O šolski higijeni. Poročal pri občnem zboru ,Učit. društva za postojinski šolski okraj" dr. Julij Kotzmiltll, okrajni zdravnik v Postojini. •+ akor povsod, vidi se tudi v medicini, da iz malpga izraste veliko. Iz malih začetkov vsklilo je zdravstvo in ostalo dolga, dolga ¦ leta na istem mestu, toda uprav v teku tega stoletja se je razvilo inočno. V začptku so spoznali le nekatere bolezni, ali danes s sedanjimi sredstvi sezajo nekateri učeni možje v čudovito globočino. Ono, nekdaj tako malo drevesce zdravstvenega znanja, razprostrlo se je v velikansko drevo, in ne mala vpjica tega drevesa je kigijpna. Beseda kigijena pomeni znanje o zdravstvu, to je o škodljivosti in koristi elementov, ki nas obdajajo, kakor: zrak, voda, zemlja, stanovanje, obleka, rokodelstvo in v našem slučaji tudi — šola. Uči nas torej, kakšno mora biti šolsko poslopje, njega okolica, šolske izbe in šolske priprave, kakšen mora biti pouk, katere nevarnosti prete zdravju učeče sp mladeži in kako jik je odpraviti. To poglavje higijpne sp imenuje specijalno tudi šolska higijena, in upam, da bode zanimala sl. učiteljstvo. Zato sem drage volje obljubil g. načelniku sl. ,,Učitelj. društva", ki nie je povabil, da izprpgovorim v kratkeni o imenovanem predmetu. Šolski pouk vpliva čestokrat slabo na zdravjp obiskujočik učencev in učenk in sicer so posebne bolezni, ki imajo svojo kal prav vslpd obiskovanja šole in se imenujejo tudi šolske bolezni. Kvari se v šolak največkrat važen človeški organ — oko, otroci postanejo grbasti, šolska mladina je izpostavljena mnogovrstnim nalezljivim boleznim, katere se v šoli čestokrat in najlaže širijo. Prigode se v soli časi tudi npnadejani slučaji, npsreče ali obolenja, in dobro je, ako si ve učitelj v naglici pomagati, ker le tako je miiogokedaj mogoče rešiti mlado življenje, ki bi bilo morda izgubljeno. Opisal bodem najprej znakp ali siniptome, potem navedel, kako se je ravnali in kako si je pomagati. Omenil sem, da vpliva šolski pouk slabo na otroško zdravje in da vsled tega nastajajo šolske bolezni. Take so: slabi razvoj telesa, slabo- in malokrvnost, želodčne bolezni, škrofuloza in njena teta jetika. Otrok, navajen v prostosti živeti in se gibati, mora vstopivši v šolo sedeti v tpsni sobi, velikokrat tudi v gneči in mora duševno delovati. Ta izprememba v življenji je vsekako neugodna otroškemu zdravju in le premnogokrat provzročuje slabo prebavo, slast do jedi se izgubi, otroci oblede, malokrvni so ter zaostajajo v telpsnem razvitku. Večinoma se otroci privadijo novemu življenju in slab vpliv se paralizira, da si ne vselej, ker časi opazimo, da se v šoli zaseje kal neozdravljivikboleznij : jptiki inškrofulozi (poslednja se večinoma ozdravi). Da je pa pokajanje šole res kvarno zdravju in razvoju otroškega telesa, vidimo že po tem, ker otroci po dovršpnem šolanju zopet tako čvrsto rastd. Neugodni vpliv zinanjšuje posebno telovadba in šolske igre. To res ninogo pomaga, in škoda da ne poznamo še drugih sredstev. Naše postave vple sanio, da se mora vsak otrok uč.iti, in korist šole je tako velika in tako razvidna, da ni trpba govoriti o nji; nasvetoval bi pa, da se šolske izbe dobro prez ra čujej o in tudi dobro snažijo, zakaj prak ninogo škoduje in se po njpin širi posebno jetika, kakor poročajo zdravniki. Preidimo k drugemu oddelku šolskik boleznij, tp zadpvajo oko. Branje v preveliki bližini in upogil)anjp glave naprej povspešuje kratkovidnost. Citn vpč mora tudi norinalno oko glpdati v bližavo. tpm bolj sc v njpin utrudi ini- šica, prouzrooujoča razširjanjp oeesa. Slaba ali bliščeča razsvptljava pospešuje kratkovidnost, slabi zrak pa krvotok proti glavi in očem. Napačnp šolskp klopi, premajhna ali prptanka pisava, napačna lega šolske table često tudi slabe vid in škodujejo očpsu. Toda np samo vid, vsled tpga obolp tiidi trepalnicp, očesne veznicp in rožnice. Nasproti tpiim jp v varstvo očij mogoee prav veliko storiti. Postava veli, da šolska izba ne bodi predolga, ne prpširoka in svetloba pribajaj vanjo z leve strani. Navadno iniajo šolski prostori okno tudi zadaj, a treba je je zapreti. Najboljža barva za šolsko sobo jp sivkasta, tabla bodi na takpin raestu, kjer se ne blišči. In kaj je storiti Vam, gospodje učitelji? Uredite, da sedi kratkovidna deca bližp, to jp v prvik klopek in ne gledajo predrobnik rečij. Najnovejši čas vpeljujejo v šolak pokončno pisavo, o katpri se je letos mnogo pisalo in jo vsestransko priporočalo. Tretji oddelek šolskik boleznij so krbtične. Ni dvoma, da postanejo mnogi otroci grbasti v šoli. Bolezen je to, da se hrbtiščp upogne na jedno ali drugo stran. Narvečkrat se nagne na levo. Temu je krivo slabo držanje pri branju, pisanju in rocnik delik. Pri pisanju leze zgornji del telesa kolikor toliko na levo stran, ker je konvpskni dpl prsi na desni, in to dokazuje, da je 9O°/o grbastih pokvarilo svoje krbtišče v šoli. Zgrbančenje nastane tako, da je dpsna rama nekoliko višja od levp, prsa in hrbpt postanp nesimetričen. Močno zgrbančenje ne ogrdi saino človpka, temveč tudi slabo vpliva na pluča, srce in krv. Takih revpžev sp često loti jptika. Žpnski spol je štirikrat bolj dovzeten za to nego moški. Da bi se to odpravilo, poskusili so že marsikaj. Nazadnje so dognali učenjaki, da so slabemu držanju pii pisavi mnogo krive šolske klopi. Te so ali previsoke, ali prenizke, plošča je prpozka ali prpveč stnna, ia še zdaj ni rešeno vprašanje, kakšna klop bi najbolj ugajala otroškemu zdravju. Pri šolski klopi razločujemo vi- sokost, ii b, visokost sedeža c rf, visokost zadnjega dela (naslonjala) r /, širokost plošče (mize) ii h, širokost sedala r. </, diferenco h c in distanco, to je korizon. oddaljenost plošče od sedala. Šolskp klopi morajo biti razrnerne velikosti z otroško starostjo. Zato zakteva zakon klopi vsaj v trek vplikostik, za male, srednje in velike; stare klopi so pa saino jednc velikosti in poleg tega vse prpvelike. Mizna plošča je pri njih navadno preozka in prenialo ali preveč nagnena; zakteva pa se, da je široka 30 do 40 cni ('i h) in konec h mora biti za (icm nižji od ". Sedalo itiora biti (c '/) tako dolgo, kakor stpgna in tako visoko kakor kolena (c d). Distanca h c bodi 0, to je vertikalna črta od /* doli mora zadeti c. Najboljše klopi so z dvema sedežema, največ s štirimi. V našem okraji so šolske klopi splok slabe (razven v Sturiji, Ustji, na Ostrožnein Brdu in v postojinski deški šoli.) Navadne napakp so: 1.) klopi so vse jednake, 2.) prevelike, 3.) med seboj v zvezi, 4.) imajo preveč nagneno ploščo. V tem oziru bi bilo še ranogo storiti. Otroške nalezljive bolezni so: nakod, škrlatinka, davica, podušesna bula, kozp, divje kozp, garje, egiptovska očesna bolezen, posnemanje, onesveščenje, krč, padavica, krvavenje iz nosa in rane, kakor tudi Ipgar, dornača in inozemska kolera, griža, rabad ali dobrci, pasja steklina, epidemično vnetjp lnožganskik mren, oslovrski kašelj, jetika in influenca. Te bolezni se razprostirajo neposredno, t. j. od bolnika do bolnika in posredno: od bolnika po zdravili ljudeh, ki ne obole, po obleki, jedilik, splok po stvarek, ki so z bolnikom v dotiki in pridejo poteni v protnet. Tako se zanese k nani bolezen iz tujih krajev n. pr. kolera, ko se razpošdjajo razne stvari: obleka, cape, kože i. t. d. Razločujemo pa kužne bolezni v takšnp, ki se razplode sarne od človeka do (v>loveka» in takšne, ki se dobe na raznib močvirnih ali okuženik krajik. Zadnjim štejpmo inozemsko kolero, grižo, pasjo norost, vnetje možganskik mren in mrzkco. Kužne bolpzni je treba spoznati v začetku ali vsaj v prvik slučajik, da se omeje; zakaj onp se širijo po najmanjših cimak, ki niso še vse poznane, in iraajo svojo pogubno lastnost samo v nekaterik okolščinak, da se plode in škodujejo Ijudem v posameznik vaseh, okrajik ali deželak, kar zoverno epedpmijo; časi se pa bolezen vleče delj časa, kar imenujemo endemijo. Naj pa bode že tako ali drugače, sigurno je, da so nevarne in škodujejo matprijalno v vsakern oziru in treba jik je zatirati. V ti zadevi raore p. n. ueiteljstvo veliko pomagati. Navesti kočem v naslednjem nasvete: 1. KakjjD se najlaže spoznajo kužnp bolezni, 2. kako jik je treba zatirati. 1. Kolera se v začetnih slučajik vedno širi bodi po okuženik ljudek ali ])o okuženih stvarek, ki pridejo v dotiko z bikioln n. pr. cape, stara obleka i. t. d. Siri se tudi po pitni vodi. Tako so 1. 1892. se prepričali, da je bil v Hamburgu okužen vodovod, reka Spree, drugod (v Budapešti) Donava s komabacilom. Bolezen se javi v laksiranju in sicer gre od človeka prav mnogo neke vodene tvarine, potein začn« bluvanje in krč, pospbno v bedrih. Za razširjpnjp bolezni so nevarni oni slučaji, ko bolniki ne ležp, marveč se javi bolezen v navadni driski. Ljudje hodijo po svojih opravilik in kamor pridejo, zapuščajo gnpzdo, od koder se širi in plodi bolezen. Domača kolera je nji jednaka, toda bolniki urnrjo za njo le redkoma. Griža je obolenjp nekaterih delov širocega čevesa. Bolniki morajo za to na stran, toda gre uprav nasprotno od kolere — od njik prav malo, časi pa kri (krvava griža). Bolečine v trebuku so pri griži večje. 2. Davica je najzlobneja otroška bolezen in jako nalezljiva. Javi se v grlobolu. V grlu se vidijo belosivkaste ppge, ki se kinalu izpremene v istobarvne mrene. Te se razprostro po goltancu. Bolniki težko požirajo, sline in smrad jim sili iz ust. 3.) K o z e so znane. 4.) Pri š k r 1 a t i n k i se izpahne na koži, priše je iz samo majbnih, škrlatasto rdečik pičic, ki se razsujejo tako na gosto, da je koža škrlatastp barve. V grlu so vedno bolpčinp, grlo znotraj rdeče, časi pa tudi kakor pri davici (sckarlach-difteritis). Škrlatinka so looi od rabada (ošpicp) v tem-lp: prišč jp pri rabadu vočji del bel kakor leča in barve kakor oppka; nastane pa najproj na obrvik in obrazu, potem se razširja na truplo. Clovek ima kripav kašelj, oči so inu zatekle. — Pri škrlatinki boli grlo, prišči pa nastanejo najprvo na vratu. To je nevarna bolezen, ki ima čestokrat i opasne posledice, kakor: vnetje podušesnik bezgalk, vnetje obisti in občna vodpnica. Po škrlatinki in rabadu oboleli otroci se skoro vsplej lupijo po končani bolezni, toda včasik prav nialo in šele v trek tednik. Vsled tpga bodem navedel poznpjp, k e d aj smejo takšni otroci zopet v šolo, zakaj, dokler se lupijo, ne morejo se še razkužiti, in dokler niso razkuženi, nosijo s seboj tvarino bolpzni, ki se razširja potpni najlepšim načinoin. 5.) Legar ali vročinska bolezen (Baucktiphus) se dobi vsled pokvarjpne vode ali slabe krane. Začenja se ta bolezen s hudim glavobolom, vročino. Zivot boli in je oslabel. Mnogo bolnikov se nioti in blede. Bolezpn se vleče 3 in več tednov. Nalezljiva tvarina jp v odpadkih, ki se raorajo zato zalivati z apneno vodo in šele potem vreči v stranišče ali zakopati. Strežniki naj umivajo večkrat, osobito pred jedjo roke z domačim milom. Najprej pa je skrbeti seveda za zdravo pitno vodo. — Ce se primeri slučaj lpgarja v šoli, treba je stranišče zalivati z apneno vodo ter sedež itd. osnažiti z močnim lugom. Isto se zgodi pri koleri in driski. 6.) Pasjo norost navajam vspričbo tpga, ker človek, katprega je ogrizel stekel pes, oboli neozdravljivo na ti bolezni; pomagati jo pa mogoče le precej v za- čptku, če sc rane izžgpjo in ljudpm naznani, da je mogoče dobiti pomoč v posebnik zavodih (v Budimpešti) Pasteurjevo cepljenje. 7.) E p i d e m i č n o vne t j p možganskik mren je v našik krajik iipznana bolezen, vsled katerp kudo boli glava in kiri niučijo človeka po vsern životu. 8.) E g i p t o v s k i o k o b o 1 se začenja v vpzni kožici trepalnic. Ce se obrne zgornja trepalnica, videti so na krvavo rdeči podlagi čisto na vrku belkasti, tudi rjavkasti izrastki v paralelnih vrstak, tako nazivana trachornska zrnca. Nezdravnik misli, da jp to navadno vnetjp očpsne vezne kožicp; loči se pa od njp, da so trepalnicp nekoliko zatekle, blišče se m>koliko sivkasto, solze se malo, gnoje nič, kiči in splok svetlobe ne vstrpe, bolpčine sicer niso hude, vid pa slabi. Sumljivo je, da se bolezpn vleče delj časa in je vedno vee bolnikov v isti kiši ali šoli. V takšnik slučajik treba bolnika poslati k zdravniku, če drugače ni mogoče, pa potom županstva. Zdravnik sam odloči daljno ravnanje, najprej izkljuouje bolnika iz šole, razkuženje prostorov, šolskih priprav itd., opazovanje onili, ki so bili z bolnikom kakorkoli v dotiki. Ravnanje po tek navodilik utegne odvrniti npkoliko nesrpčo od šolske mladine. 9.) V n e t j e p o d u š e s n i h bezgalk se prirapri posamezno ali ppideraično po rabadik in škrlatinki n. pr. 1. 1890. v Št. Vidu in na Lozicak. Bezgalkp zatpčejo na jedni ali obek stranek, bolniki so vidpti uprav tragikomični. Bolezcn ni nevarna, gnoji sp le redkokedaj v bezgalkah. Vsa drugačna stvar je, čp oteko bezgalke neposredno po škrlatinki, tedaj jp glavna bolezen škrlatinka. 10.) Divjealiovčje koze tudi niso nevarne, a važne so zategadel, da so posebna bolezen in celo različnp od pravih koz. Omenjam tudi za to, ker je napačna rnisel, da oni, ki prpboli divje koze, je zavarovan pred pravimi in mu jih ni treba cppiti. To misel treba zatreti. Divje kozo se znacijo, da se po truplu np izpaknpjo na je-  denkrat, marveč s časoma se prikazujpjo rdeči prišči, ki se izpreminjajo v belp mehuroke, si sp posuše in odpadejo. 11.) Garje so kožna bolezen, katero prouzroča neka majkna živalica, te pa ni videti s prostim .očesom (srab, Kratzmilbe). Živalce se urivajo v kožo, delajo kudo srbočino, da si bolniki razpraskajo kožo. Tudi ne niorejo spati, ker so živalice v gorkoti posebno delavne. Razširjajo se od človeka do človeka, posebno v šoli, potem po obleki in v tujik posteljak. Garjevi šolarji se poznajo po tem, da se mnogo praskajo in so odrgneni. Morajo se izključiti, klop z moenim lugoin razkužiti in bolniki np smejo prej v šolo, da so popolnoma zdravi in njik obleka do dobra razkužena. Razkuži sp obleka, da se ono, kar se da prati, kuka 5 ur v močnein lugu, suknenina se pa dene v vročo (100 °C) soparico. Tudi posteljna slaraa se mora sežgati in posteljnak razkužiti. 12. Hripa, influpnca ali ruska bolpzen je že dosti poznata, ali važno je vedeti, da jp tudi kripa nalezljiva. 13.) Jetika je nalezljiva bolezen. V pljunčik jetičnih ljudij je takozvani ,,tuberkelbaccilus", razširja se pa bolezen tako-le: pljuncL se posuše na tleh in ,,baccilus" pridp s prahom v ziak, katerega dihaino in ž njim seveda v pluča. Vsakdo ne zboli vsled tega, a nevarno je bolehastim, slabotnitn in posebno takini ljudeni, ki so iz jetičnpga rodu. Zoper tako razširjanje jetike nastavljajo v kopeljih vodo v majhnih steklenicak in ljudje morajo vanje pljuvati, da se pljunci ne posuše in inorejo skupno spraviti v stranišča. Opisal sem nekoliko znakov kužnik boleznij. Upam, da bode odslej laže npkatprp spoznati. Pravo spoznanje je raogoče seveda le po izkušnji, zato slutim, da je raoje poročilo prekratko in preplitvo, prosini pa, slavna gospoda, da preudarite, da nisem mislil spisati patologijo. Vpnder upam, da sein dosegel vsaj nekaj, kar je bil namen mojim vrsticani, namrec: Rrciino, da ste bolezen pri nekpin otroku spoznali kužno, tedaj nast.ane vprašanjp, kaj storiti ? Na to odgovorim: Nalpzljivo bolezen je najbolje odpraviti v zaoetku, ako stori vsak svojo dolžnost. Slu- čaj se naznani županstvu, in potern potu se najprpj ukrene najpotrebnejše. Vsakako tr<>ba je otroka takoj odstraniti iz šole, primerno bi bilo izkljuoiti tudi onp, ki spde polpg obolelega za nekaj dnij, da se razvidi, sp-li okiižpni ali ne. Ce že ni drugače, pospsti je one na stran, da ne pridpjo v dotiko z zdravimi, sedpžo pa dobro razkužiti, najbolje s 5°/o karbolno kislino ali pa z vropim lugom. Pri kozah, davici, škrlatinki, rabadih, koleri bi bilo opravičeno takoj po konstatovanju bolezni nekati s poukom za dva dni in sobo razkužiti in dobro prezračiti. Razkužiti se mora, ce kočemo, da bode kasnilo, ne samo tla, pomiti sp morajo tudi klopi, mize, druga šolska orodja, pobrisati stpne, osnažiti stranišča, kakor je navedeno v navodilu o razkuženji. Sanitetno policijske odredbp za zatiranje kužnik boleznij, tikajočih se šole, so pa naslednje: 1.) bolno deco odstraniti, če je mogoče tudi njik sosede ali jih pa dobro opazovati. Casi se šola dobro zatvori. 2.) Razkuževati je treba vsekdar, ko se priitiori slučaj nalezljive bolezni, in sicer po gori oraenjpnein načinu. 0 razkuževalnik srpdstvik kočeni npkoliko omeniti pozneje. 3.) Na kužnili boleznih oboleli učenci ne smejo prej v šolo, da so ozdraveli in niso več nevarni, da bi bolezen raznesli. V tem se greši innogo. Kužno tvarino nese šolar, komaj da je nekaj okreval, zopet nazaj v šolo in sicer: n) ker ga doma niso razkužili, h) ker pride prej v šolo, kot je popolnoma pretekla doba bolezni. P. i. učiteljstvo naj pazi, da pridejo na kužnik boleznik oboleli učenci razkuženi v šolo, ali drugačc: pri boleznik s prišči (rakad, koze, škrlatinka, davica, divje koze, garjp itd.) se koža ne sme več lupiti (rahad in škrlatinka) sploh se prišči ne smejo več poznati. To trpi navadno še 14—20 dni potem, ko je nekala bolezen. Ljudpin, ki so z otrokom v dotiki, se vidi bolnik popolnorna ozdravel, a nc tako zdravniku. Otrok nosi nalpzljivo tvarino šp v koži, ki se mu lupi še dolgo potpin, ko se čuti povsem zdravega. Svotujem torej pri takih boleznih vsaj 3 tedne iip dovoliti v šolo, pospbno je pa na to gk>dati v prvih ali v posamcznik slučajik; čp jp bolezpn epidemicna, ukrene že zdravnik potrebno. Prpboleli šolar se razkuži v gorkih kopeljih, kjer se umivaj z doinačirn milom. To se izvršujo premalo, kpr ljudje se radi boje vodc, pa brez uzroka. Ko bi bilo drugače, zaustavili bi marsikatpro epidemijo. 4.) Prepovedati je šolarjem udeleževati se sprevodov na nalezijivili boleznih umrlib šolarjev. Korist te narpdbe je očividen in karati je postopanje na nekaterik krajik, da še celo neso mrliča večji šolarji. Razkuževalna sredstva so: 5°/o karbolna kislina za odpadke, obleke in kišna orodja, 2°/o karb. kisl. za uraivanje rok. Karbolna kislina mora biti čista, črna je brez veljave. Apneno mlpko, o kojera je poročalo sl. c. kr. okr. glavarstvo v Postojini z ukazora z dne 24. kimovca 1892. št. 913.') Doniače milo in lug. Govoril seni o nalezljivih boleznik. Spdaj nii je omeniti še nekik posebnih otroških boleztiij, imenovane božjasti, nenadojani slučaji in rane. 14. Bolezen sv. Vrida (Ckorea St. Viti). Oloveku se gibljejo sainovoljno vse inišice po životu, posebno one po telesu, glavi in rokak. Tako nastanejo neukretna, nepripravna gibanja, ki provzrocajo prav tragi komične prizore n. pr. bolnik ne more držati žlicp v roci, in če jo drži, primeri se dostikrat, da je ne inore speljati v usta, marveč mu vhaja vsled neprostovoljnih gibanj v inišicak v oči ali v nos. Ta bolpzen je v živcik in bolniki niso simulanti niarveč strašanski reveži. Vzrok, da onienjam lo bolezen je, da šolska deca tacega revčka ') Gospod doktor je referat pozneje vsled prošnje društvenega g. blagajnika znatno pomnožil in popolnil za kar ga odbor društva iskreno zahvaljuje. posnema in iz posnemanja nastane epidpmija v šoli. Mnogo otrok dobi isto bolezen. Umestno je, take učence izključiti iz šolp. 15. Dogode se časi slučaji, ko treba v šoli kitrp pomoči. Seni štejerao: omedlevico, krč v žplodcu ali čevik, padavico, brukanje krvi, krvavenje iz noša in rane. 0 m e d 1 e y i c a nastane vsled pretesne obleke, zgube krvi, pri ljudeh slabotne postave, v soparni šolski izbi i. t. d. Clovek obledi in pade brpzvestno kot mrtev na tla, žilp ni čutiti in dikanjp je skoro nekalo. Taksne bolnike je treba položiti ravno, le glava naj nekoliko visi, obleko jim razpeti, mrzlo vodo jim škropiti na obraz in prsa ter brisati s sukimi rutami. Ko se zopet zavedo, treba jim dati vode. Želodpčen ali črpvesen krč je bolpzen, ko se bolniku nenavadno močno skrčijo žplodeone in črpvpsne mišice in to vsled pokvarjene kranp, slabe pijače, posebno slabega pivaBolniki se zvijajo in trpe grozne mukePomaga se jira najhitreje z gorkoto in gorkim čajem. Padav.ica ali padeča bolezen (božjast) se kaže s tem, da pada bolnik brezvesten na tla ter ga lomijo krči nekaj časa po vsem životu. Takšne bolnike treba pušcati na miru in le varovati, da se no pobijejo ali no padejo v kakšno vodo, prepad i. t. d. Krvavenje iz nosa, pki<*: ali iz želodca. Prvo se pozna kaj lahko. Krvavečega oloveka treba posesti na klop, glavo mu nagniti nekoliko naprej in devati v zatilnik mrzle obkladke in stiskati nosnice. Blu vanje ¦ krvi iz pluč je važna bolezen, kakor tudi bluvanje krvi iz želodca. V prvein slučaji trže se med kašljem rdeča penasta krv v koscili, v drugpm pa z bluvanjem (iz želodca) črna sesedena krv ined jedili. Bolnike je spraviti v posteljo, kjer bodi vzglavje prav visoko, tako da so tudi prsa nekako pokonci; dajati jim je vsakik 5 minut po jedno žliuo slane vode. Slano vodo se naredi, da se vzame 1 žlico kuhinjske soli in jo vrže v kupico vode. 0 ranak onienim le toliko, da se more ustaviti kri in rabiti 2°/o karbolno kislino za osnaženje. S tem končam. Upam, da dobe p. i. gospodje učitelji v mojih skromnik erticak marsikak miglaj v skičaji, ko marsikdo potrebuje dobrega sveta. Saj je našezdravje pač vsakemu največje bogastvo. 1) 1^ f e (1 f