glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 20. februar 1987 leto XXIV številka 2 Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz Sterbenc (glavni In odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka GorSe, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka šni-darSIč, Jadran šnidarSič, Marko Švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo St. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek In prelom v DIC tozd Grafika, tisk v Tiskarni Novo mesto. ',V,J ■.v. ****** !v.' ;.*.*.; m*> .*.*.• •V«J Dragi bralci! Spet smo med vami z na- še nepokrito izgubo bomo šim glasilom. To pot vam pokrili iz lastnih rezervnih posredujemo paket poslova- sredstev, delno iz sredstev nja našega Novolesa. Ker so drugih DO in delno z odpisom znani zaključni računi in pla- obresti pri poslovnih bankah, ni za letošnje leto.jihv skladu Iz navedenega sledi, da nas v z Zakonom o združenem delu letošnjem letu čaka huda objavljamo. Pri tem se mo- preizkušnja. Vsekakor se ramo zavedati, da aktivnosti bomo morali obnašati dru-sprejemanja zaključnega ra- gače kot do sedaj in vložiti čuna in planov za tekoče leto maksimalne napore na vseh ni zgolj mehanična operacija nivojih. Seveda vsi tozdi niso dviganja rok na samouprav- zaključili poslovno leto z iz-nih organih. Zavedati se mo- gubo. Tozdi, ki proizvajajo ramo, da je treba izbrskati na za domači trg nimajo izgub, dan tudi vse tisto, kar ni bilo jz tega je razvidno, da so dorečeno ali pa je bilo postala izvozna prizadevanja storjeno. Torej oceniti mo- resnično nizko cenjena v naši ramo tako slabe kot tudi družbi. Plan za leto 1987pre-dobre plati, ki so se dogajale dvideva nadaljno rast pro-v lanskem letu in na tem gra- duktivnosti in proizvodnje, diti prihodnje leto. žal pa to ni dovolj. Potrebni Če začnemo z dobrimi bod° tudi finančni ukrepi rezultati naj povemo, danam predvsem na cenah obrest,h je v Novolesu uspelo v in ,e^ajnth razlikah. Čepiav preteklem letu povečati nas splošna družbena usme-konvertibilni izvoz za 18%. ritev sili v proizvodnjo za do-proizvodnjo za 12%, zapo- mači trg, če hočemo prežtve-slovanje za 4% in produk- ne bomo opustili izvoznih tivnost za 8%. Gibanja, na programov, ki smojih s toli-katere zaposleni v Novolesu kšnim trudom v preteklosti lahko vplivamo, so bila torej gradili in utrdili v tujim, ugodna. Lahko bi bila pa še Smatramo namreč da bo boljša, če bi izkoristili vse izvoz ponovno dobil tisto ve-kadrovske potenciale, pred- Ijavo, ki mu pripada. Bitka za vsem koordinativne. Čeprav doseganje ugodnih finančnih so bila omenjena gibanja rezultatov bo torej težka, ugodna, rezultati niso v skla- naP°rna. du s pričakovanji. Poslovno Vsi interesi,bodisi posa-leto 1986 smo zaključili na- meznikov ali skupin, morajo mreč z izgubo v višini 5.021 biti usmerjeni k skupnemu ci-milijono din, konsolidirana lju, to je k konsolidaciji izguba znaša 3.623 milijonov Novolesa. Vsem nam, ki smo din. Z raznimi pokrivanji zaposleni v Novolesu, torej nam je že uspelo zmanjšati iz- ne more biti vseeno, kako se gubo po zaključnem računu bodo programi izvajali in kaj na 944 milijonov din izgub, bomo z njimi dosegli. Skrb za oz. s konsolidacijo 678 mi- njihovo solidno izvajanje slo-lijonov din izgube. Trenutno ni na nas vseh. !*!*; ;*•*••; .v.* Iv* ;V. ;.v.; !•!•!*! v.*, M Mv *\v Xv •J* v .**•*• Mv **.v Politični aktivi V okviru projekta »Kvaliteta življenja« sta bila letos opravljena dva politična aktiva in sicer v tozdu LIPA in tozdu BOR. Na političnih aktivih je bilo iznesenih veliko problemov, iz česar lahko sklepamo, da so bili sklici političnih aktivov potrebni in koristni. Dokazala seje tudi metodologija dela političnih aktivov, tako da je bil marsikateri problem razrešen že na samem sestanku, ostali se pa rešujejo po postopkih dela strokovnih služb in poslovodnih organov. LIPA Izrazito je izstopala proizvodna problematika. Predstavniki tozda so kot poseben problem izpostavili planiranje v Novolesu. Posledica nedoslednega planiranja je za tozd LIPA zelo boleča. Planiranih kapacitet ob prestrukturiranju v LIPI namreč ne dosegajo. Zaradi premajhnih kapacitet Žage seje proizvodnja kopiranih in struženih elementov zmanjšala, kar povzroča tozdu težave pri postavljanju planov in ogroža tozdovo eksistenco. Kooperacijsko sodelovanje znotraj Novolesa je na hudi preizkušnji, saj se ne izvaja v dogovorjenih okvirjih (z upoštevanjem strokovnih služb) in po sprejeti disciplini planiranja. Posledica tega je, da nekateri tozdi iščejo potrebne elemente zunaj Novolesa, lastne kapacitete pa ostajajo nezapolnjene. Sprejeti sklepi na političnem aktivu se na ustreznih nivojih in organih rešujejo. BOR Na političnem aktivu, katerega so se udeležili tudi predstavniki DPS Krško so bile izpostavljene naslednje zadeve: — sodelovanje z DPS — kadrovske zadeve — izguba 1986 — plan 1987 Ob koncu preteklega leta je prišlo na relaciji Novoles-DPS Krško do nekaterih nesporazumov, katerim je botrovala predvsem premajhna obojestranska informiranost. Zadeva se je sukala okrog tozda BOR, ki se nahaja v tej občini. Kot je znano je ta tozd poslovno leto 1986 zaključil z izgubo, ki proporcionalno z drugimi tozdi — zgubaši — ni niti večja niti manjša od izgubv teh tozdih. Do dramatiziranja položaja je prišlo ob pisanju regijskega javnega sredstva obveščanja (Dolenjski list), kije o težavah, s katerimi se ubada ta 2 novoles tozd, pisal dokaj poenostavljeno. Da IS Sob Krško ni razpolagal z dovolj tehtnimi informacijami o stanju v tozdu BOR, smo delno krivi sami, delno pa tudi ustrezne službe na IS Sob Krško, ki imajo vse možnosti, da ustrezne in prave informacije dobijo kadarkoli to želijo. Ob ponovnem srečanju predstavnikov DPS Krško in predstavnikov Novolesa so se strani razjasnile in tudi uredile v skladu z možnostmi. Za naprej je treba paziti, da do takih nesoglasij ne pride več, saj ne koristijo nikomur. Politični aktiv se je do tegajasno opredelil in zahteval, da se intenzivira sodelovanje tudi z drugimi občinskimi organi in organizacijami, predvsem s sindikatom. Politični aktiv se je izjasnil tudi o usodi tozdovega vodstvenega kadra. Direktorju tozda, tov. Sitar Gabrijelu, je dal popolno podporo in zaupnico, da naj tudi v naprej vodi tozd BOR. S tem so bile jasno ovržene vse kritike na račun direktorja, ki naj bi bil kriv težav tozda. Delavci so povabili tudi tehničnega vodjo, tov. Piltaverja, da naj ne zapusti tozda, vendar ta zaradi osebnih razlogov namerava zamenjati sredino. Tozd in DO se zavežeta, da čimprej poiščeta ustrezno zamenjavo, po možnosti iz domačega okolja. O izgubah in planu 1987 je informacijo podal podpredsednik KPO DO, tov. Vili Pavlič. Orisal je finančno situacijo Novolesa ob zaključnem računu in stanje v tozdu BOR. Tozd BOR je v verigi izvoznih tozdov po pokrivanju zaključil poslovno leto 1986 z izgubo v višini 16 milijard din, kar je v enakem razmerju kot v drugih izvoznih tozdih (TPP, TDP. TGD), ki so prav tako zaključili poslovno leto z izgubo. Člani političnega aktiva so z veliko skepso gledali na plan zal. 1987, ki predvideva ponovno izgubo. Za delavce tozda je namreč boleče to, da se že pet let pogovarjajo o sanacijskih programih. Radi bi končno dobili trden program, ki bi jim zagotavljal sigurno bodočnost. Sklenjeno je bilo. Seja političnega aktiva v tozdu LIPA ta*. Seja političnega aktiva v tozdu BOR Namizni proizvodni program tozda BOR da tako Novoles kot tudi DPS, v kolikor je za to zainteresirana, intenzivno delajo na tem, da BOR dobi trden proizvodni program. Političnemu aktivu na rob Zaradi boljšega razumevanja smo dolžni podati korekturo k članku, kije bil objavljen v Dolenjskem listu, dne 12. 2. 1987, z naslovom »Imeli pljučnico, zdravili nahod«. V članku je namreč napačno zapisano, da naj bi direktor tozda BOR izjavil, da je »dobil naročilo dosedanjega predsednika KPO Novoles, da naj se sestankov, na katerih se je govorilo o BORU, ne udeležuje...« Izjava se je nanašala le na tisti sestanek na IS SOB Krško, kije sovpadel z obiskom sejma v Kolnu, za katerega je bil določen tudi direktor Bora. Predsednik K PO je presodil, da udeležba direktorja Bora na tem sestanku ni toliko nujna, ker so bili tako in tako prisotni člani KPO DO Novolesa. A.Š. Zaključni račun za leto 1986 Leto 1986 je bilo za našo delovno organizacijo razmeroma uspešno pri doseganju fizičnih kazalnikov, žal pa to ne moremo trditi za ekonomsko finančno področje. Kljub številnim vzpodbudnim besedam naše širše družbene skupnosti, da je potrebno izvoz stimulirati in nekaterim spodbujevalnim ukrepom, posebno izvozniki na ameriško tržišče nismo bili deležni tiste podpore, ki bi je bili potrebni. 1. PROIZVODNJA V LETU 1986 Planski cilji niso bili doseženi, saj smo realizirali proizvodnjo glede na letni plan, merjeno v norma urah potrebnih za izdelavo, proti planu le 93%. Nedoseganje je posledica visoko postavljenih planov pa tudi neorganiziranosti na nekaterih področjih. Glede na preteklo leto je bila proizvodnja presežena za 12%, kar pomeni, da smo ob povečanju poprečnega števila zaposlenih za 4% povečali produktivnost za 8%. Nekatere temeljne organizacije (TPI, BOR, TSP, LIPA, TAP, TKO) so precej povečale proizvodnjo tako glede na letni plan kot tudi na preteklo leto. Nekatere temeljne organizacije — izvozniki na ameriški trg — (TDP, TPP, TGD) pa so proizvodnjo proti letu 1985 sicer povečale za okoli 10%, vendar pa planiranih ciljev niso dosegle za okoli 15%. Zato visoko zastavljeni plan delovne organizacije ni bil dosežen. Podatki o doseženi proizvodnji po planskih cenah so sicer nekoliko večji, vendar ne kažejo realne slike zaradi strukturnih sprememb. 2. ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE Podobno kot proizvodnja je bil dosežen tudi izvoz. Proti planu je bil manjši za 15%, glede na leto 1985 pa večji za 18% (konvertibila), skupno s klirinškim izvozom pa večji od preteklega leta za 11%. Podatki o zunanjetrgovinski menjavi naše delovne organizacije so naslednji: v USA $ doseženo 1986 indeksi na plan na 1. 1985 — konv. izvoz 21.048 85 118 — klir. izvoz 2.472 112 74 — SKUPAJ 23.520 87 111 — uvoz 9.172 114 — preseganje izvoza — pokritje uvoza 14.348 z izvozom 2,56 Realizacija konvertibilnega izvoza v letu 1986 US $ TOZD 1986 LET.PL.86 1985 86/L.P. 86/85 TVP 1261955 1330000 1148559 95 1 io ŽAGA 325158 1OOOOO 244055 325 133 TPI 7 1535 1OOOOO 43507 72 164 BOR 1882a60 2000000 1100298 94 171 SIGMAT 221185 450000 207498 49 107 TPE 29192 TDP 7915267 9400000 7800561 84 lOl •TSP 1863217 2500000 1571626 75 1 19 TPP 4323895 4500000 2964998 96 146 LIPA 2316 TAP 12744 4563 279 TKO 538960 960000 157303 56 343 TGD 2629725 3360000 2495057 76 105 KONVERT. 21048417 24700000 17767217 85 1 18 KLIRING Cit 2471636 2200000 3347396 112 74 SKUPAJ 23520053 26900000 21114613 87 1 1 1 ***■******##***»*.#*##* *********#***************.******.***** ***** — stimulacije so bile iz-plačevane z velikimi zamudami (večji del smo jih pridobili šele vjanuarju 1987), zato smo izpad prilivov morali nadomeščati z neugodnimi krediti. 3. FINANCIRANJE Leto 1986 je bilo izredno neugodno na področju financiranja. Izredno slab rezultat (izguba) je povzročil, da s tekočimi prilivi nismo mogli financirati svoje dejavnosti. Zato smo se morali dodatno zadolževati z najugodnejšimi krediti in zanje plačevati visoke obresti. Ker se obresti plačujejo vsake tri mesece, smo morali praktično že v naslednjem tromesečju plačevati tudi obresti na obresti (za plačila obresti smo se morali dodatno zadolževati). Takšen način financiranja nas je privedel konec leta v dokaj težko likvidnostno situacijo. Obresti za kredite za obratna sredstva so večje od ocenjenih za 200 mio din, obresti za osnovna sredstva pa 120 mio din. Skupno je bilo v letu 1986 v obračunu: Izredno ugodno razmerje med izvozom in uvozom ka- Prikaz realnega poslovnega rezultata za leto 1986 kor tudi med prilivi in odlivi je TOZD Izkaz.j. n.s. Poračun Por-Acun HeqbrAC. KoniPenzA.c . iz3ub De j &nsKa na drugi strani zaradi zaosta- AKumu1A C FIS obresti stAn.Pr. Prejme FoKrije 2». K umu 1 3tC janja dolarja za drugimi valutami povzročilo veliko nedo- 1 2 3 4 5 6 ■J7 hodkovnost izvoznih izdel- TVP 60144 40000 7562 0 441000 453582 kov. Vse izvozne TOZD so v ŽAGA -105752 90593 201368 18776 120000 0 -536439 letu 1986 v veliki izgubi. Po iz- TPI 26155 0 28198 0 343000 340957 računih smo zaradi neugodne- BOR -164899 24620 161940 14962 245000 0 -611421 ga tečaja na izvoznem podr- SIGMflT 8278 0 20800 9965 0 0 -21687 očju izgubili okoli 3 milijarde TPE -143330 5316 0 0 200000 0 -348646 din prihodka, kljub v drugem TDP --239544 134246 793331 32945 354000 0 -1554066 polletju 1986 izredno visokim TSP 28493 107500 405529 28153 61000 0 -573689 stimulacijam za spodbujanje TPP -290169 133188 234420 16478 326000 0 -1000255 izvoza v višini 38% na prilive. LI PR 13177 0 54417 10582 0 56000 4178 TAP 26950 30000 0 0 0 208000 204950 Visoke devizne stimulacije TKO 63501 30000 0 0 0 352000 385501 niso mogle kompenzirati ni- TES 17829 0 0 ' 9332 0 0 8497 zkega tečaja dolarja iz naslednjih vzrokov: TOD BLP DSSS 11936 9377 0 49416 0 0 212119 0 0 10384 12949 17499 94000 0 0 0 0 0 -353983 -3572 -17499 — stimulacije se obračunavajo le na devizne prilive, ki so SKUPAJ -677854 644879 2118884 182025 1400000 1400000 -3623642 zaradi povečevanja izvoza OSTANEK 265840 1397665 manjši IZGUBA -943694 -5021307 Zaključni račun za leto 1986 4. BILANCA USPEHA V letu 1986 izkazuje DO NOVOLES naslednji poslovni rezultat: v mio din — obresti za obratna sredstva — obresti za osnovna sredstva SKUPAJ plačane obresti — prejete obresti NETO PLAČANE OBRESTI — poračun obresti z revalorizacijo NETO OBRESTI V OBRAČUNU 3.692 mio din 351 mio din 4.043 mio din 494 mio din 3.549 mio din 2.119 mio din 1.430 mio din Med obračunanimi obrestmi je vključenih tudi 137 mio din odloženih obresti za zadnji kvartal leta 1986, obresti pašo že zmanjšane za 63 mio din odpisanih obresti, ki so nam jih odpisali pri Ljubljanski banki v decembru 1986. Zanimivo je razmerje med prejetimi tečajnimi razlikami in obrestmi, ki smo jih plačali za kredite. V preteklih letih so bile obresti veliko nižje od prejetih tečajnih razlik. V letu 1986 je bilo ugotovljeno: — tečajne razlike za plačane terjatve iz tujine 1.461.532.000 din — Neto obresti za kredite za obratna sredstva 3.198.384.000 din — Večje obresti od tečajnih razlik 1.736.852.000 din Detajl iz proizvodnje v tozdu TPE Doseženo 1986 Indeksi na na leto Plan 1986 — Celotni prihodek 43.244 mio din 112 198 — Porabljena sredstva 35.606. mio din 117 206 — DOHODEK 7.638 mio din 92 168 — Čisti dohodek — masa osebnih 4.856 mio din 80 151 dohodkov 5.228 mio din 120 214 — izguba — konsolid. neto -944 mio din 910 485 akumulacija -678 mio din — — Delovna organizacija je poslovanje zaključila z izgubo, ki je realno še večja, kot jo bomo izkazali v zaključnem računu. V okviru zakonskih možnosti smo jo razmejili na naslednji način: konsolidirana izguba (negativna akumulacija) razmejeni stroški v zalogah poračun obresti z revalorizacijo neobračunan stanov, prispevek dejanska izguba Od tega: pozitivni rezultat negativni rezultat (nekompenzirane izgube) -678 mio din 645 mio din 2.118 mio din 182 mio din 3.623 mio din 1.398 mio din -5.021 mio din Po principu solidarnosti in vzajemnosti v delovni organizaciji predlagamo da se v obliki dodatnih internih deviznih stimulacij del izgub v višini 1,4 milijarde din poračuna že v zaključnem računu za leto 1986. 5. POKRIVANJE IZGUB Za pokritje izgub v višini 944 mio din so na voljo naslednji viri: — rezervni sklad TOZD z izgubo 5 mio din — oblikovani rez. sklad pozit. TOZD v letu 1986 266 mio din — pokrivanje izgub drugih del. organizacij po 13. točki obrazca IDSR 253 mio din — za razliko odpis obresti poslovnih bank 420 mio din Predlog pokrivanja izgub za leto 1986 TOZD izguba 1986 lastni RS RS 1986 poz. tozd 13. t. IDSR odpis obresti 1 2 3 4 5 ŽAGA 105.752 1.528 43.000 41.224 20.000 BOR 164.899 — 74.000 70.899 20.000 TPE 143.330 — 73.000 70.330 — TDP 239.544 1.895 7.649 — 230.000 TPP 290.169 1.875 68.191 70.103 150.000 SKUPAJ 943.694 5.298 265.840 252.556 420.000 / =7zguba po zaključnem računu 1986 2 -Obstoječi rezervni sklad TOZD z izgubo 3 = Rezervni sklad, oblikovan v letu 1986 pri pozitivnih TOZD 4 =Nepovratna sredstva za pokrivanje izgub drugih DO po 13. točki obr. IDSR 5 = Odpis obresti pri poslovnih bankah (za obstoječe odpise so te zniiane obračunske obresti) Bilanca uspeha za obdobje 1. 1. do 31. 12. 1986 BESED ILO DEJAN.86 DIH.PL .86 LET.PL.86 DEJAN.85 INDEKS 1 2 3 4 1/2 1/3 1 /4 Ne-p 1. rea 1.1.1.86 40310 17734 227 PrihodKi 43293813 21849218 198 Nep 1.rea1.31.12.86 89445 40310 222 CELOTNI PRIHODEK 43244678 40266782 38702956 21826642 107 112 198 Materialni str. 30804688 27505027 26631784 14890026 112 1 16 207 flmort i zaci .j a 870753 804383 803716 439085 108 108 198 Mater ia1.str.DSSS 247139 241874 249676 139204 102 99 178 Obresti za OBS 3683812 3024940 2727760 1802106 122 135 204 SKUP.PORAB.SRED. 35606392 31576224 30412936 17270341 113 ■ 117 206 DOHODEK 7638286 8690558 8290020 4556301 88 92 168 UdeIez.o skup.doh 27648 74112 37 DOSEŽENI DOHODEK 7610638 8690558 8290020 4482189 88 92 170 Obuezn. do DSSS 662399 581579 512116 277350 114 129 . 239 Zavarova 1. P rent i j e 185769 227365 227500 87022 82 82 213 Obresti za OS 327384 240330 230464 84574 136 142 387 Dru9e oboi iz doh. 1578995 1143137 1248788 812686 138 126 194 SKUP.OBV.IZ DOH. 2754547 2192411 2218868 1261632 126 124 218 CISTI DOHODEK 4856091 6498147 6071152 3228557 75 80 151 Del CD Z 3. OD 5228044 4960045 4361744 2448152 105 120 214 Del CD Z-?. st.izSr. 60901 131693 163492 114074 46 37 53 Del CD Zi P os.SK1. 0 1412272 1067480 526835 0 0 0 Del CD Z-E*. dr.nam.SP. 245000 94011 253068 99487 261 97 246 Del CD ZJ. rez.SK1. 265840 232548 329104 167458 114 81 159 Del CD Z*. soob.men j. 0 0 0 59104 0 0 0 IZGUBA -943694 -332422 -103736 -194553 284 910 485 AKUMULACIJA -677854 1312398 1292848 499740 -52 -52 -136 Steoi1o z apos1en i h 3038 2989 104 Dohodek: na delavca 2466 1524 162 Cisti doh.na de1avc a 1567 1077 145 AKumu1.v Prim.z doh. -8.3 11 -81 Akutnu 1. v Prim. s CD -14 15.5 -90 AKumu1.na de1avca -219 167 -131 UD in SSP na delavca 1786 910 196 Cisti OD na del.mes. 99944 48787 205 Struktura pokrivanja izgub je zelo tesna. Prva dva vira sta lastna in zagotovljena, pri drugih dveh pa je še nekaj odprtih vprašanj. Izgubo moramo pokriti do izplačila OD v marcu 1987, sicer bomo morali znižati osebne dohodke. Predlagamo, da TOZD na zborih delavcev sprejmejo samoupravni sporazum o pokrivanju izgube v višini prostih sredstev rezervnega sklada. 6. OSEBNI DOHODKI IN ZAPOSLENOST — poprečni osebni dohodek 1986 99.944 din — poprečni osebni dohodek 1985 48.787 din Indeks 205 V delovni organizaciji je bilo povprečno zaposlenih 3.098 delavcev kar je 4% več kot v preteklem letu. Gibanje zaposlenih je bilo: — stanje 1. 1. 1986 2963 — prišlo v letu 1986 767 — odšlo v letu 1986 542 — stanje 31. 12. 1986 3188 Po nekaterih finančnih in fizičnih pokazateljih lahko presodimo primernost višine osebnih dohodkov glede na dosežene rezultate: — indeks dohodka 168 — indeks produktivnosti 108 — indeks konvertibil. izvoza 118 — skupaj dovolj, povečanje 214 Glede na to, da so bili osebni dohodki v masi večji za 114% in poprečni OD večji za 105%, lahko ugotovimo skladnost razporejanja osebnih dohodkov glede na dosežene rezultate. JOŽE FINK im k ' ,,,r : novoles 5 Letni plan 1987 Rekapitulacija glavnih kazalcev za plan DO Novoles: 1. Proizvodnja 2. Zaposlenost 3. Produktivnost 4. Prodajne cene 5. Tečaj $ (680 din) 6. Obresti 7. Nabavne cene 8. Brutto OD Indeks Plan 87/ Dej. 86 108 102 106 191 177 187 188 201 V rekapitulaciji glavnih kazalcev je prikazanih nekaj izhodiščnih zastavljenih ciljev za leto 1987. Nekaj izmed teh ciljev je takih, ki so izključno odvisni od nas samih, to je proizvodnja in zaposlenost, v našem poslovnem rezultatu pa imajo žal daleč največji vpliv cenovna gibanja, ki predstavljajo praktično preko 90% vseh povečav indeksov na preteklo leto. Glede na to, da obstaja majhna verjetnost, da bi se vse prognoze glede cenovnih gibanj tudi uresničile, predstavlja plan dejanske obveze za delavce DO Novoles predvsem v njegovih fizičnih kazalcih. Planiramo skupno povečanje proizvodnje za 8% (podatki po TOZD so razvidni iz tabele). Vemo, da v letu 1987 na novo aktiviramo nekatere investicije, druge pa bodo vtem letu šele prvič celo leto obratovale. Pretežno so te i nvesticije v lesni dejavnosti, kot so: — lakirnica v TOZD TPP Go-tna vas — lakirnica v TOZD TGD Dvor — lakirnica v TOZD TDP Straža — nov obrat ploskovnih elementov TOZD TPE Račje selo. Glede na zgoraj omenjene investicije pomeni plan proizvodnje in planirano povečanje produktivnosti dela za 6% minimalno obvezo s tem, da bodo morali na povečanje produktivnosti dela polegakti-viranih investicij vplivati rezultati vseh ostalih organizacijskih izboljšav, ki jih običajno navajamo kot »notranje rezerve«. Zadnjih nekaj let smo sprejemali z letnimi plani zelo velike obveze, ki jih nismo v celoti uresničevali, plan za letošnje leto po predvidenih povečanjih projzvodnje pa je postavljen na realne osnove (kadrovske in kapacitetne). V planu je predvideno, da bomo 36% vseh zunanje pridobljenih prihodkov realizirali na izvoznem trgu. Skupen izvoz se bo povečal za 6%, kar je več, kot bi si glede na dohodkovnost izvoza želeli. Glede na omejene tržne možnosti prodaje na domačem trgu in možnosti pokrivanja splošnih stroškov, ki bodo kratkoročno nastopili v enaki višini tudi, če te dodatne proizvodnje ne bi bilo, realno izvoza v roku enega leta ne moremo zmanjšati. Tekom leta pa bomo glede na objektivne tržne možnosti prodaje na domačem trgu sproti z mesečnimi plani korigirali razmerja v korist domačega trga. Kljub temu pa se moramo zavedati, da smo si na področju pohištvene proizvodnje zastavili za cilj nominalno povečanje prodaje na domači trg za 215% — to pa Dnevna soba S C AND, izdelek tozda TPP predstavlja cca 20% proizvodnje iz vseh obstoječih pohištvenih kapacitet. Precejšen vpliv na povečanje izvoza DO Novoles ima izvoz praktično polovico proizvodnje obrata Radatoviči in sicer 15.000 pomivalnih korit iz ke-rakrila, kar nam bo skupaj z nabavo določene opreme omogočilo povečanje produkcije za skoraj 50%. Predlog letnega plana DO NOVOLES za leto 1987 v primerjavi s preteklim letom 6 novoles Let. pl. 1987 Dejansko 1986 L.p.87/ Dej. 86 Domači trg 31.783.118 13.595.383 234 Izvoz 17.677.493 8.876.406 199 Interna 26.499.625 11.585.599 229 Int. dev. st. 2.198.253 2.033.493 108 Prejete obr. 666.011 494.209 135 Teč. razlike 8.989.244 3.350.249 268 Ostalo — 1.190.455 Obr. — reval. zalog 2.118.884 Celotni prihodek 87.813.744 43.244.678 203 Poraba materiala 48.685.708 23.440.977 208 Fiks, mat. str. 10.650.371 5.432.609 196 Razm. fis-zaloga - -721.516 Amortizacija 2.014.440 870.753 231 Obresti ObS 6.592.301 3.683.812 179 Int. dev. komp. 2.238.722 2.033.493 110 Ostali str. 113.600 866.264 13 Porabljena sredstva 70.295.142 35.606.392 197 Dohodek 17.518.602 7.638.286 229 Zavar. premije 445.900 185.769 240 Obresti osn. sr. 301.288 327.384 92 Obv. iz dohodka 4.212.676 2.269.042 186 Sk. obveznosti 4.959.864 2.782.195 178 Čisti dohodek 12.558.738 4.856.091 259 Brutto oseb. doh. 10.605.174 5.228.044 203 Stan. prispevek 322.453 60.901 530 Skl. skup. porabe - 245.000 176 Rezervni sklad Svob. menj. dela 468.550 265.840 Ostanek dohodka 1.162.561 -677.854 Poleg rizičnih parametrov opredeljuje letni plan tudi izračune o uspešnosti poslovanja. V pogojih visoke inflacije kakršna vlada že nekaj let ter ob nestabilnih pogojih gospodarjenja je planiranje poslovnih rezultatov zelo otežkoče-no, zato lahko rečemo, daje letni plan le odraz nekih ciljev, ki pajih bomo poskušali cenovno natančneje opredeliti s kvartal-nimi plani. Osnovne cenovne predpostavke pri planiranju so bile, da bodo nabavne in prodajne cene rasle enakomerno oz., da indeksi cen izhoda nikakor ne bodo nižji od indeksov vhodnih materialov. cen Glede na velik delež prihodkov iz izvoza je za točnost predvidevanja višine dohodka bistveno pomembno gibanje tečaja ameriškega dolarja glede na domačo inflacijo. Bistven predpogoj za poslovanje na t.i. »pozitivni ničli« na nivoju celotne delovne organizacije je povprečni tečaj dolarja 680 din, kar pomeni, da bi se moral glede na začetek leta, ko seje v januarju gibal v višini 447 din, povečati do poletja za skoraj 50%. Kako odvisen je naš rezultat od gibanja tečaja pojasnjuje dejstvo, da bi za 100 din manjši tečaj od planiranega povzročil izpad in s tem izgubo v višini 3.036.000.000 din (vključene so tudi manjše izvozne stimulacije, ki se računajo na to osnovo). V planu so devizne cene upoštevane praktično enake kot so bile realizirane v letu 1986, saj se v ZDA ne pričakuje praktično nobene inflacije na področju pohištva (Vir: Furniture Today). Dodatne carinskestopnje, ki jih mora plačati uvoznik pohištva v ZDA na carinske pos- Letni plan 1987 tavke stolov v planu nismo upoštevali. Prav tako v gospodarski plan za leto 1987 niso ovrednoteni in vgrajeni efekti skupnega programa izvoza pohištva v Ameriko, Kanado in Avstralijo (AKA program). Ta program je na ZIS bil potrjen, vendar v tem momentu še ni možno definitivno govoriti in kvantificirati efekte iz tega naslova. Pri detaljnem pregledu plana lahko ugotovimo, da smo že pri planiranju ugotovili, da bi tri temeljne organizacije tudi pri planiranem tečaju realizirale izgubo v skupni višini: 764.785.000 din in sicer TOZD BOR Krško. 306.694.000 din TOZD TPE nost proizvodnega procesa — kar s skupnim nazivom imenujemo notranje rezerve), vendar je dejstvo, da v teh kolektivnih kljub temu, da še niso izrabljene vse rezerve, potrebujemo za pozitivno poslovanje za 15% večji tečaj, to je v povprečju cca 780 din. Na področju stroškov je predvideno, da bodo obresti kot eden naših najpomembnejših stroškov znašale 6.592.301.000 din oz. 14% eksterne realizacije. Kot delovna organizacija še nismo izčrpali vseh možnosti racionalnejšega poslovanja in hitrejšega obračanja sredstev, pri čemer nam mora biti osnova predvsem čimprejšnje aktiviranje računalniško podprtega informacijskega sistema, kar nam danes povzroča zaradi Plan izvoza US$ TOZD Dejansko Plan Plan 1986 87 87/86 TVP 1261955 1741000 138 ŽAGA 1261955 61000 5 TPI 71535 BOR 1882460 157000 83 SIGMAT 221185 362000 164 TPE TDP 7915267 8943000 113 TSP 1863217 1733000 93 TPP 4323895 3023000 70 LIPA 2316 TA P 12744 TKO538960 179500 333 TGD 2629725 3000000 114 NOVOLES-KONV 21985214 22228000 101 NOVOLES-KL1R 2471636 2369000 96 SKUPAJ 24456840 24597000 101 TOZD SIGMAT: Kontokorent VVAGNER 308000 — Redni izvoz 54000 Račje selo: 284.025.000 din TOZD TPP Gotna vas: 174.066.000 din Skratka vsi TOZD s področja ploskovne proizvodnje, z večji delež domačega trga in sicer 67%. Ker se zavedamo, da letnega plana ni možno sprejeti s takšno višino izgube, smo že v predlogu pripravili predlog internega pokrivanja, kjer bi v enakem znesku pozitivni TOZD pokrili nastali deficit. Takšna planirana izguba prav gotovo ne pomeni sprijaznenje z dano situacijo, temveč je le odraz dejstva, da v terminu, kije predviden za sprejetje letnega plana nismo mogli dovolj čvrsto definirati vse morebitne vsebinske spremembe, ki jih bomo morali v teh TOZD v toku leta realizirati. Ti ukrepi so varčevalne narave (splošni stroški, racionalizacija vgradnje surovine, eventuelna cenejša kooperacija, boljša organizira- neažurnosti velike težave. Kot je razvidno iz priloženih tabel je rast skoraj vseh stroškov planirana v razponu 90 — 100%, pri čemer smo ocenjevali da gre praktično povsod le za cenovna povečanja. Prav gotovo se bodo pojavljala vprašanja, kako da pri relativno skromnem dohodku in poslovanju brez rezultata planiramo povečanje osebnih dohodkov z indeksom 201. Zavedamo se, da bomo zaradi izkazane izgube v letu 1986 pod Spalnica DO HA izjemo TOZD TSP, ki ga rešuje dejstvo, da je pri njem veliko Gibanje proizvodnje Proizvodnja je merjena v norma potrebnih za izdelavo dejanske Planirane proizvodnje urah oz . INDEKSI TOZD 86/LP 86/85 PL87 /86 TVP 96 94 102 ŽAGA 97 lOO lOO TPI 120 145 lOO BOR 108 165 105 SIGMAT 87 96 1 13 TPE 100 42 TDP 88 107 1 12 T5P 107 130 105 TPP 80 122 121 LIPA 104 138 lOO TAP 101 109 lOO TKO 104 140 1 15 TGD 81 1 10 1 1 1 NOVOLES 93 112 106 drobnogledom širše družbene skupnosti, vendar izhajamo iz dejstva, da pri 100% inflaciji in absolutnem zaostajanju osebnih dohodkov v DO Novoles v letu 1986 moramo loviti zoseb-nimi dohodki najmanj rast življenjskih stroškov, saj bo sicer DO Novoles ostal brez kadra, ki sejekalilvrstoletinbi s tem nastala dolgoročna škoda, ki jo sicer ne moremo vkal-kulirati v bilanco uspeha, je prav gotovo nekajkrat višja kot bi znašal »prihranek« na zaostajanju osebnih dohodkov. Indeksi proizvodnje in zaposlenih po TOZD TOZD proiz- vodnja zapo- sleni TVP 100 100 ŽAGA 100 101 TPI 100 112 BOR 105 96 SIGMAT 113 116 TPE 153 TDP 114 100 TSP 108 98 TPP 120 100 LIPA 100 102 TAP 104 100 TKO-SKUPAJ 110 118 METLIKA 105 RADATOVIČI 150 TGD 115 100 TES 100 BLP 104 DSSS 101 NOVOLES 108 102 novoles 7 LETOŠNJI SKLAD SKUPNE PORABE Letos smo po zaključnem računu za leto 1985 izločili v sklad skupne porabe — splošni del 245.000.000 din, kar je za 148% več kot izločeno po ZR za leto 1985. Indeks povečanja je sorazmerno velik, vendar je bil lanskoletni sklad skupne porabe sorazmerno majhen in smo zlasti regres za letni dopust povečali toliko, da ne bo večnih očitkov, da imajo druge OZD mnogo več regresa kot v naši DO. Zato je tudi ta postavka največja in sicer znaša 124.806.000 din in je povečanje kar za 170% glede na preteklo leto. Velike so še postavke npr.: jubilantske nagrade 13.068.000 din, odhod v pokoj in posmrtnine 23.000.000 din, najem in vzdrževanje počitniških kapacitet 18.000.000 din itd. Splošni del: A DOHODKI Izločeno ZR (1986) B IZDAKI 1. Regres za letni dopust 2. Jubilejne nagrade 3. Pogostitev jubilantov 4. Odhod v pokoj in posmrtnine 5. Upokojenci 6. Športno društvo 7. Zdravstveno varstvo 8. Baza 20 9. Obrat družbene prehrane 10. Najem in vzdrževanje počitniških kapacitet 11. Študij ob delu 12. Dol. oktet 13. Godba 14. Komisija za kulturo 15. Program TOZD Obrazložitev: Ad. 1. Regres za letni dopust je planiran v višini 124.806.000 din brutto. Netto bo prejel delavec 31.000 din. Predvidevamo izplačilo v maju 87. Ad. 2. Letos je okoli 220 jubilantov. Jubilantske nagrade znašajo: 10 let — 30.000 din netto za 20 let — 60.000 din netto za 30 let — 90.000 din netto Predvidoma bo svečana seja DS DO 18. 12. 87. Ad. 3. Za pogostitev jubilantov in DS DO je planirano 5.000. 000 din. Ad. 4. Za odhod v pokoj in posmrtnine imamo po naših aktih določeno, da je odpravnina v višini 2—3 povprečnih OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu, odvisno od delovne dobe. OD za SRS v 1. 1986 v času priprave našega glasila še ni bil objavljen. Ad. 5. V Novolesu je preko 300 upokojencev. Letos predvidevamo za upokojence 10.000 din netto. Poleg tega pa je upoštevano še vsakoletno srečanje upokojencev v Dol. Tophcah. Ad. 6. Športno društvo je pripravilo obsežen program od smučanja, planinarjenja, kegljanja, odbojke itd. Poudarek je predvsem na množični udeležbi delavcev in članov njihovih družin. Ad. 7. Zdravstveno varstvo — preventivno zdravstveno varstvo je v Novolesu že dobilo domovinsko pravico. Po novih predpisih se del zdravstvenega varstva financira iz stroškov, del iz skupne porabe, zato je ta znesek manjši, kot bi sicer bil. Ad. 8. Za Bazo 20, kjer je Novoles podpisnik družbenega dogovora o zaščiti spomenikov na Rogu in Bazi 20 planiramo 500.000, — din. Ad. 9. Obrat družbene prehrane mora nabaviti nekatero najnujnejšo opremo, za kar smo planirali 5.000.000 din. Planirali so tudi nabavo novega kombija, vendar letos ni dovolj sredstev. din 245.000.000 124.806.000 13.068.000 5.000.000 23.000. 000 6.300.000 2.700.000 2.500.000 500.000 5.000. 000 18.000. 000 7.000. 000 350.000 2.400.000 400.000 33.970.000 Delo v ambulanti preventivnega zdravstvenega varstva Ad. 10. Letos je planirano za najem in vzdrževanje počitniških kapacitet 18.000.000 din s tem, da tu ni planiran noben dodaten nakup počitniških kapacitet, ampak samo najem in vzdrževanje. Letos bomo končno prekrili tudi streho na Zoisovem gradu v B. Bistrici, kar bi morali že lani. (sredstva za to so bila rezervirana že lani!). Ad. 11. Študij ob delu — po novih predpisih se šolnine za študij ob delu plačujejo iz sklada skupne porabe, ostalo pa iz stroškov. V Novolesu se je že začel proces večjega izobraževanja, kar moramo maksimalno podpirati, saj je naše znanje na vseh nivojih sorazmerno skromno. Ad. 12. Za Dolenjski oktet, katerega pokrovitelj je Novoles že vrsto let planiramo 350.000 din. Ad. 13. Godba na pihala Novoles letos praznuje 30 letnico delovanja in 10-letnico skupnega nastopanja pobratenih godb v Straži. Godbeniki so pripravili plan v znesku 4.700.000 din, iz sklada bomo prispevali v višini 2.400.000 din, razliko bo treba poiskati v drugih virih. Ad. 14. Komisiji za kulturo namenjamo 400.000 din. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, ki so bile zastavljene v preteklem letu. Ad. 15. Dodatni program TOZD — s temi sredstvi razpolagajo TOZD za svoje specifične potrebe. Žal v letu 1987 razpolagajo s temi sredstvi samo 4 TOZD, zato bo potrebno dodatno medsebojno razumevanje. Ob tej priliki želimo še povedati, da v strokovnih službah še nismo uspeli pripraviti stanovanjski del sklada skupne porabe, ker so zelo velike spremembe po novih oz. še obstoječih predpisih. Namreč TOZD, ki poslujejo z izgubo, ne morejo oblikovati stanovanjski sklad, obenem pa ga je možno koristiti šele po zaključnem računu. Zato bomo po posvetovanju z občinskimi in republiškimi strokovnim^ službami, ki pokrivajo to področje poskušali pripraviti kolikor toliko sprejemljiv stanovanjski plan in ga prezentirati v marcu letos. Marjan Grabnar Srečanje upokojencev v januarju POROČILO O IZDAJANJU GLASILA Tovarniško glasilo je eno od oblik informiranja delavcev — samoupravljalcev. Kot tako sodi med pomembnejše nosilce informiranja v OZD. Vloga glasila je večstranska: informacijska, vzgojna, razvedrilna, ipd. Ker glasilo oblikuje tudi javno mnenje, je treba njegovo poslanstvo resno upoštevati. Realno oceno o tem, ali je naše glasilo v letu 1986 izpolnilo svoje poslanstvo ali ne, dajo lahko le bralci, nam preostane le statistika in prikaz prizadevanj v okviru uredniškega odbora. 1. Idejna usmerjenost glasila V letu 1986 si je uredniški odbor prizadeval, da zadosti zastavljeni usmerjenosti No-volesovega glasila, ki sloni na zahtevah Zakona o združenem delu in na specifikah Novole-sove zaposlitvene populacije. V lanskem letu smo dali ob splošni idejni usmeritvi večjo težo dogajanjem v tozdu oz. novostim v tozdih. Ocenjujemo, da nam je naloga le delno uspela, saj se v nekaterih tozdih skorajda nič ni »dogajalo«. če bi sodili po tem, koliko sporočil smo prejeli iz teh tozdov. V letošnjem letu nameravamo ohraniti generalno idejno usmeritev, ob tem pa nameravamo več pozornosti posvetiti proizvodni in poslovni problematiki ter oblikovanju javnega mnenja. 2. Dopisovanje v glasilo Dopisovanje v naše glasilo se v primerjavi z lanskim letom ni spremenilo. Večina prispev- Tabela Preglednica pisanih prispevkov v letu 1986 TOZD št. vrstic % DSSS 17.200 91,5 BLP 442 2,4 TDP 274 1,5 SIGMAT 270 1,4 ŽAGA 260 1,3 TPP 84 0,5 TPI upokojenci 80 0,4 ostali zunanji 190 1,0 SKUPAJ 18.800 100 kov, objavljenih v glasilu, je prišla iz vrst uredniškega odbora, oz. iz DSSS. Iz tozdov: TAP, TPE, LIPA, BOR, TKO, TVP, TSP, TES in TGD ni v letu 1986 prispel nobeden samostojen prispevek. Iz tabele je razvidno, da je le 8,5% samostojnih prispevkov prišlo iz tozdov. Očitna je torej močna koncentracija prispevkov na DSSS. To je deloma opravičljivo, saj je na DSSS koncentriran strokovni kader, ki ima vse dispozicije za pisanje člankov. Podrobnejša analiza nam pa odkrije nadaljna neskladja. V strukturi prispevkov, ki pridejo iz DSSS, jih je prišlo iz uredniškega odbora 42%. Očitno je torej, da glavnina strokovnega kadra na DSSS ostaja izrazito pasivna. Nadalje je treba povedati, da od nečlanov uredniškega odbora prihajajo t. i. obvezujoči prispevki: zaključni račun, letni in kvartalni plani, kadrovske vesti, obvestila ipd. Najvestne-jši dopisniki v naše glasilo so bili: — Šterbenc Alfonz: 36% vseh pisanih prispevkov — Grabnar Marjan: 6% vseh pisanih prispevkov — Kosmina Gorazd: 5% vseh pisanih prispevkov Njihov skupni delež je torej 47%. Posebej je treba pohvaliti tudi naišega sodelavca, dr. Ivana Baloga, ki je redno v vsaki številki sodeloval s pisanimi in risanimi prispevki. Ugotovitev, da strokovni kader na DSSS premalo piše, je treba prenesti tudi na tozde. Iz tozdov prihaja daleč premalo prispevkov, še posebej je treba izpostaviti BLP, v nekaterih tozdih pa vlada popolna apatija do sodelovanja v glasilu. Tako stanje ni dobro, niti ni zdravo. Tudi po tozdih se nahaja strokovni kader, ki bi moral dati kaj od sebe tudi na tem področju. Pripomniti je treba še, da je v našem glasilu premalo napisanega o delu in dosežkih DPO. DPO ustvarjajo vtis kot da niso zainteresirane za obliko informiranja, ki jo nudi glasilo!? 3. Kako je izhajalo naše glasilo v letu 1986? Tabela 2.: Količina objavljenih prispevkov leto objave 1984 1985 1986 IND 85/84 IND 86/85 IND 86/84 1 2 3 4 5 6 število izvodov 18 13 12 72 92 67 število strani 164 172 200 105 116 122 poprečno število strani na mesec 13,7 14,3 16,7 104 117 122 število vrstic — 25.000 18.800 — 75 — povprečno število vrstic na številko — 1.923 1.567 — 81 — Glasilo je izhajalo v nakladi 3.300 izvodov, kar je enako kot v letu 1985. Že ob koncu leta, zlasti pa v januarju letošnjega leta se je pokazalo, da je naklada premajhna. Tako bomo že v februarju povečali naklado na 3.500 izvodov. (Nadaljevanje na 10. strani) novoles 9 (Nadaljevanje z 9. strani) Iz tabele je razvidno, da smo v primerjavi z letom 1984 prešli iz 14-dnevnega izhajanja na mesečno. Pri tem se pa ni zmanjšal obseg sporočil, ampak se je povečal, v primerjavi z letom 1984 za 22% in v primerjavi z letom 1985 za 17%. Naslednja ugotovitev je ta, da se spreminja tudi oblika informacij. Med tem ko so v prej- 4. Stroški glasila Tabela 3.: Stroški šnjih letih prevladovale informacije pretežno v pisni obliki, so sedaj informacije kombinirane s slikovnim gradivom in ilustracijami. Zato se je kljub povečanju števila strani, zmanjšalo število vrstic, v primerjavi z 1. 1986 za 19%. To je odraz zavestne politike uredništva, saj smatramo, da je za populacijo zaposlenih, v kateri do 60% prevladujejo delavci s skromnejšo izobrazbeno stopnjo, taka oblika ustreznejša. leto struktura 1986 Plan 1987 IND 87/86 materialni stroški 4.900.000 9.310.000 190 avtorski honorarji 426.834 768.300 180 tehnično urejanje 264.300 396.450 150 SKUPAJ 5.591.134 10.474.750 187 Celotni stroški glasila v 1. 1986 so znašali 5.591.134 din. Glavna postavka stroškov so materialni stroški. Na te ne moremo vplivati. Stroški za avtorske honorarje in tehnično urejanje so zgolj simbolični, saj še zdaleč ne dosegajo višine honorarjev za prispevke v javnih glasilih. V okviru občine Novo mesto sodi naše glasilo med cenejše. Tabela 4.: Cena ene strani izvoda glasila v občini Novo mesto (vir: raziskava komisije za obveščanje in politično propagando pri Ob SZS Novo mesto, podatki za obdobje I.—VI., 1986) OZD naklada cena 1 strani v din Labod 2.650 10 Pionir 3.500 11,7 Novoteks 2.200 12 Dol. Gozdar 1.100 16,3 Krka 3.700 6,6 Kurir 5.500 7,5 Novoles 3.300 9,1 na najboljšem papirju, ki pa je ustrezno temu tudi toliko dražji). Čeprav stroški glasila iz leta v leto skokovito naraščajo, ne smemo zamenariti njegovega poslanstva v Novolesu. Dobro glasilo vsekakor obilno povrne stroške. Da bi pa postalo naše glasilo res dobro, je nujno potrebna veliko večja angažiranost vseh zaposlenih, še posebej strokovnega kadra in vseh tistih, ki jim je informiranje delavca ena od pomembnih nalog vsakodnevnega dela v službi. Uredniški odbor in urednik sama brez sodelovanja drugih ne bosta zmogla v za meri zadovoljiti zahtev dobrega glasila. Urednik: Šterbenc Alfonz, /. r. Samoupravne aktivnosti Na I. izredni seji DS DOzdne 10. 1. 1997 so delegati s 15. 2. 1987 razrešili funkcije predsednika KPO tov. Janeza Bajuka in se odločili, da se razpišejo prosta dela in naloge predsednika KPO. Razpis je bil objavljen v časopisu DELO 14. 1. 1987zosem-dnevnimrazpisnimrokom.Razpisnako-misija v sestavi Mišjak Silvo (predsednik), Erpič Franc (član) in Šuštar Miloš (zunanji članjseje sestala 27. 1. 1987 in sprejela ugotovitve: — razpisni pogoji so v skladu s samoupravnimi akti naše DO — v razpisnem roku, kije bil zaključen 22.1.1987ni prispela nobena vloga — po razpisnem rokuje prispela vloga tov. Lavrič Dušana, roj. 1944 iz Grosuplja. Na 2. izredni seji DS DO z dne 13. 2. 1987šobile predlagane ugotovitve razpisne komisije sprejete s pripombo iz TOZD-a TES, da je potrebno dati natančno pojasnilo, glede vodenja postopka za imenovanje predsednika KPO in v zvezi s tem ugotovljene odgovornosti. Na predlog razpisne komisije, KPO in družbenopolitičnega aktiva DO, so delegati na 2. izredni seji DS DO soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: L Za vršila dolžnosti predsednika K PO se imenuje tov. Vili Pavlič 2. Razpisni postopek se izvede v mesecu aprilu, ko poteče mandat vsem članom kolektivnega poslovodnega organa 3. Vršilec dolžnosti predsednika KPO tov. Vili Pavlič je dolžan do naslednje seje DS DO pripraviti izhodišča za vodenje delovne organizacije v sanacijskih razmerah, katere bo delavski svet potrdil na svoji naslednji seji, kar je obenem pogoj za sprejem funkcije V. D. Na 2. izredni seji DS DO je tov. Pavlič v komentarju ekonomske situacije, v kateri se trenutno nahajamo, ostro zavzel stališče po takojšnji mobilizaciji vseh sil v smislu sanacije. Za leto 1987 pričakujemo ob maksimalnem »šparanju«, da bodo stroški porasli za 87% in dosegli 10.474.750 din. Zopet bo glavnina stroškov na materialnih stroških, kjer se ne da nič storiti, saj je že ta papir, na katerem se tiska naše glasilo, na meji dopustnosti (MEBLO n. pr. tiska svoje glasilo 10 novoles BSE Delo v tozdu ploskovnega pohištva Poročilo o delu disciplinske komisije i . .. Če se pravilno ne parkira, nastane ob 14. uri zmeda Izrečeni disciplinski ukrepi in povrnitev odškodnine v letu 1986 TCZD t postopku o'jrav. _ .v.-r——Trzni: r. t'i o-.:’. brez usakno opot.r. Kjz<-r. r*4r«V : 1z. TDF TGt TPI UPA TV p ISSS TPE TPF ŽAG A TAP 0 SIGMAT lo BCR lo TEO 1 BLF 1 TES 4 TSP________ll__ SKUPAJ JoG 15 54 —__ _ -2______2... _3§______52... V brez uziakno -----HlS2aL£8l£i_ K'C7_“?5v’.-odšk. odšk. Vrste kršitev po tozdih VrSTA TL*mS SKT- ~ ______________________1AJ Neizpolnjevanje ali ue- p* I':22£52_i*H5^*L-.^yi____ Kršitev predpiso' L255£5i_yf-E&?.sti Til- T.T IVI- T-c. ŽAGA T„ ; Til TKC TIP Ti" TAP Lli A 3CR 7IG. SLP I-SSS 2-4-2 3-1415 - - 3 ilSOV o ?*i_____ Črtki-nitev dal in ndcr. 1? - 5 - - 4 : 1 2 - - - = 3 ■ • . Nec ravičcno koriSČenJe * sr.dutev za dr-lc - - - - 2 Ne; ravilon odnos do -,r-$ekv_ev,2i;*B2, .rožnJa .. M ® ; 1 * • fe'jsgaga-MH*. --asi Jtt *: § i •..* ž... * * * * - ■ 2 JI— 1 3 J1...1 l. - 5 - l - l - l - ? l Neuprštev .njo i.a*’odil 1 Tfzr - - 1 - 2 _ 2 1 - - 3 Izostanek oz.odklonitev 2n jel a 111-4 3 Sr - 3 - - - 2 - Prihod ali odhod na A l 2 S5$£I2lfeS«8_"2!P:______1___I___!___I___I__I______I I__I___I_. K£«£E!!5S..K.JS«aJSj<_______:___J__z___ž___2-___z__z___z___z.. LsSSi® j££$?XS____ _ 6 - __2 1 fc- - ? §_k_u_t a_J_._________27o__4^__28_1^4___5_70__18__lCj__2__2^_ __2__1_ ISZiill _1 _10_. v letu 1986 Disciplinska komisija delovne organizacije Novoles je v preteklem letu opravila 48 javnih obravnav, na katerih je obravnavala 206 delavcev, katerim je bilo očitano 270 kršitev delovnih obveznosti, začeti postopek zoper 12 delavcev pa je bil prenešen v leto 1987. Ti podatki kažejo v primerjavi z letom 1985 na padec opravljenih obravnav in števila zahtev za uvedbo postopka, saj je bilo v letu 1985 razpisanih 52javnih obravnav, obravnavanih pa je bilo 281 delavcev. Disciplinska komisija je izrekla delavcem v postopku naslednje disciplinske ukrepe oz. sklepe: 14 oprostitev odgovornosti, 1 primer ugotovitve odgovornosti, vendar ukrep ni bil izrečen, 58 opominov, 53 javnih opominov, 1 razporeditev na druga dela in naloge, 24 prenehanj delovnih razmerij, 54 prenehanj delovnih razmerij s pogojno odložitvijo izvršitve, v enem primeru pa je predlagatelj umaknil zahtevo v tekupostopka. Poleg tega je disciplinska komisija v svojih postopkih izrekla v dveh primerih sklep o povrnitvi materialne škode ter 19 povrnitev pavšalne odškodnine za neopravičene izostanke z dela oz. samovoljno zapuščanje dela. Zoper izrečene ukrepe je vložilo ugovor na delavski svet TOZD 7 delavcev in v treh primerih je delavski svet spremenil izrečeni ukrep in izrekel blažjega, v ostalih primerih pa je v celoti potrdil sklep disciplinske komisije in ugovor zavrnil, v enem primeru pa je vložil ugovor predlagatelj postopka in delavski svet je izrekel strožji ukrep. Pred sodiščem združenega dela pa sta trenutno v teku dva postopka, ki pa še nista pravnomočno končana. Pri izbiri ukrepa je komisija upoštevala oteževalne in olajševalne okoliščine, pretehtala težo kršitve in mnenje o samem delavcu, ter izrekla primeren ukrep z namenom vzgojnega vpliva na delavca vpostopku in ostale delavce. V letu 1986 je bilo izrečenih občutno manj ukrepov prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo teh v letu 1985 kar 48, pa tudi manj t.i. »pogojnih prenehanj«, ki jih je bilo v 1. 1985 80, kar kaže nato, da seje zmajšalo število težjih kršitev in pa število povratnikov — kršiteljev delovnih obveznosti. Samo delo disciplinske komisije je potekalo dokaj nemoteno, čeprav pa je bilo koncem leta nekaj težav z udeležbo predsednika oz. namestnikov komisije zaradi zahtevnosti njihovih delovnih mest ali izmenskega dela in je temu vprašanju potrebno posvetiti večjo pozornost ob priliki letošnjih volitev članov disciplinske komisije. Ugotovljene in analizirane kršitve delovnih obveznosti kažejo na naslednji vrstni red najbolj pogostih kršitev: 1. neopravičeni izostanki z dela 85 kršitev — 31,48% 2. zamujanje, predčasno zapuščanje dela 34 kršitev — 12,60% 3. izostanek ali odklonitev nadurnega dela 24 kršitev — 8,89% 4. -5. vinjenost na delu, pri-naš. alkohola 23 kršitev — 8,51% 4.-5. neizpolnjevanje ali malomarno izvrševanje delovnih obveznosti 23 krišitev — 8,51% 6.-7. nepravilno obnašanje, pretepanje 17 kršitev — 6,30% 6.-7. odklonitev del in nalog 17 kršitev — 6,30% 8. ostale kršitve 47 — 17,41% Pregled vrstnega reda najbolj pogostih kršitev v primerjavi s prejšnjimi leti potrjuje, da so navedene kršitve stalno med najbolj pogostimi, neopravičenih izostankov pa je vedno največje število. Nekoliko se je zmanjšalo število kršitev malomarnega izpolnjevanja delovnih nalog, kar je tudi eno težje dokazljivih kršitev. Pri vsebinskem delu komisije je bilo kljub sprotnim opozorilom in posebnemu posvetu s sekretarji TOZD v nekaj primerih opaziti neutemeljenost podanih zahtev za uvedbo postopka, obširnejše poročilo o nepravilnostih pa je podala naša služba v juliju 1986. S strpnejšim in bolj pazljivim delom predlagateljev postopka bi omogočili bolj kvalitetno delo disciplinski komisiji, kar pa je ob tolikšnem številu postopkov, ki vključujejo tudi predhodne postopke in odpravo sklepov, še zmeraj otežkočeno. Na različnost kriterijev za uvedbo postopka pa kaže tudi število postopkov po posameznih TOZD in tako kljub skupni disciplinski komisiji, ki zagotavlja enotno kaznovalno politiko, le-ta v celoti še zmeraj ni zagotovljena. Pustite kadre naj odhajajo! Poglejte, kaj so nam naredili. — On se ne peha za položajem. temveč beži pred odgovornostjo. — Kljub vsemu je biti bolje prvi. kot zadnji med enakimi. — Če je delavski razred po pravici nezadovoljen, je treba ukiniti pravico novoles 11 Degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice Degenerativna bolezen se lahko razvije na sklepih rok vije tudi na sklepih hrbtenice — v tem primeru gre za in nog — v tem primeru govorimo o artrozi, lahko se raz- spondilozo ali diskartrozo. Artroza Artroza je bolezen sklepov, ki označuje degenerativne spremembe, ne pomeni pa vnetje. Povezana je s procesi staranja, obrabe in preobremenitve. Degenerativne spremembe se najprej pojavijo na hrustancu, potem pa v vsakem primeru še na kosteh. Artroza je pogost pojav bolezni, ki je bila poznana tudi v davni preteklosti. Raziskovaja so pokazala, da v Jugoslaviji boleha zaradi artroze več kot 20% populacije. Še pogostejši pojav je pri starostni dobi 60 let, v starostni dobi nad 80 let pa imajo vse osebe artrozo enega ali več sklepov. Proces nastanka artroze. Hrustanec pokriva kosti sklepov. V sklepnem hrustancu nastanejo spremembe v fini kemijski zgradbi. Zmanjša se namreč koncentracija nekaterih normalnih sestavin hrustanca. Te spremembe iniciirajo preveliki stresi in preobremenitve. Jože, s teboj nekaj ni v redu. f Da. že dalj časa me boli kolk. VAJE ZA KOLK Namen terapijske telovadbe je doseganje gibljivosti kolčnega sklepa in jačanje mišic ki upravljajo z gibi kolka. Za izvajanje vaj je potrebna telovadna oprema. Vaje se izvajajo na trdi podlagi v različnih položajih telesa (ležanje na hrbtu in boku, stoja, ležanje na trebuhu prek postelje ali mize). /. Začetni pololaj: lete na hrbtu 1. Vaja Leže na hrbtu, noge izprožene, roke ob telesu, a) V tem položaju se upogne ena noga v kolku in kolenu in se jo čimbolj mogoče približa prsnemu košu, (b) potem se vrača v začetni iztegnjeni položaj. -O/ d 2. Vaja Ležanje na hrbtu, roke prislonjene ob telesu, a) Eno nogo upognite v kolku in kolenu ter jo visoko dvignite (b) iztegnite jo in jo položite na tla, (c) druga noga leži iztegnjena na podlagi. 3. Vaja Ležanje na hrbtu z nekoliko razžirjenimi nogami in z iztegnjenimi rokami ob telesu, (a), vaja za sukanje stopal (a, c). 4. Vaja Ležanje na hrbtu, noge iztegnjene, roke iztegnjene ob telesu, a) eno nogo iztegnjeno odmaknite v stran (b) in jo ponovno priključite k drugi. Druga noga leži čvrsto na podlagi. VAJE ZA KOLK 5. Vaja Ležanje na hrbtu, roke iztegnjene ob telo, noge upognjene v kolenih in kolku, a) V tem položaju dvigajte in spuščajte sklepno čašico (b) kolka. 6. Vaja Ležanje na hrbtu s pokrčenimi nogami v kolku in kolenu, a) eno koleno odmikajte v stran in ga skušajte postaviti na podlago (b), zatem ga vrnite v začetni položaj. 7. Vaja Ležanje na hrbtu, noge iztegnjene, roke prislonjene ob telesu, a) iz tega položaja se dvignite do sedečega položaja, gornji del telesa nagnite naprej, z rokami pa poskušajte doseči vrhove prstov na nogi (b) 10. Vaja Ležanje na boku. Roka z ležeče strani naj bo upognjena pod glavo, noga s te strani pa naj bo iztegnjena. Gornja roka naj bo zvita v rami in laktu, gornja noga naj bo prav tako skrčena v kolku in kolenu (a). Spodnjo nogo upognite v kolenu, vlecite jo naprej (b) in jo iztegnite (c). 11. Vaja Ležanje na boku. Roka z ležalne strani naj bo upognjena v rami in laktu ter položena pod glavo. Druga roka naj bo prav tako upognjena v ramenu in laktu ter položena na podlago pred telesom. Noga z ležeče strani naj bo skrčena v kolku in kolenu, nasprotna, to je, gornja noga naj bo upognjena samo v kolku in iztegnjena v kolenu naprej (a). V tem položaju dvignite nogo navzgor, upognite jo v kolku (b), nato jo iztegnjeno položite na podlago (c). II. Začetni poloiaj: letanje na boku 8. Vaja Ležanje na boku. Roko upognite pod glavo, nogo skrčite v kolku in kolenu. Gornja noga naj bo iztegnjena (a). Vajo sestavlja dvigovanje noge navzgor in spuščanje na podlago (b). 9. Vaja Ležanje na boku, prilegajoča roka upognjena in položena pod glavo, prilegajoča noga naj bo zvita v kolku in kolenu. Gornja noga naj bo iztegnjena (a). Iztegnjeno gornjo nogo vzdignite (b) in jo naprej upognite v kolku in kolenu (c), na koncu jih iztegnite in dvignite nad podlago (d). III. Začetni položaj: ležanje na trebuhu preko postelje ali mize 12. Vaja Ležanje na trebuhu preko postelje ali mize. Z vrhovi prstov stopala se dotikajte podlage z iztegnjenimi nogami (a). Vaja se sestoji iz izmeničnega dvigovanja in spuščanja nog. Nadaljevanje na 14. strani VAJE ZA KOLK IV. Začetni položaj: stoja 13. Vaja Na zdravi nogi stojte na klopci, bolna noga pa naj visi zraven klopce. Pri tem se čvrsto naslonite na zid (a). Z visečo nogo klatite naprej in nazaj (b). 14. Vaja Gibanje kot da bi hodili po stebrih (a). Vzpenjanje na klopco, najprej z obolelo nogo (b). Pri sestopu s klopce položite najprej zdravo nogo na tla (c). 17. Vaja Sedenje na sedežu s spuščenimi rokami ob telesu in s prislonjenimi dlanmi na sedež (a) Iz tega sedečega položaja je treba vstati, se vzdigniti in ponovno vsesti (b). Vajo ponoviti. 15. Vaja Stoja pred stolom. Obolelo nogo postavite na stol. Gornji del telesa nagnite naprej in se skušajte dotakniti stopala (b). Opravljajte gibe zavezovanja čevljev. V. Začetni položaj: sedenje 16. Vaja Sedenje na sedežu, roke naj bodo spuščene ob telesu in naslonjene z dlanmi na sedež (a). V tem položaju dvignite noge v višini sedeža, noge naj bodo v kolenih iztegnjene z navpično obrnjenimi stopali. VI. Ležanje na hrbtu za odmor Noge naj bodo iztegnjene, gornji del telesa naj bo povišan oz. naslonjen naj bo na klinasti vzglavnik, roke naj bodo zvite v laktih in položene na trebuh. Zložen plašč ali trd vzglavnik postavite pod sklepno čašico. Počitek v tem položaju traja 10—30 minut na dan. Vil. Ležanje na trebuhu za odmor Vzglavnik postavite pod trebuh, pod gornji del prsi in pod noge oz. stopala, tako da bodo kolena lahno zvita. Počivanje v tem položaju traja od 10 do 30 min. na dan. Oprema preventivne ambulante za mesec januar TOZD TVP: prišli: Jovanovič Dušan (iz DSSS), Hasani Idris (iz JLA) in Avsenik Bogdan; odšli: Tomič Mirjana in Mervar Martin (izjava delavca). TOZD ŽAGA: prišli: Kastelic Vladimir, Ravnohrib Andrej, Hrovat Davorin, Bubnjič Nikola, Muhič Alojz in Koli- ZAHVALA Ob tragični smrti mojih sinov Petra in Zdravka Trunkelj, se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji »NOVOLES« za podarjena venca in denarno pomoč. Hvala pevcem za zapete žalostinke, ter govorniku za govor ob odprtem grobu. Posebej se zahvaljujem njunim sodelavcem. Hvala vsem, ki ste ju spremljali na njuni zadnji poti, ter za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: Ata, mama, brata in sestre ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Jožeta Čadoniča se zahvaljujem za podarjena venca OOS Novoles TOZD BLP in sodelavcem blagovnega prometa tudi za izraženo sožalje. Mirko Čadonič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Antona Škufca, se iskreno zahvaljujemo TOZD ŽAGA za podarjene vence. Tovarišu Kočmanu, Majstru Mladenu in vsem sodelavcem žagalnice za izrečena sožalja, vsestransko in denarno pomoč. Enaka zahvala tudi TOZD TDP za podarjene vence, izrečena sožalja in denarno pomoč. žena Jožica hčerka Jožica brat Marjan ZAHVALA Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TSP za podarjeni venec. Posebna zahvala tudi sodelavcem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Senica Amalija gar Matjaž; odšli: Nose Jožef (inv. upokojitev), Jenič Stanislav in Rajak Rade (izjava delavca), Poplašen Pavo, Po-plašen Alojz, Pejič Ilija, Do-berdrug Silvo in Jakše Anton (v JLA) in Kavšek Iztok (v TOZD TDP). TOZD BOR: prišli: Ševič Roselito in Stanič Franci (iz JLA), Bojčič Lazar; odšli: Žener Tončka (sporazumno) in Kuhar Ciril (delo za dol. čas). TOZD SIGMAT: prišli: Bo-hte Milan; odšli: Podlogar Dora, Drčar Marija in Grmovšek Cvetka (sporazumno). TOZD TDP: prišli: Kavšek Iztok (iz TOZD ŽAGA), Legan Jurko (iz TOZD LIPA), Rajk Stanislav (iz JLA), Da-vidovič Mato, Kitanovič Ljubica, Bukovec Anton (iz JLA), Ribič Anton, Lovrič Tomo (iz JLA), Sluga Slavko, Trunkelj Tatjana, Vidmar Robert in Drenik Janez; odšli: Grum Ana (upokojitev), Kapš Marjan, Brgan Jelka, Jaklič Vera, Pšeničnik Franc in Kozjan Damjan (sporazumno), Mirtič Anton (izjava delavca), Smrke Marjan (v JLA), Mavsar Vesna, Mrvar Marjana in Žup-evec Alojz (v DSSS), Kužat Mileva (v TOZD BLP). TOZD TSP: prišli: Mlekuž Miran, Koncilja Anton, Turk Janko (iz JLA), Barborič Jože (iz JLA), Pršina Andrej (iz JLA) in Fink Štefan (iz JLA); odšli: Kermc Viktor (sporazumno) in Miklič Vanja (v TOZD BLP). TOZD TPP: prišli: Gazvoda Branko in Klemenčič Ivan (iz JLA), Ambrožič Anton, Ilni-kar Stefan, Klemenčič Jože in Turk Martin; odšli: Crnoja Stipo, Sajovec Milan in Čelič Miran (sporazumno), Godler Marija (upokojitev), Kebelj Peter (samovoljno), Kulovic Silvo (v JLA) in Bačar Marko (sporazumno). Beograjski sejem je za nami -kaj smo se naučili?! Kot sektor smo se predstavili v decembrski številki. Od sedaj vas bomo občasno informirali o našem delu. Ker smo se v »Novolesu« odločili, da bomo tržno usmerjeni - raziskujemo trg. Beograjski sejem smo izkoristili v želji, da si odgovorimo na sledeče vprašanje: »Kako nas vidijo drugi?« Tokrat - Beograjčani oz. obiskovalci osrednjega jugoslovanskega sejma za pohištvo. Testirali smo naše izdelke »KOLPA-KER«, »KOLPA--SAN«, »SKAND« in »DOHA« in ne nazadnje - testirali smo tudi sebe (image DO). V »Novolesu« v glavnem vidijo solidno DO. Ne pohvalijo nas glede dobav! Poznajo nas predvsem kot proizvajalca pohištva in kopališke opreme. »KOLPA-KER« ocenjujejo kot dobro oblikovan izdelek in sorazmerno drag. Naša »ciljna grupa« (tisti, ki so izjavili, da je dizajn soliden, cene sprejemljive) so visoko izobraženi moški in ženske v starostni dobi med 30—40 let. Kljub izobrazbeni strukturi smo se naučili, da moramo uporabljati enostavna sporočila. »KOLPA-SAN« - Všeč smo jim, vendar smo razkošni in dragi. Dimenzije ne ustrezajo za beograjska stanovanja. »SKAND« - Pohvalijo nas, a so obenem tudi zadržani. Lahko sklepamo, da se bo program nekoliko slabše prodajal v Srbiji. »DOHA« - Imamo izdelek za ta trg! Na vprašanja: kvaliteta, dimenzije, barve, je skoraj en sam odgovor: SUPER! Sektor za razvoj trženja: Đurđa Pehnec TOZD LIPA: prišli: Stanič Samo, Pisek Marija in Stanič Marija; odšli: Stanič Branko in Jenškovec Ludvik (upokojitev) in Legan Jurko (v TOZD TDP). TOZD TAP: prišli: Zupančič Renata in Pust Sandi; odšli: Hauptman Andrej (sporazumno) in Kastelic Franc (v JLA). TOZD TKO: prišli: Slane Anton, Čumurovič Zorka, Malič Miroslav, Baič Borka in Belavič Josip; odšli: Kočevar Anton (upokojitev) in Badovinac Nikola (v JLA). TOZD TES: prišli: Šenica Franc; odšli: Nahtigal Marjan (v JLA). TOZD TGD: prišli: Rus Jože (iz JLA); odšli: Zaletelj Tilka in Cvar Mateja (sporazumno). TOZD BLP: prišli: Kužat Mileva (iz TOZD TDP) in Miklič Vanja (iz TOZD TSP); odšli: Skenderovič Remzo (sporazumno). DSSS: prišli: : Župevec Alojz Mrvar Maijana in Mavsar Vesna (iz TOZD TDP), Jaklič Albin in Bukovec Andrej (iz JLA); odšli: Jovanovič Dušan (v TOZD TVP). Število zaposlenih delavcev po tozd 31. 12. 1987 TOZD M Ž Skupaj TVP 124 157 281 ŽAGA 208 36 244 TPI 78 23 101 BOR 96 53 149 SIGMAT 119 38 157 IGK 58 40 98 TDP 223 239 462 TSP 194 179 373 TPP 140 66 206 LIPA 108 7 145 TAP 70 60 130 TKO 132 66 198 TES 126 31 157 TGD 65 72 137 BLP 89 43 132 DSSS 124 101 225 Skupaj 1954 1241 3195 novoles 15 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Barbič Marije se iskreno zahvaljujem OOS TOZD ŽAGA za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč in izrečena sožalja. sin Barbič Albin ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in brata Antona Škufca se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD ŽAGA za podarjeni venec in vsestransko pomoč, sodelavcem žagalnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Enako se zahvaljujemo TOZD TDP za podarjene vence, izrečena sožalja in denarno pomoč. žena Jožica hči Jožica brat Marjan ZAHVALA Ob smrti mojega moža Janeza Jeriča, se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD TVP za denarno pomoč in venec. Hvala tudi OOS za denar in za izrečena sožalja. Marta Jerič — Francelj, zakaj mislil da imamo toliko pirovih hlodov? — Mislim, da so odgovorni ugotovili, da se hitreje žagajo in decimirajo... — Pepček, ali je kakšna razlika med nekdanjim IG K in sedanjim TPE? — Nobene! Prej so delali keramične. zdaj pa iverne ploščice. Izguba pa je ostala. 16 novoles OBVESTILO VVO Novo mesto kot tudi oddelek v Straži imata v mesecu marcu razpis za sprejem otrok v vrtec. Vloge sprejemajo od 1. 3. do 31. 3. 1987 na izpolnjenih obrazcih, ki jih dobite v VVO. Istočasno pa vas obveščam, da v imenovanem roku oddate pismeno prošnjo (kratek opis družinskih razmer — opis dosedanjega varstva) ali pa se oglasite na razgovor v Kadrovsko-socialni službi, z namenom, da bo komisija, ki sprejema otroke v vrtec lažje oz. objektivneje ocenila vašo vlogo. V. A. Slovenski kulturni praznik Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Tako sočno, živo in aktualno še danes zvenijo verzi dr. Franceta Prešerna, našega največjega slovenskega pesnika, katerega dan smrti smo si Slovenci izbrali za svoj kulturni praznik. Kako močno so te besede povezane z današnjo vsakdanjostjo, ko se nekateri narodi še zmerom borijo za politično, ekonomsko in kulturno neodvisnost. In prav kultura je tista, ki vzbuja zavest naroda. Slovenci smo si svojo svobodo s krvjo priborili, na kulturnem področju si moramo še naprej prizadevati, da bo naša kulturna dediščina vsak dan bogatejša. 8. februar ni samo dan, ko slavimo naš kulturni praznik, temveč je priložnost, ob kateri se vprašamo, kaj smo v razdobju za nazaj naredili na področju, ki nam krepi duha in zavest. Prav tako bi se lahko vprašali, kaj smo storili za kulturo v Novolesu? Za tem vprašanjem nastane mučna tišina, potem pa se lahko oglasi peščica tistih, ki si svoj delovni in prosti čas odtrgamo zato, da bi v naš Novolesov vsakdan prinesli nekaj več. Ni nam žal, saj smo kljub maloštevilnosti lahko ponosni na prehojene korake zadnjih let, saj smo s svojim delom iz zimskega spanja zbudili celo SOZD UNILES s prireditvijo UNILES poje ki postaja tradicionalna. IZNAŠIH LOGOV Tudi ostalo, kot so koncerti po zunanjih TOZD-ih, pome-membnejše kulturne prireditve v Straži, in navsezadnje obiski v Cankarjevem domu, ki so nekaterim Novolesovcem postale navada, so znak kulturnega razcveta. Žal pa moramo ugotavljati, da se pri pospeševanju kulturnega življenja v Novolesu, marsikje zatika. To pa ni dobro, saj, kot že rečeno, kultura krepi duha in zavest. Zato naj tudi tisti, ki opravljajo odgovorne naloge v Novolesu, posvetijo več pozornosti njenemu napredku. Apel, da naj ne zavračajo ponujenih kulturnih dobrin, naslavljamo na vse zaposlene! Dokaj dni naj živi nas kar dobrih je ljudi. Izidi žrebanja nagradnih križank v letu 1986 Nagradna križanka za 29. november 1. SMOLIČ Janez, Ostrog 2, 68310 Šentjernej 2. BOBNAR Jožica, Potok 30, Straža 3. STROJIN Slavko, DSSS Novoletna nagradna križanka 1. PAVLIN Boris, DSSS 2. STRUNA Marjan, ŽAGA 3. KOBE Majda, DSSS 4. VOVK Nataša, Soteska 56, 68351 Straža 5. TURK Jože, Nad Mlini 25, 68000 Novo mesto Za obe križanki smo dobili veliko rešitev. Žreb je izbral zgoraj navedene, drugi pa gotovo pridete na vrsto prihodnjič. Zato sodelujte z nami. Izžrebanci, ki ste v službi v Novolesu, dvignete knjižne nagrade pri uredniku na DSSS, ostali jih boste dobili po pošti. Zaključek tekmovanja za najuspešnejši športni TOZD DO Novoles v letu 1986 V letu 1986 smo prvič izvedli tekmovanje za najuspešnejši TOZD DO NOVOLES na športnem področju. Tekmovanje je potekalo skozi vse leto, vsako disciplino smo točkovno ovrednotili, kar nam je ob koncu prineslo naslednje rezultate. Rezultati nam kažejo, da so nekateri TOZD tekmovanje vzele resno in daje med njihovimi delavci športna rekreacija bila ugodno sprejeta. Vsem organizatorjem je bilo to seveda v veliko zadovoljstvo, tako da se bomo letošnjega tekmovanja lotili še bolj resno, vanj vključili nekatere nove discipline (streljanje, plavanje) in poskusili na športne terene pritegniti še več naših delavcev. Ob zaključku velja omeniti, da bodo prve tri uvrščene ekipe prejele pokal, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal. Priznanja bodo podeljena na redni letni skupščini ŠD Novoles. Prvak v smučanju, Janez Novinec iz tozda TSP OBVESTILO Kdor je izgubil na izletu na Koblo rokavice (1 par), naj se oglasi pri referentu za oddih in rekreacijo v DSSS. N° TOZD smučanje kegljanje nogomet orientacijski pohod vedra rekreacija šah skupaj točke mesto 1. DSSS 15 16 11 13 13 14 82 L' 2. BLP 16 — 8 12 15 15 66 II. 3. TKO 11 15 — 16 16 — 58 III. 4. TES 8 — 12 8 11 12 51 IV. 5. TPE — — 13 10 10 13 46 V. 6. ŽAGA 13 — 15 — — 15 43 VI. 7. TGD — 10 — 15 12 — 37 VII. 8. TA P 10 12 14 — — — 36 VIII. 9. TPP — — 16 9 9 — 34 IX-X. 10. SIGMAT — — 6 14 14 — 34 IX-X. 11. TSP 13 8 7 — — — 28 XI. 12. TDP 14 — 10 — — — 24 XII. 13. TVP 9 14 — — — — 23 XIII. 14. TPI — — — 11 8 — 19 XIV 15. LIPA — — 9 — — — 9 XV. 16. BOR — — — — — — 0 XVI. Delavske športne igre v veleslalomu — 1. februar 1987 Prvi februar bo ostal novolesovim smučarjem gotovo še dolgo v spominu. Že nekaj let je jasno, da sodijo naši smučarji v vrh Dolenjskega sindikalnega smučanja toda takega uspeha se vseeno nismo nadejali. Naša moška ekipa je na nedeljskem tekmovanju osvojila 1. mesto in za sabo pustila tako »renomirane« smučarske ekipe kot so KRKA, PIONIR in druge. V nedeljo, se je na Gačah zbralo okoli 300 smučarjev in smučark iz osemnajstih DO Novomeške občine. Dan je bil sončen, vendar hladen, tako da so trde in na nekaterih mestih malo ledene proge obetale zanimivo tekmo. Tekmovalci razvrščeni v starostne kategorije, so pričeli s štartom ob 10,00. Zaradi zapletov z uro je bila negotovost toliko večja in prvi rezultati so bili znani šele nekje okoli 15 ure. Veselje zaradi osvojenega prvega mesta pri moških in četrtega pri ženskah je bilo seveda veliko, hkrati pa tudi lepa nagrada vsem tistim, ki vsako leto iz veselja do smučanja in iz pripadnosti DO zastopajo naše barve na takih in podobnih tekmovanjih. Novolesova ekipa in rezultati: Ženske: Golob Anica (BLP Šoško Tatjana (TGD) Turk Ivanka (TPP) Petan Sonja (DSSS) 4. mesto C kategorija 4. mesto B kategorija 10. mesto A kategorija 15. mesto A kategorija Moški: Štavdohar Stane (BLP) Kregar Slavko (BLP) Henčič Peter (TKO) Medle Slavko (DSSS) Peterlin Zvone (BLP) Japelj Boštjan (DSSS) Dular Zdene (BLP Novinec Janez (TSP Ravbar Toni (TSP) Bradač Franc (TPI) Marolt Darko (TSP) Kren Brane (DSSS) Kren Jože (TDP) Ekipno moški: 1. NOVOLES 2. KRKA 3. PIONIR 4. OBRTNA ZADRUGA Ekipno ženske: L KRKA 2. PIONIR 3. ISKRA-TENEL 4. NOVOLES Vsem tekmovalkam in čestitamo. 7. mesto D kategorija 10. mesto D kategorija 3. mesto C kategorija 6. mesto C kategorija 16. mesto C kategorija 26. mesto C kategorija 2. mesto. B kategorija 4. mesto B katerogija 9. mesto B kategorija 24. mesto B kategorija 4. mesto A kategorija 10. mesto A kategorija 21. mesto A kategorija 459 točk 454 točk 453 točk 449 točk 153 točk 150 točk 117 točk 102 točk tekmovalcem za uspešen nastop KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽA Pregled opravljenega dela v letu 1986 ter predlog plana za leto 1987 za javno razpravo A) PREGLED OPRAVLJENEGA DELA V LETU 1986 I. PRIHODKI Saldol/l-1986 redni samoprispevek investicije samoprispevek samoprispevek Dol. Straža prispevek o. 50% prispevek OZD prispevek SIS redna dejavnost prispevek občanov — telefon — ceste — grobovi prenos sredstev za ATC prodaja kabla skupaj prihodki: II. ODHODKI Asfaltiranje cest 20.090.412 vzdrževanje cest 1.780.473 javna razsvetljava 854.014 gasilski dom 408.694 kanalizacija Dol. Straža 2.657.825 kabli 7.026.004 kredit — vračilo 5.388.900 dotacija društvom 1.012.537 OD in pogodbeno delo 2.124.106 telefonska napeljava 5.506.356 telefonska centrala 11.676.708 oranje snega 209.200 vzdrževanje objektov 409.287 ostali izdatki 425.730 skupaj izdatki: 59.570.246 Saldo 31/13-1986 redni 2.745.687 samoprispevek 1.163.244 samoprispevek Dol. Straža 526.288 investicije 64.315 skupaj: 4.499.534 din 1.345.836 2.653.805 64.315 24.935.539 2.817.102. 6.183.644. 3.200.000. 497.520 982.011 14.548.700 1.159.880 205.501 5.000. 000 475.927 64.069.780 TEŽAVE S PLANOM B) PREDLOG LETNEGA PLANA ZA LETO 1987 Zap. Dejavnost št. Dolžina m Predračunska vrednost I. CESTE din 1. Opekarna — Zalog 600 10.500.000 2. pločnik Straža 400 3.500.000 3. Drganja sela — Ljuben 1000 15.000.000 4. ulice — Gor. Straža 300 4.500.000 5. ulice —Dol. Straža 300 4.500.000 6. vzdrževanje cest 1.500.000 7. Sela-Zalog (priprav, dela) 1000 20.000.000 SKUPAJ: 59.500.000 II. VODOVODNO OMREŽJE 1. Vodovodno omrežje Sela III. KANALIZACIJA 700 7.000.000 L kanalizacija Potok IV. JAVNA RAZSVETLJAVA 150 1.500.000 L Potok — Jurka vas 3.000.000 2. Vavta vas SKUPAJ. V. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA 3.000. 000 6.000. 000 L Vavta vas z nadstreškom 2 kom. 5.000.000 2. Volavče — nadstrešek 2 kom. 2.000.000 3. Dol. Straža-Resa (priprav, dela) SKUPAJ: VI. PTT OMREŽJE 7.000.000 L Nakup ATC (200 št.) 15.000.000 2. telefonsko omrežje SKUPAJ: VII. POKOPALIŠČA 6.000.000 21.000.000 L Popravilo obzidja Straža 2.000.000 2. Popravilo obzidja Drganja sela 5.00.000 3. Popravilo vežice Zalog SKUPAJ. VIII. PARKIRIŠČE 500.000 3.000.000 L Parkirišče ob progi IX. DRUŽBENI OBJEKTI 10.000.000 L Zunanja ureditev vežice 2.000.000 2. Dom Svobode (krovska dela) SKUPAJ: X. POMOČ DRUŠTVOM 2.600.000 4.600.000 L Pomoč društvom XI. REDNA DEJAVNOST 1.000.000 2. Sredstva za red. dejavnost 4.500.000 SKUPAJ PLAN: 125.100.000 NEPORAVNANE OBVEZNOSTI IZ LETA 1986 L Kredit za Dol. Stražo (Hrast) 19.000.000 2. kredit za Dol. Stražo (CP) 8.300.000 SKUPAJ. SKUPAJ POTREBNA 27.300.000 SREDSTVA: 152.900.000 VIRI SREDSTEV ZA LETO 1987 1% samoprispevek — redni 1% samoprispevek — Dol. Straža 0,50% prispevek DO SIS za ceste SIS komunalne dejavnosti SOB — redna dejavnost delovne organizacije KS Birčna vas — telefonija prispevek krajanov — telefon — ulice Straža cesta Ljuben — vodovod Sela skupaj sredstva: potrebna sredstva, razlika prenos v leto 1988 din 40.000. 000 15.000. 000 5.000. 000 6.000. 000 2.000.000 3.000. 000 20.000. 000 1.500.000 7.000. 000 1.500.000 5.000. 000 3.000. 000 109.000.000 152.900.000 43.900.000 Prosimo vse krajane v krajevni skupnosti Straža, da se udeležijo zbora krajanov in dajo svoje pripombe. Vabila za zbore boste pravočasno dobili. Predsednik sveta KS Straža Jože Bartolj, I. r. Prvenstvo DO Novoles v smučanju Da postaja smučanje ena najmnožičnejših oblik zimskošportne rekreacije ni težko ugotoviti. Kljub visokim cenam smučišč, so le-ta vseskozi polna. V nedeljo, 8. 2. 1987 pa je smučarski center »Kobla« zasedlo še preko 100 Novolesov-cev. Dva polna avtobusa sta pripeljala z Dolenjske tekmovalce, ki so tega dne vozili veleslalom na TOZD-ovskem tekmovanju DO NOVOLES. Da niso zanimive samo tekme svetovnega pokala temveč tudi sindikalne tekme, smo kmalu videli. Prvi so se po progi spustili pionirji in pionirke, ki so pokazali solidno smučarsko znanje. Njihovih časov pa se ne bi sramoval tudi kakšen starejši tekmovalec. Za pionirji so nastopile ženske in kasneje še moški. Preko štartnih vratič se je tako pognalo 92 tekmovalk in tekmovalcev iz kar 14 TOZD DO NOVOLES. Po končanem tekmovanju je sledilo prosto smučanje. Dan je bil čudovit, sončen, proga lepo urejena, zato so vsi, ki so se hoteli naužiti smučanja, dodobra prišli na svoj račun. Celo neosvojena kolajna Bojana Križaja ni mogla pokvariti vzdušja. Okoli četrte ure je utrujenost opravila svoje, zbrali smo se v našem »Zoisovem gradu« kjer je sledilo še zadnje dejanje — razglasitev rezultatov. Posebno so se tega veselili najmlajši, ki so za svoje dosežke prejeli medalje in priznanja. Rezultati so bili v glavnem pričakovani, čeprav je bilo tudi nekaj presenečenj. Priznanja in pokale najboljšim^ so podelili tov. Henčič, tov. Šta-vdohar in tov. Japelj. Tudi letos je ekipni zmagovalec postala ekipa TOZD BLP, ki je osvojila prvo mesto v moški in drugo v ženski konkurenci. Ob koncu velja omeniti, da je izlet popolnoma uspel, kar dokazuje udeležbo 14-tih TOZD s preko 100 smučarjev. Za or- ganizacijo prevoza pa se zahvaljujemo TOZD TES. Gorazd Kosmina Rezultati II. prvenstva DO Novoles v veleslalomu 1. PIONIRKE - I. skupina do 10 let L Avbar Tina 42,05 2. Slak Nadja 51,51 II. PIONIRKE - II. skupina nad 10 let - 15 let L Kren Mateja 34,30 2. Zupančič Janja 35,17 3. Golob Hermina 40,35 III. PIONIRJI - I. skupina do 10 let L Pungartnik Andrej 37,66 2. Japelj Boštjan 41,07 3. Šterbenc Borut 43,87 4. Kosec Gregor 45,19 5. Vidmar Simon 54,65 IV. PIONIRJI - II. skupina 10 - 15 let L Gorše Mišel 28,84 2. Henčič Matjaž 29,09 3. Bobnar Simon 30,49 4. Petan Zvonko 49,53 V. ŽENSKE - skupina B nad 30 let 1. Šinkovec Cvetka BLP 35,86 2. Golob Anica BLP 35,88 3. Šoško Tatjana TGD 36,30 4. Petan Sonja DSSS 39,73 5. Bobnar Stanka DSSS 40,55 6. Erhovnic Ivanka BLP 40,84 VI. ŽENSKE - skupina A do 30 let L Može Marjana TPP 34,35 2. Turk Ivanka TPP 34,63 Priprave na tekmovanja na Kobli 3. Miklič Ana DSSS 36,78 4. Vidmar Vesna DSSS 42,76 Diskvalificirani L Avbar Breda DSSS (36,22) VII. MOŠKI - skupina D nad 50 let 1. Štavdohar Stane BLP 32,57 Diskvalificirani L Kregar Slavko BLP VII. MOŠKI - skupina C nad 40 - 50 let L Henčič Peter TKO 2. Slak Igor TAP 3. Peterlin Zvone BLP 4. Rozman Alojz TSP 5. Japelj Boštjan DSSS 6. Šterbenc Alfonz DSSS 28,24 29,60 33,46 35,36 37,96 38,99 IX. MOŠKI - skupina B nad 25 - do 40 let 1. Novinec Janez TSP 2. Ravbar Toni TSP 3. Miklič Drago BLP 4. Avbar Franc DSSS 5. Bukovec Stane BLP 6. Bradač Franc TPI 7. Šarman Rajko BLP 8. Pavlin Milan DSSS 9. Iskra Milan DSSS 10. Pungartnik Jože TAP 11. Aš Samo DSSS 12. Rozman Ivo ŽAGA 13. Kosec Andrej DSSS 14. Gorše Vinko BLP 15. Bartolj Jože BLP 16. Medved Slavko BLP 17. Šercelj Silvo ŽAGA 18. Dular Brane TSP 19. Breznik Alojz TPE 20. Golob Martin TAP Diskvalificiran L Dular Zdene BLP 26,47 27,69 29,26 29,95 30,04 30,14 30,62 31,10 31,80 32,17 33,02 33,51 33,55 33,66 34,06 34,12 34,98 35,86 37,58 38,42 (27,54) X. MOŠKI - skupina A do 25 let 1. Marolt Darko TSP 27,87 2. Štangelj Alojz ŽAGA 27,95 3. Kren Jože TDP 28,03 (4. Henčič Peter — 28,92) 4. Turk Viktor ŽAGA 29,17 5. Berkopec Gabrijel TES 29,75 6. Besednjak Miro TES 30,01 7. Kren Brane DSSS 30,03 8. Vovko Zdene TVP 30,36 9. Kužnik Albin TDP 30,72 10. Primc Andrej TGD 30,79 11. Matoh Ludvig TAP 30,83 12. Koželj Silvo TGD 31,12 13. Gašperšič Zoran TSP 31,27 14. Poglavc Peter ŽAGA 31,46 15. Hartman Jože TPP 31,54 (Nadaljevanje na 20. strani) (Nadaljevanje z 19. strani) 16. Špehar Iztok TSP 31,64 17. Poglavc Drago ŽAGA 31,78 18. Bukovec Bruno TSP 32,11 19. Brudar Slavko BLP 32,12 20. Žulič Damjan DSSS 32,13 21. Papež Franc BLP 32,34 22. Udovč Igor TAP 32,48 23. Milanovič Dragan — 32,51 23. Jarc Andrej TGD 32,93 24. Šuštaršič Matjaž TSP 32,94 25. Rus Jože TGD 32,98 26. Kralj Zdenko TPI 33,37 27. Repselj Mitja BLP 33,47 27. Zupančič Milan TSP 33,47 29. Hribar Janez LIPA 34,28 30. Kosmina Gorazd DSSS 34,46 31. Luthar Franc ŽAGA 34,57 32. Longar Adolf TPE 35,44 33. Panjan Anton DSSS 36,76 Diskvalificirani 1. Ilovar Viktor TPE 2. Mojstrovič Zvone TES 3. Drobnič Marjan LIPA 4. Rajer Ljubo TGD 5. Košmerl Dušan TGD 6. Šenica Igor DSSS EKIPNI VRSTNI RED: ŽENSKE 1. DSSS 88 točk 3. TPP 56 točk 2. BLP 74 točk 4. TGD 26 točk MOŠKI L BLP 272 točk 8. TDP 97 točk 2. TSP 271 točk 9. TPE 64 točk 3. DSSS 248 točk 10. TPI 63 točk 4. ŽAGA 198 točk 11. TVP 46 točk 5. TAP 154 točk 12. LIPA 45 točk 6. TGD 120 točk 13. TPP 39 točk 7. TES 117 točk 14. TKO 31 točk SKUPNO L BLP 346 točk 8. TDP 97 točk 2. DSSS 336 točk 9. TPP 95 točk 3. TSP 271 točk 10. TPE 64 točk 4. ŽAGA 198 točk 11. TPI 63 točk 5. TAP 154 točk 12. TVP 46 točk 6. TGD 146 točk 13. LIPA 45 točk 7. TES 117 točk 14. TKO 39 točk Tudi to se lahko zgodi Štart naših najmlajših tekmovalcev Cene Moznik in letni plan Piše in riše: Ivan Bal o g