13 j NajV«eji slovenski dnevnik v TlAruiedh drža r ah Velja za vse leto - . . $6 00 Za pol leta - • • . • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih. delavcev v Ameri ki. rThe largest Slovenian Daily b "T the United States. a Inoftd every da j except Sundays £ Sjj and legal Holidays. | 75.000 Readers«. TELEFON: 00RTLANDT 2875 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 8. — ŠTEV. 8. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YOBK, TUESDAY, JANUARY 11, 1926. — TOREK, 11. JANUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA Demokrat je bodo dali predsedniku Coolidge-u priliko, da brani svoja dejanja v Nicaragvi. — Izid je odvisen od razlage centralno-ameriške pogodbe iz leta 1923. — Dva mehiška duhovnika aretirana. — Zasledovanje vstašev. Razmerje med Kitajsko in Zdr. dr. Urednik ameriškega lista v Pekingu svari pred nasiljem v Kini. — Pravi, da pomagajo naše bojne ladje radikalnim voditeljem. WASHINGTON, D. C., 10. januarja. — Čeprav tvorijo govorniški napadi demokratičnih senatorjev na administracijsko politiko glede Nicaragve ne-sproten vtis, je razpoloženje večine demokratičaih senatorjev v soglasju s konservativnim stališče-n senatorja Robinsona iz Arkansasa, voditelja manjšine ter senatorja Swansona iz Virginije, člana komiteja za. zunanje zadeve. Soglasno s stališčem teh dveh naj se akcijo stranke preloži do časa, ko bo državni tajnik Kellogg osebno nastopil pred senatnim komitejem za zunanje zadeve ter pojasnil stališče administracije. Kellogg bo zaslišan še ta teden. Predsednik Coolidge je baje napotil večino de- , , - , i j j v i , , , sv 1 vame £lede njegove resolucije, mokratov, da se vzdrze sovražnih govorov, dokier ki bi avtorizirala predsednika, da ne bo Kellogg pojasnil politike administracije. Zmerno stališče demokratičnih voditeljev v se-natu predstavlja čuden kontrast k antagonizmu senatorja Boraha, republikanskega načelnika zunanjega komiteja, napram politiki predsednika. Senator Borah ni le proti priznanju Diazove via , .. , i » .. . v j- v i . . se Pravično postopanje s Ki de v Nicaragvi, temveč tudi trdi, da je ustavni pred- j tajsko. Vsled tega imajo Združe sednik republike edinole Juan Sacasa, načelnik liberalne stranke, o katerem trdi naša vlada, da dobiva podporo iz Mehike. Od razlage pogodbe iz leta 1923 je odvisen velik del argumentov, s katerimi skuša vlada opravi- čiti svojo politiko glede Nicaragve. Pogodba je bi-!^jski kot so drURi evroPski — Absolutno nepotrebno je, da Prihod petih ameriških rušilcev v Sanghaj, o katerem se je j>oro-ealo v soboto, obžalujejo vsi Ame-rikanci, ki so interesirani pri vzdržan ju tradicionalnega prijateljstva med Združenimi država mi in Kitajsko, soglasno z Grover Clarkom, urednikom lista Peking Leader. Clarka so iuterviewali predno je odpotoval iz New Yorka v Washington, da se posvetuje s kon grešnikom Porter j eni iz Penn- sklene s Kitajsko celo novo serijo pogodb na temelju medseboj-nosti in enakosti. — V zadnjih treh ali štirih letih, — je rekel Clark, — so opustile Združene države pozicijo vodstva med silami v poskusu, da ne države na Kitajskem manj prijateljev kot so jih imele nekoč in vedno bolj narašča število Kitajcev, ki izjavljajo, da so postale Združene države prav tako agresivne in imperija list iene napram Podrobnosti o katastrofi vMontrealu. Klic "Ogenj!" radi neznatnega požara v filmskem gledišču v Mon-trealu je povzročil strašno smrt 76 otrok. -— Številni se bere v bolnicah s smrtjo. Izid francoskih volitev v senat MONTREAL, Canada, 10. jan. Francoska levica je pro-fitirala pri senatnih volitvah.— Politični kompleks francoskega senata pa je estal neizpre-menjen. — BOJ ZA OPEN-SHOP V CALIFORNIA Uriel se je boj za odprto delavnico na vsej črti__ Podjetniki v San Francisco so stavili delavcem ultimatum. — Uveljavljenje takozvanega ameriškega načrta. — Pogajanja so bile prekinjena. Povišana mezda je le pesek v oči. je bil poražen. PAKIZ, Francija, 10. januarj.-j. Xekaj zna ilnili pridobitev so nn-Osemsto oseb, med njimi dosti pravile stranke levico, posebno pa otrok, je zrlo na filmske slike vee-j soeijalisti tekom eerajšnje izvoli-raj popoldne v Laurer jrledišeti na tve ene tretine francoskega sena-iztočni strani Montreala. Xato se ta, dasiravno bn ostal politični je pojavil klic: Ogenj! j kompleks višje zbornice dejanski Kmalu zatem sta imeli požarna neizpremenjen. bramba in policija žalostno dolž-' Celo pri prvem glasovanju so nost, da potegneta iz razvalin 76 pokazali kandidati levice nepri-majhnih trupel. Požar je bil ne- čakovano moč v okrajih, v kate-znaten, in nikomur bi ne bilo tre- rili so izzvali umikajoče se člane ba izgubiti življenja.* če bi se ne desnice, dasiravno so doživeli tu- P .. .. SAN FRANCISCO, CaL, 10. januarja. - Na-j j «i ^t'rejsnji sprotniki organiziranega delavstva v San Francisco S° mrzlično zaposleni z vzdržan jem ter na daljnim izvedenjem odprte delavnice, posebno v gradilni industriji. V pismu, katero so poslale organizacije predsed niku zveze podjetnikov izjavljajo: lotila poslušaleev panika. Danes zjutraj so identificirali v di nekaj nepričakovanih porazov. Eden najbolj odličnih med po- la sklenjena na temelju neumornih* prizadevanj Char lesa Hughesa, takratnega državnega tajnika, da napoti pet centralno-ameriških republik k sklenitvi dogovora, s katerim bi se otežkočilo pogoste izbruhe političnih revolucij v teh deželah. Precejšen napredek je bil dosežen, ko so podpisali zastopniki petih republik, ki so se zbrali v | Washingtonu, pogodbo iz leta 1923, ki določa med drugimi, da ne bo nobena ter centralno ameriških vlad priznala katerekoli vlade, ki bi se polastila si le potom državnega preobrata ali revolucije. Dočim dvomi senator Borah o pravilnosti te razlage, trdi administracija, da je bila upravičena priznati Diazovo vlado na temelju zgoraj omenjenega paragrafa. Vse kaže, da bo državni tajnik Kellogg ostro zaslišan glede obligacij Združenih držav na temelju pogodbe iz leta 1923, ko bo nastopil pred senatnim komitejem za zunanje zadeve. Precej zadreg glede Nicaragve je treba pripisovati dejstvu, da ni vlada pojasnila svojega stališča potom časopisja, ko je postala njena politika prvikrat učinkovita. MEXICO CITY, Mehika, 10. januarja. — Brzojavke iz Saltillo, glavnega mesta države Coahuila, pravijo, da sta bila katoliška duhovnika Gutierrez in Huerta aretirana na povelje vojnega departmen-ta. Obdolžena sta, a sta bila zapletena v zadnje nemire v Parras de la Fuente in Cencepcion del Oro. , ' Poročila pravijo, da je brio tudi izdano zaporno povelje proti Rev. Jose Roblesu, dobro znanemu duhovniku v državi Coahuilla. Ko je Rev. Robles izvedel za povelje, je pobegnil. Policija poroča, da je našla na domu duhovnika pisma, naslovljena na Vatikan. Huerto in Gutier-reza so zaprli v državno jetnišnico. Vstaši si ne bodo več drznili napasti dotično oko lico. Kavalerija zasleduje vstaše v Artega gorah General Eugenio Martinez, poveljnik federalnega okraja, je odposlal 400 zveznih vojakov za vstaši, o katerih se domneva, da imajo svoj glavni stran v Ajusco gorah. . Poročila iz mesta Guadalajara pravijo, da so dognali uradniki, da prihajajo iz mehiškega glavnega mesta posiljatve municije za vstaške skupine, ki operirajo v državi Jalisco. Zaboje, vsebujoče veliko množine municije je poslal neki uslužbence državne tvornice za izdelo- bi šle ameriške bojne ladje na Ja"n£tse reki navzgror, ker so kan- občinski mrtvašnici 63 otroških raženimi je M. de Selves, čestit-trupelj. Obdukcija je razkrila dej- iijvi predsednik senata, prijatelj stvo, da je našlo 60 otrok svojo ministrskega predsednika Poin-smrt potom zadušenja, enajst jih careja ter odličen politik, je bile pomandranih in pet se jih} V department« Seine, ki vkljtt-je zadušilo v dimu in plamenih, čuje Pariz, je bil ena najbolj od-Najbrž bo pa še več ljudi izgu- ličnih žrtev prejšnji predsednik bilo žlivljenje, ker je v bolnicah j francoske republike. Millerand. kakih 20 nadaljnih žrtev. Oči vid-, V dolenjem renskem depa ci, katere so zaslišali, soglašajo v mnenju, da je izključo le razburjenje povzročilo nesrečo, ker je bil požar kot tak neznaten. Gledišče, v katerem se je pripetila nesreča, iiu«, kakih 1100 sede-, finančni minister elemental, ( ail zev. Bilo je precej napolnjeno mjlanx. Gaston Menier. Lazare Wei- depart- mentu je bil general Taufflieb v manjšini pri prvem glasovanju ter se je umaknil iz tekme. Med zopet izvoljenimi so bili ju-stični minister Barthou, prejsnii , ,« .. „ .,di dosti otrok. Gledišče ie imelo tonske oblasti zmozne zavarovati - - Amerikance in druge Tako vladi v Pekingu kot Kan-tonu pa nista protitujski v nobe-jda\ P™VCaU P™^™^ in nem drugem smislu kot to, da želita, da bi bila Kitajska dejanski "prosta in neodvisna. med poslušalce je bilo kot ponava-jler in*Paul Dupuv. Kaon I Peret. sedanji predsed- " i štiri izhode, dva spredaj in dva na nik poslanske zbornice, je bil iz-mozemce v .... . ... _«.... , - " , ,.. , . „. , . . __ _ strani, ki sta vodila neposredno viljen iv senat, vsle cesar bo mo-niestili kot Kiukiang m Hankbv, . ........ na cesto. jrala zbornica izvoliti novega pretl- Predstava se je komaj pričela,; sednika. i-reinja sne, vseoovana v navzoč-', . .. , . .. . » ...... iko je zapazil nekdo majhen pla- Soeijalisti so najvee pr nosti inozemskih bojnih ladij, po- . ...... . . , , . • i . , ,.. J men in dim. prihajajoč iz projek-1 vsled volitev, ker so pridobi! cijske sobe. Zadonel je strašni set novih sedežev, ne da bi izgu klic: "Ogenj!" Vse je drlo k izho- bili enega. Šteli bodo sedaj šest- dom. Gledalci v parterju so brez najst članov v senatu ter tvorili napora dospeli na prosto. Gledal- kompaktno skrajno levico. kjer so bili vprizorjeni izgredi, j Pretnja sile, vsebovana v navzoč-' nosti inozemskih boj maga le radikalnim voditeljem, da vzbude protitujsko čustvovanje. Radikalni voditelji store vse, kar je v njih moči, da izzovejo do- — Prvi odstavek vašega ultimata izjavlja, da bo obdržan "ameriški načrt", metoda zaposlenja z odprto delavnico. Namen tega je uničenje naše organizacije. Sprejem vašega ultimata je nemogoč. Znjim je postavljena ovira, ki bo odrezala vsa nadaljna pogajanja, če se je ne bo modificira lo. Delavske da bi tak združil celo Kitajsko ter bi se mogli dvigniti do vrhovne sile na valu protitujskega ogorčenja. godek, vsled katerega bi inozem-i . , ... . .. , , . .... ... .. , ' , , _^. . , ci na galeriji pa so odhiteli po Radikalni soeijalisti so prido-ske erte streljale na Kitajce, ker! , . , . .. . ... , ., . . ... . . , , , , . , , , , stopnicah ter se pričeli gnesti. pa- bih pet nevih sedežev, a jih lzgu- dobro vedo, da bi tak dogodek, ...... v, • * 'dati m kričati. bih enajst. Pri zapadnih stopnicah je na-' Verni tradiciji in značaju so pravil neki uslužbenec precej re- iztočni department i izvolili soglas- da, a na iztočnih stopnicah je via- no nacionalistične kandidate. PARIZ. Francija, 10. januarja. organizacije vsega sveta so za zaprto delavnico. V izjavi, katero so izdali delodajalci, vztrajajo slednji pri svoji pravici, da zaposlijo ljudi kot hočejo, dočim nameravajo na drugi serani dovoliti de lavcem, da delajo za kateregakoli podjetnika. Na dalje zahtevajo, da se ne sme dovoliti nobene ma terijalne kontrole, s čemur bi bilo omogočeno delo z materijalom, ki bi izdelali stavkokazi. Podpredsednik United Brotherhood of Carpenters and Joiners, George-a Lakay, je prevzel vodstvo stavke tukajšnjih gradbenih tesarjev. Policija je prijazna stavkarjem, ker je sestavljena veči noma iz nekdanjih unijskih članov. Nepristranska mezdna oblast, ki je bila ustvarjena pred štirimi leti na temelju dogovora med organizacijami ter San Francisco Industrial Associa tion in ko je predsednik je nadškof Hanna, je ravnokar odredila novo mezdno lestvico v gradilni industriji, s katero so se v splošnem povišala mezde •idobili za en dolar na dan. Vspričo razpoloženja, ki pre-,ili de- vladuje sedaj, je komaj vrjetno, da bi se dali delavci s tem povišanjem plače preslepiti, da bi ne vztrajali Pri svojih organizacijskih principih. Za modificiran je Vol-steadove postave. WASHINGTON. D. l\. 10. jan. V včerajšnji zaključni seji izvrše- Smrt prejšnjega nerja. gover- PHILADELPHIA .Pa.. 10. jan. Percival Clement, prejšnji gover- Inšpektor odgovoren za smrt premogarjev. je tudi smrt najbolj bogato žela. Mod poraženimi kandidati za «e jP sprejelo resolucij«, v ka- valne oblasti Union Label Depart-! n^r države Vermont, je umr: v ments Ameriške delavske federa- raj nenadno tukaj v nekem hot T t-, . ...cije seje sprejelo resolucijo, v ka-,lu >-;ivnn ko i- Požar je bil hitro pogašen. a še ™t se nahaja Louis Ivlotz. J^ o l ^ k° 'le h°iel od,tl ni k ure pozneje so dirjale ambulance Snji minister v kabinetu Clemen- naj modifieira Vclst^adovo ,-osta-do bolnice, in pričela se je polniti ceau.ia ter eden onih, ki so pod- yn ^ tak ^ , mrtvašnica. versaillsko mirovno pouod-;^^ mpet dobjTali { V mrtvašnici pa so se za vrši I i a i>odo delavci pivo in vino. so prihiteli očetje WILKES BARRE, Pa., 10. jan. Charles Trematv, rovski požarni | šestnajstih let. Nekateri so i inšpektor rovu štv. 707 Susque-' dovoljenje svojih sta riše v. a pretresljivi prizori. Od vseh strani Dariac ^ de" ' ' -1 in matere ter Momenta in predsednik zadolznc^ Dj i . . - } ~ identificirali trupla svojih otrok, ^omisije. se bori za svoje senator-i ^PlOinat tOZI Za plačo. Otroci so bili stari od petih do *ko Siljenje P11 tretjem glasova- 1 PARIZ, Francija, 10. januarja. lotlvor. r-dpotu.'e Do egel j,- starost c t'T je bil prav do i in zdrav. v Ne-v V ;«.'mde<:e i! Proces proti pastorju. AUSTIN. Texas. 10. janu „ neki" Poražen j'1 bil Aleksander Grof Sainte Aulaire, k, je b,l pred Danes je priC,el pr hanna Collieries Co! je bil obso- oče je izjavil, da je svojemu olro- znan ,kot SPnca "er.V°ta- °mm s svojega: stor jll Frank ^^ jen na tri mesece ječe ter na de-,ku strogo prepovedal iti v gledi-! onemn krmwnistu- EmiU' Ba- mesta kot poslanik v Londonu, je " - - - - - ,eheletu iz Seine departmenta se tožil francosko vlado za svoto. ki narno globo $500, potem- ko je bil šče. spoznan krivim, da je kršil var-i p^. posehne vaŽT10Sti je kra-nostne postave za premogovnike |tek fas tekom katerefra se je za_ na dan, kc je bilo v dotičnem ro-|vršiIa strašno traffedija. Med kli. vu ubitih devet delavcev vsled cem: Ogenj! ter časom, ko so po- eksplozije plina. Itegnili iz razvalin prvo žrtev, ie Možak se je priznal krivim ter poteklo komaj deset minut. priznal, da ni dotičnega dne izve- --- del natančni inšpekcije in. da ni (govornik je prosil za milost, ker povedal delavcem, da je razkril ni imel obtoženi nobenega zlobne-majhno množino plina. Njegov za- ga namena. vanje municije, ki simpatizira z vstaškim gibanjem. Aretiranih je bilo več prebivalcev Guada-lajare. BROWNSVILLE, Texas, 10. januarja. — Vse mehiške obrežne patrule, ki operirajo v Matamoros okraju, onstran Rio Grande, so bile ojačene. Dodatne čete so dospele iz notranjih točk, da ojačijo posadko v Matamoros. Močne patrule imajo namen preprečiti vtihotapi j an je orožja in municije preko reke. Armadni častniki so.tudi.izjavili, da so govori-' ce o revolucionarnem gibanju v državit Tamauli-pas brez vsake podUage.: _ i je posrečilo prodreti v posvečeni predstavlja zaostalo krog senata. let. plačo šestih ie ustrelil lesnega trgovca Chippsa. Okr. pravdnik je objavil, da bo zahtevala država smrtno kazen. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, dm poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako boste rpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo Dinarji Lire Din. ____ G0d .... % 9.45 Lir ... 100 . .. . $ 5.05 Din.- ____• 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ____ . $ 9.80 Din. >... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . . $14.40 Din. .... 6,000 ...t $ 02.00 Lir ... ... 500 .... . $23.50 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $46.00 Za poBnjatre, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Dratisofi Lir dovoljujemo poseben ansaks primeren popart. •1—* Posebni podatki. Pristojbina u Izplačila ameriSkih dolar. Je* t Jugoslaviji ia Italiji maša~ kakor ■ledi :za $25. ali manji snesek 75 teD-Ut; od (25. naprej do $300. p* S cente sd vsakega dolarja. Za večje svoto po pft- FRANK SAKSER STATE BANK Cortiandt Street' pnone: oobtlajtot 4««^ New York, N. ■ MhM GLAS NARODA, 11. JAN. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owntd and Published by ■liOVBNIC PUBLISHING COMPANY /A Corporation) Frank flakier, president.__ ____Lenk Bnxdž, frwr*r. PLtoe of busine«a of the corporation and addresses of above ofne*n: 82 Cortlandt St. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ".GLAS NARODA" "Voice of tke People" I trued Every Day Except Sundays and HoUfaye. la eelo leto velja list ea Ameriko in Kanado__t_____$6.00 Za pol leta__________$3.00 Za letrt Uia _________$1.30 Za New York ea eelo M« 17.00 Za pol leta__-__—__ Za inozemstvo ea eelo lato -J&1Q0 Za pol leta___$5.50 S*&fcrip sebi in o svojih uspchili. Te doji je sprejel v avdijeiici poro«'evalea nekega juž-lio-ameriškega lista ter mu povedal naslednje: — 44Fašizem drvi naprej z na^lieo stotih kilometrov na uro. Italija ima stoštiri stopinje vročine. Še dobrega pol odstotka, pa bomo na višku.. + ) sta dve veliki in resnični značilnosti. Da, fašizem drvi. Drvi s tako nagleo, da od njegovih koles neprestano kaplje kri ponedolžnem povoženih žrtev. Bolj pomembna od brzine fašizma je vročica Italije. Nasrečna dežela je težko bolna. Pojavila se je kriza, in če kmalu ne bo pomoči od te ali one strani, v tej ali oni obliki, nesrečnica ne bo okrevala. KEMIKI IN ZDRAVNIKI Misel na prihodnjo vojno je baje mrtva. Ubili so jo dij)lomatje najprej v Versaillesu, nato v Rappalu ter končno v Loearnu ter po drugih samotnih švicarskih vasicah, kjer so se zbirali in kramljali ter skušali drug drugega oeiganiti. Navzlic temu pa ni tako mrtva kot bi človek domneval. Tako je naprimer Francija te dni spoznala, da ima premalo izvežbanili kemikov. Takih kemikov, ki znajo iz raznih sestavin naprav-ati smrtnonosne strupe. Leta 1914 je bilo v Nemčiji : ;T()00 kemikov, v Franciji pa samo 2500. Po mnenju francoskega generala Giroda. zaleže v vojni en sam ke-i iik » svojim znanjem dosti več kot najmočnejša trdnja-va in kot cel armadni zbor vojakov. C'e bi bilo to res, bi bila Nemčija skoro nepremagljiva. Protiutež proti zastrupljen ju je pa medicinska znanost. Države bodo morale na dveh znanstvenih poljih tekmovati: na kemičnem in zdravniškem. Kako velik preobrat tekom zadnjih par let. Prej je bilo tekmovanje drugačno. Ako je kaka država izdelovala neprobitne oklopne plošče., je bila naloga druge države, izdelovati izstrelke, ki take plošče prebijejo. Tekmovanje je doseglo svoj višek. Napadalec in napadenec nista mogla več drug drugemu škodovati/ Zato je bilo treba stvar obrniti v drugo smer. V prihodnji vojni bodo igrali poglavitno vlogo kemiki in zdravniki. To bo vojna med kemičnimi iznajdbami ter zdravniško znanostjo. Treba je Okajenega Kondenziranega -Aučkču dd se popolnoma izrazi resnični okus kave VTEM nasvetu ni ničesar novega. Nešteti tisoči ljubiteljev kave vedo to že eele generacije. t V najfinejših hotelih in klubih, kjer se sma tra obedovanje za dogodek, je ena poglavitnih stvari Bordenovo Oslajeno Kondenzira no Mleko. Polegtega, da je Bordenovo Osla jeno Kondenzirano Mleko izvanredno dobro, je tudi dosti cenejše kot sladkor in smetana— konva osla j enega Kondenzira nega Mleka zaleže 'toliko kot en pint smetane in en funt sladkorja. PREISKUSXJA KAVK—Začnite uporabljati Bordenovo Oslajeno Kondenzirano Mleko v .svoji kavi. Prepričali se boste, da ne da kavi samo boljšega in bogatejšega okusa, ampak izrazi tudi v.so dobroto dobro napravljene kave. Ne zamori onega redkega kavinega okiLsa. IN POTEM SE PREPRIČAJTE V SVOJE LASTNO ZADOVOLJSTVO, da ena konva Rordenovega O.slajenega Kondenziranega Mleka istotoliko zaleže kot en pint smetane in en funt sladkorja. Hranite labelne za dragocena darila. Vsak Bordenov label, kot naslikan, je velike premijske vrednosti. Pojdite v bližnjo premijsko trgovino ter se prepričajte, kako lahko Je dobiti srebrnino. posodo, uro in razne druge krasne predmet* BREZPLAČNO z Bordenovimi label ni s teh vrat Oslajenega Kon- denziranega Mleka. Začnite danes hraniti labelne. Presenečeni boate! Če vam je lažje, pišite nam za BREZPLAČEN ilustriran cenik — v katerem Je navedenih mnogo daril. ste tega davk#r-Koliko je naložil, tega -ne verno. Mi smo pa odredili. da plača vsak samec in pordfen mož za4svoje osebo en dolar. Ženske so proste, ako pridejo v dvorano v spremstvu moškega. Ako pa en moški pripelje dve ali več žensk seboj, mora plačati od vsake nOe. Vsak mož je upravičen same do ene žene in ne ver. Ženske. ki pridejo brez moškega spremstva, plačajo po 50c. Upamo, da se vidimo v polnem številu. Xa.svidenje! Odbor. JpT Peter Zgaga PREMIJSKE TRGOVINE NADALJNI DAROVI ZA POPLAVLJENCE IN DOM SLEPIH liani pise iz Fol NEW YORK CITV. N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 426 West *2nd Street near Ninth Ave. 427 Third Ave., near 80th Street 61» East 125th Street, near Madison Ave. J. J. jersey city. n 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near L-ivinsston St. BROOKLYN, N. Y. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue. near Newark Avenue NEWARK. N. 23 Warren Street, near Washington Street NAROČITE TO ČUDOVITO KNJIGO "MLEKO—in njega uporaba pri kuhi." Spisala Mrs. Bently. To je brez dvoma najboljša knjiga slede mleka ter njega uporabe doma. PoSljlte samo svoje ime in naslov zaerii« z 10 centi v znamkah za poštnino, zavijanj*- it0 j centov je za Slovensko Amerikan-ski Koledar. $3.50 je pa 7.a nesreč no poplavijenc«» v Žireh. Vem. da jim mora biti hudo. Tukaj ne bo ■•lihče poprrešai par centov, tam so. ho pa nesrečnikom precej poznalo. Tukaj je bila letina dosti dobi a. Jeseni je bile precej dežja i ako da smo težko spravili pridel-j ke. Koruze je še dosti zunaj; no. j jo bomo f)i .j*' začela rdečiti Ustnice, kikljo si je pa podreeala ped ]iod kolenom. Moja žena je cer malo rudno gledala, pa j«- le molčala. Minil j»* te", potrudite se, je poseben odbor za prodajanje vstopnic. Imajo že precej prodanih. Za moške stane $1.00, za ženske 25c. Veselica se bo vršita v Slovenski dvorani v Claridge. Slovenski dom bo dal dvorano za ta večer brezplačno, da 1ako pripomore k boljšemu uspehu ter vabi vse delničarje, da se udeleže veselice polnoštevilno. Xadalje vabimo tudi druge naselbine, naj nas posetijo na ta večer. Veselični obbor bo že skrebl. da bo vsakemu dovolj postreže-no. Tu v Claridge je vse bolj po starem. Dela se vsak dan. Tisti teden pred Božičem je bilo precej toplo in dežja dosti, (blata tudi). Za novo leto smo dobili pa "že sneg. Sedaj je precej mrzlo vreme. ^este so sedaj lepe bele in dokaj gladke, da se lahko vozimo z lizami ali pa s sanmi (or smuči). Zdravstveno stanje v Claridge je precej povoljno. Samo Anton Jakel je precej bolan. Xa roki se-ffiu je kri zastrnpila, pa sedaj je izven nevarnosti, ker je ob času poklical zdravnika, da ga je otel najhujšega. Naznanim vam, da sem prejel vaš stenski koledar, ki je jako lep okras vsake slovenske domačije. Povejte Zgagi, da tukaj ni nihče umrl vsled Washingtonskega sveta ter nas ne doseže tista nesrečna kapljica. Čeprav je že bolj kasno, vseeno voščim vsem veselo novo leto in veliko blagostanja v tem letu. S spoštovanjem Anton Jerina. Milwauke, Wis. Xaš "odrešenik" Musolini nam je zasužnjil našo staro domovino, vzel nam je vso svobodo na društvenem polju, tako da si naši zasužnjeni bratje in sestre v stari domovini ne upajo govoriti v svojem materinem jeziku vspričo črnih srajc na svoji lastni zemlji. Zares se mora človeku oko zasol-ziti. ko premišljuje o-tem. Zatorej dragi rojaki, vsi, ki se prosto gibljemo v tem oziru na ameriški zemlji, se zberimo dne 15. januarja zvečer v Frank Tam-šetovi dvorani na domači, zabavi, ki jo priredijo primorski Slovenci. Upamo, da ni med nami rojaka, ki bi se dal ta večer zatajiti, ter se bi se bal pokazati v naši sredi kot rojak iz zasužnjene dežele., Torej dragi rojaki, vsi na zabavni večer 15. januarja, kjer se lahko prosto gibamo, kjer ni črnih srajc in nas tudi oberfašist ne doseže. Začetek zabave ob 7. uri zvečer. V enem oziru smo sklenili posnemati Mussolinija. On je naložil davek na samce, samiee so pa pro- Tukaj vam pošiljam še en dolar za poplavijence. Daroval «ra je ! Andrej Dekleva. Zadnjič, ko sem J vam poslal $84.50, ste napravili < pomoto. Jaz sem pisal, naj bi se|llost mJ miietnosti živeti, svota. če je mogoče, razdelila med najbolj prizadete v fari Trata in fari Stara Oslica, (ločiin ste vi poročali "občina Trata" in "Xova Oslica". Frank Košak, 2373 Katalpa Ave., Ridgewood, X. Y.. je daroval $5.00. ker se ni 1 noge i udeležiti veselice, prirejene v pomoč poplavi jeneem. Tz Greensburg, Pa., smo sprejeli deset dolarjev s pripombo: Mrs. Marija M ill eve in Mrs. Marija Franks «ta darovali vsaka po "i dolarjev za poplavljenee. zavihajte , .rokave, žrtvujte malo alkohola. Tu smo skoro na konen Xeki slavni umetnik, ki j«- sko-rr lakote umrl, je rekel: — Zdi se mi. da je na svetu največja umet- Pred strogim sodnikom se je vršila zanimiva obravnava. Xa zatožni klopi je sedel zloglasni vlomilec. na pričevalnem stolu pa močna in debela žena ter njen pomilovanja vreden moži-eek. Stvar je bila taka : M oži ček ni smel doma niti besede črhniti, če pa ni žena naravnost pozvala, naj govori. Včasi mu je dala tudi s polenom po grbi. Možiček je pre-Tončka Šuštar v Xew Yorku jejnašal svoje zakonske križe in te-darovala $'1.00 za slepce in $1.00 žave, kot je pač vedel in znal. za poplavljenee. * i Toda trpel je molče in brez godr- »Tolin Tisovee. "Wabash. Ind.. je nanja. Tudi korajže ni imel godr-daroval 50c za slepce. . njati. Xeke noči je pa vdrl v sta- Katv Zanoškar, Xew York City.' novanje zloglasni vlomilec. Žena $1.00 za slepce. Julija Kepic, Xew York City. $1.00 za poplavljenee. Frank Draksler. X. Bergen. X. J.. $1.00 za slepce. se mu je takoj postavila v bran. dočim jo je začel vlomilec z nekim trdim predmetom udrihati po glavi, po ramenih in plečih. Pretresljivo je klicala na pomoč, do- Denar smo sprejeli ter »a bomo kler niso prihiteli sosedje in zve- oddali na pristojne mesto. Uredništvo. Smrtna kosa. zali vlomilca. — Vi ste pa res lep mož. — je rekel sodnik zakonskemu možič-ku. — Zakaj pa niste pomagali? Možiček se je od kaši ja I ter odvrnil : — Xi bilo potreba pomagati. V Gradcu je umrl dr. A. Pregel. dvorni svetnik v pokojn. Pokojnik ie služboval pred prevratom v i Saj bi jo bil vlomilec sam zdelal, brez moje pomoči, če bi ne prihiteli sosedje . . . Ljubljani in je bil znan po svoji dobrohotnosti in ljudomilosti. NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account** obrestujemo po 4% na leto, me- Frank Sakser State Bank 82 CortlandtStreet, Hew York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA V AMERIKI- a — Ali znate molčati.' — To vprašanje se sliši neprestano. Značilno pa je. da tako samo tisti vprašujejo, ki molčati ne znajo. * Xeki postarni večkratni milijonar se je poročil s svojo kuharico. Xaj še toliko zatrjuje svetu, da jo je vzel iz ljubezni, nihče mu ne bo verjel. Irt tudi tožbo za ločitev zakona bo takoj vložil, kakorhifro bo najela žena novo kuharico. Z otroci je res križ. Posebno zvečer, ko jih je treba spraviti spat. Xajvečje težave ima pa mati z otVočičkom, če je otročiček star šestnajst ali sedemnajst let ter je polegtega tudi ženskega spola. _____ .; A OLAS NARODA, 11 JAN. 1927 OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCEV. 17. januarja 1706. Benjamin Franklin, prvi veliki Amerikanee, ne je rodil v iJostonu kot petnajsti sin izmed iT otrok. Po dveh le-"tih šole je kot desetleten deeek in je bil eden izmed petoriee, ki jo j«' izbral kongres, da pripravi izjavo neoosIanik je bil poslan na Francosko, da pregovori franeo- zueel delati s svojim očetom kotjskejra kralja, da pošlje pomot- ko-milar in svečar. Ta obrt pa nin nijonijain. Leta 1778 mu jo uspelo bila všeč in šel je s svojim na j- j skleniti zavezniško pogodbo s starejšim bratom v tiskarstvo. —'Francijo in po tiveli mesecih je Kinulu pa je zapustil brata in j«* s francosko brodovje odphilo v A-par centi v žepu ubral pot v Phi-' meriko. ladelphijo. Tu je dobil kmalu de-j Po koneahjn revohteijoname lo kot erkostawe. izuril se je v vojne je bil Franklin dve nadalj-prvovrstnega stavca in v družbi ni leti v Evropi v svrlio pobotanja z nekim sodelavcem je kupil ea- /. anpleškn. francosko in špansko sopis, ki ga je prekrstil v "Penn- SUHAČ V VLOGI FOGREBNKA ..m. * sylvania Ciazette". To je bil začetek njegovefra pospodanskepa uspehu. Kmalu je bil prvi tiskar v Pennsvlvaniji in si jo s skrajno štedljivostjo na kupit* i I bogastvo. Oh njegovi smrti so cenili njegovo imovino na $250.000. Leta 1732 je Franklin natiskal in izdal svoj sloviti "Poor Richard's Almanac" — zbirko domačih prislovic. ki naj n«"ijo, da je pridnost, štedlji-vost, poštenost in samozavest najboljši' sredstvo za uspeh. To delo bilo prevedeno v mnogo jezikov. Organiziral je v Philadelphiji tudi knjižnico potem občnih prispevkov; to je bil začetek današnje javne knjižnice v Philadelphiji in sploh ameriškega sistema knjižnic. Izumil je tudi neko vrsto odprte peči, ki je bila prav dobrodošla tedanjim kolonistom in ki je pomenjala začetek sedanje pečarske industrije v Ameriki. L. 17.10 je ustanovil akademijo, ki je danes vzrstla v veliko vseučilišče Tniversitv of Pennsylvania. Svoj časopis in tiskarno je prodal nato svojemu drugti ter je začel eksperimentirati z elekirici-teto. V juniju leta 17.12 je napravil veliko iznajdbo, radi katere je zaslove Ipo vsem svetu. Tekom nekega viharja v Philadelphiji je spustil Franklin v zrak papirnatega zmaja, opremljenega s ko-vinasto ostjo in mokrim konop-cem ^ ključa, privezanega k temu konopeu, je Franklin izvabil iskro in shranil elektrieiteto v posodo. ki jo je izdelal v to s vrh o. Na ta način je dokazal, da se da sila bliska uloviti in da sta blisk in elektriciteta ena in ista stvar. V obrambo proti nevarnostim e-lektrieitete je izumil strelovod. Leta 17f>2 je bil izvoljen v penu- vlado. Pomagal je tudi sklep.iti pogodbe med novo ameriško republiko in Švedsko. Dansko. Portu-iraisko, Marokom in Prusijo. N"a njegovo prošnjo ga je kongres rešil dolžnosti poslanika v Parizu in Franklin se je vrnil v Ameriko. Komaj je bil nazaj, so ga izvolili za predsednika ponnsvlvanskega državnega sveta, l.il je trikrat izvoljen na to mesto in. kakor pred-j sednik Washington. je tudi on j vso svojo plačo podaril za javne! svrhe. Leta 17>7 je bil izvoljen za I ("•ana konvencije, ki je imela spi-j s:'ti ustavo Združenih držav in u-j rediti obliko ameriške vlade. V j noči 17. uurila 1790 je veliki dr-' 1 žavnik umrl v starosti 84 let. 19. januar /a 1809. Edgar Allan Poc, sloviti ameriški pesnik in pisatelj, je znan pc vsem svetu. Mnogi ga smatrajo za največjega ameriškega pesnika. Njegove mikavne pesmi, polno moreče turobnosti, so očarale milijone judi, — ravno tako njegove povesti, polne strnhovitosti in groze. Zlasti njegove povesti zrcalijo njegov mocbidni temperament. Poe je bil sanjač, ki je v svoji domišljiji ^-'j^isbi vel sredi mistike m strahovit ost i. Njegove pesmi pa so izplefene iz najbolj melodičnih besed in so vrhunec dovršenosti. Pesnik je umrl Rova stroga Vltave. I)a se skrajša tok Vltave skozi Prago, ki dela več vijug skozi mesto ter da s«' zgradita novo pristanišče in nov Tovorni kolodvor. >o •>•* zdavnaj začela obsežna dela. V to svrho so skopali novo strugo Vltave zunaj mesta, ki se ste/a v stari tok pod Prago na severu. V navzočnosti ministra za javna ."> do :?0 tisoč klafter [drve. Prve vrst«* in dobre kam-pe. živila >•• dovaža vsak dsn \ kampe. i>j»la-ite 7/A podrobnosti pri: John Troy. Gen. Mgr., Tioga Wood Products Co., Olean, N. Y. K j«' se nahaja moj brat FRAN« T. Z A Iv K A J SE K. podomače Andrejev iz STtiiic.'. Pred loti bil v Cleveland. O. Prosim rojake. če kdo kaj ve o njem. da m i poroča, ali naj —• sum ogiusi. •laz bi rada vedela, kaj naj -e stori s zapuščino po stariš h. Josipina Zakrajšek. Strmica št. 2, pošta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija, ali Frances Mi!a-vec, 536 E. 152. St., Cleveland, . Ohio. 7—in v mizernem stanju dne 7. oktobra 1840. 29. januarja. jasno osvetljuje sedanji položaj v Ameriki, ki je nastal vsled zastrupijanja industrijalnega žganja. K. r so imeli nekateri navado prekuhati industrijalni alkohol, je oblast, kateri je poverjena izvedba prohibieije. odločila, naj se primeša industrijalne-mu alkoholu hude strupe, katerih ni mogoče potom prekuhavanja izločiti. Ljudje pa tega niso hoteli verjeti, prekuhavali so alkohol, pili dotično pijačo ter umrli kot muhe. Slika nam kaže ameriškega suhača. v novi vlogi: kot pogrebnika svojih žrtev. S< >PRO< J A MARTHA PETELINŠEK, rojena 190n umrla 27. grudna 192G v Parsons. Pa. Ostanke ranjke stno izročili materi zemlji .'11. grudna I92f>. Srčna hvala vsem. ki ste jo spremili na zadnji poli. posebno Antonu Sagore. Johnu Klanelmik in Jerneju Mrak. v Minersville in Parsons. Pa. Počivaj v miru! Anton Petelinšek, soprog. Marcus Golavich, 277 Park Ave., Wilkes P.arre. Pa. (2x 10.11 SLOVENSKO - AMERIKANSKi — jI4 rankom Damroschem. tudi odlic-ia. — William Mc-5 . , , .. .„ u , illim glasbenikom, se je alter Kmley, 2o. predsednik Združenih'________L _______. držav, se je rodil v Niles. Raznoterosti. ^ . jDamrosch v rani mladosti priselil . ",v Ameriko. Podedoval je glasbe-Leta 18 / (i je bil izvoljen v poslan-' , , . • . . , . ; n o nadarjenost svojega oeeta in sko zbornico in kot vodja republi- . . ' . , , . . ' J i mu nasledil v njegovih glasbenih kancev je v zbornici dosegel, da' , .. , ^ . „ t. .... .podjetjih. zlasti kot dirigent New zan. cesar Ivarol, na bt ie bil sprejet znani carinski zakon ,, . ^ , i ± -r\ i .. . . , , , , . . T,. , .t<. „ » i ork Symphony orkestra. Decern- strije opleml dunajsko zakladni-takozvani Mclvinlev Bin. Ta —* Srbska krona v dunajski zaklad- nudbr niči. tla je zadnji Habsbur-u iz Av- Znano je. d; I bra leta 1926 je Damroseh nazna- nil, da želi po 42 letih delovanja kot dirigent ijo taktirko. Icon je uvedel jako visoke carine in ie osredotočil .na. zlati podlagi . ^ . . ,, . . - . . , v. . . , | kot dirigent orkestra odložiti svo- poznem v Švici v denarne stiske, nevcarstvo. aOcitn je njegov de-' eo in odnesel s seboj v izgnantvo ogromne vrednosti. Ko je prišel j Damroseh je bih v Ameriki ve- sylvanski parlament. Potom je bil J mokratski protikandidat William , I r - T-» - 1 I """" «•» » im * v - namili Aifl «11 ICIU lil < 1 t crill t. imenovan za generalnega postav- Jennings Brvan zagovarjal svo- ... ^ . . , , . . , .- 7 , , ; . 1'^'«" - ' .lik apostol Wagnerjeve glasbe, antikvitetami. ('esar ev korak ie ja vseh kolonij. Leta 17o7 ie bi j hodno kovanje srebra. McKinlev ,, .____... _ ; . *' I. ... . .. |\odu je operne predstave m snn- izva' takrat energične proteste in je večino teh predmetov prodal pa riškim zlatarjem in ti-goveem nekega italijanskega ansambla .ki se preživlja z gostovanji na tujih odrih. V ansamblu so pevci ill pevke ;-.,*!o različnih kvalitet. Slučaj je nanesel da je an-sambl liotel izvajati oj>ero "Carmen" in da je zasedel naslovno Rekordi dolgosti življenja. Rastlinstvo silno prekaša človeka in žival, kar tiče dolgosti živ-j Ijenja. Imamo drevesa, katerim' prisojajo vešča ki 400U do .">000 ]»-t. Toda razun teh Metuzalemov med drevjem, so drevesa, ki s(» pr» več sto let stara. Cipresa doseže starost 350 let. Kpheu 4-")0. a kostanj celo do 600 let. Odrn bo stara 8OO, hrast do IOOO. v nekaterih 1 sto let loliro ži- poslan na Angleško, da pregovo- bil izvoljen za predsednika. — .. __,__. , .... 1 ^ ... jtonicne koneerte po vseh večjih Najpomembnejši dogodek tekom 1 . .. , - , . , . . .7 . , . (mestih Amerike. Vzel je s seboi njegove administracije je bila voj-V . ... . , A ^ .. „ , , , - , . . " svoj ameriški orkester tudi v Ev- va se seveda tedaj na s Špansko,- v mirovni pogodbi' ' ri angleški parlament, da dovoli, da dobi Pennsylvania samoupravo 111 svoje lastne zakone, ne pa da bi se upravljata po naredbah Penil o ve dr uzine. 0«*set let je bil na tej misiji, ki je bila končno brezuspešna. Tekom njegovega bivanja na Angleškem se je zgodilo, da je angleški }>avlament sprejel zloglasni Stamp Act, zakon, ki je nalagal kolke na vse trgovske dokumente v kolonijah. Franklin je interveniral z odločnim protestom ali vse je bilo zaman. Ko je videl, da obstoji nevarnost vojne s kolonijami. je poskušal posredovati, da se zabrani krvoprelitje. Ali ko se je leta 175H začelo bojevanje, se je Franklin takoj vrnil v Ameriko. Bil je tedaj 70 let star. Izvoljen je bil v kontinentalni kongres Bojte se bolečin v prsih. Večkrat dovedejo do resne bolezni. BoteiMne in nnetje prsi je večkrat posledica globoko vkoreninjenejra preklada aR pa prenaiH>tlh mišic. Temu stanju morate takoj posvetiti vso pozornost. Pojdite takoj v lekarno ter ktijiite Johnson's Red Cross ol»Už ter ga prilepite na prsi. Greje in Ščiti ter skoro takoj prežene bolečine in okorelost. In kar je Se bolj važno — zdravilne sestavine ob-ltža so pritisnjene na prsi, da zrak ne more poleg. Obliž pomirja boleče dele, ureja cirkulacijo ter odpravi s tem zgoS*«enJ© krvi. Ne dala j te poskusov in se ne zdravite a »epreiskuSeuinii zdravili, ako vas v prsih boli. Recite lekarnar ju. naj tam da atari, zanesljivi, veliki Johnson's Red Cross letiični obliž z nle&m riarfefafctitn ozadjem. Pn Vekin-ifati vsepovsod. —Adv't. ki je sledila te prepustila Združenim državam o-tok Porto Rieo in Filipinsko otočje. dočim je bila Kuba postavljena pod ameriško upravo do časa, ko bo mogoče organizirati tam samostojno vlado, kar se je pozneje zgodilo. Za časa njegovega predsedovanja je bilo tudi Havajsko otočje anektirano k Združenim državam. Leta 1?>00 je bil McKin- dek v zgodovini ameriške glasbe. Damroseh je uglasbil tudi opero, ki se naslanja 11a IIawthorne-vo povest 'The Scarlet Letter', kakor ltudi mnogo drugih izbornih glasbenih komadov. Damroseh je ogromno prispel k razširjenju glaasbene kulture med ameriškim občinstvom. On se še vedno pridno ukvarja s populari- koneerti za mlade ljudi in za otroke so nov lev drugič izvoljen za predsedni- , , , „ ... , , .... . „ .. . ...iziranjem dobre glasbe. Njegovi ka ter je dobil največ ljudskinj,_________] rI1 , . glasov, kar jih je kdaj dobil kak kandidat pred njim. Njegov protikandidat je bil zopet P»ryan. Xa Panameriški razstavi v Buffalo je imel dne 5. esptembra 1901 velild govor. Naslednjega dne, dne 6. septembra, je obiskal glasbeni pa-viljo nrazstave ter stiskal roko vsakemu, ki je bil tam. Pri tem sprejemu je bil tudi neki Leon Ozolgosz. dozdevni anarhist, čigar roka je bila obvezana z robcem. kot radi rane; v resnici pa je robec zakrival revolver, ki ga" je imel v roki. Ko je prišel Czol-gosz 11a vrsto za pozdrav, je dvakrat ustrelil na predsednika. Ranjeni predsednik je umrl dne 14. septembra. Sledil mu je kot predsednik tedanji podpredsednik T. Roosevelt. 30. januarja 1862. — Walter Johanties D&mro&h, ameriški glasbenik. se je rodil v Breslavi na Nemškem. S svojim slovitim očetom Leopoldom Damroschem. — vlogo z zelo slabo pevko. Xa Dunaju se take zasedbe ne obnesejo. M«čajih celo do 1500 let Vendar se je predstava začela ob I ZivalL kat**r° predpisanem času in pevka je pri- starosti, spadajo že med šla na oder. kakor da ji vloga n,Jveče. tako slon. krokodil in želva. celo intervencijo tako Avstrije.! dela ne glasovnih in ne igralskih ■ KarPi ^ ščuke žive do 150 let. <1r- kakor tudi Madžarske. -Tug. drža-11ežkoč. j1' in papagaj« postanejo nad sto 111 zanimala! /1 » u 1 • • ' ^t stari. iu Adiiiiii.ua ( ]aiJstvo \ olksopere, ki ie za « . . ' , . Človek star sto let ie redkost, .stvar pravoeasiio doznalo. je protestiralo zoper to zasedbo in je zakladnice oškodovani tudi jug. in-! igralo da se pevka umakne, vln- . . . v ^ .. .ropo. kjer je doživel velikanske j za to afero, ker ni bilo znano, da j vojni, je Španija' „ ... . . . , , - • triumfe; bil je to znamenit dogo- so bih z oplenitnjo dunajske za-' testiralo zoper to zasedbo in j teresi. Nedavno pa je prišel neki „a pa prPzasede. Italijani tega ni-;.' I Kekord dolgega življenja ima menda še vedno Anglež Tomaž ■ Parr. ki je dosegel starost 152 let jug. zgodovinar v dunajskem dr- so hoteH storitj in so vztrajali tr. žavnem arhivu na sled srbski kro-jmORlavo pri svoji primadoni. ni. ki se je nahajala v habsburški 1 ... . , ... . . _ v., ... i Stvar je izzvala naposled toliko zakladnici. Poročilo avstrnskega1 ... ... _ 1 ogorčenja, da je prišlo med eia- poslanistva iz Beograda, poslano' , . , ... .. ,.. , . i ni zavoda in mod nosti tlo glasne- apnla 1882 avstrnskemu zunanje- , • - , , . . i era prerekan in in do krvavega pre- mu ministru, pravi namreč, da ie , , . . , . , . , . , , , . . i lopa. ki se je ustavil sele. ko >0 v dunajski cesaiski zakladnici tu-1 , .. r, . , , , . . , u)Oseffla vmes policija. Pretep je di neka krona, ki so 10 dolgo - , , . — . r, , ■ . , , , r 1 trajal cele tri eetrt ure. Sole po smatrali kot srbsko kralievske' . , . . . , .... , , , ~ , j tej dolmirjajoče odvajalno sredstvo, klavno izza leta ItiUH. V treh velikostih v vseh lekarnah. Garantirano kot odlašano. Glejte, da bo ime Gold, Medal na vsaki ikatlji. Ne kupujte nadomestkov. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. F. GLA* NARODA. 11. JAN. 1?J27 DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zi "OIai Narod*" priredil O. P. —j < posuj sin :i2 i Nadaljevanje.) .I'1 Z»*lllj:l V:i w.Iaj naimxlnj xc- Ozrla se je vanj ter hitro rekla: — Moja scstrietia je imela preje Diano ter ni bila očividno ž i:jo zadovoljna. Niti ena poteza se ni izpremeniia v njegovem obrazu. — I)a. meni se zdi. da je govoril o tem vaš stari stric, — je rekel brezbrižno. — Hinavec. — si je mislila Elinor in teman pogled je oplazil liee moža. ki je šel |x>le«r nje. Lindeek je ujel ta pogled. Vzdržal ga j«- trdno z velikimi, res-i.iini očmi. v katerih je ležala kot nema prošnja. Za trenutek sta porivala oba pogleda drug v drugem. Izražala sta nemirno iskanje — in skrivnostno hrepenenje se je vzbudilo v srcih obeh pod tem pogledom. Nato pa se je Kliiipr hitro obrnila od njega. — <«ita. gospod baron bi imel rad informaenje glede vedenja iliane. Poveš laliko svoje mnenje o tem, potem ko sem jaz spravila i:a dan svojo modrost. — je rekla hitro ter ostala zadaj. (lita je bila naglo zopet ob strani Lindecka .Elinor pa je šla naprej poleg Hotoja. Ta se je nečimurno smehljal. — plej. — kako spretno se je srnica zopet splazila ob mojo stran. — si je mislil samozavestno. Ker pa je šla Elinor le obotavljajo naprej, da sta mogla baron in G itn nemoteno kramljati, si je mislil lioto zopet.- — Zeio previdno lavira, da bova sama. No. s to malo Ameri-itanko bova kmalu na čistem. V splošnem pa je zelo mična deklica. Tudi ji bom razkril svojo ljubezen na pristni način. Mi ne bo težko. —■ zares ne! Kuno Lf.sov in njegova žena si;i stala na terasi. Zadovoljno sta zrla na oba mlada para. — (V bi le liotel baron Lindeek razkriti (iiti svoj namen, menila gospa Helena z vzdihom. — Ali imaš upanje, da se bo to zgodilo? — je vprašal njen mož«, \ eselo presenečen. — No. na vsak način ne občuje z nobeno mlado damo toliko kot /. <;ito. Dejanski je goden za ženitev s svojimi tri in tridesetimi leti. To niso žal i bo g nikaki tehtni argumenti. Mislil sem. da imaš upravičena upanja. Uospn Helena je skomignila z ramama. Odgovoriti ni mogla več, ker stil se ;.e približala baron in <;ita. lioto in Elinor sta dospela y.h njima. Mladi ljudje so hoteli zavžiti čaj na terasi, a gospa Losov je protest irala. — Ne, ne. solnce je že izginilo za drevjem in vi ste razgreti. Dala sem pogrniti čajno mizo znotraj, — je rekla ter položila z mate-Mnsko nežnostjo svojo roko krog ramen Elinor, nakar jo je povedla v hišo. Sedli so /ii čajno mizo. (j it a je polnila čaše ter stregla smehljaje. Ko je podala baronu čašo, je vprašala koketno: — Dva koščka sladkorja, drugega nič. kaj ne? Lindeek se je dvorljivo priklonil. — Zelo ljubeznjjvo je. da ste si to zapomnili, gospodična. — O, jaz sem vam postregla že z marsikatero čašo čaja ter ni lilo težko zapomnit i s itn. Ljubim gostom je treba seveda napraviti > dobno. — je rekla (lita šegavo ter se ozrla na barona skoro nežno. Iz njegovih oči so pričele švigati strele in njegovo čelo se je pordečilo od nevolje. vspričo neprimerne zaupljivosti Gite. Njegov I ogled je pohitel k Elinor — in tedaj je videl v njenih očeh čuden i^raz. Kot skrivnostno iskanje je ležalo v njih in kot bolestna jeza. Ta izraz mu je dal povod za razmišljanje. Mislil je. da ga je že par-krat zapazil v očeh Elinor, če se je ozrla vanj. Kaj je tičalo v tem posebnem pogledu, kaj je pomenjal? Hitro se je Elinor zopet obrnila proč od njega ter kramljala z P.otojem, ki je sedel poleg nje. dočim ji sedela Gita poleg barona. Med obema mladima paroma pa sta sedela gospa Helena in njen mož. liarou Lindeek ni posvečal dosti pozornosti Giti, čeprav je bil I resničen, kajti le redkokdaj člo-prisiljen kramljati ž njo. Njegove oči so pohitele zopet in zopet k.° *em razmišlja, kar mu je v Elinor. Njen mični. mladostno sveži obraz ga je očaral zopet in zopet, l kako očarljivo je učinkovala v njenem ljubkem obrazu njena sveža polt. • V njeni celi prikazni je tičalo nekaj osvežujočega, Čistega in nedotaknjenega. Kadar je lioto le preveč pretiraval svoje prismojeno komplimente, se je zdelo baronu, da mora prepoditi s strani Elinor tega < negavnega gizdalina kot nadležno mrčes. ZA GOSPODINJE Piie 1SA.BELLE KAY SlOTMiska gospodinja v Ameriki redno z veseljem sprejema na-•vete. ■ jHimočjo kattrrib zamore boljše rrSitl »roje doltooati kot gospodinja in mati. Na" tem maetu bomo mk teden objavili Saaek. ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Št v. 3. Kuharski reeepli. { Domača sredstva. imate vdolbine in luknje v In i>oeeiii in smatra se jo za bistve-1 pohištvu, jih nai»oiiiite z raztaja- im živili* mi vsakega. ki niste ali ki ihkV o>-tati v iluhtviu jtilravju. Številne avtoritete soglašajo v tem. da 1 »1 moral vsak človek jesti vsak dan najmanj i»o ral>o ]Ni]x>ln<)iim očistiti. Zelenjava «li>i biiljiii'. ee s»* j«» zavživa s smetano. Poskusite siKxluj nave-»leni recept, ki> boste prvič pripravi i zelenjavo. Ilela omaka za zabeljenje zelenjave. »"aše fvaj Miri ranega mleka ::4 čaše vinle 1 žlica in j«»l surovega masla ali nadomestila 1 žliea in [»»! moke 1- ma mleko in vodo. a pu-;.i;«\ da bo vs<> dobro zmešano. Na- ' "'hraniti svoji- roke čiste in v doto pustite v ret i nekako deset mi- '»rem stanju jm» dnevnem delu ter mu. Sevirajte s šparglji- fižolom ' so že prosto našle, da t:«"-i <-ela za-v stroejii, drobnim ohrovtoni. .ura- ' diep:a v dejstvu, da se niso posluhom ali krompirjem. j žile prave vrste mila pri čiščenju I svoje i»osodc fii pri pranju. Za u-Nasveti glede kuhinje. » mi v a nje |»osofle se poslužite belega nim voskom ali kakim drugim doli i i m s red st v oni. Ko se prvikrat opere nove posteljne odeje, jih je treba namočili v mrzli vodi preko noči t«*r nato Izžeti. S t"ni se odstrani žveplo, katero se je rabilo pri beljenju. Izperite nato v mlačni žajfnk-i. Nato ixzemlte dobro v čisti vodi. Made-iinila je lahko odstraniti iz pe-rila. če se zlije nanje raztopljen loj. Nato je treba izprati dotični kos ]ierila in madež bo izginil ■/. lo-jom vred. 1 »a se odstrani madeže sadja iz prtov, je treba ]»okriti madeže z zdrobljenim škrobom ter jih pusti-ti tako par ur. Škrob bo absorbiral zadnjo sled madežev. (V hočete sešiti tenko blajjo. ki ima navado parati so. ]M.dložiIe papir ter fcašijte skupaj s papirjem vreii. l*;ipir je mogoTv nato odstraniti. Nasveti za lepote. Hišne jrospodinje skušajo večino Kadar j»ohiite steklenice ali lončene posode s sadjem ali jelly-jem jih postavite na debelo blago, ki je bl!o namočeno v mrzli vodi ter izvito. Ne pustite, da bi se steklenice dotikale drugo druge, kajti v takem slučaju bi se razpočile. f> hočete očistiti piskre in drugo lK>sodo iz aluminija, ki je ih>-stala temna, jo zdrknete s cunjo namočeno v soku »-itrone. Nato izperite v {jorki vodi in posoda 1*> izgledala kot nova. •lesih, vlit na pralno vodo. osvetli rožnato in zeleno blago. Poslu-žile se sode za škrlatno in modro barvo. Predno servirate sadni putič, dodajte steklenico Binjrer-ale-a. 1 *a preprečite zdrobljenje zrnic riža. jih mešajte miti kukanjem z vilicami mesto z žlici«. Predno strete krompir, mu dodajte čajno žličico p»«civue sinle. To bo napravilo krompir bolj okusnim. Preostalo zelenjavo se lahko porabi za juhe ali solato. Postavite jo na leti. dokler je v resnici ne rabite. mila ali milnega praška, katerega prodajajo vsepovsod in videle boste. da se vatu bo to izplačalo. T*i prašek je dosti lažji za kožo ter tudi ue pušča za seboj neprijetne-jra duha p omilu. Vsako mila če se ga vst rajno rabi pri itomivatiju posode. pranju in tako dalje, pa vzame ki»ži naravno olje ter jo pusti suho in trdo. Osebno zdravje. Več surovega sadja bi moralo biti v vsaki hiši. da se ^a uporabi ne le v jedilne svrhe. temveč oh istem času tudi v slučaju bolezni. I>va najbolj važna sadeža, katera bi morala imeti vsaka družina, sta oranža in srai»e-fruit. i»o-magal zmanjšati nirzlii-o. dokler n» pride zdravnik. Nikdar ni dobro mešati mleko z oranžnim ali ^rai«*-fruit sokom. Pred pariškim sod i »čem .se je vršila minule dni značilna raz-| prava. Neki pesnik, ki živi že 20J let na M on trna rt m. znani pariški i umetniški četrti, je izgubil pred! nekaj ča?lti .sin pariškega bohema it; da zahteva preklic. Sodišče je mla-leničevi želji u-godilo in je poninovijenje razveljavilo. Tako je astal montmartski pesnik brez ljubice in brez njenega sinu. Pa je bržčas že prestar, da bi začel na novo in si pre>kr-bel oboje. Aretanje parniko-Sh.ppl.ig 'J ta januarja: Prss. Harding, Cherbourg, BrwnML 15. januarja: Paria. Havre; Aqultanla. CherBour*. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; Rrpublla, Cherbourg. Bremen: Stuttgart. Cbar- bcurg, Bremen. SB. Januarja: Prss. Wilson. Tnt XT. Januarja: Rocharnbaaa, Havre; Tborlofla Hamburg. " •» januarja: Majestic. Cherbourg: Francs, Havre; Muencben, Cherbourg, Bremen. 3. februarja: Deut*chlanJ Cherbourg. Ham- Muenohen, Bre- 4. februar■ Aquitan* i. Cherbourg. Hanibnr*. Cherbourg. 5. februar'a: Paris, H.tv«. 9. februii ia. Il>-3. Roosevelt, men. Ch.'rbours. fire- Havre; Thurincls, 12. februaria: Olympic. CherDourj.-; Br»-nien, Cr.er-bourg. Hrenit-n. 17. februarja: De Grass«. Hamburg. Cber- bourp, Ilamburf. 19. februarja: France. Havre: G^.-ge Washing- I ton. '"ht-rbourg, Drein*-*.. 21. februarja: A(ai;rctania. Cherbourg. 22. februarja: F'-er' n. Chertnn'rg. Bremen. 23. feSruarJa: afji.ibllc, CherLoirp, xln-nion. 24 fioruarja: Westphalia, Hamburg. 26. februarja: Paris, llavn*; leviathan, Che bf»urg; Aqultania. Cherbourg. 1. marca: Xlariha Wa«htngt<.n. Trst. 2. mraca: I'rcs. Harfl'ng, Cherbourg, Bremen. 3. marca: .Aibett I>a!Hn. burg 5. marca: Olj-mpi.'. Cherbourg; Cherbourg. Hienifn. * 9 marca: Pres. Hoosevelt. Cherbourg. men. 10. marca: Koihamfioau, Hamburg. 12. marca: Bferengaria. Cherbourg: France. Haue; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 17. marca: Deutschland. Cherbourg. Hamburg. 18. marca: Aqultanla. Cherbourg. 19. marca: I.eviathan. Cherbourg; Bremen. Cherbourg. Bretit-ii. marca: Co'.umbu*. Cherbourg, Bremen. 23. marca: La Savoie. Havre 0».r«e »Va."»h-lrKt"n. Cherbourg 24. marca: Cleveland. Hamburg 25. marca: Pre*. Wilson. Trst. 26. marca: i Hymp >■. Cherbourg; Hepubllc. ClifrUnirf, Bremen 30. marca:" Pr«-3 Harding. Cherbc'jriT. Bremen. 31 marca: Siiffr«-n, Hivrr; Ha^tnirs Cher-Ix.iirg. Hamburg, fcerlln. Cta^rb,>.jrg, l'.rern»-n. 2. aprila: Fraiu-e, Havre* SKI PNI IZI.HT H. mrija in -1 junija — sKfP.VI 1Z- I.KT fl p-rnlkorn I*.\KtS. razdelitev kitajske aJI 0 čitanju časopisov — Pokaži mi, kako eitaš časo-])is. pa ti povem, kdo si. — Le malokdo se zaveda, da je ta izrek Kan tonske eete zmagt»nosno na-daljiijejo ]>ohoti proti Šan^aju in so na južni strani orldaljen o Ob običajni uri zazvoni zvonec. rave 0 iz?nnu vseh pravoslavnih časopis jo tu. bodisi da ga je pri->kofov iz :NIoskvc- TriJe izmed nji!l nesel pismonoša ali pa raznašalec. STrifon- Vladimir in Varfolomej se odvzame njegovo pozornost. Tako različno kakor ti družinski člani , , ... yzemo časopis v roke. ravno tako ^rovoljei da branijo evrojxski različno je njih življenje .dasi ^ mCSta' ^ bl h0tele kita^ , • • • • , ■ »vete napasti. — Med tem se vrše pripadajo vsi eni m isti družim.! . - , rii - i- i - poganja meti kan.ton.sko vlado in In kakor se ze v tej mali družini V . - . i Langsohnom g-lede razdelitve Ki- kaze raznolicnost, ravno tako ■ . m v širokem svetu razmerje med .tajske' Ta ima milijoni ljudmi. A v nobeni reči'110 Jn Kitajko. Gospodar severne bi bil Cangsolin, gospodar Xa ta način so potekli tedni. P.oro si je prizadeval na vse mogoče načine, da pridobi Elinor zase. Ona pa ni nikdar smatrala resnim njegovih dvorjenj ter ga ni pustila niti za trenutek v dvomu. - - .......... ^lii se zaman trudi zanjo in da nima nobenega upanja da bi kedaj)0trok Pa Pii"ese v sobo ter bi ga blh Zlilntl kot l,lem,<1 (Triion je dospel do svojega cilja. lioto pa ni zapazil, da ga Elinor vleče za najrajši v pet rok oddal, kajti to- kn<>z Turkestanov .. S tem I.os ali p;i postopa ž njim odklonjevalno. Mislil ?e. da se ElinOr leiliko -iih izteguje po njem. — Pe onemogočeno vsako delovanje obotavlja po načinu deklice, predno se ho udala 'otrok da časopis v roke očetu. — cerkvene oblasti. Metropolit re bi le mogel biti včasih sam ž njo. potem bi bil že davno! pogled pade najprvo na ž sedanji namestnik varuha na eilju. —je rekel pogosto svojcem. prvo stran, oko obvisi na debe-1 patnarliovega ]»restola. mora bi- južne kantonflka vlada. Prvi bi rezkliral v Pekingu, druga jia v Vučangn. Drža-viiega poglavarja kantonske armade bi izvolil parlament, ix>zneje. pa bi vladali narodni komisarji. Malo verjetno pa je, da bi ostala ta delitev trajna, ker bo kantonska vlada sčasoma sigurno skušala zjediniti vso Kitajsko. ^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Uubrovijlku: PRESIDENTS WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA MARTHA WASHINGTON 1. MARCA — 12- APRILA VpraJajte za cene in prostore v bližnji asenturi. PHELPS BROS., 2 West 8t, N. Y. Kje je moj brat FRANK ŠTIFTA K. doma iz Vira pri Domžalah. Ker mu imam sporof-iti nekaj zelo važnega iz stare domovine. prosim cenjene rojake, če je komu znan njegov nasloM da ga mi sporoči, ali pa naj se sam oglasi svojemu bratu: — John . Stiftar, 6721 St. Clair Ave.t Cleveland, Ohio. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Ola» Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. ilPrav vsakdo- Zaman j<* skušal srečati jo samo. zaman je preža 1 nanjo, ka- ča r je od jahal,ali odšla na iz prehod. Ona pa se mu je znala ved-» o spretno izogniti. Parkrat je prišel sam v Lemkov ter se skliee-\al na svoje sorodniške pravice. V vsakem slučaju pa so ga na mestu zavrnili. V sled tega se je moral zadovoljiti s tem. da jo vidi v Losovu in takrat je bil vedno navzoč tudi baron Lindeek ali pa je moral obiskati Lemkov v spremstvu matere ali sestre. Mati in sestra sta seveda znali na spreten način uravnati tako. da je bil nekaj časa sam z Elinor, vendar pa se mu ni posrečilo približati se svojemu cilju. Kakorhitro je hotel postati resen, se je pokazala Elyior vedno ali hladno in nedostopno, ali pa se je šalila ž njim. da ni mogel nikdar priti do besedo. Kljub temu pa ni izgubil F»oto zavesti, da bo zmagal. Določenih ur za igranje tenisa v Losom nista zamudila niti lo tiskanih napisih. Xato čita dru-;vati v Nižjem Novgorodu, ker ne ge. drobnejše tiskane notice. mitO;dobi dovoljenja za prihod v Mo-uredniški članek — ali pa tudi«skvo- Njegova oblast je le navi-ne. Mati pa si je že zasigurala |dez,,a- Dejansko je ostala v Mo-svoj tlel in žensko prilogo. Tudi o-jskvi eerkev brez vodstva, česar se glase si ogleda, posebno družab-;^ ™ zgodilo dozdaj nikoli. ne vesti. Hčerka pa pazi. kdaj ji- 8ovraštvo Francoz0v do Nemcev. bo v roko padel — rotnan. Toda; , - ....... . 1 i .Nedavno je policaj, ki je imel v očetovem delu časopisa tiči tudi i lužbo ob slavoloku v Parizn opa_ tedenska priloga, na katero že: zil. da so se štiri dame in^ml^deni- dolgo časa prežita mala dva drn-j^ bHžaH ^obu ne2nane„a vojaka. zmska dana m očetu ne preostane BUi sQ ^^ (uj(?i V(Aata\i so drugega, ko da jo jima da. Deset miiuit ali še malo več sedijo vsi "ti- na grob krasen venec rdečih rož. vo so odšli, je policaj iz radoved Elinor, niti baron Lindeek. Točno sta prišla vsaki pot oba. Vedno'|ho stopljeni v svoj del. Sedaj P® j nosti pristopfif iT grobu, da bi pr^-pa je obstajalo med njimi tajno vojno stanje. I pride 1 Gletni sin domov. Videti feral napis na trakn Xapis je bil (iita je bila lahko zadovoljna. Elinor in baron sta sijala od-K'asoPis P<> »i^m planiti, to je y francoskem in nemškem jeziku ločno nesimpatično nasproti. Tako si ie vsaj mislila Gita. ki je bi- P™ njem eno. Takoj poišče sport- ter ^ je ■_Neznanemu vo- la prepričana, da je to izključno le posledica njenega "diplomatic-1™ katerega skorajda požira. iaku _ «nemSki mladenič" — nega posredovanja". Kljub temu pa je iskreno želela, da bi se Botol^a1" Pa 3* vsakdo gotov s svo- polieaj je fo tak • javil nemške. in ElfnAr zaročila. ' " *f * T t jim deloma in z manjšim zanima«- ... . . . . IJ 4 mu distriktnemu komisarju, kate- ri je dal ukaz, da morajo cvetlice takoj odstraniti ter vreči v smeti. i .Ji. ■ -(I*t (Dalje prihodnjič.) jim deloma in z manjšim zanimanjem bere cfrii&e stvari, toda ^a takoj odloži,"če kaka druga reč Policijski stražnik — vlomilec. Iz Ilaaga poročajo: Policija v Dortrechtu se je trudila dolgo ča-'. sa zaman, da bi prišla na sled drznemu lopovu, ki je izvrševal noč za nočjo vsakovrstne vlome. Končno je jel sumiti policijski komisar. da utegne biti prebrisani tat neki policijski nadzornik. Fkre-nil je obširne mere, da bi zasačili dečka" **in flagranti". To pa ni bi-( la ravno lahka stvar, ker se je zdelo, da izvršuje gospod policij-! ski nadzornik svoje zločine, kadar je v službi in nadzoruje druge po-j licaje. V eni zadnjih noči pa so policijskega nadzornika vendarle zasačili baš v trenutku, ko je hotel odpreti z vitrihom neka vežna vrata. Xašli so pri njem vsako-' vrstno vlomilsko orodje. Sprva je tajil, končno pa je priznal, da je izvršil vse nepojasnjene tatvine J ki jih je registrirala v zadnjem času policijska kronika, on. I kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glaa Naroda". M ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE* I DBŽAVAS, ' Pozor čitateKjL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem« (Jpravm *Glas Naroda". I ADTE&TISE m GIA3 &ABQ&A Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ •tari kraj. Je potrebno, da Je poo-Cen o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled nmie dolgoletne istnSnJe Vana mi ta moremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstno brzoparnlke. Tudi nedrSavljanl aamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti ti morajo dovoljenj«: aH permit It Washlngtoca, bodisi za eno leto ali 6 meseoer In se mora. delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanj em ln to naravnost v Washington, D. C. na. generalega naaelid-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki |e stools v veljavo 3L Jolija, 1929 se nikomur ▼eC ne poSlJe permit po poŠti, pak ga mora iti Iskati vsak posUes osebno, bodid v najblUaJI naselnl-Skl urad ali pa ga dobi ▼ New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje vsa bres dovoljenja, potuje na trojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnike aH svojce is starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Za Jugoels-▼Ue bo prlpa&enih v tem leta 970 priseljenrer, toda polovica te kv»> te je določena za amerifike driav-ljane. ki fele dobiti aem rtariia la otroke od 18. do 2L leta ln pa m poljedelske delavca. Ameriški diavljanl p« aamofeje dobiti Km lene in otroke do 14. to- ta bres da bl bdi Retl ? kvoto. po. trebno p« Je delati proSnjo v Wi fiigtns Predno podrsuntto kaki pifite korak. FRANK SAKSE1 i rt h T t t A SI OORLAMUf? 9K, NCW A