Poštnina plačans v Koiovfni Spedizione la abbooament« poitalB Prezzo - Cena Ur 0.51 Štev. 256 V Tjjubjani, v ponedeljek, 9. novembra 1942-XXI l>«*to VII I*kljačna pooblašEenfea za oglaševanje Italijanskega (o tujega § OredolStvo la oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria eseluslva per la pubbUetU dl provlnieoza Italiana Izvora: Onione Pubbliciti Italiana S. A. Milana 1 Redazione. Amminlstrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. = ed esterai Union« PubbliciU Italiana S. /L. Milana Bollettino no. 896 Duri conbattimenti nella zona Marsa Matruh I! Quartier Generale delle Forze Armatc co-munica: Nella giornata di ieri rilevanti forze corazzate nemiche hanno esercitato forte pressione nella zona di Marsa Matruh dove si e a lungo dura-mente combattuto. L’aviazione dell’asse e intervenuta nella bat-laglia attaccando in continuate azioni, le eolonne •notorizzafe e le linee di rifornimeto avversarie. Una nuova incursione su Genova e stata effet-tuata la notte scorsa da formazioni aeree che hanno bombardafo, su piu ondate, la citta e il porto. I danui sono ingenti; non ancora acertato il numero delle vittime. Velivoli britannici hanno pure sganciato, senza conseguenze, aleune bombe nella periferia di Milano, Savona e Cagliari. Vojno poročilo št. 896 Trdi boji pri Marsa Hitler o neizogibni popolni končni zmagi Leto 1918 se ne bo ponovilo, ker Hitler ne pozna besede »vdaja« — Nemške sile so večje kakor sile nasprotnikov — Uspehi zaradi »strategičnih napak« — Napoved o odgovoru na angleška bombardiranja Matraha Uradno vojno poročilo štev. 806 pravi: Včeraj so znatne nasprotnikove oklepne sile hudo pritiskale na predelu pri Marsa Matruhu, kjer so bili dolgi in trdi boji. Osno letalsto je posegalo v bitko ter v zaporednih nastopih napadalo motorizirane vrste ter nasprotnikove preskrbovalne črte. Preteklo noč so letalski oddelki izvedli nov napad na Genovo ter v več valovih bombardirali mesto in pristanišče. Škoda je huda, število žrtev pa še ni ugotovljeno. Angleška letala so spustila, toda brez posledic, nekai bomb na okolico Milana, Savoue in Ca-gliarija. Miinchen, 9. novembra, s. Ob obletnici zgodovinskega »Pohoda na Feldherrenhalle« je bila v Miinchenu snoči običajna proslava prvih mučencev narodnega socializma. Kakor pretekla leta, jo tudi letos povzel besedo Hitler ter omenil obletnico 9. novembra pred desetimi leti. Potem je dejal: »Tudi tedaj smo bili zapleteni v zelo Im boj, ker je zadnje razdobje boja za dosego oblasti bilo najtežje. Če ne bi bili zmagali, bi Evropa ne bila mogla kljubovali boljševiškemu velikanu, ki je pripravljal ogromno oborožitev. Najbrž bi Evrope danes sploh ne bilo več. Stranka je bila tedaj blizu zmagi, ne da bi bil kdo vedel. Vedeli smo samo, da bo zmaga prišla za vsako ceno. Z istim prepričanjem govorim danes tovarišem iz narodnosocialistične stranke ter vsemu nemškemu ljudstvu. Usoda ali Previdnost dajeta zmago tistemu, ki jo zasluži. Nemčija bi bila lahko zmagala tudi leta 1918, toda tedaj nemško ljudstvo zmage ni zaslužilo. V tej vojni pa je čisto drugače. V treh letih epičnega boja je Nemčija nakopičila množico zn.p.g, kakor ji ni primere v zgodovini. Morda bo kdo vprašal, zakaj se borimo tako daleč od domovine. Odgovor ie jasen: da obvarujemo domovino vojnih strahot in da te strahote držimo daleč od našega ljudstva. Boljše je imeti in držati fronto 2000 km od nemških meja, kakor prav pri mejah ali na njih. Strašanska zmota naših sovražnikov je v domnevi, da bi se še enkrat moglo ponoviti leto 1918. V tedanji Nemčiji je bilo najbolj neorganizirano ljudstvo na svetu, v sedanji narodnosocialistični pa najboljše organizirano ljudstvo sveta. Viljem II. je bil slabič, jaz pa sem mož, ki besede mlaja lie pozna. Tedanja Nemčija je položila orožje četrt ure pred dvanajsto, jaz ga pa mislim položiti pet minut po dvanajsti. Množice ljudi, ki se bore in delajo v našem taboru, po številu presegajo one v nasprotnikovem taboru. Postojanke, ki jih je Nemčija dosegla do danes so take, da je idiotsko misliti, da bi kdo mogel Nemčijo premagati. Vojna se je začela, ker je Poljska odbila svo-ječasno velikodušno nemško ponudbo. Tedaj mi Vsi sovjetski napadi na Kavkazu krvavo zavrnjeni Na srednjem in severnem odseku nobenih važnejših dogodkov Pri Marsa Matruhu hudi boji z močnejšimi angleškimi silami Nemško in italijansko letalstvo poseglo v boje na kopnem Hitlerjev glavni stan, 9. novembra, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole izredno vojno poročilo: w Na zapadnem Kavkazu in na področju ob Terčku je bilo več protinapadov s krvavimi izgubami za Sovjete odbitih. Izhodiščne postojanke so bile s topniškim ognjem in letalskimi napadi raz-bite. Severovzhodno od Moždoka je bil napad nioc-nih sovjetskih sil v protinapadu z znatnimi sovjetskimi izgubami odbit na izhodiščne postojanke in je bilo zajeto znatno število ujetnikov. Na fronti ob Donu so nemške in zavezniške čete v sodelovanju z nemškim in romunskim boj-nim letalstvom odbile več sovjetskih napadov. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča ni bilo nobenih važnih vojnih dogodkov. Med skupinskimi letalskimi napadi z močnimi silami je bilo pri Ostaškovu uničenih več prevoz- nih sovjetskih vlakov in oskrbovalnih skladišč. Pri napadih na ceste so bile razpršene sovjetske čete na pohodu in ja bilo več krajev uničenih. Ponoči sta bila bombardirana mesto in postaja v Kalininu. Topništvo kopne vojske je obstreljevalo vojaško važne cilje v Kronstadtu. Opaženih je bilo več požarov. Letalstvo je {»topilo na Ladoškem jezeru eno motorno tovorno ladjo in dva tovorna čolna, tri nadaljnje ladje so bile poškodovane. Na odseku pri Marsa Matruhu so Angleži z močnejšimi oklepnimi silami nadaljevali svoje napade. Nemško in italijansko letalstvo je podpiralo boje na kopnem in je napadalo angleške sile in oskrbovalne čete. , Pri napadu angleškega letalstva na zasedeno zahodno ozemlje in pri prodoru nad severozahodno Nemčijo so Angleži izgubili včeraj 4 letala. Ameriško izkrcanje v francoski severni Afriki Rooseveltova utemeljitev tega napada - Odločen odgovor maršalaPetaina Diplomatski odnošaji med Francijo in Ameriko pretrgani Rim, 9. novembra, s. /Se pred dnevi so opazili številne prevoze ameriških čet ter močne enote angleškega vojnega brodovja pri Gibraltarju. Pred včerajšnjim so ladje z ameriškimi četami v spremstvu letalonosilk, bojnih ladi j ter rušilcev v treh velikih skupinah plule iz Gibraltarja v Sredozemsko morje. Včeraj zjutraj ob 2.45 je agencija Reuter objavila uradno poro-čilo, da so se ameriške kopenske, pomorske in letalske sile izkrcale na mnogih krajih Francoske severnoafriške obale. Pozneje je ista agencija objavila uradno poročilo iz Bele hise, v katcicin je bilo naznanjeno, da so se ameriške cete izkrcale, da bi prehitele vdor Italije m Nemčije. Nato so dospela še angleška poročila, cta je prišlo hkrati do izkrcanja na nedoločenih točkah ob atlantski in sredozemski obali francoske severne Afrike. Dodala so tudi, da bodo ameriške čete v kratkem okrepljene z določenim ste-' ilom divizij angleške vojske; poleg tega pa da so ameriška in angleška letala nad 1' rancijo metala letake z Rooseveltovo poslanico lrancoske-mu narodu doma in v severnoafriških kolonijah. Izkrcevalne sile so pod poveljstvom generala Eisenhouerja. ................ Radijska postaja v Vichyju je včeraj zjutraj objavila, da je maršal Petain po ameriškem poslaniku v Vichvju dal tale odgovor na Rooseveltovo poslanico: »To noč sem zvedel za napad Vaših čet na severno Afriko. Prebral sem Vaso poslanico. Vi ste se sklicevali na izgovore, ki jih ni moči opravičiti. Vase sovražnike s e ob-dolžili namere, ki se ni nikdar uresničila. Mi smo zmeraj zatrjevali, da bomo branili nas imperij, če bi ga kdo napadel m proti vsakemu ki bi ga napadel. Vi ste vedeli da bom držal be-8®do. V naši nesreči sem rešil imperij, s tem da sein zaprosil za premirje. Vi pa ste se v imenu države, s katero smo povezani s tako številnimi spomini, odločili zu tukn neizprosen sklep, rran-ei.jn in njena čast sta na kocki. Bili smo napadeni in branili se bomo. lo je povelje, ki ga dam.« Ob 8 15 je prišla iz Vichyja vest, da je bilo mesto Alžir po močnem bombardiranju napadeno in da je bil napad zavrnjen. Do poskusov izkrcanja je prišlo tudi v Oranu in drugih k11 Ob 9.16 pa je \iclivjsko ministrstvo objavilo poročilo, da so bili vsi poskusi za izkrcanje ameriških čet na raznih krajih severne Afrike zavrnjeni s hudimi izgubami in _da sta^ admiral Darlan in general Juin na njunih mestih in vodita nastojie. Ob 10.05 pa je agencija Reuter spet objavila iz Londona vest, da je zavezniško vrhovno poveljstvo v severni Afriki sporočilo, da so se ameriške sile uspešno izkrcale ob obalah severne Afrike v bližini dveh glavnih točk, ki sta bili določeni v načrtih. Kakor se je zvedelo, sta ti točki v bližini Orana in Alžira. Poslednja poročila iz Orana pa so vedela povedati, da je bil poskus izkrcanja zavrnjen in da sta bili dve angleški torpedovki potopljeni. V mestu Alžiru je bilo vse jutro slišati topniško streljanje in regljanje strojnic v vzhodnem in zahodnem predelu. Iz tega bi bilo sklepati, da so se ameriške čete izkrcale zunaj stanovanjskih predelov na obeh straneh mesta in da so trenutno naleteli na odpor, o katerem pa ni moči reči, kako krepak in uspešen je. V francoskem Maroku je po poročilih iz Vi-chyja prišlo do degaullističnega gibanja. Ob 12.30 je agencija Transradio v New Yorku objavila poročilo iz Vichyja, da so enote francoske mornarice nastopile v alžirskih vodah. Rim, 9. novembra, e. Po poskusu ameriških in angleških čet, da bi se izkrcale v francoskih kolonijah Severne Afrike, je položaj po mnogih raznih poročilih, ki so se nakopičila v poslednjih urah, včeraj popoldne bil nekako takle: V Maroku ima general Nogues po poveljih vichvjeke vlade položaj v rokah. Poskus degauli-stične osvolioditve, o katerem je bilo včerai zjutraj javljeno, je bil brez prelivanja krvi zadušen s tem, da so zaprli generala Bethouarla. Generala Lascroua, poveljnika čet, in Noullea, letalskega to ni bilo všeč, danes pa zahvaljujem Previdnost, da je bilo tako. Ce bi bila Poljska sprejela moje predloge, bi se bili lahko posvetili tvornemu delu, mirovnemu programu in morda ne bi bil potrošil za ojačanje vojne tega, kar sem. In tako bi bil lepega dne izbruhnil na vzhodu orkan, ki bi bil pogazil nas in vso Evropo. Dvakrat sem ponudil roko miru nasprotnikom, toda vsako pot. sem bil odbit. Po zadnji zavrnjeni ponudbi je bilo zame te reči konec. Vsako našo mirovno ponudbo bi bili razlagali kot znamenje šibkosti. Od tega trenutka je bilo zame jasno ko beli dan, da mora od dveh svetov, ki sta v boju, eden pasti, in ker kaže, da Nemčija ne pada, je jasno, da bo moral pasti sovražnikov svet. Ogromni boj, v katerem smo, se bo končal 5 celotno in jiopolno zmago. Kake |X>ravnave niso možne in si jih ni mogoče militi. Poslednja mirovna ponudba spada v leto 1940, od tedaj stopamo z neupogljivo voljo proti končnemu cilju: proti uničenju sovražnika. Torej tudi proti uničenju tistega narodnega judovstva, ki se je zavzelo, da bo uničilo evropska plemena. Toda, kakor sem že nekoč dejal, ne bodo uničena evropska plemena, temveč judovsko pleme, ki je sanjalo, da bo uničilo nas, pa namesto tega vidi, kako se mu neizprosno bliža lastni zadnji konec. Odločeni smo bojevati se do konca. Kakšni so pogledi na izid tega boja? Ali imamo razloga dvomiti o končni zmagi? Sovražnikova propaganda uporablja vsa slepila in sredstva, da bi v lastnih narodih redila utvaro o zmagi. Ni izključeno, da utegnejo tudi taka slepila imeti kaj uspeha. Lahkovernost in trapavost nekaterih narodov je neizmerna. Drži pa eno, da sovražnikova propaganda ne bo dosegla svojega cilja: da bi omajala v našem ljudstvu prepričanje o zmagi. Zanimivo je, kako niha morala Angležev in Amerikancev, iz tega je mogoče razlagati učinek, ki ga pri teh lahkovemikih morajo na primer doseči premlete trditve sovjetskih uradnih poročil. Število sestreljenih nemških letal je v njih tako, da če bi ga seštevali, bi danes ne imeli niti enega letala več. Isto velja za potopljeno ladjevje in divizije. Zdaj pa zdaj pa vsekakor tudi priznajo, da so zapustili kako črto ter izpraznili kako mesto. In zaradi teh izpraznitev smo prišli mi do Volge in do Kavkaza. Zanimiv je slepilni način propagande, ki npm nalaga na grbo strateško napako za napako. Stalingrad? Po sodbi nekaterih strategov bi Stalingrad bil usodna |>omota, kakor je na primer bil Narvik. Medtem pa imamo skromno zadoščenje v ugotovitvi, da zaradi te »usodne napake« niti ena sovjetska ladja ne plove več po Volgi navzgor. Prav zaradi teh usodnih napak imamo v svojih rokah vse, kar leži tostran in onstran Dona in do Tereka, to se pravi, ukrajinsko in kubansko žitnico, ki je morda največja na svetu, rudnike mangana, največje j>etrolej-ske čistilnice in petrolejsko področje, ki pomeni za nasprotnika izgubo 10 milijonov ton petroleja, čeprav ga za zdaj mi ne moremo izkoriščati. Očitajo nam, da napredujemo počasi. Kar se tiče brzine, je naša vojska dala primere, kakor jim ni para v zgodovini. Če zdaj tu in tam napredujemo bolj počasi, po načrtu, se lo pravi, da hočemo doseči kar največje uspehe s kar najmanjšimi izgubami. Če hoče potem nasprotnik napadati, ga pustimo, pustimo naj še bolj izkrvavi. Obramba pa je včasih s« cenejši zmagoviti boj. Kar se tiče angleške ofenzive v Egiptu, kaj niso morda tudi že drugekrati Angleži napredovali v puščavi? Kaj niso potem napredovali nazaj? Važno je doseči odločilne usj>ehe. In te uspehe dosegamo mi. Približno isto velja tudi za vojno izdelavo. Na tem področju nastopa nasprotnikova propaganda z bajnimi številkami, z zvezdoslovskimi programi. Za narod trap ima tak način lahko kaj usj>eha. Hudo je le potem, ko dejstva jmkIio gradove iz papirja ter odpro oči tudi najbolj zagrizenim zaslepljencem. V zimi 1939-1910 je Churchill dal slovito izjavo, da je treba podniorniško nevarnost smatrati za odstranjeno, zakaj angleška obramba strahotno uničuje nemške podmornice. Tedaj je bil v lioju samo majhen del podmorniškega brodovja, glavnina pa je čakala v oporiščih, da je bilo mogoče uriti posadke, potrebne za tedaj, ko bomo podmornice izdelovali v množicah Torej tu poveljnika, ki so ju uporniki sprva zaprli, sta bila takoj osvobojena in sta spet prevzela poveljstvo. General Nogues je prevzel vrhovno poveljstvo in je objavil obsedno stanje. Čete izpolnjujejo povelja, prebivalstvo pa je mirno. Poskusi izkrcanja na atlantski maroški obali so bili zavrnjeni, kolikor zadeva pristanišče Casablanco. Močne ameriške sile pa so se izkrcale v Mehdiji, severno od Rabata, in v Safi, južno od -Casablance. Poleg teh dveh krajev so boji v teku tudi v Ruzniki. Z zraka sta bili napadeni letališči v Rabatu in Casablanci ter pristanišče Casablance. V Alžiriji pa je položaj nekako prav tak. ker so bili napadi na Alžir in Oran zavrnjeni, pač pa so se ameriške čete izkrcale na raznih manjših krajih vzhodno in zahodno od Orana, in sicer pri Arzeu in pri rtu Figalo, poleg tega pa še zahodno od Alžira. Ameriške čete so hotele vdreti v Alžir ter zasesti palačo mornariškega poveljstva, a so bile zavrnjene. Ujeli so nekaj vojakov. Nato so bombniki in strmoglavci iz nizke višine napadli isto palačo. Eden od bombnikov je bil sestreljen. Pri Oranu je bil napad odbit in dve angleški in ameriški enoti sta bili potopljeni. Iz Orana in Alžira poročajo o francoskih protinapadih na odsekih na obeh 6traneb mesta, kjer so se izkrcale ameriške čete. Generala Darlan in Juin sta bila v Alžiru ter imela vrhovno poveljstvo. General Weygand se je odpravil v Vichy, da bi se posvetoval z maršalom Petainom in Lavalom. Zveze med Alžirijo, Tunisom, Bono, Oranom in Constantino so redne. so dejstva zelo zgovorna. Dozdaj smo potopili okoli 20 milijonov nasprotnikovega brodovja, več kakor pa v vsej svetovni vojni. Tudi število podmornic je danes do--'! večje ' akor je bilo v svetovni vojni, po drugi strani pa izdeluje*. . ^dno boljše orof \ V takem velikanskem boju kakor je sedanji, ne more nihče zahtevati, da bi se uspehi dosegali kar v skupinah. Važno je, da se dosežejo postojanke, s katerih je sovražnika mogoče napasti in premagati ter te postojanke držati. Drži, da to, kar imamo v rokah, se ne posreči nikomur več, da bi nam iztrgal. Kamor je stopil naš vojak, ne stopi potem nihče drugi več. Med številnimi zavezniki, v prvi vrsti Italijani, štejemo zdaj še pravo svetovno velesilo, ki je j)o nasprotnikovi propagandi tudi žrtev vrste porazov. To je Japonska. Če pretresamo položaj, imamo torej razlog, da gledamo v bodočnost s trdnim zaupanjem. Letos smo bolj pripravljeni kakor lani, bolj pripravljeni na sleherno moreliitnost, ki bi jo vojna v Rusiji utegnila prinesti. Kar se je primerilo lani, se ne bo več ponovilo. Iz najtrše preskušnje v letu 1941-1942 smo prišli močnejši, kakor smo kdaj bili. Nemčija je bolj kakor kdaj jirej sposobna odbijati udarce ter prehajati v protinapad. Izid boja je zanesljiv. Kakor je znano, je Roosevelt ob napadu na francosko severno Afriko utemeljil svoj korak s trditvijo, da mora to ozemlje braniti pred Nemčijo in Italijo. Za tako nesramno tiditev lie velja izgubljati niti besede. Roosevelt je nb-dvomno vrhovni razbojnik med vsemi tistimi, ki so nam nasprotni. Toda zadnje besede ne bo imel ta vrhovni gangster. Mi lahko zanesljivo računamo ne samo na naše pborožene sile, temveč lia mogočno notranjo fronto in na tisto silno delovno skupnost, ki ji je ime narodnosociali-stična stranka. Danes je narodnosocialistična skupnost en sam sklop, ki sega tudi na bojišče. Naše oborožene sile v resnici postajajo bolj in bolj na-rodnosocialistične. Junaštvu milijonov bojevnikov odgovarja zagrizeno delo na notranji fronti. Smo ubogi po. zlatu, toda imamo ogromno delovno silo, pridnost In voljo in to ie listo, kar v bistvu odloča vojno. Kaj lahko narede Ame-rikanci z vsem tistim svoiim zlatom? Kvečjemu umetna zobovja. Mislim, da bi nekaj plačali, če bi imeli namesto toliko zlata deset tovarn za umetni gumi. Mi smo pa na vzhodu dobili ogromne zaloge surovin in tovarn, kar nam bo omogočilo nadaljevati voino za vsako ceno. Res, da sadov iz teh virov še ni videti, toda naši nasprotniki naj ne mislijo, da smo držali nad porušenimi tovarnami križem roke. To leto smo delali in še kako. Ne samo zase, temveč za vso Evropo, ker bijemo to voino za vso celino. In zato smo na celini dobili toliko prijateljev. Moj nepreklicni sklep je, da mora mir. ki mora priti, biti za Evropo mir brez angleškega varuštva. Iz te vojne bo Evropa 'prišla gospodarsko bolj zdrava kakor poprei in bo za njeno korist organiziran tudi del, ki je prej bil proti njej. Konec te vojne bo podrl oblasl zlata in razredov, ki so temeljili na njem in ki so sprožili ta spopad. Tovariši iz stranke morajo biti neomajni oznanjevalci našega neomajnega zaupanja v končno zmago. Dane$ ie na kocki celo obstanek vsega nemškega naroda. Za naše nasprotniki' ne more biti odpuščanja. Ali pademo mi ali oni. To dobro vemo in hladnokrvno gledamo stvarnosti v obraz. Sovražnik se moti če misli, da nas bo zdelal ali utrudil ali odvrnil od enega samega našega cilja. Neizprosno bo prišla ura, v kateri mu bomo njegove' bombe vrnili z obrestnimi obresti. Ne mislite, da mi je te zadnje mesece bilo lahko gledati kako angleška letala bombardirajo nemška mesta, ne da bi mignil. To je bila muka. Niti ena sama nemška bomba ni padla na Pariz. V Varšavi smo petkrat zahtevali naj se uda in opominjali naj selijo ženske in otroke, preden smo začeli s potrebnim letalskim bombardiranjem. Angleži naj bodo prepričani, da sem si zapomnil vse njihove bombe. Spominjajo naj se. da tudi nemški iznaidileljski duh ni spal. Dobili bodo strahoten odgovor. V tej vojni gre vsem Nemcem za življenje ali smrt, zato naj delajo po tem spoznanju. ^ Preosnova srbske vlade fielprad. 9. novembra, s. Predsednik srbske vlade je sklenil spremeniti svoio vlado. Nova vlada je sestavljena takole: predsednik Milan Nedič, notranji minister Tanasiie Dinič (namesto Ačimoviča), javna dela Velibor Jonič. pravosodje Bogoljub Kujundžič, finance Milan Djordievič, gospodarstvo Milorad Nedelikovič, kmetijstvo in preskrba Radoslav Veselinovič, pošta in brzojav Josip Kostič, promet Diura Dokič. socialna politika in zdravstvo Stoiimir Dobrosavlievič, javna dela Ognjen Kuzmanovič. Novi so ministri za notranje zadeve, za kmetijstvo, gospodarstvo in socialno politiko. Predsednik vlade je snoči sprejel časnikarje ter jim dal izjavo glede spremembe. »To vojno bi lahko izgubili v Wnshingtonu« je naslov članka, ki ga prinaša ameriški tednik »The American« in v njem šiba nesposobnost uprave v Združenih državah. Člankar ugotavlja, da manjka Ameriki velikega jniglavarja, ki bi ga poslušali vsi. Nemčija in Romunija sta včeraj podpisali kulturno jiogodbo o izmenjavi na znanstvenem, umetniškem, književnem, gledališkem in radijskem področju. Ljubljana je prepričljivo premagala Mars Včeraj smo imeli v Ljubljani samo eno nogometno tekmo z razliko od prejšnjih nedelj, ko jih je bilo na sporedu po pet: dve dopoldne in tri popoldne. Ljubljana in Mars sta prišla po trinedeljskem tekmovanju v finalno borbo, ki sta jo omenjeni moštvi odigrali včeraj popoldne ob 15 na krasnem igrišču Stadiona. Vreme je bilo lepo, tudi sonce je posijalo od časa do časa in vse je bilo kot nalašč za odigranje velike tekme. Nad 600 ljudi je gledalo današnjo tekmo, pri kateri so le deloma prišli na svoj račun. — V predtekmi sta odigrali prijateljsko tekmo še mladinski moštvi Žabjaka in Viča. Zmagali so oni z Žabjaka z 0:2. Ljubljana : Mars 3:0 (2:0) Ljubljana: Rožič—Lah II, Obersnel II—Pelicon, Varl, Pupo—Hacler, Bertoncelj, Kroupa, Lah I, Vodeb. Mars: Porenta—Prijatelj, Klingenstein— Dolinar, Slamič, Pišek—Piskar I, Piskar II, Žigon, Fajon, Doberlet. Strelci golov: 24 min. Kroupa, 26. min. Hacler-Kroupa 22 min. Obe moštvi sta poslali v borbo vse svoje najboljše kar premorejo. Že takoj spočetka moramo ugotoviti, da je bila Ljubljana včeraj precej boljše moštvo kot pa Poljančani. Ljubljanske vrste so bile lepo povezane in udarne, precej boljša od nasprotnikove pa je bila pomočniška linija Ljubljane. Po dolgem času smo videli v ljubljanskem moštvu Pupota, ki je včeraj dokazal, da še ni »za staro šaro«. Igral je pametno in pridno zalagal svoj napad s krasnimi žogami. Ljubljanski napad je bil včeraj zelo razigran; prav dobri sta bili obe krili, ki sta nenehno prenašali nevarne napade pred nasprotnikov gol. Hacler je v prvem delu igre precej grešil glede driblanja in podajanja, v drugem delu se je pa zelo popravil. Odlično je zaigral napadalni trio, ki je dal nasprotnikovim »pomagačem« sila veliko dela. Rožič je v golu kaj lahko opravil svoje delo, tudi branilca sta bila na mestu. Med najboljše može v Marsovem moštvu je spadal prav gotovo njihov vratar, ki je reševal včasih že nemogoče stvari. Pokazal j% velike smisel za plasma in hitro reakcijo. Obrambna dvojica je imela včeraj grenak dan. Pred seboj je imela razigran napad in oba sta se otepala kolikor sta vedela in znala. V pomočniški liniji je bil pač najboljši Slamič, ki je pa moral nekajkrat poskočiti, kot so to hoteli ljubljanski napadalci v sredini. Sicer se je pa boril požrtvovalno in je še precej uspešno zaviral nasprotnikove napade. Oba stranska krilca sta bila povprečna. Da Marsovi napadalci niso bolj izrabljali žog, je kriva precej pomočniška linija, ki ni bila dovolj borbena in povezana med seboj, še manj pa povezana z napadom. Med njo in napadalnim kvintetom je bila velika vrzel. Dodajanje je bilo netočno. V napadalni vrsti je po dolgem času igral delavni Žigon, ki pa včeraj ni mogel mnogo kaj prikazati, kar je tudi razumljivo. Veseli smo, da ga spet vidimo na zelenem polju. Še najboljši je bil v napadu Fajon, ki sam ni mogel nič opraviti, okoli sebe pa je imel soigralce, ki ga niso razumeli. Doberlet je izvedel nekaj nevarnih pobegov, njegovi centri pa niso našli pravih nog. Dober je bil Piskar I na drugem krilu, ki je bil včeraj delaven, pridno prenašal žoge pred gol in tudi streljal, žal niso žoge našle poti v mrežo. Manj uspešen je bil njegov brat, ki se mu pozna, da še ni zrel za tekme takšne vrste kot je bila včerajšnja. — Sodnik g. Vrhovnik je opravil svoje delo tako kot je treba in je imel igro čisto v svojih rokah. Potek igre: Lj. je takoj prevzela igro z resne strani. Žoga pride že v 2. min. na krilo do Haclerja, ki potegne in precej od daleč ostro strelja. Žoga gre v aut. Škoda, da hi podal nazaj. Potem tudi M.^ izvede nekaj nevarnih napadov, vendar pa z žogo pridejo le do nasprotnikovega 16 m prostora. V 6. min. izsili M. kot proti Lj. Žoga gre v aut. Takoj potem Piskar I. lepo preloži žogo pred nasprotnikov gol, kjer pa ni bilo moža, 'ki bi postavil nogo na pravo mesto. Branilci so bili na mestu. Žoga je odšla v polje. M. ima v tem delu igre precej več od igre. Hacler v 12. min. lepo predribla nasprotnega krilca in teče z žogo proti golu, le v zadnjem trenutku ga prestreže Prijatelj. Hacler vseeno ostro strelja, žoga je nevarna in jo more vratar le še samo zaokreniti v kot. Streljan kot gre v aut. Lj. še kar napeej napada, žoga gre od noge na nogo, Lj. sistem se lepo vidi in je tudi uspešen. Spel je Hacler pri žogi. Potegne, toda nekaj pred 16 m ga nepravilno zaustavi Klingenstein. Sledi prosti strel, ki ga izvede Sandi, ki ostro strelja. M. vratar ima srečo in odbije v kot. Strel s kota ni bil nevaren Obramba M. čisti in žoga je že v polju. Piskar I. lepo steče z žogo in s precejšnje daljave strelja ostro na vrata. Žoga pa gre mimo drogov. Žogo ima Hacler, ki pa žal ne odda ob pravem času in dribla. Zamujena prilika. Delavnega Slamiča včasih vzamejo nsprotniki malo v škripce in res: trije proti enemu je težko. Na srečo tako igranje ni imelo usodnih posledic. Odigravalo se je daleč v polju. V 24. min. pride nevarna žoga pred M. gol. Vratar poseže pravočasno vmes in že je vratar v borbi z Ackom. Žoga se počasi skotali v mrežo. 1:0 za Lj. Še ne mineta dve minuti, ko je žoga pri Pepčku, ta doda Acku, ki lepo prenese Haclerju. ta pa brez oklevanja pošlje usnje v mrežo, 2:0. V 27. min. je nevarna situacija pred Lj. golom. Žoga pride pred gol, Žigon je v borbi z branilcema, ki ga položita. Sodnik odloči 11 m. Doberlet.postavi žogo na belo piko. Pisk, zalet in usnje že zleti za dobri dve širini v desno. Kaj je mislil pri tem Vane, da je tako zgrešil, pa nismo mogli »pogruntati«. Morda bi se igra kaj drugače zavrtela, saj bi se še dalo, če bi bil rezultat 2 :1. Še lep napad izvede Piskar I., ki lepo dodano žogo ostro strelja v aut. Tudi Slamič pošlje nekaj nevarnih žog pred gol, nikjer pa ni strelca. Polčas. V drugem delu igre prihaja vedno bolj do veljave prav dobra pomočniška linija Lj. Igro imajo modri čisto v svojih rokah, le sporadični napadi gredo pred lj. gol. Vsi od prvega do zadnjega imajo lepe prilike, da zvišajo rezultat, toda žoge gredo v aut. V 3. min. kot proti Lj. Strel gre daleč v polje. Potem se vrsti nekaj nevarnih napadov na M. gol. Vratar rešuje. V 10. min. Hacler lepo preigra, doda žogo prosto stoječemu Pepčku, ta pa ostro strelja v — aut. 100% prilika, ki je zamujena. V' 18. min. je dosojen prosti strel z 10 m. Oster strel izvede Sandi, vratar le boksa. V 22. min. pride visoka žoga pred M. gol. Hacler in Acko se poganjata proti njej. Od M. pa je samo vratar. Eden proti dvema. Navadno je, da podleže. In tudi tukaj je. Acko zabije tretji in končni gol. Na obeh straneh je še nekaj prilik za gol, toda strelcev ni. V premoči Lj. se konča tekma, ki je bila proti koncu že preveč enolična. Lj. je zasluženo odločila tudi to končno srečanje v svojo korist. Torino siii vedno bolj v ospredje — je dobro odrezala — Livorno vodi s 4 točkami Triesiina pada — Tudi Vicenza se Bari se sijajno drži Včeraj so po Italiji odigrali šesto kolo drž. nogometnega prvenstva. Nekateri klubi so poskrbeli tudi za presenečenja, 'l ako so Triestinci poskrbeli presenečenje svojim. Tekmo so izgubili v Milanu. Izgubili so jo, ko jo že deset let niso, če so gostovali v tem mestu. S tem porazom se je Triestina še mnogo bolj odmaknila od prvega mesta in se počasi, pa sigurno pomika proti repku. Kje je oo neki zaustavilo to padanje. Želimo, da bi ne bilo prepozno. Za drugo presenečenje je poskrbela Venezia, ko je na domačih tleh in pred domačimi gledalci izgubila borbo proti Vicenzi. Tudi Venezia mora s težkim srcem šteti svoje poraze. Le dve točki je dozdaj nabrala, kakšna razlika od spomladanskega tekmovanja, ko je Venezia vodila skoraj do polovice tekmovanja. — Včeraj se je spet postavil Livorno, ki sili kar venomer naprej in naprej. V Bologni je gostovalo vodeče moštvo in tekmo spet dobilo. To je bila že njegova šesta zaporedna zmaga; lep uspeh, kar je res, je res. — Tudi Torino sili vedno bolj v ospredje. Preteklo nedeljo je bil Torino še na petem mestu, po včerajšnjih tekmah pa. je zasedel drugo mesto, takoj za Livornom. Največje zanimanje, ki smo ga včeraj pričakovali iz Rima, pa je moralo izostati, lekme med Ligurio in Laziem namreč ni bilo. Zakaj, še ne vemo. — Malo nenavaden je tudi oni re-znltat iz Bergama, kjer je domača enajstorica odpravila močne goste iz Genove. — Atalanta se je od pretekle nedelje pomaknila za mesto navzgor. Lep uspeh je zabeležil včeraj tudi Bari. Na domačih tleh je imel v gosteh nevarno Amfrrosiano. Z golom razlike je odpravil goste. Podrobni rezultati včerajšnjih srečanj so 60 bili tile: ‘H‘ ’ ’ * Milano: Milano : Triestina 2:0. Venezia: Vicenza : Venezia 1:0. , Torino: Torino iFioreatina 5:0. Bergamo: Atalanta iGepova 3:1. Roma: Lazio : Juventus 5:3. Bologna: Livorno : Bologna 2:1. Bari: Bari : Ambrosiana 1:0. Tekma med Ligurio in Romo ni bila odigrana. Vrstni red po dobljenih točkah: Livorno 12, Torino 8. Genova* Ambrosiana, Fiorentina, Bari 7, Roma, Milano 6, Bologna, Vicenza 5, Ju- Ob priliki 30 letnice ustanovitve nogometnega kluba Hajduka v Sarajevu bo prirejena lepa slovesnost. V nizu prireditev bo nadvse zanimivo nagometno tekmovanje, na katerega bodo prišli tudi številni povabljeni gostje. Gostovalo bo tudi moštvo zagrebškega Haška, varaždinskega Zagorca, Radnik iz Osjeka, Bata iz Borova in SAŠK iz Sarajeva. To bo vsekakor največji športni dogodek zadnjih let v Sarajevu. Varaždinski muzej je dobil od države podporo v znesku 30.000 kun za izdajo vodiča po varaždinskem muzeju. V vsako družino .Sloveniev koledar* Samo 20 Lir za naročnike Slovenca, Slov. doma, Domoljuba Bogoljuba, Obiska in „Slovenčeve knjižnice"’ Naročajte g a tako)! ventus, Triestina in Atalanta 4, Liguria 3, Venezia 2. Tekme v B razredu Tudi v tem razredu so nadaljevali s prvenstvenim plesom. Tekme so končale takole: Busto Arsizio: Pro Patria : Napoli 1:1. Piša: Pisa : Nova.ra 0:0. Pescara: Pescara : Alessandria 5:0. Savona: Savona : Modena 4:1. Cremona: Cremonese : Brescia 1:0. Udine: Anconitana : Udinese 1:0. Siena; Siena : Spezia 1:1. Palermo; Palermo : Padova 0:0. Lodi: Fanfulla : Mater 5.0. Vrstni red: Spezia 10, Napoli 8, Anconitana, Brescia, Cremonese, Pro Patria 7, Alessandria, Pisa, Palermo 6, Fanfulla, Novara, Modena, Udinese 5, Savona 4, Pescara, Siena in Mater 3. Sedaj je ugodno vreme za jurčke Ljubljana, 8. novembra. Prva novembrska nedelja je bila deževna in zaradi slabega vremena kaj neugodna za nabiranje gob. Druga, zahvalna nedelja je prinesla lepo m sončno vreme, ki so 6e ga včeraj z vso iskrenostjo vzradostili vsi Ljubljančani, hrepeneč po lepi jesenski prirodi. Nabiralci gob so imeli včeraj svoj velik blagoslov. Mnogo je bilo že napisanih in tudi nenapisanih pritožb, da leto6 ni nikjer najti lepih in dobrih jurčkov, da so n. pr. golovški gozdovi popolnoma uničeni in da tam sploh ne bo več teh okusnih in povsod priljubljenih gob dobiti. Res so bili letos vse mesece od avgusta naprej v golovških gozdovih jurčki kaj redki. Potožili 60 o njih redkosti tudi stari, izkušeni gobarji, ki so varovali in čuvali svoje gobje fartne, kjer so druga leta nabirali velike množine teh gob. Posebno septembra in oktobra, ko je bilo jurčkov druga leta na izbiro, so 6e množile tožbe, da jih ni in ni nikjer. November 6 svojim deževjem je sedaj napravil vsem poklicnim gobarjem in gobarskim amaterjem veliko veselja. November prinaša še vedno toplo vreme, kar je tudi glavni pogoj, da jurčki dobro rastejo in uspevajo. Dež ni premrzel, je še mlačen in to tudi vpliva, da se gobe zelo hitro množe. Po deževju preteklega tedna je nastopilo pravo pomladansko vreme. Nedelja je bila čudovito sončna. Jasno, da 60 gobarji tak dan izrabili in pohiteli že v nedeljo ob prav zgodnjih urah, drugi pa posebno popoldne v razne golovske parte, kjer so nabrali veliko jurčkov. Mnogi so naleteli na prave jurje, velike ko kak moški klobuk. Na Golovcu je bila žetev jurčkov v nedeljo kar po-voljna in celo obilna. To je bilo opažati tudi davi ob prvih delovnih urah, ko so mnoge žene z Rudnika in od drugod prinašale v mesto velike košare lepih in mladih jurčkov. Ni bil samo kak posamezen eksemplar, bilo je kar veliko število takih jurčkov, ki 6o odtehtali do četrt in tudi več kilograma. Pravi nabiralci gob, ki jim donašajo vsako leto primeren postranski dohodek, 6e sedaj ne pritožujejo in sami poudarjajo, da prihajajo šele sedaj v novembru, ko še ni bilo hude 6lane, gobe do pravega razvoja in razmaha. Mnogi gobe donašajo svojim stalnim odjemalcem ki jih nato spravljajo na trg in prodajajo po naročilu, (—c.) Nova odredba glede zatemnitve Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podlagi lastnih določil z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42 in 1. novembra 1942-XIX, št. 199 ter glede na potrebo, da se določa nov urnik glede zatemnitve: Cl. 1. Do nadaljnjih odredb velja zatemnitev od 18. ure do 6. ure. Cl. 2. Vse druge odredbe odloka z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42 ostanejo nespremenjene. Cl. 3. Nova odredba dobi veljavo dne 11. novembra 1942-XXI in bo objavljena v Uradnem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino! Emilio Grazioli. Hrvaškega V prvi polovici prihodnjega leta bo v Nemčiji prirejenih nekaj razstav hrvaške likovne umetnosti. Tako bodo hrvaški umetniki razstavili svoja dela tudi v Monakovem, na Dunaju in v Berlinu. Vsega bodo razstavili umetniki okrog 160 slik, 200 grafičnih del in 80 kiparskih. Preteklo nedeljo je 90 modelarjev prikazalo na posebnem mitingu svoja letala. Tekmovanje je bilo prirejeno pri Sveti Nedelji. 90 modelarjev je prikazalo 120 svojih modelov. Priglasili so se številni člani »Hrvatskih krik iz Varaždina. Zemuna. Osjeka, Karlovca. Banje Luke, Broda in še od drugod. Kot pravijo*prva poročila, je ta letalski modelarski miting sijajna uspel. Ali bi se ne dalo narediti tudi to? Ljubljana v novembru. Bilo je oni večer okrog pol šestih popoldne, ko me je pot vodila med drugim tudi mimo glavne mesarske tržnice, ki more biti, to že moram reči, našemu mestu samo v okras in s katero se lahko postavimo pred vsakim, ki pride v naše mesto Nisem imel še prilike videti tržnice od znotraj, ker sem ob dopoldnevih v službi, /.ato sem si pa ogledal one prikupne lesene stojnice, ki so postavljene med obema prehodoma^ dolgih zidanih tržnic. Ker je bila tedaj ura že pol šestih, je bilo že temno in v tej temi sem videl, kako hite nekateri nekaj pospravljati. Stopil sem bliže in vprašal, če 6e je pokvarila elektrika, da je tako temno, ali pa se je zgodilo kaj drugega. Pa so mi odgovorili najemniki teh stojnic, da se ni .prev za prav nič hudega zgodilo, da se tudi elektrika ni pokvarila, ker je sploh nimajo, da pa morajo hitro pospraviti, da ne bo še bolj tema. Sicer imajo pravico prodajati do sedmih, vendar pa bi bilo malo 6mešno, če bi v poznem mraku sedeli v stojnici na primer ob sveči. In verjemite mi, da sem se začudil, ko sem zvedel to novico, da tako okusno urejene in zgrajene tržnice nimajo napeljave elektrike. To tem bolj, ko 6em nadalje izvedel, da je v mesarskih stojnicah napeljana elektrika in da je ob temnih dopoldnevih sijajno razsvetljeno. Pa sem se vprašal, ali se ne hi dala tudi v te lesene stojnice napeljati električna razsvetljava. — Prepričan 6ein, da zakupniki pač toliko plačujejo za svoj lokal, da -zaslužijo, da se jiim napelje elektrika, tako da bodo mogli prodajati blago tudi, kadar bo /e temno, posebno v sedanjih zimskih mesecih, ko se stemni že ob štirih. Ko ima pri nas že skoraj sleherna gorska hiša blagodat elektrike, se spodobi, da ima tudi majhna trgovinica sredi mesta vsaj skromno žarnico. Ali bi se ne dalo tudi to narediti? Rdeči križ sporoča V tajništvu poizvedovalnega urada za vojne ujetnike IRK, Puharjeva 2-1 naj se javijo: Bogdanovič Danica, Brzin Ignacij, Butara Melita, Celovič Sava, Dantovič Aburaj, Dolinšek Alojzija. Hočevar Joeipina, Kavčič Pavla, Kavči« inž. Viktor, Klun Ludvik, Lončarič Ivo, Marran dr. Jože, Nanut Ana, Pirš Dragica, Bebula Mirko, Sotošek Zdravko, Strumbelj Antonija iz Črne vasi, Vokovič Andjela. Istotam naj se javijo svojci: Kajfeža Stanislava, vojnega ujetnika, Keka Dragotina, Šebenika Janeza, Verbiča Jerneja, Zalarja Jožeta. Pošto naj dvignejo v tajništvu: Debevc Giovanni. Horvat Vida. Kozak Nada, Košnik Jožica, Marija dr. Pirkmajerjeva, Vrtnik Janez. Osebi, ki sta pozabili v uradu pleteno mrežo in 6 dopisnic, naj omenjeno dvigneta istotam. V glavni pisarni IRk, Gosposvetska cesta 2-II., 6e naj oglasijo sledeče osebe ali njih svojci: Pintar Jakob, Hojnik Slavko, Marolt Ladislav, Božič Franc, Oblak Alfonz, Puc Slavko, Hvale Maksimiljan, Stražišar Anton, železničar, Panzek Ana. S. S. VAN DINE: Skrivnostni tekač zaupanje!« je vzkliknil Vanče. »Cim bolj bomo zasli- »Blaženo tvoje sevali, tem bolj se bomo izgubljali v labirintu protislovij. Niti profesor Dil-lard ni bil tako odkritosrčen, kakor bi človek moral pričakovati. On nam nekaj prikriva — kaj. tega točno ne vem — in skrbno pazi, da ne bi izrazil niti najmanjšega suma. Čemu je na primer odnesel lok proč? Arnesson je zadel žebelj na glavo, ko je to vprašal. Lisjak je tale Arnesson. In j>otem, potem. •. Kaj misliš na primer o naši gospodični atletinji z mišičastimi metanu? Jasno je, da je ona več ko samo predmet ljubezni in da bi se rada izmotala iz te stvari čisto nedolžna, ona kakor tudi vsa njena tovarišija. 1o bi bilo na vse zadnje tudi hvalevredno prizadevanje, če ne bi pri tern ovirala naše preiskave. In tisti Pvne? I udi on ima nekaj za bregom... Rekel nam je, da je prebil vse dopoldne v Arnes-sonovi sobi, in glejte, izkazalo se je, da prav ničesar ne ve o tistem profesorjevem... sončenju na balkonu pred isto sobo. In izgovor s pospravljanjem perila? Zelo sumljiva zadeva: prav tako, kakor so sumljive številne izpo- Kriminalni roman vedi gosjx)dične Beedle. Vzemimo tole: jasno je, da ona nič kaj preveč neprisiljeno ne govori o Druckerju. Ciin pa se ji ponudi prilika, vreči sum nanj, takoj jiograbi zanjo. Misli, da je slišala njegov glas v dvorani za sestanke, toda, ali ga je res slišala? Kdo more to potrditi? Ni izključeno, da se je Drucker res motal okrog puščic in kopij v dvorani, dokler nista prišla Robin in Sperling... In vprav to je tisto, kar moremo raziskati... Malo razgovora z gospodom Druckerjem ne bi bilo napak...« Iz veže so se zaslišali koraki, takoj nato pa se je že prikazal pri vratih Arnesson. »Torej, kako je zdaj. kdo je ubil Taščico?« je vprašal s širokim zbadljivim smehom. Markham je jezno vstal in že hotel odločno nastopiti proti takšnemu neslanemu vmešavanju, a Arnesson iuu je že ustavil besedo na jeziku. »Trenutek, če ste tako prijazni,« je dejal. »Prišel sem, da se stavim na razj>olago plemeniti stvari pravice, posvetni človeški pravici hočem re.či, kajti če govorimo v jeziku modrija- nov, pojx)lne pravice... ni.« Sedel je pred Markhama in nesramno cmoknil z jezikom: »Dejstvo pa je, da nepričakovana in nenadna smrt gosj>oda Robina zelo zanima mojo znanstveno žilico. Ta njegova smrt je res izredno zanimivo vprašanje: vprašanje, ki je zastavljeno, če smem tako reči, v obliki matematične enačbe. V njej so znani podatki in neznanke. Neznanke, ki jih skušamo — to se razume — določiti... In dobro, jaz sem tisti veleum, ki bo to nalogo razvozljal.c »In kakšna naj bi bila vaše rešitev tega vprašanja, gospod Arnesson?« je hitro vprašal Markham, ki mu niso bile neznane izredne sposobnosti zabavi j ivega Arnessona. »E, zaenkrat se še nisem resno lotil te enačbe.« Arnesson si je vzel pipo iz ust in s prsti bolje zatlačil tobak vanjo. »Vedno sem sc zelo zanimal za preiskave in sem prišel do zaključka, da čista matematična veda lahko cesto uspešno pomaga razjasnjevati majhne vsakdanje dogodke v našem življenju. V vesoljstvu vlada povsod popoln red. In zdaj res ne vem, zakaj ne bi bilo mogoče ugotoviti istovetnosti in položaja kakšnega zločinca prav tako natančno, kakor je na primer Leverrier izračunal gmoto Neptuna iz odklona Uranove nebesne poti.« Arnesson je za trenutek umolknil ter si sjiet nabasal pipo. »Zdaj, gospod Markham,« je nadaljeval, iie da bi se tl a lo ugotovili, ali govori resno ali zn šalo, bi se tega načela rad poslužil pri reševanju na- šega vprašanja. V ta namen pa bi vas prosil, da mi storite neko uslugo, namreč to, da mi daste na razpolago vse podatke, ki ste jih dozdaj zbrali. Ali ste za to, da ustanovimo nekako društvo za medsebojno pomoč in nasvete? Zanimivo bo. Vse podatke, ki mi jih boste preskrbeli, bom proučil po znanstvenih načelih. To bo zmagoslavje matematike. Hočete, da storimo tako?« »Zelo rad bi vam povedal vse. kar nam je znanega,« je odvrnil Markham po kratkem premisleku, »a glede tega, kar bi se utegnilo zgoditi od danes naprej, vam ne morem obljubiti ničesar. Lahko bi s tem trpela pravica, za katero nam gre. Vanče, ki je doslej poslušal razgovor z na pol zaprtimi očmi, se je nenadno zganil in se obrnil na Markhama z besedami: »Trenutek, prosim. Ne vem, zakaj ne bi smeli dati Arnessonu prilike, da prouči zločin, ki nas toliko zanima, z matematičnim postopkom... Prepričan sem, da se bo z vso obzirnostjo poslužil naših podatkov, ki jih bo dobil — to se razume — z namenom, da jih znanstveno prouči. In kaj bo j>otem... tega še ne vemo. Prav lahko se zgodi, da se bo vsa stvar tako končala, da l>onio its čutili potrebo po njegovi po-moči.c ... l Markham, ki je Vanceja doliro poznal. je vedel, da to niso bile besede kar tjavendan. >Tor?j dobro,« je dejal. »Na razpo- 1 ,go smo vam. gospod Arnesson. Bi ra-i/t že takoj zdaj kaj zvedeli?« »Ah, ne. Doslej o stvari vem že prav toliko kakor vi. Beedle in Pvne bosta, ko odidete, tudi meni vse povedala, kar vesta. A za bodoče...« _ Tedaj so se odprla vrata in policist v uniformi, ki je bil stal pri glavnem vhodu na straži, je stopil v spremstvu neznanca v sobo. »Tale gospod bi rad govoril z gospodom profesorjem,« je spregovoril sumljivo. Potem se je obrnil k neznancu ter pokazal na Markhama: »To je gospod okrožni upravnik. Izvolite mu povedati, kaj bi radi.« Videti je bilo, da je mož npkoliko v zadregi. Bil je to medel, plemenit in vljuden človek. Leta bi mu človek težko točno uganil, čeprav je na človeka vzbudil vtis, kukor da jih mora imeti okrog petdeset. Na njegovem obrazu je bilo res nekaj tako mladostnega, da bi se človek nad njegovimi leti kaj lahko zmotil. Imel je sive lase, brado nekaj drobno, a brez kakšnih potez, ki bi bile znak slabosti. Glavna značilnost njegovega obraza pa je bil nalahno zakrivljen nos . in oči: bile so to sanjave, na pol otožne in na pol jezne oči. kakor da bi ga bilo življenje prevaralo in 11111 pustilo v srcu grenek občutek, da je nesrečen. Pravkar je nameraval nagovoriti Markhama, ko je nenadno opazil da je navzoč tudi Arnesson. »Dober dan Arnesson,« je dejal liho in umerjeno. »Upam, da se ni kaj hudega zgodilo.« »Ah, čisto navadna smrt, Pardec,« je odvrnil Arnesson brezbrižno. »Vihar v kozarcu vode, kakor pravi pregovor.« Nova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu Razstavljajo: Kalin Zdenko, Kregar Stane, Omersa Niko in Putrih Karel Po krajšem odmoru v prirejanju razstav so štirje mladi slovenski likovniki včeraj dopoldne °dprli z jesensko razstavo svojih izbranih del novo slikarsko razstavno sezono. Ni čuda, če so se zbrali k skupni razstavi ti štirje umetniki, od teli dva kiparja (Zdenko Kalin in Putrih Karel) dva slikarja (Kregar Stane in Omersa Niko-lai), saj so si njih slikarski in kiparski izdelki ~ umetnine — tako med seboj sorodne, da imaš v**s) da sta to le dva: eden slikar in eden ki-Par. V tem sorodnem smislu so dela tudi nekoliko med seboj pomešana to se pravi, niso strogo ločena med seboj, zavzemajo pa tri razstavne dvorane. Kipar Zdenko Kalin je razstavil kipce in por-. evv belem marmorju in mavcu, od teh nekaj Prisrčnih otroških glavic, a tudi portrete uglednih ?nancev: pesnika Otona Zupančiča, pesnika Alojzija Gradnika ter gledališkega igralca Janeza Ce-farja. Edini celoten kip.pa je fanunovsko se igrajoč Pastirček v starinsko zeleni barvi. Kipar Putrih Karel pa je razstavil kipce in kipe iz žgane gline, skoraj vse zeleno patinirane, kar daje nekaterim portretom nekaj Častitljivega, oziroma videz slarega materiala. Posebno lep je doprsni portret gledališke igralke Save Severjeve, kakor tudi velik, celoten kip »Žena z drape-rijo« in majhen kipec »Žejna«. Pri obeh so skoraj vsa dela več ali manj portreti in sodeč po znanih obrazih, oziroma predstavljenih oseb, sta oba kiparja prava portretista — umetnika. Slikar Kregar Stane pa je razstavil 31 novih, samih oljnatih slik, deloma portrete, oziroma skupine, predvsem pa cvetlice in tihožitja. Izmed por- tretnih skupin je prelepa zasanjana »Tanja«, dalje lasten portret v kombinaciji modrega plašča in rjavo-rdečega ozadja. »Deklica z vrčem« je prav tako odličen portret v lastni rjavo-rdeči, ki je za Kregarja tako značilna barva, da imaš pred njegovimi slikami vtis, da so vse stare, ne pa šele pred kratkim izdelane. Prav tri male, »Večer,« »V jesenskih dn'eh« in »Počitek«, so kot bi bi bili ali posnetki starih gobelinov, ali pa gobelini sami. Predvsem pa ugajajo njegova tihožitja (Krizanteme, Kruh), zlasti pa cvetlice: Anemone, Cvetlice, Lilije in Potonije; tu ni nobenih kričečih barv in oblik, vse je tako mehko, nežno, a barve so vendarle tako lepe kot barve pravih cvetličnih šopkov, kot na primer »Rumene marjetice«. Odlična je »Pieta«. Tudi slikar Omersa Nikolaj je razstavil večinoma oljnate slike, le tri pastele. On edini ima nekaj krajin, če se tako lahko nazovejo »Univerza« v lepem popoldanskem soncu, ali »Nabrežje v dežju«. »V gozdu« izgleda zopet kot prisrčen in ljubek gobelin. Izmed portretov naj omenimo le »Erno« ter portret »Kipar Putrih«. Poseben mojster barv pa se je izkazal v »Krizantemah«, še bolj pa v prelepih »Suhih cvetlicah«, kjer se je pravi okvir kar zlil z naslikanim okvirjem in mrežo v celotno sliko, vso barvno ubrano. Prav tako je lep »Šopek« drobnih cvetk. Tako je ta lepa slikarsko-kiparska razstava znova dokazala, da »muze v času vojne ne molče« ter da slovenski umetniki kljub vojnim časom v svojih zatišjih ustvarjajo nove umetnine. Številen | obisk tako dopoldne kot popoldne pa dokazuje, da je tako umetniško ustvarjanje potrebno in — koristno. >: !: Vencajz, uradni partizanski krvnik, zaključil rokovnjaško kariero Farani stiške in krške fare so se zelo oddahnili, ko so zvedeli, da je ujet ederi izmed najkrvoločnejših partizanov, Vinko Zajc, p. d. Vencajz iz Oeslice pri Krki. Ta komaj 21 letni zelenec se je odlikoval po krvoločnosti, tako da so ga kmalu postavili na »častno« mesto partizanskega rablja. Da bi vedel vsak, kdor ga vidi, za njegovo dostojanstvo, je nosil rdeč ovratnik in rdeč trak okoli ramen. Njegov delokrog je bil zlasti na Polževem, k jer je gospodoval sloviti španski prostovol jec Stanko Semič s partizanskim imenom Daki, pek po poklicu. Vencajz se je večkrat sam bahal, da je spravil na oni svet veliko število ljudi. To število je pa Zadnji čas povečal še z novimi umori. Ob zlomu partizanske »vojske« je moral zapustiti poveljnik Daki svoje letovišče na Polževem. Poslovil se je pa tako hitro, da je pozabil vzeti s 6eboj svojega krvnika. Vencajz je nekaj časa žaloval za svojim šefom jn visokim službenim položajem, potem se je pa potolažil in organiziral svojo lastno »armado«, ki je štela 6icer samo nekaj mož, poveljnik je pa le postal. Z njo je rogovilil v okolici Stične in Krke in bil strah in trepet miroljubnih vaščanov, saj je imel pod seboj same krvoloke — tako tudi Poljančeve štiri lumpe. ''•'"■Še dolgo bi nemara ta krvolok strašil ipo Doleh.jski, če se ne bi-našla dva kmečka fanta-junaka, ki sta sklettila storiti konec temu divjanju. Nekaj časa sta ga zaman zasledoval«, končno je pa bil njun trud kronan z uspehom. Ko sta se v petek, 50. oktobra proti večeru približala neki hosti, komaj pet minut od Ose-lice, 6ta ga nenadoma zagledala pred seboj. Vencajz je bil menda prepričan, da je naletel na tiha somišljenika partizanov. Izmenjali so nekaj običajnih besed. Ko je bil erlen izmed fantov vštric Vencajz«, ga je s sunkovito kretnjo zagrabil za roke in mu jih trdo sklenil na hrbtu. Obenem mu je potegnil samokres izza pasu. Presenečeni Vencajz se ni nič upiral. Strmel je mrko pred se in želel iti samo h kmetu A. Imenoval je prav onega kmeta, ki je sipravil tudi Poljančeva dva na Krko. Fanta sta rade volje ustregla njegovi želji in ga odvedla na Muljavo. Tam je prosil kmeta, naj mu podari kake hlače, ker je bil že ves razcapan. Kmet, ki nima obleke za vse partizanske zverine, je prošnjo odbil. Pač je pa peljal znamenitega partizanskega krvnika na Krko, čeprav se je že nočilo. _ Tako je zaključil svojo rokovnjaško kariero 21 letni Vinko Zajc, p. d. Vencajz iz Oselice pri Krki, ki je umoril poleg neštetih drugih tudi lastnega brata Toneta in sestro Angelo. Gotovo je tudi na tega svojega idejnega pristaša na vso moč ponosna ona inteligenca, ki na tihem še zmerom koketira z »osvobodilno« fronto! EIAR — Radio Ljubljana Ponedeljek, 9. novembra. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini t-m 13^20 V kraljestvu plesa — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Glasba za godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert tria Slajs —Burger—Lipovšek — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pe6ini — 20.45 Simfonično vokalni koncert, vodi dirigent Baroni — 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Koncert vodi dirigent Vagnozzi — 22.15 Koncert pianista Herberta Scarlinija — 22.45 Poročila v italijanščini. Crnošolska magija in telepatija Oba privlačujeta množice. Gr« sicer le za varanje s spretnostjo pa ljudi to ne moti. Zabavnih, a tudi presenetljivih „čarovnij za domači krog nudi najnovejšo delo litsiI|adoiti ki bo izšlo v kratkem v Slovenčfevi knjižnici v treh knjigah — .. . v . _ — r.rv Hnmnnan ■ O * ki bo izšlo v kratkem v Slovenčevi Knjisuiu v ura miinou V njem pa ne boš dobil le obširnega poglavja o domačem .čarodejstvu", temveč tudi bogato zbirko vsakovrstnih dru^ eih iger in razvedril. Vsake knjiga za naročnike te 6 Lir. Naročite se na to najlepšo zbirko knjig Povejte to ie drugim. Partizanska tolpa umorila zglednega posestnika Jeršina iz Brezovega, očeta 13 otrok Sv. Križ nad Litijo, oktobra. Umori in krvo-prelitja partizanov so na dnevnem redu. Tako nam poročajo od Sv. Križa nad Litijo o groznem umoru 4? letnega posestnika iz Brezovega št. 1, Jeršina Franca, očeta 15 nepreskrbljenih otrok, zglednega in krščanskega moža ter človeka, ki ni storil nikomur nič hudega, pač pa je bil trn v peti ljudem, ki jim ni po volji poštenost in pravičnost. Žaloigra se jp dogodila takole: V nedeljo, dne 25. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, je pridivjala tolpa partizanov v hišo posestnika na Brezovem, Jeršina Franca, in ga pozvala, naj jim pokaže pot na Primskovo, kamor so namenjeni. Nič hudega 6luteč je Jeršin vstal in šel v spodnjih hlačali pred hišo ter navzočim dejal, da jih bo popeljal in jim pokazal pot njegov 17 letni sin. Partizani pa 60 od_ njega zahtevali, da mora iti on sam. Revež pač ni slutil, da gre v smrt. Že dalj časa so ga zasledovali in mu stregli po življenju.. To noč, bilo je med 11. in 12. ponoči, posebno pa še tak praznik, jim je bilo dobrodošlo, da so se lahko na zverinski način naslajali na možu in očetu, glavarju družine, kjer je vel res pravi krščanski duh in velika 'pobožnost, saj je vsa družina vestno opravljala roženvensko pobožnost. Ko je Jeršin odšel s partizani proti Prim-skovem, si ni upal nihče domačih pogledati za njim. Ševalce, da morajo prodajati in kupovati po danes ponovljenih cenah, ki so bile v veljavi tudi prejšnji teden. fjjubtjansko gledališče Drama. Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto. Torek, 10. novembra ob 16.30: »šest oseb išče avtorja«. Red Torek. Sreda, tt. novembra ob 16: »Hamlet«. Red Sreda. Opera. Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto. Torek, 10. novembra ob 16: »Don Pasquale«. Red B. A. D’ENNERY: DVE SIROTI Ob strani umirajoče matere je 6tala prednica sester Deteta Jezusa, na nasprotni strani pa je ob njej klečala Henrika. Ko je Luiza 6topila v 6obo, se je v očeh umirajoče prižgal nov plamen. Pokleknila j« zraven Henrike, vzela materino roko in jo pokrila 6 poljubi. Terezija Gerard je dvignila roki, ju položila na glavi obeh hčera, potem pa 6e je okrenila k 6voii Henriki in ji 6 prosečim glasom dejala: »Tebi jo prijx>ročim.« Izdihnila je. ko je izgovorila ime svojega moža, ki ga bo našla v nebesih. VII. Med tem ko je nesreča udarila na družino Gerard in pustila tam dve osiroteli deklici, se je topila v žalosti neka druga oseba, bogata in razvajena. Bila je v salonu, ki je bil razkošno opremljen, in pospravljala obleke, ki jih je imela na 6preliodu. Bila je še lepa, toda na njenem licu so 6e odražale mrke poteze od preslanega notranjega trpljenja, katere čas ni mogel zbrisati. »Gospa je hudo trudna«, je dejala sobarica, ko ji je pomagala 6lačiti se. »Dolgo je bila v cerkvi.< »Morebiti imate prav. Odprite tole okno, meni na ljubo,« je odgovorila gro- fica de Linieres. | Potem se je zleknila v naslonjač. Ženska pa ji je dala pismo, katero ji I je bil izročil grof. I »Ce bi prišel kdo na obisk, povejte, ! da ne sprejemam. Ne počutim 6e dobro. Kar pojdite! Ce vas bom jx>trebovala, vas bom že poklicala.« * Grof ji je sporočil, da ga je nepričakovano poklical kralj. 1 Diana je vzdihnila. Z bližnje cerkve I Saint Sulpice je udarilo dve. Turobni spomini! Pred osemnajstimi leti je ob isti uri postala mati Mati! Zleknila se je v naslonjaču in se prepustila valovom spomina, ki ji nikoli ni dal miru. Od tistega večera, ko je Ma-rion odložila njeno malo Luizo na stopnišču pri Notre Dame, je preteklo že mnogo let. Spomnila 6e je povesti zveste Breton- , ke. Ta žena je šla nekaj dni po njeni J možitvi iskat človeka, ki je pobral otroka, toda 606edje so ji bili jiovedali, da odpotovali v neznano 6o Gerardovi smer. Ko je Diana po 6vojem povratku s poročnega jx>tovanja za to izvedela, je mislila, da bo od bolečine umrla. Toda materinska ljubezen ji je 6pet vlila no-Ivih moči. Sama je živela v vsem raz- košju, med tem ko je morebiti njena hčerka živela v revščini. Zato jo mora za vsako ceno najti. Mesece in mesece, leta in leta jo je iskala po revnih hišah mesta, vstopila je v mnoge hiše, kjer 60 bili otroci. Hodila je iz 6voje bogate hiše 6 srcem, jx)lnim upanja, domov pa se je vračala v solzah. Ko je nazadnje uvidela, da je vse njeno iskanje zaman, se je obrnila k Bogu in ga prosila za pomoč. Ropiot kočije, ki je zapeljala v dvorišče, jo je zbudil iz teh žalostnih spominov. »On je! Ne sme me videti, da jokam.« Res je bil grof de Linieres, ki je nekajkrat potrkal, j^otem pa stopil v sobo. Gorel je od veselja. »Ste prebrali moje pt6mo? Bi radi vedeli, zakaj me je kralj dal poklicati?« »Oh, pismo... Da, saj se ne 6j50-minjatn dobro.« Linieres je pogledal krog sebe in njegove oči so obvisele na Dianinem robčku, ki je padel na tla. Pobral ga je, in ko ga je držal v rokah, je ugotovil, da je moker. Grofica je jokala! Temna senca je legla na plemenitašev obraz, senca, ki pa je takoj izginila, ko je Diana prišla iz sobice, v katero se je bila za trenutek umaknila. Gospa«, je dejal njen mož, »pred seboj imate novega načelnika policije.« »Moj poklon, grof. Pa kako neki 6e je kralj spomnil na vas, ko ste 6e pa že pred več leti umaknili iz političnega življenja?« »Posebna 6tvar.s »In sedaj se vaša kariera nadaljuje... lahko pridete do položaja ministra ... Postali ste 6tremuški... grofi« »Prav zares!« »Sicer pa,« je nadaljevala Diana in n;en glas se je tresel od ganotja, »sicer pa ste prevzeli to mesto zgolj prepričanja, da boste meni naredili uslugo.« Linieres jo je pogledal in za trenutek obstal nem. Potem je dejal: »Tudi tokrat 6te mi brali iz srca. Ko ste bili vi pred leti tako bolni, da t>o vam zdravniki nasvetovali, da spremenite zrak, nisem hotel ostati v Parizu, ker je bil. edini človek, ki sem ga ljubil, potreben zdravljenja... In tako sem se z vami vred zatekel v svoj gradič med hribi, med svojo družino. Ker vam pa bivanje na deželi ni moglo pregnati tu-robe, 6em mislil, da bi mogl. vi naiti v Parizu priliko, da bi se raztresli.« »Hvala, zahvaljujem se vam za ta novi dokaz sočutja.* Grof jo je posadil na divan in 6e sam vsedel zraven. »Ker 6te vi prebrali del tistega, kar sem skrival v 6vojem srcu, bi sedaj rad odkril tudi še drugi del.« »Že razumem, grof. Na podlagi pooblastila, ki vam ga je dal kralj, bi vi lahko vstopili v sleherno hišo. imeli bt priliko priskočiti na pomoč vsem tistim, ki trpe in bi lahko našli...» »Koga naj bi našel...?« »Lahko bi poiskali tiste, ki 60 potrebni pomoči, ste dejali!« Ob novem žarku, ki 6e je pojavil, da bi razjasnil temo njenega iskanja, bi se Diana kmalu prepustila 6vojim čustvom in odkrila ekrivnoet, katere se je bila zaklela, da jo bo čuvala do 6Voje smrti. Po drugi strani pa je tudi de Liničres prisegel, da bo razkril to skrivnost, ki je kalila vse njegovo življenje. Upal je, da mu bodo v tem pogledu dobro služila nova pooblastila načelnika pariške poli-cije. Vrata salona so se odprla in sluga je naznanil viteza de Vaudreya. Ko je videla, da se približuje mladi nečak, je Diano prevzelo resnično veselje. Roger, sin njene sestre Matilde, je imel štiriindvajset ali petindvajset let in bil zal mladenič. Priklonil se je pred grotom in poljubil 6Voji teli roko. »Dobro, vitez, prav o pravem času pohajate. Imamo vam povedati ugodno novico.« »Hvala, stric, toda o vsem sem že poučen in sedaj imam to željo, da bi izrekel svoje čestitke novemu generalu, poveljniku policiji.« »Pa kako veste.« -Bil sem v običajni kavarni pri partiji šaha, ko je prišel nek uradnik in jx>vedal to sijajno novico. Ves Pariz je sedaj na nogah.« »Težka je naloga, ki sem si jo naprtil. Kralj noče. da bi se ponavliali škandali, ki so se dogajali vsak dan pod vlado mojega prednika. Razen na ]x>tej>uhe bom moral paziti tudi na vašo kavarno, na vaša zabavišča, dragi mladeniči... Mislim, da ne govorim le za vas, Roger.« »Niste me zadeli s temi besedami, kajti resnica bod* v oči le grešnike!« »Vitez, vi boste morali opustiti družbo gotovih prijateljev, na primer, družbo markiza de Preslesa ...« Nevidni za naše oko, a tako bistveni za življenje Skrivnostni X-žarki ROMAN V SLIKAH Navaden zemljan, ki prvič slopi v temno delavnico veščaka za X-žarke, ima največkrat občutek, da gre tu za tajne nadzemske pojave ali za okulistične zveze z nevidnim duhovnim svetom. Ni čuda, da je prvo njegovo vprašanje: Kaj pa so prav za prav X-žarki? Kaj se skriva pod imenom te običajne računske neznanke? Oglejmo si stvar le z neke strani, da bomo razumeli, kaj nam raziskovalci v tej stvari nudijo še za bodočnost. X-žarki niso drugega ko prava svetloba. Za to svetlobo pa je naše oko slepo, čeprav je iste narave kakor običajna svetloba in se kakor ta širi s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Valovna dolžina X-žarkov je tako neznatna, da meri lahko le stomilijonski del milimetra. To se pravi, da povzroči trideset kvintilijonov tresljajev na sekundo. Da bi si to strahotno številko lažje predstavili, pomislimo, da bi tak tresljaj v primeri z minuto bil nekako tako dolg, kakor je minuta v primeri z desetimi milijardami stoletij! Kako je prišlo do lepe najdbe Jeseni leta 1893. je profesor Wilhelm Konrad Rontgen opazil čuden pojav, ki mu drugi znanstveniki niso pripisovali nobene posebne važnosti. Vedel je, da se v cevi, v kateri se po močno razredčenem zraku sproščajo električni naboji, porajajo žarki, ki pustijo sledove na fotografski plošči, če je bila izpostavljena blizu cevi. Bil pa je hudo presenečen, ko je videl, da se ti žarki vtisnejo^ na fotografski lošči, čeprav je cev spravil v škatlo iz črnega artona, ki ni prepuščal vidne svetlobe in ultra-violetnih žarkov. Z občudovanjem je tudi opazil, da se ob vsaki električni sprožitvi^ na zaslonu, prevlečenem z neko fluorescirajočo snovjo, pojavi zelenkasta svetloba, čeprav je bila cev še zmeraj popolnoma zastrta s črnim kartonom. Čudovita svetloba je torej prodrla skozi karton in postala vidna na zaslonu, ki je bil pomaknjen v bližino pokrite cevi- Hotel je skrivnostno svetlobo prestreči, s tem da je med zastrto cev in zaslon spravil več tisoč strani debelo knjigo. A svetloba je vseeno prodrla in se na zaslonu z lepo vidno zelenkasto barvo odražala. A največje presenečenje, ki ga je kdaj v življenju doživel, je Rontgena prevzelo tedaj, ko je med cev in zaslon iztegnil roko ter na zaslonu zagledal okostje svoje roke. Rontgen ni poznal narave nove odkritih žarkov; zato jim je dal značilno ime, ki ga v znanstvu rabijo za vsako neznanko: X. Bili so to torej nevidni žarki, ki pa so v delavnici raziskovalca svetlobnih in električnih pojavov postali vidni. Na kakšen način? Z za- Zdravo telo v Tehtna zdravniška sodb Kakor v nešteto drugih znanostnih opredelitvah določenih pojmov, tako tudi zdravilstvo tehta utrjevanje v širšem in ožjem smislu. V prvem pomeni zvišanje odpornih moči duše in telesa pred škodljivimi vnanjimi vplivi, v dru-em pa navajanje telesa na toplotne razlike, s ateriin se človek ubrani zlasti kvarnih prehladov in vseh njihovih mnogih posledic. O vzrokih prehladov in z njimi povezanih bolezenskih pojavih vladajo v zdravniškem svetu še danes spori. Ni pa dvoma, da se utrjeno telo ne prehladi tako hitro kakor na večje toplotne razlike nenavajeno telo. Telesno utrjevanje je torej v tesni zvezi s čudovito bistro urejenim toplotnim gospodarstvom človeškega telesa in delovan jem kože. Telesna toplota se sama od sebe vzdrži na .isti višini (od 36,7 do 37,5 stopinj), pa naj bo človek ob zemeljskem ravniku ali na severnem tečaju. Izredno natanko urejanje toplote pa je mogoče samo zaradi tega, ker koža po menjajoči se sili krvnega dotoka oddaja zdaj več zdaj manj toplote in pa zaradi dihanja ter snovne izmenjave, ki jih povzročajo gibajoče se mišice. Koža je za svoja opravila posebno spretno ustrojena. V njej se iztekajo številni toplotni živci kakor posebne toplotne točke, ki pa so na različnih krajih telesne opvršine različno porazdeljeni. Vrh tega je krvno ožilje v koži razpleteno v tako gosto mrežo tanjših žilic, da ta mreža lahko sprejme vase več ko polovico celotne krvi, kur je je v človeškem telesu. Koža je torej tako prepojena s krvjo, da se lahko prilagodi vsem trenutnim potrebam. Z gibanjem mišic in poglobljenim dihanjem si vsak organizem samohotno pridobi določeno mero toplote. Toda toploto si lahko ureja še po tako imenovanih »refleksih«, to je po živčni poti: živčna središča v hrbtnem mozgu namreč slonom, prevlečenim s posebno fluorescirajočo snovjo, ki je skrivnostne žarke prikazal z zeleno svetlobo. V tej imenitni najdbi pa se še skrivajo tajne sile Rontgenovi žarki so nam pozneje odkrili I pravo notranjo zgradbo snovi in prikazali de- I lovanje in sile najmanjših snovnih delcev, atomov. To pa še zdaleka ni vse. Veščaki neutrudno delajo, da bi imenitno najdbo docela .izkoristili in skrivnostnim žarkom iztrgali nove čudovitejše tajne. X-ž.arki imajo na primer važno lastnost, spremenijo zrak v dober prevodnik elektrike-Kakor znano, je navaden zrak veljal ravno za dober izolator. X-žarki namreč v vsakem plinu stvorijo roje z elektriko nabitih neskončno majhnih delcev, ki so jim znanstveniki dali ime »ioni« (oznaka iz grškega besedišča, ki pomeni »idoč«, »potovalec«, ker jih električna sila usmeri na pot). Ti delci delujejo kakor prašni drobci, okrog katerih se zračna vlaga zgosti. Vsak izmed delcev namreč služi kot opora, na kateri se voda usede. Na ta način dobimo meglo zelo drobnih vodnih kapljic. Ker je pridobivanje umetne megle precej lahka zadeva, bi nemara z močnimi novimi žarki, ki bi jih s posebnimi cevmi (takih pri sedanji tehniki zaenkrat še ne poznamo) spustili skozi to meglo, mogli povzročiti umeten dež, kar bi bila brez dvoma za velike predele sveta neznansko velikega pomena. Od umetnega dežja do naprave, ki bi ustavljala motorje iz daljave A še druga presenečenja lahko pričakujemo, ki nam jih zaenkrat narekuje samo naša domišljija. Mož bodočnosti, ki bo spustil v ozračje močne snope X-žarkov in s tem ogromen zračni steber ioniziral ter napravil prevodnega, bi s tem ustvaril velikansko radiotele-grafsko anteno, visoko več kilometrov, po kateri bi lahko poslali poročila v druge prostore vesolja. Novi silni snopi X-žarkov bi na nebu lahko priklicali čarobne severne sije. Nazadnje pa bi se nam še utegnila izpolniti tolikokrat napovedana možnost, da bi po novih žarkih prišli tudi do priprave, s katero bi lahko ustavili motorje na daljavo. Nihče ne more z gotovostjo reči. če se bo vse to posrečilo ali ne. Gotovo pa ni izključeno, da bodo nevidni Rontgenovi žarki, razširjeni v velike daljave, v bodočnosti prižgali nove luči na temnih poteh človeške usode. zdravi duši! i o telesnem utrjevanju ob mrazu vplivajo na kožno ožilje in kožno mišično tkivo, da se skrčijo. Zato koža pobledi, se shladi in je brezkrvna (kurja polt). Čim manj krvi pa se po koži pretaka, tem manjše je izžarevanje toplote navzven. Ob vročini pa se krvno ožilje razširi, koža pordeči in oddaja mnogo več toplote. Hkrati pa začno delovati žleze 'znojnice in po izparevanju se telo znebi še več toplote, ter se tako zavaruje pred nevarnostjo vročinske kapi. Zato je gotovo potrebno, da si zlasti omikani človek privadi kožo na večje spremembe, ker se je z obleko navadil na skoraj enakomerno toploto. Ob mrazu se človek trese: telo namreč skuša samo od sebe po gibanju mišičevja priti do večje toplote. Ta reflektorični pojav lahko podpremo z vihtenjem rok ter tekanjem. Mimo tega pa še lahko hote pridemo do večje toplote na čisto preprost način, ki ga pa ljudje malo poznajo: to je globoko dihanje, človek bi moral zmeraj globoko dihati, kadar na primer stopi iz topio zakurjene sobe na mraz, ker se s tem ubrani prehlada. Takole se utrjuj: 1. Ne pomehkuži telesa z obleko! Če se še tako skrbno zavijaš, se ne boš ognil prehladu, slabo prezračena in oznojena koža je namreč za prehlad hudo občutljiva. 'Zrak naj bi torej zmeraj imel prost dostop do telesu tudi skozi obleko. 2. Navadi se na svež zrak s tem, da se mnogo giblješ zunaj ob vsakem vremenu; delaj zračne kopeli v prav lahki obleki ter na prostem; spi ob odprtem oknu. 3. Udejstvuj se v športu! Ljudje, ki si s športom krepijo telo, se mnogo lažje privadijo 85. Ko se je Vinicij drugo jutro preoudil, je zagledal v sobi samo Ursusa, ki je podpihoval ogenj, da bi mu na njem pogrel juho Začela sta govoriti Ursus mu je pravil o svoji do movini in o tem, kako je dospel v Rim z ligijo, ki jo je rimski poveljnik Pomponij odvedel za talko Potem je sedel poleg postelje, začel juho vli vati v skledico tet jo nositi Viniciju v usta. Toda velikan je bil pri tem poslu kaj neroden in skledica se mu je v orjaški pesti kar gubila, dokler ni obupal in mu je morala priti na pomoč Ligija 86. Ligija ga Je nahranila, potem pa je sedla k njemu na ležišče Govorila sta o Pompo-nlju, o Kristusu in o sladkosti nove vere. Vinicija je ligijina bližina vnemala bolj in bolj, dokler še ni nazadnje vzpel, ji položil glavo v naročje ter ji začel goreče šepetati: »Naj mi Kristus nakloni tebe, pa ga bom ljubil. Zame si zdaj ti edino božanstvo. Hotel bi objemati tvoje noge, ti moja boginja. Ne moreš vedeti, kako te ljubim.i< Bolečina, očaranje, poželenje in spoštovanje, vse mu je v trenutku privrelo iz srca Ligija Je čutila, da Je ljubljena fn oboževana. Zavest jo je zapuščala, razkošna, skrivna slast jo je objemala vso. Prijela je Vinicija za senci in se z ustnicama začela dotikati njegovih las... dokler se ni zdramila iz ognjene omotice in zbežala. na nenadno izgubo toplote kakor taki. ki stalno | čepijo po raznih prostorih in telesa ne razgib-ljejo. Če hočeš telo temeljito utrjevati, moraš telo vaditi z vajami. Prav dobro se tudi obnese, če si telo v rednih presledkih pošteno masiraš. 4. Bodi prijatelj vode in zraka! Utrjevanje pa ne pomeni, da se moraš navaditi na kolikor moč mrzlo vodo, ker marsikdo ne prenese brez škode mrzle vode. Prevelika vnema v takem utrjevanju pa je v nasprotju z zdravniškim izkustvom. Če si dnevno le za nekaj kratkih minut nmiješ telo, si ga boš dobro okrepil in ves dan čutil blagodejne učinke take osvežitve. Za dobro reakcijo kože že zadostuje, če ima voda toplino nekaj pod 32 stopinj. Najprej se umivaj v vodi, ki ima toploto, kakršna vlada v sobi, potem pa počasi toploto znižuj. Pri polivih, prhah in celotnih kopelih začni s 25 stopnijann in v naslednjih dneh znižuj do 20 ali 18 stopinj. Kratke kopeli s potapljanjem in sledeče zračne kopeli v sobi, združene s krepkim gibanjem so prav koristne. Kopeli v rekah m jezerih m tako lahko uravnati, a so zaradi zveze s soncem, zrakom in'vetrom posebno dragocene. Po vsaki kopeli, naj bo delna ali celotna, je zelo važno, da,si kožo skrbno odrgneš in posušiš, izparevanje zaostale vode namreč kožo močno shladi. Živčni, slabotni in okrevajoči naj si zapomnijo, da je zaradi njihove velike občutljivosti do^ toplotnih dražljajev bolj pametno in koristno, če si telo samo odrgnejo ter delno umijejo in nato ležejo v postelj. Docela nespametno pa je, če si telo utrjuješ, ko si prehlajen. Otroka je treba zgodaj navaditi na zrak. svetlobo in sonce. Z utrjevanjem z mrzlo vodo pa naj starši začno šele tedaj, ko začne otrok hoditi v šolo. Toda glej, ko vam je z resami obšit služabnik odpiral premak- določiti ceno, dočim mora poslovodkinja voditi razgovore. »Ali je to kaj vredno?« je vprašal kapelnik s takim zaupanjem, da mi je kar laskalo (stari japonski lesorezi so namreč pri-lično težko poglavje v umetnostni zgodovini). V deželi cvetočih češenj Cas dežev a prhala 20 Dva dni kasneje je prišel kapelnik Lautrup in si hotel ogledati tempelj. Tretji dan pa je sedel na stopnicah in izjavil, da nima nobenih želja. Tudi japonskim templjem škoduje deževje. Ljubkost njihovih jasnih lesenih kontur se v deževju izgubi in tudi nailjub-kejše usločena streha iz eedrov ne izgubi svoje mikavnosti, če ni drugega kot kap. Z dvorci, ki jih je še nujnejše »treba ogledati« (vse, ki jih na priporočilo poslaništva tujcem odpro) je že boljše. Predno so prišli v deželo beli, cesar ni imel vse moči, ampak »šogmu general dežele. Zato so dvorci šogunov sijajnejši kakor cesarski in dvorske z zlato peno pobarvane strehe morajo, seveda izven časa deževja, učinkovati nadvse okusno. Cesar se je moral zadovoljiti z risbami s tušem na jmpir, zato pa je imela njegova •oba dve predsobi, dočim se je moral zadovoljili šogun z ono samo predsobo. Kajti, če tudi so bili cesarji od njih odvisni in so v nekom času živeli v Kiotu trije cesarji, ki jih je šogun po vrsti upokojil, je bil vendar cesarjev praded porojen iz nosne votline sončno boginje, dočim so bili šoguni po poreklu potomci le navadnega vojaškega plemstva. Ko je prevzel v letu lfHJ8. oblast od šugonov cesar Meiji, je napravil iz zadnjega šugona Tokugaua princa (sedanji princ To-kugavva je tihi predsednik gosposke zbornice). Nič te zgodovine ni naslikane na stenah. Tam sede vrabci na bambusovih steblih in slavci na mavričnih cvetovih, nadalje tigri, ki skačejo krvoločno okoli in ki sploh nimajo videza kot tigri. Japonci poznajo namreč te zverine samo iz pripovedoanja in mislijo, da so to neke vrste psi. Da, vse to bi bilo zares zanimivo, če bi si to lahko ogledal pri sončni svetlobi in ne bi vodno znova moskiti potrjevali, da je ljiva vrata neke dvorane, da bi sam pokazal umetni dvorski vrt z jezerom, v katerem so plavale zlate ribice in z otočkom, zasajenim s pritlikavimi borovci (ki ne manjkajo v nobenem boljšem gospodinjstvu), je zasvetilo sonce nad pozlačenimi drobci skal, ki prav tako spadajo v pravo japonsko hišo. Bil sem tako vesel, da sem hotel slugi stisniti v roko napitnino. Toda mož je pokazal na medeni grb šestnajstero listne kraljevske krizanteme, ki je krasila njegovo modro uradno čepico s ščitnikom, in je odklanjajo rekel: »Cesarjev služabnik sem!« Vse skupaj ni bilo nič posebnega, toda tolažilo me je sonce in prepričanje, da bi bilo dva jena napitnine prav za prav preveč. Zal naju je sonce tolažilo le kratek čas, malo dalj kakor 6va odslovila svoji rikši. Nato se je znova vlilo in naju premočilo, preden sva se mogla zateči pod bližnjo streho. Tam sva torej stala in kar najbolj želela, da bi pritekla mirno dva rikša-kulija. Toda mimo je tekla samo voda in to tako, da je s strehe najprej padala na najine klobuke. »Kaj če bi vstopila?« sem predlagal. »In če v tem prideta dve rikši?« mi je odgovoril kapelnik z naivno vero umetnika. Nel« stara ženska, ki nama je prijazno pomigala v hišo, je odločila v moj prid. Dala nama je piti vročega zelenega čaja in med tem ko sva midva pila čaj, se je izkazalo, da njeno stanovanje prav za prav ni stanovanje, ampak majhna skrita trgovina s starinami. Trgovinica je bila polna zrezljanih Budovih kipcev, kitajskih čaš in zaprašenih zlitkov, ki ao imeli videz pristnih starih slikarij. Kaj je na Japonskem bolj zapeljivega, kakor brskati pri trgovcih s starinami, predvsem v tistih trgovinah, ki jih še niso preplavili tujci. Lautrup je že brskal po svežnju starih lesorezov in se je delal tako zanimivega, da so prišli v trgovinico po vrsti trije sinovi stare ženske in njen mož. Mož pride samo takrat, kadar velja »Tako,« sem mu odgovoril izmikajoč se, »poznavalec bi tukaj lahko kupil za nekaj jenov najredkejše lesoreze.« Tega ne bi bil smel reči, kajti Lautrup se je zakopal za pol ure v prah, in ko se je spet pojavil, je imel štiri lesoreze, trgovec pa dvanajst jenov petdeset. Glavna stvar je bil lesorez, ki je predstavljal dve mladi Japonki v ljubki drži (ena si je napravljala pričesko. druga pa ji je pri tem pomagala). Nato sem kupil tudi sam orumenelo knjižico z barvastimi pokrajinami za pet jenov. Svoj ugled bi obvaroval dalj časa, če ne bi takoj pokazal knjižice s pokrajinami hotelskemu ravnatelju: »Uganite, koliko sem plačal za to knjižico?« Videlo se mu je, da hoče visoko ceniti. »En jen,« je vprašal obotavljaje in opravičujoč pristavil; »Tujcem radi prodajajo dražje.« Lautrup je obstal in odmaknil roko. s katero je hotel pokazati svoje lesoreze. »Ali bova whyski?« je vprašal in po njegovem glasu sem spoznal, da naju zdaj ne spoštuje več toliko kakor prej.' »Gotovo,« sem odgovoril, nakar sva popila vsak eno čašo. Nato sva popila še eno in potem še eno. Ravno sem prišel do prepričanja, da ne bom nikomur več pokazal, kar sem kupil, ko sem opazil srep pogled Lautrupa, ki je gledal v steno. Na steni je visel plakat neke japonske žganjarne. Mičen plakat: predstavljal je dve mladi Japonki v ljubki drži (ena si je napravljala pričeško, druga pa ji je pri tem pomagala). Samo, da je bil Lautrupov lesorez ob orumenelem in od vlage lisastem robu od-trgan^aslov \vhyski tvrdke. »Na*'zdravje!« je rekel končno; toda to je povedal tako, da se je čutilo, da bi rajši povedal čisto nekaj drugega. nastopil čas deževja. 7ji Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov sečna naročnina ti lir, za inozemstvo 15 lir - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana - Telelon štev. št 40-01 do 40-05 - Podruzmca: Novo mesto