijo za revne učence ljubljanskih osnovnih šol. Mnogo otrok ima že v šolah tople copate, vendar je pa še dosti revnih učencev, ki prihajajo v šolo z mokrimi in s premrlimi nogami, a nimajo copatk, da bi 6e preobuli. V mokrih čeveljčkih morajo sedeti v šoli, ker ne škoduje le zdravju, temveč tudi uspešnemu šolskemu napredku. Tem revežem hoče jx>magati Pododbor z napravo večjega števila copat. V ta namen pa rabi pomoči vsega meščanstva. V vsaki rodbini je mnogo odloženih nogavic, oopat, klobukov, suknenih krp, efetankov volne, bombaža, vrvic in kakršnihkoli usnjenih predmetov, kar se vse da predelati v cofwte. Naše požrtvovalne odbornice bodo pripravile kroje ter bodo priredile posebne tečaje, h katerim se vljudno vabijo vse članice društva Rdečega križa, 6aina-rijanke, kakor tudi vse žene in deketa, katere bi bile pripravljene pomagati. Izpeljavo akcije si predstavljamo tako, da se bo delalo skupno pri posebnih tečajih ali pa, da se bo oddajalo delo na dom. Da bo pa mogoče čimpreje izvesti to človekoljubno akcijo prosimo, da zberete omenjeni materijal ter ga pošljete našemu odboru. Gosposvetska cesta 2-IJ ali da nas obvestite 7 dopisnico ali telefonično na številko 32 18. Dan in uro tečaja bomo pravočasno objavili. .. ... . , Združenje železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije priredi prihodnje dni pod vodstvom predsednika svetnika Josipa Obada Zagreba tridnevno poučno ekskurzijo na Dunaj. Udeležena si bodo ocledali naimodernejše varnostne naprave pri zveznih železnicah, tehnični in narovoslovni muzej ter druge zanimivosti.. _ VIII nolindno- znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. M. Adlešič, gimn. profesor: Hipoteze in izkustva v naravoznanstvu. Predavatelj tx) orisal zanimivi in aktualni razvoj fizikalnih vod v poslednjih desetletjih ter preko Prusov, širilcev izkustva, prišel do mikalnih problemov, ki so po občem mnenju povzročili >preobra v fiziki« ter vedli do revolucionarno smelih pogledov na svet. Na mnogih diapozitivih bo ponazal izkustvene poti, po katerih se je v velikem svetu ustvarita relativnostna teorija in so ?e v malem svetu odkrili novi gradbeni delci materije. V predavanju bo natančno začrtana meja naravoznan-stvenih hipotez in nakazano, dokod sega prava znanost in kje se pričenjajo fantazije, s katerimi ne more imeti nobena resna filozofija ničesar skupi:ega. — Predavanje bo danes (ponedeljek) ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Zagreb. 29. novembra. Na igrišču Ccmcordie se je zbralo včeraj le okrog 500 ljudi, da prisostvujejo teknv med Ljubljano m Condcordijo. Udeležba le bila tako pičla radi tega, ker 60 bile v Zagrebu istočasno še druge prvenstvene tekme, ki so pritegnile številne gledalce. Ljubljana tokrat ni imela sreče. Kajti voditi z dvema goloma in potem končati z neodločenim rezultatom, pomeni, da je moštvo popustilo ali pa da je imelo neverjetno smolo. Zdi se, da je bilo danes vsakega malo- malo 6mole in popuščanje v igri. Skoraj ves del prvega polčasa so bili Ljubljančani absolutni gospodarji na igrišču. V tem času so zabili tudi oba gola, in sicer v 17. mintrti Lah prvega in drugega v 38. minuti, ko je Lah zopet jx»lal žogo neubranljivo v mrežo. V drugem polčasu pa so napeli Zagrebčani vse sile, da bi znižali razliko. Napadi so postajali vse ostrejši in so se vrstili drug za drugim. To je bilo tem lažie, ker je sodnik domačin spregledat dokaj »zrelih* faulov. Vse akciie pa so Ljubljančani spretno odbijali. logar je bil odličen. Toda: v 20. minuti zopet odbije strel, ki je bil namenjen v mrežo. Na vso nesrečo pa je odbil žogo v prsa svojega nasprotnika in od tain se je odbila — v mrežo. Stanje 2:1-Zagrebčani 60 tempo in ostrost podvojili, ker so slutili da utegnejo iznačiti. To jim je uspelo v 30. minuti, ko je Jazbec iz neposredne bližine neubranljivo poslal žogo mimo Logarja v gol. Tako je bil postavljen končni rezultat 2:2. S tem je odigrala Ljubljana svojo zadnjo tekmo v jesenskem delu državnega nogometnega prvenstva. Zasedla je sedmo mesto. Ce se spomnimo, s kakim navdušenjem smo sprejeli ime ljubljanskega kluba na častnih mestih v tabeli in kako sedaj ol> enem s padanjem na tabeli pada tudi zanimanje, sj k vsemu temu ne moremo ravno čestitati. Pri stvari se ne moremo otresti pomiseka, da menda v zadnjem času niti dveh tekem ni odigrala isto moštvo. Tako neprestanega menjavanja postav menda nismo videli pri nobenem khibu v. državi. Drugi rezultati: Gradjanski : Slavija (S) 3:2 (2:1). Jugoslavija : Bask 2:1 (1:1). Slavija (O) : BSK 1:1 (1:0). Hajduk : Hašk 7:0 (2:0). Tablica izgleda sedaj takole: Slavija (S) 0 5 2 2 22:16 12 BSK 8 4 2 2 18: 7 10 Hajduk 8 5 0 3 19: 8 10 Bask 9 4 2 3 17:16 10 Gradjanski 6 4 11 16: 6 9 Jugoslavija 7 4 0 3 18: 9 8 Ljubljana 9 / 2 3 4 9:14 7 Savija (O) 9 2 2 5 11:22 6 Haiška 7 13 3 7:20 5 Concordia 8 1 1 6 8:27 3 Od tu in tam Jugoslovanska pevska »veza je imela svoj 18. obeni ibor v Novem Sadu. Med drugim so obravnavali tudi predlog, naj bi se ustanovil skupen pevski zbor, ki bi v njem sodelovali tudi člani brvatske pevske zveze in slovenske pevske zveze. Predlagali so pa tudi, da »e ustanovi liga zveze pevskih ndroštev kraljevine Jugoslavije, zaradi katere naj bi vodstvo stopilo v »tike tudi s slovenskimi in hrvatskimi pevskimi društvi. V zagrebški bolnišnici je umrl kroja? Lojen, ki ga je preganjala čudna usoda. Pred dnevi so ga popolnoma pijanega morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, ker se je hil v svoji pijanosti precej potolkel po glavi, še isti dan so ga spustili, ko se je bil streznil in so bile njegove poškodbe le lažjega značaja. Takoj naslednji dan pa se je mož spet tako nečloveško napil, da se je moral strezniti ponovno v bolnišnici. Včeraj pa ga je doletela podobna, a hujša usoda. Napil se je, povrh pa so ga neznanci še natepli. Prepeljan v bolnišnico se ni več zavedel iz svoje pijanosti in je umrl. Dva Dalmatinra, po poklieu torbarja, sta prišla do Novega Bečeja. Mraz ju je prisilil, da sta nekje zaprosila za prenočišče in so jima odkazali stajo. Ker je bil mraz, sta si tam zakurila z ogljem in legla spat. Ko ju je gospodar hotel zjutraj zbuditi, ju ni mogel priklicati. S silo je nato vdrl vrata v stajo, pa je oba našel mrtva. Zaradi plina, ki je puhtel iz tlečega oglja, sta se zadušila. Bliža Slavonskega Broda je taradl prevelike količine zaužitega alkohola umrl neki kmet. Vsako jutro je prihajal k svojemu sosedu, ki je imel doma dohro žganje. Pred dvema dnevoma pa je odklonil ponujeno žganje, nakar so se mu drugi začeli smejati in se šaliti iz njega. S sosedom sta nazaduje stavila za 100 Din, da bo v pol ure popil veliko mero žganja. Mož je spil žganje, pa je takoj padel v nezavest. Poskušali so mu sicer rešiti življenje, vendar je bilo zastrupljenje z alkoholom hujše. Po nekaj urah je umrl. « Glavna pošta v Dubrovuikn je postala prenatrpana in je bilo zato sklenjeno, da se bo poslopje fiozidalo in dvignilo. Temu odloku pa se je uprla mestna občina, češ, da bi tako povečana stavba kazila lice vsej okolici in se arhitektonsk ne skladala z ostalimi palačami. Kljub temu pa je bila razpisana licitacija za gradnjo. Zdi se, da se ho moral doseči sporazum med občino in pofto in najti izhod, ki ne bo oškodoval splošne enotnosti in lice mesta, zadovoljil pa potrebe po razširitvi poštnega poslopja. Hrvatski zasebni nameščenci so zborovali v Zagrebu. V otvoritvenem govoru je predsednik Peter Bakovič dejal, da se ta organizacija vključuje v kmetsko gibanje dr. Vladka Mačka. Zahtevali so tudi ustanovitev pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Zagrebu. Ta predlog so stavili dalmatinski delegati. Krvava Ijnbavna tragedija se je v soboto odigrala v Zagrebu. Poštni uradnik Alojzij Ka-luder je bilo nesmrtno zaljubljen v svojo tovarišico Maro Hečimovič. Mož je bil že nekaj let ločen od svoje žene. Ko pa je dekle uvidelo, da iz tega poznanstva ne more biti poroke, je Kaluderu povedala, naj jo pusti pri miru. Kaluder se pa s tem Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 80. novembra: Kadar se utrga Oblak. Premierski abonma V proslavo narodnega praznika. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 30. novembra zaprto. Karitativna zveza za mariborske reveže Maribor, 20. novembra. Mariborska karitativna zveza je že pred nekaj leti osnovala pomožno kuhinjo, v kateri dohe reveži pozimi zastonj ali proti malenkostni odškodnini topel in dober obed. To kuhinjo vzdržuje Karitativna zveza s prostovoljnimi darovi dobrih ljudi, razen tega pa je organizirala poseben na-ein podpiranja revežev po zasebnikih z nakaznicami, ki jih prodaja. Tudi letos bo Karitativna zveza odprla svojo kuhinjo, in sicer jutri, 1. decembra. Z jutrišnjim dnevom bo začela dajati kosilo vsem tistim potrebnim, ki se zatekajo po polnoč. Karitativna zveza se radi tega obrača na vse svoje dosedanje plemenite podpornike s prošnjo, da jo podpirajo tudi v letošnji zimi. Obenem vabi vse gg. trgovce in zasebnike, da kupujejo listke njene [>omožne kuhinje ter pomagajo na ta način Čim večjemu številu revežev v mrzli zimi vsaj enkrat na dan do toplega kosila. ni hotel in mogel sprijazniti ter je zato sklenil, da se bo maščeval. Poprej je Se povprašal Maro. če je njena odločitev dokončna. Ko je dobil tak odgovor, je napisal svojim prijateljem in svoji ločeni ženi poslovilna pisma, nabasal revolver in odšel k dekletu na stanovanje. Tam niso ničesar ojiazili na njem. Šla sta z dekletom na sprehod. Na cesti pa je Kaluder nenadoma potegnil revolver in ustrelil najprej dekle v glavo, nakar še sebe. V Filadelfiji v Ameriki je pred nekaj tedni mnrl >kralj lešnikove Kristijan Sch&ffor in zapustil sorodnikom ogromno bogastvo 800 milijonov dinarjev. Mož je bil doma iz malega mesta ob iteni v Nemčiji, sorodniki so se priselili tudi v Vojvodino. Brat umrlega je kmet blizu Vel. Ki-kinde. Kristijan, ki je šel že v mladih letih v Ameriko, sc je začel tam baviti z izdelavo preprog. Kmalu pa je tako obogatel, da je kupil nekaj tovaren preprog. Nekega dne pa je izgubil vse svoje premoženje na borzi. Ni obupal. Začel je prodajati pečene lešnike. Spet se mu je sreča nasmehnila in je ves svoj denar dobil nazaj. Kupil je spet tovarne. Od tedaj »e mu je začelo bogastvo gromaditi, postal je član velikih finančnih skupin. Umrl je star 90 let. Bogastvo je sicer dobila njegova hči, ki pa je kmalu za njim umrla. Ogromna dedščina je seveda spravila na noge vse bližnje in daljnje sorodnike umrlega bogataša. 275 sorodnikom je ameriško sodišče priznalo pravico dedovanja. Med temi srečnimi jo tudi 55 družin iz Banata. NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM. PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE DANES. V NEDELJO 29. T. M.. PO DOLGI, TEŽKI BOLEZNI. PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, UMRL NAŠ DRAGI SIN, SOPROG, OČKA, STRIČEK IN SVAK. GOSPOD ALOJZIJ SPRINGER POSESTNIK, GOSTILNIČAR IN PEK POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V TOREK. DNE 1. DECEMBRA OB DESETIH DOPOLDNE NA TUKAJŠNJE POKOPALIŠČE. PROSIMO TIHEGA SOŽALJA TREBNJE. DNE 29. NOVEMBRA 1936 ŽALUJOČI OSTALI Zgodba neupoštevanega človeka Nekako petdeset let je minilo, ko je iz Španije odšel, kakor mnogo drugih še, v Ameriko »na lov za zlatom« Antonio f-ernandez iz Barralobre. Bi) je izredno priden in podjeten, tako da je po petih etih bivanja v Ameriki bil prepričan, da se lah'' > mirne duše vrne nazaj v domovino, kjer da bo lahko v največji sreči in zadovoljstvu preživel svoja stara leta. ne da bi mu bilo treba sploh še kdaj prijeti za kakšno delo. Polastilo ee ga je tudi nekam domotožje, ki ga je še bolj gnalo nazaj v Spa nijo. Podrti gradovi Ko se je po petih letih viharnega in včasih celo pustolovskega življenja res vrnil nazaj v domovino, se je zgodilo, česar ni niti najmanj slu til. Doma ga je čakalo veliko razočaranje nad vsem, kar si je kdaj zamislil lepega, in kar bi mu na stara leta lahko lajšalo bridke ure njegovega življenja. Mislil je že v Ameriki večkra.t sam pri sebi, kako se bo vrnil pod domačo streho, odkoder ga je pred leti gnala želja po bogastvu v Ameriko, bogat, srečen in tudi slaven. Z delom svojih pridnih rok si je res pridobil veliko bogastvo, sanjal je tudi že o veliki sreči, vendar prave sreče zanj še ni bilo, vsaj take ne, kakršno si je zamišljal, ni pa poleg tega bilo niti slave, katere si je zaželel ob svoji vrnitvi domov. Prav za prav ni bil toliko slavohlepen v pravem pomenu besede, le to je želel, da bi našel priznanje za svoje delo pri tovariših, ki jim sreča ali korajža ni dala, da bi šli poiskat bogastva v daljni ameriški svet. Ko se je vrnil domov v Španijo, so ga njegovi znanci sicer še poznali, vendar ga niso gledali skozi skoraj nič drugačna očala, kakor pa takrat, pred leti., ki je bival še z njimi in bil enako vreden kaikor njegovi tovariši, ki niso imeli za seboj skoro ni-kaklne večje življenjske skušnje. Antonio hernatulez je bil, kakor rečeno, silno razočaran nad tem, ker ni nihče hotel upoštevali njegovih življenjskih podvigov, njegove volje, da si s svojim pravičnim delom ustvari boljše življenje, življenje, ki ga zaskiži človek pridnih rok. Priznanja ni našel niti za to, da tudi v Novem svetu ni nikdar pozabil, da v njegovih žilah teče kri zavednega Španjolca, ki se zna za svojo domovino boriti tudi takrat, kadar živi daleč proč od nje in da njeno inte nese v svet tudi tja, kjer je španska beseda za domačine španska vas. Tudi tega velikega dela njegovi tovariši, ko 6e je vrnil zopet domov, niso videli, še manj pa ga cenili. Zamišljal si je Ferdandez včasih celo to, da mu bodo po njegovi vrnitvi domov postavili kar spo- menik. kakor jih imajo navado postavljati velikim možem, narodnim junakom, ki so si v svojem življenju pridobili velike zasluge za španski narod doma ali na tujem. Vsega tega pa Antonio Fer nandez ni dočakal. Sebi postavil spomenik Sklenil je, da se nad svojimi neuvidevnimi tovariši — domačini maščuje na drug način, da bi jih vsaj nekoliko opozoril na to, da ne ravnajo prav z njim, ko ga tako hladno, kakor koga drugega sprejemajo, ko se vrača v domovino, prav za prav bogat, slaven in tudi zaslužen. Ker mu že nočejo postaviti spomenika, se je odločil, da si ga postavi sam. In res. V svojem dvorcu, ki si ga je /gradil z »ameriškim« denarjem, si je na vrh stolpiča postavil krasno izdelan kip. ki predstavlja popotnika, j ki s plamenico v desni roki gre za srečo, preko j leve roke mn visi popotni plašč, ob nogah pa je i postavljen na tla kovčeg. Spomenik nosi ime: »De-! io je moj Bog, svet —. moj grob!« Delo je bilo tisto. kar je izpopolnjevalo niegovo življenje, ljudje pa so mu izkopali grob. kakor da ne znajo ceniiti vsega t^ga. kar je v svojem življenju ustvaril s svojimi rokami. Nenameravan uspeh Toda, tudi s tem, da si je Antonio Fernandez l postavil sam spomenik, m dosegel tega, kar ie hotel pač pa čisto nekaj drugega, kar ni toliko v skladu z njegovimi zaslugami, ki si jih je pridobil v Ameriki, pač pa mnogo bolj z neverjetno radovednostjo ljudi, ki si hočejo ogledati vsako posebnost. čeprav ni prav posebno pametna V Barralobre. kjer je bil doma Antonio Fernandez, prihaja, posebno v zadnjem času vedno več tujcev, ki si na vsak način hočejo ogledati ta res čisto svojevrsten spomenik na siolpu Ferndandezovega gradiča. S tem pa se je v zadniem času tudi nekam zelo razvil tujski promet v tem mestecu. Tega prav za prav Fernandez ni hotel, čeprav bi ne bil morda tudi proti temu. Na njegovem kipu se gotovo največ pase le radovednost nekaterih obiskovalcev, ki se v svojem brezskrbnem življenju pač ne nameravajo nikdar pečati s kakšnim bolj pametnim poslom. Sai vsi ti številni obiskovalci tega mesteca zaradi katerih pravijo, da se je silno dvignil tirski promet, gotovo niso umetniki, ki se hodijo čudit »veliki« zamisli Spanca Ferdandeza. Končno pa. če 6e je res tako povečal tujski promet v Barralob^iu. zato me^tu tudi ni brez pomennn Korist je pa le koris.t, čeprav ne nameravana, slučajna ... Iznajdljivost pri izbiranju poklicev O poklicih, ki so si jih ljudje- izbrali, je bilo vedno dovolj govorjenja, v tern ali onem smislu. Tudi večini je znano, kateri poklici več nesejo, čeprav onemu, ki ga opravlja, ni treba morda tako trdo delati od jutra do večera, kakor na pr. kmet, ki nima predpisanih uradnih ur, ki bi se jih mo- ral držati Marsikdo tudi prav vneto govori o poklicih drugih tedaj, ko na vsak uačin skuša po-vedati, čeprav ne. namenoma, kako s svojim lastnim poklicem ni zadovoljen in si želi višjega, bolj častnega, pred vgeni pa takšnega, ki mu kaj več nese. So pa še tretje vrste ljudje, ki nc tožijo pre- i Yi ■i --: S. . ač pa si v svoji iznajdljivosti izmislijo Čisto nekaj novega, kar bi končno tudi lahko veljalo za poklic, saj tudi prinaša zaslužek, včasih celo precej stalen in še kolikor toliko dober. Samo iznajdljiv je treba biti, kakor so bili na pr. tile svojevrstni ljudje: V ameriških filmskih ateljejih deluje mož, ki si je izmislil kar celo napravo, s katero pere nerabne obleke filmskih stilistov tako lepo, da se človeku zdi. da so nove. Ali drug primer: Pri neki londonski paro-plovni družbi živi v poslovalnici nek nameščenec, ki v svojem prostem času, ki ga ima gotovo nič koliko, sestavlja ljubavna pisma za druge. In če konec leta ta svojevrstni zaslužkar prešteje denar, ki ga je zaslužil, se gotovo prav lahko pohvali, da je imel dosti uspeha z omenjenim svojim poslom. Tretji je pa napravil — saj je bil Francoz — bolj po francosko. Ustanovil je »kliniko ljubezni«. Njegovo delo je obstojalo v tem, da je poučeval ženine in neveste o njihovih zakonskih dolžnostih. Tudi o tem pravijo, da mu kupčija dobro cvete. Tudi pri ženskah ni izjeme: V Berlinu še sedaj živi neka ženska, ki si je nadela naslov »univerzalne pomočnice«. Kadar so^ ljudje na potovanju ali z doma, oskrbuje ta ženska njihove ptiče, hrani in redi mačke in pse, ki s svojimi gospodarji niso mogli na pot. Tudi ta pravi, da Kovinaste gosti Da bi kdo izdeloval gosli ali podobne glasbene instrumente kar iz kovine, na vse zadnje še ni tako neverjetna stvar. Vendar pa, če si ogledate trgovine, 'v katerih prodajajo te vrste robo, menda še ne boste imeli te sreče, da bi videli kje na steni viseti violine iz kakšne kovine. Na drugi strani pa se pojavlja tudi vprašanje, zakaj bi za ta glasbila morali začeti rabiti kako drugo snov, kakor les, ki ga je menda vendar le dovolj vsepovsod na svetu, ne samo takšnega, ki ga ni mogoče uporabiti za kakšno boljšo stvar, pač tudi les najboljše kakovosti Pa vendar, v Ameriki se že kaj izmislijo, če ee le kje. V nekem ameriškem mestecu so, kakor pravijo, pred kratkim odprli tovarno, v kateri izdeljujejo gosli iz kovine. Ta kovina ni enovrstna, pač pa je neka zlitina bakra, niklja in kroma, ki ima prav iste lastnosti kar se tiče zvočnosti in odinevanja, kakor najfinejši les, ki ga v ta namen uporabljajo. To zlitino, pravijo, ni bilo |)rav lahko zadeti, in je trajalo celo vrsto let predno so našli popolnoma pravo razmerje med kovinami, ki naj sestavljajo to zlitino. Tudi to pravico, vsaj tisti, ki take violine prodajajo, da se 'njihov glas prav nič ne razlikuje od tistega, ki ga najboljši igralec izvabi iz lesenih gosli. Drugo vprašanje pa je, morda za bogate Amerikance ne tako važno, namreč, koliko takšne kovinaste gosli stanejo. Večina bo najbrže mnenja, da je Ie še boljše igrati na .leseno violino. Lev v Miami Ne, v tem primeru 'ne 'gre za elegantnega promenadnega leva v sijajni kopalni obleki in lepim telesom, ki dokazuje, da je športnik, ki bi navduševal one, ki hodijo iskat razvedrila v to znano ameriško letovišče. V tem primeru gre za pravega resničnega leva, ki ima strašno ime 'C I)ormoy. dosedanji tajnik v ministrskem predsed-ništvu, ki je postal za umrlim Salengro-jem francoski notranji minister. se ji prav dobro godi, da zasluži več, kakor bi pa delala kaj drugega, celo to pravi, da se nikdar ne bo lotila kakšnega drugega posla. »Nero« in pripada zoološkemu vrtu v Newyorku in je sijajno dresiran. Prav radi njegove sijajne dresure se je uprava kopališča odločila, da ga pokliče v Miami kot poslednjo atrakcijo. Lev ima na jogo, da prenaša otroške v otroških vozičkih po promenadi v Miami. Stariši, ki se ne boje za otroke in jih dado na razpolago, da jih lev prenaša, dobe zato prost penzijon. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek 3.0 novembra: 12.00 Vrela veselih pesmic (i>loš, c) — 12.45 Vreme, iK>rwila lS.no Ca«, »iioreberger Jože: Ustoličenje na Gosposvetskem polju (zvočna »lika) — ‘20.40 Koiro&ke narodne pesmi (plošče) — 21.00 lira sim fon i An o glasbe (Radij-rfki orkester — 22 00 Cafi, vreme, poroči Ja, spored — 22.15 Romance, serenade in uspava/n-ke (igra Radijski arkosaer). Drugi programi Ponedtljek, 30 n' ve'libra: Bel grad: 19.50 Vokalni koncert — U0.50 Opera .Luksa« — 22.20 Radijski orkester — Zagreb: -J0.00 Vokalu i koncert — 20.30 Zbor — 21.00 Leoncavaliova opera •Pagliacoi« — 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 20.U0 Tirolska ura — 21.00 Arij e — 22.35 Zbor 23 30 Plos-na glauba — Trsi.Milan: 17.15 Plesna glasba — 20.45 Vokalni koncert — 21.55 Koralni koncert,— 23.30 Plesna glasba — Rlm-Barl: 17.15 Pestra glasba —• 20.55 Komorn koncert — 22.45 Plesna glasba — Praga: 19.25 Filipinka gplasba — 20.25 Postra glasba — 2100 Igra — 21.30 Planino — 22.15 PloVe — 23.00 AngileGKi konoent — Var lava: 19.30 Orkestralni konccrt — 21.30 Zbor — 22.00 Simfonidni orkester — 23.00 Plesne plo. Sie — Bratislava: Gogoljeva veseloigra »Revizor« — Frankfurt: 21.00 Simfonični koncert — Monakova: 20 00 Slavnostni godalni koncert — Strassbourg: 21.45 Simfonični koncert. |. PROSVETNODRUŠTVO,KATOLIŠKA AKCIJA INKRAJEVNA ORGANIZACIJA JRZ SPOROČAJO, DA JE UMRL V OSEMINDVAJSETEM LETU ZASLUŽNI TAJNIK JOŽE MEVC POGREB DRAGEGA SOTRUDNIKA BO V TOREK OB DESETIH DOPOLDNE NAJ V MIRU POČIVA BEGUNJE PRI CERKNICI, DNE 29. NOVEMBRA 1936 Japonsko pristanišče Jokohama, kjer bodo stopili na kopno udeleženci tokijske olimpijade leta 1940 Sven Elvestad: 14 Zlodej se dolgočasi S kretnjo roke ga je Brede pozval, naj sede. Gledal ga je in čakal; hladnost je ležala v zraku, kakor bi hotela reči: Bodite kratki. Čas je zlato. Mr. Johnson je iskal obliko, ki se mu je najbolj prilegala, pozorno vljudnost brez slehernega pretiravanja, predvsem brez sleherne sledi zmagoslavja. Morda je čutil, da ga je tesnilo molčeče opazovanje generalnega ravnatelja, kajti Brede je sedel težko in trdno, pozorno je strmel vanj in ga z nekim začudenjem študiral. Mr. Johnson je uslužno povprašal po zdravju gospoda generalnega ravnatelja. »Jaz se dobro počutim,« je dejal Brede. Nato je rekel mr. Johnson: »Občudujem vas. Niste nas razočarali.« »Nepotrebne besede,« je dejal Brede in nepotrpežljivo gledal proti vratom, kakor da bi se pred njimi gnetla vrsta pomembnih gospodarskih konferenc. »Tudi jaz ne želim izgubljati časa,« je odvrnil drugi. »Vendar mora med nama priti do sporazuma. Ponoviti moram, da ste se vedli modro. Takoj ste dobili pravilen občutek za jedro položaja. Ko ste se zunaj na hodniku spet ovedli, je bila vaša volja, da zadevo omalovažujete. In kolikor morem pre- soditi, tudi policijske ovadbe niste vložili, — ali se pa morda motim?« Brede je molčal. »Vsaka najmanjša naglica,« je nadaljeval mr. Johnson, »lahko nakopiči nezaslišane težave. Oglejte se samo malo okrog sebe v tej sobi, gospod generalni ravnatelj, v njej je več stvari, ki bi mogle zadrževati navaden potek stvari. Električni zvonec tukaj, telefon tam, tudi vratarja seveda lahko pokličete. Nemara celo policijo. Toda vaš zdrav poslovni razum vam bo dejal, da se s tem možnost urejanja zadeve poslabša in stopnjuje do nepremagljivosti.« Brede je nekaj časa sedel mirno in se ni ganil. Preudarjal je. Nato je vstal in odšel do električnega zvonca. Ariierikančev obraz je spreletelo razočaranje, vendar je ostal miren na svojem sedežu. Par minut je minilo v najglobljem molčanju. Bil je čudovit boj. ki je v njem veljalo obdržati mirne živce. Niti za trenutek ju ni zapustila njuna prisotnost duha. Brede je sedel neprodiren in čakal. Niti z najmanjšo potezo ni izdal tega, kar je imel za bregom. Mr. Johnson je pogledal na svojo uro. Rilo je videti, kakor da ga ta presledek in izguba časa jezita. Ko je v istem trenutku potrkalo na vrata, bi pozoren opazovalec nemara lahko videl, kako je preko lica generalnega ravnatelja hušknil begoten smehljaj; ta smehljaj je po-menjal priznanje. Sluga je stopil v sobo. Osmo poglavje. ^ Brede se je obrnil do Amerikanca in vprašal: »S čim vam smem postreči? Ob tej pred-poldanski uri pijem navadno vedno skodelico močne kave.« Mr. Johnson se je hvaležno priklonil. Ali mu je v očeh zasvetilo zmagoslavje? Zdelo se je, da ga Brede ni opazil. Prikimal je slugi, ta pa je izginil. Zdaj Brede ni več kazal nepočakanosti. V teku kratkega pogovora si je bil ustvaril sodbo o človeku in položaju. Tu je šlo očivid-no edino le za rešitev več ali manj zapletenega gospodarskega vprašanja. Vedel je, da bo z nasprotnikom vlačil uro. kakor je to že tolikokrat delal preko pisalnika. In ne da bi kaj podrobneje razmislil, se je poslužil svoje stare taktike: hotel je pustiti nasprotnika, da mu razkrije vse svoje naklepe. Zaenkrat je gledal Amerikanca s posebno radovednostjo. »Kaj pa bi bilo, če bi poklical policijo,« je vprašal. »Mirno bi jo počakal,« je odgovoril Ame-rikanec. »Kaj mi pa more policija? Saj nima nobenih dokazov proti meni. Razen tega pa je vsa stvar vendar matematični primer. Računam z vašo hladnokrvnostjo in modrostjo. Premalo uravnotežen človek bi se na vašem mestu čutil ranjenega v ničemurnosti, zagnal bi krik in napravil škandal. Ničemurnost je bila prav gotovo daleč od vaših računov. Pa saj vam že vaša pamet določno in jasno pravi, da dosežete s pritegovanjem policije v to stvar le to, da se do kraja osramotite. Kajti takrat ne morete več zabraniti, da bi zadeva ne postala javna. Listi bi bili polni poročil o galantni dogodivščini znanega generalnega ravnatelja Stefana Bredeja v sumljivi hiši. Časniki bi vas prinesli naslikanega skupaj z vašo damo, majhno Ido...« Brede na vse to niti z besedo ni odgovoril. Sedel je nepremično in čudeč se strmel v govornika, poskušal je, da se vživi v predstavni svet, ki mu je bil do takrat popolnoma tuj. Dejal je: »Ali je bila vsa stvar nepripravljena?« »Pač, bila je pripravljena,« je rekel Amerikanec skoraj užaljen, »mi se ne izročamo naključju.« »Zakaj me že v železniškem oddelku niste izropali?« »Za človeka ni sramotno, če ga izropamo v železniškem oddelku.« »Hoteli ste me torej spraviti v tak položaj, odkoder bi mi bilo težko klicati policijo?« Amerikanec je začuden dvignil obrvi. »Seveda.« je odgovoril »ali vam moram to šele pojasnjevati? Upam, da razločujete odkritost, ki z njo govorim.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Uredništvo Kopitarjeva nlica 6'TI1. Telefon e ^ ao J Telefon 29& Za Jugoslovanko tiskamo » Ljubljani; E Cfi& Izdajatelji Ivan Rakove©. Cieikdk; Jože Koaioek. m 29%. Uprava. Kopitarjeva b.