Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesita 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 42.	Sreda 21. maja 1930.	Leto V.
Izmene v vladi
Imenovana sta dva nova ministra za poljedelstvo in socijalno politiko.
—	Kabinet šteje sedaj 12 resortnih ministrov in 4 brez portfelja.
Centralni dopisni urad poroča: Na predlog ministrskega predsednika generala P. Živkoviča je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenu-iejo;
za ministra socijalne politike in narodnega zdravja Nikola Preka;
za ministra poljedelstva dr. Stanko Šibenik;
dočim sta ministra dr. Mate Drin-kovič (soc. pol.) in dr. Anton Fran-geš (poljed.) imenovana za ministra brez portfelja.
Oba na novo imenovana ministra sta bila v parlamentu člana Radičevega poslanskega kluba. Dr. Šibenik je bil 1. 1927 minister za socijalno politiko, Preka pa je bil podpredsednik kluba Hrvaške seljačke stranke.
Panevropska unija.
Coudenhove-Kalerghijev načrt.
V	soboto se je pričela v Berlinu seja panevropskega odbora. Predsednik odbora je sklical sejo z ozirom na Briandovo spomenico 29, evropskim državam, da povedo svoje mišljenje o problemu Panevrope. Seji je predsedoval Coudenhove-Kalerghi. Seje so se udeležili med drugimi dr. Ninčič, Cailleaux, prof. Einstein, Paul Boncour, Thomas Mann, Zaimis in drugi.
Panevropa je važen problem, ki ga bodo morali socialisti smatrati kot prav resno zadevo. Propaganda za Panevropo izhaja iz »gospodarskih * krogov ter je nujen problem. Ne sme pa postati Panevropa kartel evropskega kapitalizma in izhodišče za njegovo diktaturo. Panevropa, če hoče biti problem ugodno rešen, more biti le demokratična zveza evropskih držav.
AngleSki konservativci proti rudarjem.
Angleški konservativci za poslabšanje rudniškega zakona.
Konservativci so predlagali izpre-minjevalni predlog k rudniškemu zakonu. Zgornja zbornica je predlog konservativcev sprejela s 134 proti 38 glasovom. Glasovanje pa ne bo imelo političnih posledic, ker delavska vlada rajši razpiše nove volitve.
Intrige proti londonskemu paktu.
Angleški konservativci proti razoro-ževanju.
Konservativci se doslej v parlamentu niso upali nastopati preveč ostro proti londonskemu paktu. Intrige so se pa pričele med voditelji angleške konservativne stranke, ki odločno obsojajo vladno politiko glede omejitve pomorskega oboroževanja.
Protest proti vladni politiki je Podpisalo do sobote 149 konservativnih politikov ter nameravajo vložiti tudi interpelacijo v spodnji zbornici. Najodločneje zahtevajo konservativci ostro borbo proti delavski vladi, ki je tako popustljiva.
Londonski pakt pa ima opozicijo tudi v senatu Zedinjenih držav, češ, da morajo Zedinjene države še zgra-a 1 v* i&dij< da dosežejo pariteto z Anglijo. Ratifikacija pogodbe se utegne zaraditega zavleči.
Socijalistična delavska internadjonala ruskemu delavstvu.
Berlin, dne 15. maja 1930.
Iz Berlina poročajo: Izvršni odbor socijalistične delavske interna-cijonale je imel sejo v Berlinu v nedeljo, dne 12. maja t. 1. pod predsedstvom Emila Vandervelda. Zastopanih je bilo na seji 22 držav, in sicer: Argentinija, Belgija (2), Danska (2), Nemčija (3), Finska, Francija (2), Georgija, Velika Britanija (3), Holandija (2), Italija (2), Letska, Avstrija, Palestina, Poljska (2), Rumunija, Rusija (2), Švedija (2), Švica, Čeho-slovaška (2), Ukrajina, Ogrska. Ra-
zen teh so bili na seji zastopniki deželnih skupin iz Estlandske, Ceho-slovaške in Poljske. Potem zastopnik mladinske internacijonale, zastopnica mednarodnega ženskega odbora, blagajnik izvršnega odbora in tajnik izvršnega odbora Fric Adler.
Zelo pomemben je manifest na ruske delavce, ki ga je sklenila internacionala, zlasti tudi v tem oziru, ker se ne obrača na komunistično in-ternacijonalo, ampak naravnost na delavske mase v Rusiji.
Gladni rudarji se posvetujejo.
Konferenca rudarjev v Trbovljah.
Z ozirom na poslabšanje položaja v revirjih Trboveljske premogo-kopne družbe, ki je nastal s tem, da je uprava drž. žeieznic vsa naročila popolnoma ustavila, ne da bi se bil dosegel sporazum med družbo in železnico, je Delavska zbornica na poziv Zveze rudarjev Jugoslavije sklicala za nedeljo, dne 18. maja. ob 4. uri popoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah skupno konferenco rudarjev, da zavzame stališče k nastalemu položaju.
Konferenco je otvoril M. Cobal v imenu Delavske zbornice. Nato je poročal tajnik Delavske zbornice F. Uratnik o korakih, ki jih je tozadevno že podvzela zbornica v sporazumu z njej priključenimi strokovnimi organizacijami. Za njim. so podali svoja poročila predstavniki vseh ostalih strokovnih organizacij in predstavniki 11. skupine rudarske zadruge.
Iz poročil je razvidno, da je položaj rudarjev postal katastrofalen. Zveza rudarjev je poslala Delavski zbornici plačilne liste, iz katerih je razvidno, da nekateri rudarji v te-
kočih perijodah niti toliko niso zaslužili, da bi mogli plačati odbitke za zavarovanje itd. S čim naj potem preživljajo svoje številne družine? Podpora, ki so jo rudarji prejeli od TPD, od svojih strokovnih organizacij, od občin in Delavske zbornice, je bila le mala kaplja v morje. Rudarji so že prej težko izhajali s svojim zaslužkom, sedaj pa, ko so izgubili že cel mesečni zaslužek, so naravnost katastrofalno prizadeti.
Tozadevno se je sklenilo poslati na vsa pristojna ministrstva in pred-sedništvo vlade spomenico sledeče vsebine:
»Predstavniki vsega rudarskega delavstva, zbrani na sestanku v Trbovljah, dne 18. maja, ki ga je sklicala Delavska zbornica, prosijo nujne odpomoči, ker v revirjih TPD gladuje 35.000 ljudi.«
Nadalje se je sklenilo, da odpošlje Delavska zbornica, če kriza v najkrajšem času ne bo rešena, še ponovno deputacijo v Beograd, da še ustmeno opozori vlado na vedno ne-vzdržnejši položaj v revirjih.
Borbe v
Priprave za razpis volitev. -
Španska Berenguerjeva vlada namerava razpisati volitve v parlament spomladi. Republikanci, ki se rekrutirajo iz inteligence in delavstva, zahtevajo volitve takoj in da se kralj opraviči pred parlamentom. Republikanske stranke imajo zvezo v svr-ho kolaboracije. Monarhisti so cepljeni v dve struji; ena, ki je za kralja
Španiji.
-	Monarhisti in republikanci.
Alfonza, druga, ki želi, da se kralj Alfonz umakne zaradi napetih političnih razmer. Opozicionalne stranke so ustanovile republikansko alijanco, v katero vabijo tudi socialistično stranko in delavske organizacije. Nepolitični narod, meni predsednik vlade, je v veliki večini monarhističen. Volitve bodo dale šele pravo sliko.
Sociološko In narodnogospodarsko
krivoverstvo.
Nedeljski »Slovenec« je posvetil uvodni članek delavski družini ali pravilno delavski rodbini.
V	članku pravi, da je rodbina dobro uspevala, dokler je imelo krščanstvo vpliv na javno in gospodarsko življenje. Izprememba pa je nastala, ko je zavojeval družbo nov, proti-krščanski kapitalistični sistem. Kapitalistični sistem ne pozna etičnih ozirov; njegova gonilna sila je pridobivanje gospodarskih dobrin z vsemi sredstvi, neglede na ipterese sploš-nosti. Posledice so dvojne: bogatim je to ubilo zmisel za duševne vrednote in cilj njih je uživanje, kar je rodilo nerazpoloženje in nenaklonjenost napram družinam s številnimi otroci.
Na drugi strani pa je zasadil sekiro na korenino rodbin kapitalistični gospodarski in družabni sistem, ki onemogoča eksistenco rodbinam in
pogostoma celo samcu. Mnogo rodbin s številnimi otroci ima mesečnih dohodkov komaj nad 700 Din.
Ni torej čudno, da ima prav si-rensko vabljivost propaganda marksističnih agitatorjev s parolo: »Ne rodimo otrok!« Ti dokazujejo, da je roditi otroke v tem položaju zločin. Bela kuga žanje že precej tudi med delavskimi rodbinami.
»Slovenec« dalje pripoveduje, da je škof dr. Hammels javno ugotovil, da utegne biti nositelj nove družabne obnove ravno delavstvo. In katoličani bi se morali pobrigati za nravne družine.
Ne bomo polemizirali z gorenjo vsebino članka. Dovolj je, Če ugotovimo, da v fevdalnih časih tudi ni bilo najboljše na svetu in da se je tiste čase smatralo ljudi enako za blago kakor danes, le s to razliko, da je danes delavec nekakšen tuj element v
človeški družbi, ki se ga pozna le takrat, kadar se ga rabi v produkcijo.
Bolj zanimivo je pa, kakšne po-močke proti »beli kugi« priporoča »Slovenec«.
Predvsem bi se moral s časopisjem in knjigami ter potom osebnega delovanja zbujati zmisel za rodbine in nje važnost za človeštvo. Dalje bi morali katoliški podjetniki in katoliška podjetja prispevati po svoje za dvig delavske rodbine. Ustanoviti bi se morale blagajne, v katere bi prispevali podjetniki in delavci za podporo onih rodbin, ki imajo mnogo otrok. Primerne bi bile tudi rodbinske doklade za otroke. To je le ena misel; bilo bi jih pa še več, zlasti s pomočjo države.
Torej »Slovenec« priporoča zopet podporne blagajne ne iz sredstev splošnosti, ampak iz sredstev produkcije in delavcev, to je, na račun dela, delavcev.
Poglejmo sedaj, kaj bi pomenila taka akcija v človeški družbi?
Modernizacija produkcije, le deloma kriza gospodarstva, je postavila na cesto že milijone in milijone delavcev. Lahko trdimo, da je v civiliziranih državah sedem do osem milijonov nezaposlenih delavcev in vse države se branijo celo doraslim, krepkim delavcem dovoljevati vsaj najnujnejšo podporo za nezaposlenost. Kapitalizem smatra človeško delovno silo za blago; če jo rabi, jo najame za majhno odškodnino, če ne, pa ne. To je v naravi gospodarstva.
Delovnih sil je torej preveč, ker se svetovno gospodarstvo ne vrši v interesu splošnosti, ampak zgolj v interesu samega sebe. Rodbinske blagajne bi bile delna in začasna po moč. Toda, če se bo gospodarstvo razvijalo v tem pravcu, bi rodbinske doklade ali premije ne imele ne zdravih narodno-gospodarskih ne ugodnih socialnih posledic. Množile bi se čete nezaposlenih še bolj in konkurenca na delovnem trgu ter s tem demoralizacija in socialni propad velikega dela človeštva. Kapitalistična družba se brani dajati pomoč celo nezaposlenim, kaj šele rodbinam in vedno večjemu številu nepreskrbljenih članov človeške družbe.
»Slovenčeva« socialna in gospodarska politika je torej povsem na krivi poti. Predvsem bi moralo služiti svetovno gospodarstvo celokupni človeški družbi in vsem nje članom, šele potem bi bilo mogoče govoriti o »naravni in nravni rodbini«.
Mi se prav dobro zavedamo, da je naravna pravica človeka, da se rodi, a tudi, da živi. Ne moremo pa računati, da bi po »Slovenčevih« vidikih koristili človeški družbi, ker bi kapitalistični družabni red ne mogel in ne hotel nositi vedno večjih bremen in ker bi delavski rod zaradi vedno večje bede moralno in socialno moral propadati.
Najmanj pa verujemo, da bi »Slovenec« katoliške kapitaliste, kakor j pravi, izpreobrnil.
1 Rodbina, tudi številna rodbina ima pravico do življenja, umetno uničevanje človeškega rodu, da, to je pa le zločin.
Youngov reparacijskl načrt je v
soboto stopil v veljavo, ker je Nemčija izpolnila vse njegove pogoje. Francoska vlada je takoj izdala povelje četam v zasedenem ozemlju, da imajo po pripravljenem načrtu izprazniti Porenje do 30. junija t. 1., katerega dne se tudi reparacijska komisija razide.
KakSno je stanje delavskega zavarovanja?
Računski zaključek OUZD v Ljubljani za leto 1929. — Število zavarovancev znaša 94.929. — Skupni dohodki Din 45,903.000, izdatki Din 41,498.000. Delodajalci dolgujejo na zaostalih prispevkih 14,247.000 Din, kljub temu, da so ta denar odtegnili od delavskih mezd.
Iz računskega zaključka za leto 1929, ki ga je predložila uprava urada, je razvidno, da je bolniško-zava-rovalna panoga leta 1929 zaključila s poslovnim prebitkom Din 420,120.
Število zavarovancev: leta 1929: 94.929; leta 1928: 88.927.
Skupni dohodki zavar. za slučaj bolezni: leta 1929: Din 45,903.000; leta 1928: 41.498.000 Din.
Najvažnejše postavke med dohodki so sledeče:
v tisočih Din	v odstotkih
1929	1928	1929	1928
1. Upravni stro*ški	7.134	6.679	15.54'	16.10
2. Vzdrž. ambulat.	1.317	1.091	2.87	2.63
3. Hranarina	13.318	11.288	29.01	27.20
4. Porodnice-članice
(podpora)	1.948
5. Porodnice svojke
(podpora)	227
6. Dečja oprema
(članice)	401
7. Dečja opretna
(svojke)	1.871
8. Podpore dojiljam 0.34
9. Babiška pomoč
(članice)	217
10. Babiška pomoč
(svojke)	687
11. Pogrebnina	482
12. Oskrbov. članov
v bolnicah 4.906
13. Oskrbov. svojcev
v bolnicah	1.340
14. Zdravila (člani) 2.876
15. Zdravila (svojci) 819
16. Zobna poprav. 625
17. Oskrba v zdravil. 1.746
18. Zdravniški honor. 4.386
19. Vzdrž. avtomobila 57
20. Obresti	232
21. Sodišče del. zav. 59
22. Vzdržev. poslopij 4
23. Poslovni prebitek 420
Skupni izdatki so 9.66%.
Upravni stroški so vpostavljeni brez bonifikacije, ki jo panoga za slučaj bolezni po določilih statuta prejme od nezgodno - zavarovalne panoge, lstotako prispeva n e zgodil o-zavarovalna panoga ustrezni del stroškom sodišča del. zavarovanja, vzdrževanju ambulatorijev in odpisu inventarja.
Pri izdatkih za hranarino opažamo precejšen porast, kar je povzročila hripa, ki je epidemično nastopila v februarju in marcu 1929. Ta epidemija je zahtevala preko 1 milijon
600.000	Din več izdatkov, če vpošte-vamo tudi s tem v zvezi nastale stroške iz naslova zdravil, bolnišnic in zdravnikov. Skupne dajatve, ki jih je urad nudil zavarovancem’ in svojcem, sd znašale v letu 1929 Din 31 milijonov 506.000 — 68.64% (1928 Din 29,131.000 — 70.19%).
Iz spominov zadnjega polidjskega direktorja carske Rusije.
Zadnji policijski direktor carske Rusije Vasiljev je letos izdal svoje zanimive spomine v tiskani knjigi, ki obsega 330 strani velikega formata. V svojih spominih popisuje predvsem zalezovanje in preganjanje nekdanjih ruskih revolucijonarjev. Ko so boljševiki zmagali, so vrgli policijskega direktorja v ječo, odkoder se mu je pa posrečilo pobegniti v Pariz, kjer je spisal svoje spomine. Knjiga je izšla tudi v nemškem prevodu pod naslovom »Ohrana«. Iz zanimive knjige moremo radi majhnega prostora priobčiti le nekaj poglavij. Tako piše zadnji policijski direktor carske Rušile Vasiljev
o »tajnih sotrutlnikih« — o Izdajalcih iz prepričanja — o policijskih specijalistih za vse revolucionarne smeri.
»Pri kriminalnem zločinu, torej na primer, pri nekem umoru ali tatvini stopi oblast v akcijo vedno šele po izvršenem dejanju; naloga policije je. da najde, prime in izroči sodišču zločinca na podlagi najdenih sledi, z zaslišanjem prič in z drugimi pomožnimi sredstvi.
Popolnoma drugače je, če gre za politične zločine, ki jih pripravlja neka skupina. Tu se državna oblast ne sme omejiti na to, da po dovršenem dejanju krivce kaznuje, temveč mora mnogo bolj stremeti za tem, da pravočasno prepreči nevarno delo, preden revolucionarji sploh zmorejo uresničiti svoje zločinske načrte.
Vsaka vlada sveta je bila in je prisiljena, da varuje obstoj svojega reda z vsakovrstnimi napravami in odredbami: povsod so zato politične oblasti vedno vneto pri delu, da zbirajo vesti o početju svojih notranjih sovražnikov in da pravočasno po-
Za oskrbo v kopališčih in zdraviliščih je izdal urad Din 1.746.000 (2,820.000), in sicer: v zdravilišču na Golniku Din 696.000, na Brestovcu Din 61.000, na Klenovniku Din 498 tisoč ter v okrevališču »Jadran« Din
328.000.	Iz poročila k rač. zaključku posnemamo, da je okrevališče »Jadran« na Rabu samostojen obrat, ki izkazuje v letu 1929 dohodkov Din 582.978.36, izdatkov pa Din 504 tisoč 655.03; prebitek Din 78.323.33 je prenesen na račun rezerve okrevališča »Jadran«. Iz te rezerve se pokrivajo event. primanjkljaji okrevališča. Rezerva znaša 31. 12. 1929 Din 278.335.19. V okrevališču se je oskrbovalo 265 oseb 8826 dni. Dnevna oskrba je znašala Din 60.— odn. Din 65.—.
Iz bilance je razvidno, da znašajo skupna aktiva Din 20,744.000, pasiva pa Din 20.324.000. Med aktivami zavzemaio skoro dve tretjini neporavnani prispevki za vse vrste zavarovanja, t. j. 14,247.000 Din.
Ako vpoštevamo, da se prispevki predpisujejo mesečno za nazaj in da je znašal v letu 1929 predpis prispevkov za slučaj bolezni Din 45 milijonov 484.000, za slučaj nezgode
Doma in
Josip Predavec pred sodiščem.
Josip Predavec v Zagrebu je bil podpredsednik hrvaške seljaške (Radičeve) stranke in se nahaja že od jeseni v preiskovalnem zaporu v Zagrebu. V soboto se je pričela obravnava proti njemu, češ, da je ogrožal varnost imetja. Predavec je bil predsednik propadle zavarovalnice »Pro-videntia«. Obdolžen je, da je kriv ponaredbe bilance, ker je s tem pre-varil delničarje, ter dalje, da je kot član uprave in predsednik kmetiške banke enako ponaredil bilanco ter si dal protipravno izplačati 800.000 dinarjev, čeprav je bila banka že jako pasivna. Obravnava je bila burna. Devet zagovornikov je sodni dvor odklanjalo, češ, da je pod vplivom in izjavljalo, da je proces političen, So-diščni senat je pa ugovor zavrnil in se razprava nadaljuje.
Pametna zahteva. Trgovska družba in njih zbornice v Beogradu so že uvidele, da je nemogoče imeti trgovine dalje časa odprte kakor sme po zakonu biti zaposleno nameščenstvo. Mislili so, da bodo, če bodo imeli tr-
sežejo vmes, če se kjerkoli pripravlja kak preobrat. V vseh urejenih državah obstoje zato tudi uradi, ki imajo pod različnimi imeni vsi isto nalogo, da vodijo čim bolj neviden, toda učinkovit boj proti revoluciji in anarhizmu.
Skoro edino rabno sredstvo za to, da je oblast poučena o namerah nasprotnikov, je to, da stopi politična policija tajno v zvezo z različnimi osebnostmi iz tabora revolucionarjev; na tem je večinoma slonela delavnost ohrane (ohrana se je imenovala ruska politična policija, op. prev.). Kdaj je bila prvič uvedena ta »notranja agentura«, ne morem povedati, vendar vem, da se je to moralo zgoditi že pred davnim časom.
»Notranja agentura« je bila za sovražnike države mnogo nevarnejša nego zunanja detektivska služba ohrane, ka.iti potom nje so izvedele oblasti najintimnejše dogodke v različnih revolucionarnih organizacijah. Zato so take »tajne sotrudnike« iz vrst nasprotnikov uporabljali tako posamezni policijski uradi, kakor tudi inozemske agenture ... Včasih so tajni sotruduiki .inozemske agenture prišli nazaj v Rusijo in tu napravili prava inšpekcijska potovanja po važnih središčih ruskih revolucionarnih organizacij, pri čemer so se seveda izdajali kot pooblaščenci vrhovnega revolucionarnega vodstva v inozemstvu.
Ohrana je imela med svojimi tajnimi sotrudniki pripadnike vseh stanov: proletarce, vlačuge, dijake, ugledne strankarske voditelje in celo narodne poslance. Zelq različni so bili motivi, ki so mogli revolucionarja pripraviti do tega, da je pričel tajno s policijo sodelovati in da je na ta način postal izdajalec nad svojimi tovariši.
V	dobi svojega uradovanja sem spoznal mnogo brezznačajnih ljudi, ki so takoj po aretaciji klecnili in se izjavili pripravljene, da dajo oblastem važne podatke o delovanju svoje skupine. Pri drugih je bilo zopet treba dolgega, spretnega pregovarjanja s strani uradnikov ohrane, preden se je posrečilo pridobiti jih za sodelovanje. Pri tem je seveda bilo najmočnejše vabljivo sred-
Din 11,617.000, za onemoglost, starost in smrt Din 297.000, ter predpis doklad za Delavsko zbornico Din
2.129.000, za Borzo dela pa 2,218.000 Din, skupaj Din 61,747.000, znaša zaostanek 23.07%, ali skoro trimesečen predpis.
Med aktivi vidimo izkazane tudi nepremičnine, ki so last bolniško-za-varovalne panoge. To je zemljišče na otoku Rabu, ki predstavlja vrednost Din 91.000.
Med pasivi tvori največjo postavko dolg pri Osrednjem uradu v Zagrebu Din 9,688.000.
Če od tega dolga odbijemo predpisane, a še neplačane prispevke za slučaj nezgode Din 2,472.000, dalje likvidirano imovino bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani Din
4.244.000, ostane dejanskega dolga le še Din 2,972.000.
Ta znesek predstavlja analogno predpisu prispevkov za slučaj bolezni trimesečni predpis za slučaj nezgode, ter ga pri tem načinu zaračunavanja ni mogoče znižati.
Postavka sklada % poslov, prebitka izkazuje Din 5,289.000. Ta sklad seveda ni likviden, ima pa svoje kritje v aktivah, pretežno v neporavnanih prispevkih.
Če primerjamo poslovanje prejšnjih let, opazimo, da si uradi resno prizadeva znižati režijske stroške. Ti so se znižali od 19.04% v letu 1923, na 15.54% v letu 1929.
po svetu.
govine odprte dalje časa, izigrali določbe zakona o zaščiti delavcev. Proti temu je odločno nastopila Zveza privatnih nameščencev, po-zvavši inšpekcijo dela. Sedaj pa zahteva tudi trgovska zbornica, da smejo trgovine biti odprte samo deset ur.
Sanatorij za prometno osobje, in
sicer za bolnike na prsnih boleznih, nameravajo zgraditi na Gorenjskem. Sanatorij bo stal ali v državnem gozdu blizu Gorij pri Bledu, pri Sv. Neži pri Tržiču ali pa pri Slovenski Bistrici. Proračun znaša 3 milijone dinarjev. Enak sanatorij za štiri milijone dinarjev zgrade v Srbiji.
Vsem, ki se hočejo Izseliti v inozemstvo. Izseljeniški nadzornik v Ljubljani javlja, da je izseljeniški komisarijat v Zagrebu v zadnjem času ugotovil, da se selijo iz Dravske banovine ljudje, ki bi se lahko zaposlili doma ter imeli doma svojo eksistenco. Ako bi ostali doma, bi preprečevali nazadovanje kmetijskega gospodarstva, medtem pa v inozemstvu večinoma fizično in moralno propadajo, ker ne najdejo primernega zaslužka. Izseljevanje bo v bodoče zato dovoljeno le v primerih dokazane nezaposlenosti in pa proti potrdilu, da prosilec za potni list doma ne najde dela. Ob-
stvo obljuba, da ne bodo kaznovani, če ugode naši želji.
Včasih se je tudi zgodilo, da so se osebe same javile pri ohrani, da hočejo v bodoče podpirati oblast v boju proti prevratnim elementom. Tudi take ljudi sem često srečal, ki so na moje vprašanje, zakaj so se nam ponudili v pomoč, odgovorili, da so hoteli zaslužiti denar.
V splošnem pa materialni moment nikakor ni bil tako velikega pomena, kakor bi se utegnilo misliti, ker so bile zelo nizke nagrade, ki jih je mogla plačevati ohrana. Ce je imela policija opravka s posebno važnimi osebnostmi, ki so imeli važno mesto v revolucionarnem! taboru, je bilo seveda treba globoko poseči v žep in te ljudi za njihovo izdajstvo primerno visoko nagraditi: navadni sotrudniki notranje agenture so pa prejeli redkokdaj več nego 20 50 rubljev mesečno.
Poleg stalnih tajnih sotrudnlkov so bili tudi ljudje, ki so od slučaja do slučaja prišli na obrano in podali poročilo o tej ali oni organizaciji, kateri so pripadali ali sami ali njihovi prijatelji. Take slučajne so-trudnike smo nagradili’ z nekaj rublji. Pri takih ljudeh je šlo često za maščevanje osebnega značaja.
iiile so pa tudi osebe, ki so sodelovale iz čistega interesa na stvari, in prav te so bile najboljše in najspretnejše pomožne sile policije. Ena najzanimivejših postav te vrste je bila študentka Šučenko, ki je mnogo let delovala za moskovsko ohrano in ki se je odlikovala s svojimi dragocenimi zaslugami zlasti pri razkritju socijalno-revolu-cijonarne bojevne skupine. Na podlagi njenih sporočil smo mogli preprečiti nekaj zasnovanih terorističnih atentatov in njihove zasnovalce spraviti v zapor.
Socijalrevolueijonarji so ji dolgo čftsa vse zaupali in nekoč so ji tudi prepustili izvedbo zasnovanega atentata na generala Kurlova, ki je bil tedaj guverner Minska.
V	sporazumu z ohrano je prevzela Šučenko to naročilo in je tudi v resnici na določen dan vrgla bombo na generala Kurlova. Seveda so to bombo poprej strokovnjaki ohra-
cr.cin mora prosilec doprinesti dokaz, da mu je v deželi, kamor se namerava izseliti, preskrbljeno delo s primernim zaslužkom.
Velika gospodarska manifestacija se
vrši v Ljubljani od 29. maja do 9. junija t. I. s prireditvijo X. jubilejnega vzorčnega velesejma. Prireditev bo največja dosedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40.000 kvadratnih metrov prostora, je postavljenih 9 velikih razstavnih zgradb, ki imajo pod svojim krovom skoraj 800 razstavljal-cev iz tu- in inozemstva. Zastopane so industrije vseh branž. Posebno opozarjamo na specijelne oddelke, to so tekstilije, usnje, papir in lepenka, pohištvo, stroji in kovine, poljedelski stroji, moderna higijena, perutnina. Ob tej priliki si zamorejo obiskovalci ogledati prirodne krasote divrie Slovenije. Uprava velesejma preskrbi ugodne avtobusne zveze z letovišči in zdravilišči. Legitimacije (po Din 30.—), ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, prodajajo denarni zavodi, trgovske in obrtniške organizacije, železniške postaje, Putnik itd.
Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za ljubljanske obiskovalce Ljubljanskega jubilejnega velesejma, od dne 29. maja do 9. junija, bo prevzel tudi letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija Stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako, da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
*
Časnikarji dobe svetnike. V Rimu se vrše priprave, da proglasi papež tri časnikarje, in sicer, Filiberta in Kamila Vrau ter Gisue Borsi — blaženim.
Mussolini je imel v Florenci zopet hujskajoč govor, v katerem je zagotavljal, da se bo italijansko pomorsko oboroževanje do zadnje tone izvršilo. On svari ostali svet, napasti Italijo, ker njeno prijateljstvo je »dragoceno« in njeno sovraštvo »bridko«.
Zvezo evropskih držav (Panevro-po) je predlagal francoski zunanji minister Briand in je razposlal vsem državam, včlanjenim v Društvu narodov, tozadevno spomenico. On si zamišlja to zvezo z izključitvijo Anglije in Rusije pod vodstvom Francije, katere interesi naj bi bili z njo na vzhodu in na zapadu zaščiteni. Rusija zavzema nasproti taki evropski zvezi sovražno stališče.
Dekret o izgonu Trockega je bil od političnega biroja komunistične stranke potrjen še za eno leto.
»Grof Zeppelin«, nemška zračna ladja, je startal v Friedrichshafnu k poletu v Južno Ameriko.
Kobilice so napadle Sedmogra-ško. Rumunska vlada se trudi, da bi jih pokončala. Poslužujejo se petroleja.
Davčne delravdacije v Mistelba-chu. Pred nedavnim časom smo poročali o davčnih defravdacijah pri davkariji v mestecu Mistelbachu na Nižjeavstrijskem. Bivši aktivni avstrijski major Faitl je šel po vojni raje v civilno službo in je postal davčni
ne napravili neškodljivo, da ni mogla eksplodirati. Šele čez nekaj let so odkrili so-cijalrevolucijonarji, da je Šučenko igrala dvojno igro.
Delo s tajnimi agenti je vodila ohrana skrajno previdno: če so se kdaj prezrla v tem oziru predpisana pravila, je imelo to skoro vedno usodepolne posledice.
Predvsem je bilo načelo, da se ni tajnih sotrudnikov nikdar imenovalo s pravim imenom... V ohrani > sami so le vrhovni vodje poznali resnična imena agentov, tako da niso vedeli, s kom imajo opraviti, niti uradniki, ki so bili v stalnih zvezah s tajnimi sotrudniki.
Sestanki med voditelji ohrane in važnejšimi agenti iz sovražnega tabora so se vršili večinoma v takozvanih »konspirativ-nih stanovanjih«, katerih je vzdrževala ohrana veliko število. Ta stanovanja so bila v najrazličnejših delili mesta in so se pogostoma menjavala: stremelo se je za tem, da niso različni sotrudniki nikdar prišli v isto, temveč vedno v različna stanovanja. Naslovi teli stanovanj so se seveda držali v najstrožji tajnosti in pod stalno stražo je bila vsaka hiša, v kateri se je nahajalo tako konspirativno stanovanje. Poseben policijski uradnik je imel pregled čez ta stanovanja in ključe od njih: vedno je vsakega ločeno vodil v stanovanje in iz stanovanja, če sta se sestala tajni agent in policijski častnik.
Kljub vsem previdnim odredbam se je včasili zgodilo, da so revolucionarji odkrili naslov takega stanovanja. Potem so ga sami opazovali in tako skušali dognati, kdo prihaja vanj in iz njega: na ta način se jim je včasili posrečilo, da so odkrili tajne agente ohrane.«
Nato popisuje Vasiljev organizacijo revolucijonarjev, o kateri pravi, da je bifa prav tako fino razpredena, kakor policijska: člani niso imeli nikdar pravili imen, vsi so imeli potvorjene legitimacije, pri zaslišanju niso hoteli podajati nobenih izjav, niti svojega imena niso povedali itd. Pisali so vse šifrirano, toda policijskim strokovnjakom se je često posrečilo razbrati tudi tajne šifre in nevidno pisavo.
1.563	4.25	3.77
216	0.50	0.52
324	0.88	0.78
1.748	4.08	4.21
37	0.07	0.10
184	0.47	0.44
648	1.50	1.56
399	1.05	0.96
4.571	10.69 1	11.02
1.120	2.92	2.70
2.669	6.27	6.43
753	1.78	1.82
645	1.36	1.55
2.959	3.81	7.13
4.087	9.56	9.85
23	0.12	0.06
—	0.51	—
94	0.13	0.23
—	0.01	—
22	0.91	0.06
se zvišali		za
Z3UTRA3 za
* hkuha= -i*S| vanje
ZVEČER za
akania
nam
ZENSKA HVALA
pa
TERPENTINOV!) MILO
otovo
e
komisar v Mistelbachu, kjer je, da bi imel čimvečje zaupanje, postal tudi vodja proslulega Heimwehra. Faitl je hitro postal intimen z največjimi podjetji dotičnega davčnega okraja in gospodje milijonarji so hitro dali Faitlu kredit v iznosu 100.000 šilingov ali
800.000	Din, ne da bi od njega zahtevali najmanjšega potrdila. Zato je Faitl uglednim davkoplačevalcem napravil protiusluge, v višini enega milijona šilingov, seveda na račun države. Poneverba je bila končno odkrita in uvedlo se je kazensko postopanje proti Faitlu in proti podkupljivim davkoplačevalcem. Faitl je prejel 18 mesecev ječe, med tem ko so njegovi meceni šli prosti iz sodne dvorane, če tudi je Faitl sam priznal, da je odpisoval davke na debelo in da so davkoplačevalci vedeli za to.
Poštni in telefonski nameščenci v Parizu so 15. maja dve uri štraj-kali in groze z generalnim štrajkom.
V	Indiji se nemiri z nezmanjšano
ljutostjo nadaljujejo. Razširili so se
tudi na francosko Indokino.
*
Škof se je izgubil na izprehodu.
Avstrijski listi poročajo o žalostno-veselem dogodku, ki se je pred kratkim odigral v Stubenbergu pri Hart-bergu. Tja je prispel graški vladika dr. Pavlikovski na birmovanje. Bilo je na predvečer birme okrog 7. ure, ko se je g. škofu zahotelo na mal sprehod v samotno okolico. Med tem je bila za 8. uro škofu na čast pripravljena velika poklonitvena parada z bakljado in godbo. Škofa so v farovžu na to opozorili in on je obljubil, da se bo do pol 8. ure vrnil. Med1 tem so vse pripravili. Ura je bila pol osmih, pa tudi osemi. Škofa pa ni hotelo biti od nikoder. Ljudstva in še bolj prirediteljev se je polastila skrajna razburjenost, ki je od minute do minute naraščala. Kaj, če so škofa vjeli rdečkarji po naročilu 'meksikanske vlade? Končno so organizirali velikansko rešilno ekspedicijo, v kateri so sodelovali orožniki, ognje ga sci in neizogibni Heim-vvehr prelata Seipla. Vsa ta masa iskalcev je krenila v temne smrekove gozdove, da poišče škofa. Kot se je pozneje izkazalo, se je škof pri povratku v vas izgubil. Končno so škofa vendarle našli in tedaj je zavladalo neizmerno veselje, ker sp ovce našle pastirja.
Osem dojenčkov umrlo po cepljenju proti tuberkulozi. V Liibecku so podvzeli prvi eksperiment cepljenja dojenčkov s takozvanim Cal-mette-serumom, po katerem bi otroci postali imuni proti tuberkulozi. Cepljenih je 246 otrok starih od 1 do 10 dni. Od teh je po tem obolelo 23 in od teh je osem umrlo. Iznajditelj seruma, ki ga obenem tudi pripravlja, je slavni pariški bakteriolog Cal-ntette na Pasteurjevem zavodu. Serum se pripravlja iz zaklane govede. Na Francoskem je bilo dosedaj s tem serumom cepljenih 75.000 otrok in ravno toliko v inozemstvu, ne da bi se bil dogodil en smrtni slučaj, kot se j® sedaj v Liibecku v Nemčiji. V nekaterih državah niso dosedaj še pripustili cepljenja ljudi s Calmette-se-rumom, pač se cepijo z uspehom —
Kdo bo dobil gramofon ?
Evo predlogov: Trije so se že zglasili s svojimi nasveti.
Reči moramo, da so nam ti predlogi, ki žele v principu vsi eno, jako simpatični. Malo bomo še počakali in potem se bomo za enega izmed predlogov odločili. Ta bo potem razpisan.
I. predlog:
Upravi »Delavske Politike«
Maribor.
Izterjati naročnino od zaostalih naročnikov na kakršenkoli način, ia pri tem jih ne izgubiti, je stvar dosti delikatna. Zato bi priporočal, da mesto nagrade za najboljši nasvet k prednjem vprašanje obrnete in gramofon razpišete za neplačano naročnino naročnikom potom zbranega žirija od strani uredništva, kateri bi vse prispele plačane naročnine niumeraiori/čmo zabeležil in nagrado bi odločil žreb. Tepež za gramofon ne bi izostal; bogme, tudi .zakasneli dolg na neplačani naročnini 'bi bil trenotno poravnan. (Morda stalno od »nagrade do nagrade«!)
Ljubljana, 15. maja 1930.
Sodružni pozdrav
Jarko.
II. predlog:
Cenj. uprava
»Delavske Politike«
Maribor.
Na Vaš cenj. poziv v dveh zadnjih številkah »Delavske Politike«, Vam sporočam:
Napravite poziv zamudnim naročnikam, da ako poravnajo zaostalo naročnino do gotovega dne (n. pr. 5. junij) in upravo lista opozore na tisto novost pri listu, katere do sedaj ni bilo (oziroma kakšne napake v bisera! ih), da dobe nagrado.
Napravili bi kakšnih pet knjižnih nagrad.
Za opozorilo upravi, naj bi spolnil zamudnik na dopisnici: Cenj. upravi...
Sporočam, da sem danes nakazal znesek Din za poravnavo naročnine »Delavske 'Politike« in našel novost med..........
(napako), to je..........in	prosim, da se me
uvrsti med izžrebance za nagrado.
Želim, da bi Vam moj nasvet. pripomogel do zaželjenega uspeha.
Črna pri Prevaljah, 17. maja 1930.
S spoštovanjem
Ivan Krašovec.
III. predlog:
Upravi »Delavske Politike«
v Mariboru.
Prečitajoč Vaš poziv, s katerim pozivate naročnike »Delavske Politike«, da pošljejo svoje nasvete v dosego zaostale naročnine, sem se tudi jaz odločil, poslati Vam moj nasvet.
Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da se razpišejo nagrade, in sicer na ta način: Vsi naročniki »Delavske Politike«, ki poravnajo naročnino za »Delavsko Politiko« za 2 meseca vnaprej imajo pravo do nagrade. Takšne nagrade bi se naj delile vsake četrt leta, in sicer potom žrebanja. Koliko nagrad bi upravništvo bilo zmožno dati, toliko številk bi se naj izžrebalo.
Mislim, da bi se med naročniki na ta način zbudil interes in tekma za dosego nagrade, obenem bi, mislim, tudi privabilo nove naročnike. — Hura, nad gramofon!
Bistrica, 16. maja 1930.
\	I.	Fiirst.
So družno -pozdravlja
Konstruktor zračne rakete smrtno ponesrečil predno je nastopil polet. V Berlinu se je pripravljal izumitelj zračne rakete Valier na polet. Toda, ko je hotel stroju dovesti go-1 rilnega plina, je isti eksplodiral. Konstrukterja je silen zračni pritisk vrgel ob tla, da je obležal na mestu mrtev.
Velik koncert delavskih pevskih in glasbenih društev v Mariboru.
V	skupnem zboru je nastopilo 120 pevcev.
Veliki koncert, ki ga je priredila »Zveza delavskih pevskih društev v Mariboru« s sodelovanjem pevskih društev »Svobode« in »Grafike«, ter »Godbe železniških delavcev in uslužbencev«, v soboto 17. t. m. v veliki dvorani pivovarne »Union« v Mariboru, je bila mogočna prireditev, ki je imela v moralnem oziru popoln uspeh. Nastopilo je osem zborov s šestnajstimi skladbami. Godba je ob začetku in koncu pevskega programa, ter med odmorom, odigrala pod spretno taktirko svojega kapelnika in skladatelja g. Maksa Schonherrja, sedem kompozicij, od katerih je zlasti vredno omeniti »Izletno koračnico« in »Ruske narodne pesmi« od Maksa Schonherrja in »Slovanski ples« od Antona Dvoraka. S ponosom lahko rečemo, da je ta godba najboljša v Mariboru. Pevski program je zaključil in otvoril skupni moški zbor 120 pevcev iz raznih pevskih društev. Mogočno so doneli akordi Uthmanove »Ob zori« in I. pl. Zajca večno lepe »Slava delu«. Tu smo lahko presojali, koliko prednosti bi imel en sami takle močan pevski zbor napram tolikim majhnim zborom, ki imajo komaj po 20 do 30 glasov. Ali bi ne bilo mogoče tak zbor trajno vzdržati? — Sledila so potem' posamezna društva: »Pevski odsek pekov«, pevovodja g. E. Fiillekruss, je najbolj ugajal z narodno »Ko so fantje proti vasi šli«. Zbor se je od lanskih nastopov precej popravil. Društvo »Naprej« iz Ptuja, pevovodja g. Šera-na, je za tako veliko dvorano številčno preslab in mu manjka oderske sigurnosti. Z Ipavčevo »Zvečer« ni prišel do veljave, Sattnerjevo »Pogled v nedolžno oko« je pa čisto dobro zapel. Nato je nastopila »Grafika«, pevovodja g. Avsenak, prvič na delavski prireditvi, in reči moramo, da smo bili prijetno iznenadeni. Adamičevo »Pesem o beli hišici« in Prelovčevo »Zapoj mi pesem, dekle« je zapel s fino ubranostjo in precizno izgovorjavo. Obeta biti naš najboljši pevski zbor. V društvu »Enakost« iz Studencev (pevov. Nerat) pogrešamo nekaterih nekdanjih glasov in ambicije. Tudi izbira skladb ni bila posrečena: Forsterjeva »Njega ni« ni vžgala. Bi bilo bolje, če bi jo zapeli na narodni način. »Spomin na zimski večer« je bolje ugajal. Nestor naših pevskih društev »Frohsinn« (pevov. Nerat) se je napram prejšnjim časom precej popravil. »Popotnikovo« in »Das Lied der Arbeit« s spremljevanjem orkestra, je dobro absolvi-ral, čeprav soli niso bili posrečeni. S solisti je pri naših dTuštvih sploh križ, ker dobro izšolanih sploh nimamo. Najeti in plačani solisti pa ne dvigajo vrednosti ostalih pevcev. Zato naj bi se skladbe s soli raje ne stavile v program, dokler ni društvo sigurno, da ima res dobrega solista, ki z lahkoto jemlje vse glasovne stopnje in more premagati tudi akustiko velike dvorane. Mešani zbor »Svobode« (pevov. Nerat) je zelo ljubko in dobro zapel Ipavčevi »Milada« in »Ej tedaj«. Mešani zbor je med moškimi zbori vplival kot prijetna, harmonična iz-prememba, zato se mora skrbeti, da se ta zbor ohrani, kljub krizi, ki jo povzroča, močna fluktuacija članstva. Svojčas je štel ta zbor menda še enkrat toliko članov. Vidi se, da ji posveča pevovodja g. Nerat posebno pažnjo, »Krilato kolo«, pevovodja German, je zapelo dve ljubki pesmici, Volaričevo »Čolničku« in Mihelčičevo »Polje, kdo bo tebe ljubil«; zlasti zadnja, po narodnem motivu zapeta pesmica, je poslušalce vžgala. Tu zopet vidimo potrebo, da se za delavske koncerte izbirajo predvsem narodne pesmi, ki jih občinstvo razume in z navdušenjem sprejema, medtem ko se pri ne vem kako težkih umetnih skladbah zadrži pasivno, ker mu stvar ne gre do srca. Pa tudi od pevcev zahtevajo narodne pesmi mnogo manj truda in stroškov in peli jih bodo vedno z večjim občutkom kakor pa umetne. Saj imamo vendar krasnih slovenskih narodnih pesmi dovolj na izbiro. — Ob tej priliki moramo izreči še posebno priznanje pevovodji g. Neratu, ki je dirigiral kar štiri zbore, kar zahteva gotovo mnogo truda in požrtvovalnosti. j
Obisk koncerta je bil povoljen, vendar ne tak, kakor smo ga bili vajeni prejšnja leta. Kriv je najbrž nesrečni datum. Zakaj
se ni mogel vršiti ta koncert že v soboto,
3.	maja? Do 17. se je pa prvomajsko tradicionalno razpoloženje že razkadilo in delavstvo ob tem času že tudi nima več denarja. In pa predprodaja vstopnic bi bila lahko boljše organizirana; v železniških delavnicah so baje povpraševali po vstopnicah, a jih zaupniki niso imeli. No. kljub vsemu je bil koncert dobro obiskan. Se celo' iz Bistrice in iz Ruš je prišlo lepo število naših vrlih Svobodašev. S prireditvijo smo lahko zadovoljni, naša društva pa naj gredo na delo, da nam v doglednem času lahko nudijo zopet kaj podobnega.
T. M.
Ljubljana.
Zasebnim nameščencem. Zveza privatnih nameščencev v Ljubljani posluje vsak dan razen nedelj in praznikov od 7. do pol 9. ure zvečer v društvenem lokalu, glavni vhod, prvo nadstropje, leva vrata. Tam dobe člani potrebne informacije ter se vpisujejo člani. Zunanji nameščenci v bivši ljubljanski oblasti, ki žele vstopiti v Zvezo privatnih nameščencev, naj se obračajo na gorenji naslov. — Prijatelji, spoznajte in zavedajte se, da je malokatera stroka tako potrebna dobre strokovne organizacije, kakor nameščenci in name-ščenke, ki je dejansko najbolj izkoriščana, dasi bi si z organizacijo lahko izboljšala svoj socijalni in službeni položaj.
Maribor.
Vendar tako daleč. Danes se vrši komisijski ogled stavbišča za palačo Okrožnega urada. Načrti so vloženi in upati je, da bo mestna občina zadevo pospešila, tako, da se bo tekom kakih 6 tednov že z.ačeto z zidanjem.
Zborovanje Denvuschekovih delavcev. V nedeljo dopoldne so imeli delavci opekarne Franca Derwu-scheka članski sestanek svoje strokovne organizacije v Lajteršbergu, ki je bil zelo dobro obiskan. Na sestanku je predaval dr. Avg. Reisman o zakonu o zaščiti delavcev in Inšpekciji dela ter je delavcem zlasti razložil določbe zakona glede delovnega časa, plačevanju 50% za nadure, glede odmora med delom, nedeljskem počitku, o določbah glede zdravstvenih in varnostnih naprav v tovarni, glede odpovedne dobe in pravicah ter dolžnostih Inšpekcije dela. Urednik Eržen pa je predaval o strokovni organizaciji delavstva, njenem namenu in pomenu za delavca. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem obema predavateljema in dobili nato tudi pojasnila na številna vprašanja. Delavci so tudi navajali razne pritožbe o razmerah v tovarni, kjer jim manjka zlasti vodnjak s pitno vodo, po katero morajo hoditi preko hriba itd. Pritožbe so se zabeležile in sporočile poklicanim oblastem. H koncu je bil izvoljen nov odbor strokovne organizacije z Josipom Rubinom na čelu. Navzoč je bil tudi zastopnik Delavske zbornice, Alojzij Čeh.
Slovenščina rodoljubov. Lepaki »kulturnih« filmov mariborske Zveze kulturnih društev reprezentirajo že coli teden sledečo krasno slovenščino: »Da le dana možnost, da si vsakdo ta velefilm ogleda, so cene kljub, velikim izdatkom nezvišane.« Predsednik te kulturne zveze je generalni tajnik narodne odbrane, učitelj g. Skala, ki je za svoje tajništvo pri Narodni odbrani
□TflJTEJJELflVSKO POLITIKO
"nRROcn se
m A RI B O R
poštni PREORLM
celo oproščen Šolskega pouka. Seveda se nahaja na lepakih tudi nemški tekst, samo da je dobiček večji, z reklamo kulture »Die Liebe des Menschikof«. Ce pa delavec v delavnici napiše besedo »zimi Aufpressen«, ker slovenskega izraza ni, zgubi službo. V gornjem stavku ZKD pa ni nič manje kot 5 glavnih napak, za katere bi dobil celo ljudskošolski učenec 5 rdečih kljuk.
Carina na kavo in čaj. Glasom naredbe ministrstva financ se je z dnem 1. aprila 1930 določila uvozna carina na kavo v sledeči izmeri: surova kava Din 140.— od 100 kg, mleta in pražena kava Din 200.— od 100 kg, na čaj Din 240.— od 100 kg.
Celje.
Koncert »Svobode«. Po dolgem času je imelo celjsko delavstvo in drugo občinstvo dne 10. maja zvečer v mali dvorani Celjskega doma krasen večer, ko je imelo- priliko prisostvovati drugemu pevskemu koncertu našega pevskega zbora »Svobode«. Pevski odsek se je že dalje časa pripravljal, da priredi koncert v obliki, kot ga je imel lanskega avgusta. Toda ta koncert je bil še boljši, tako glede vsebine, kakor tudi glede poseta. Že pevske točke, 12 pesmi, so bile dobro razporejene. Zbor sam je štel tokrat pri nastopu 41 pevcev. Takoj >prva točka je občinstvo zadivila, pevci so zapeli »Pevsko slogo« od Eisenrutha. Z vsako naslednjo pesmijo pa se je stopnjevalo navdušenje občinstva. Da ne naštevam vseh točk, omenjam samo, da je zbor moral ponavljati dr. Jenkovo hrvatsko »Dunte ve-tri«, C. Pregljevo »Mornarjevo slovo«, Pre-lovčevo »Hiš’ca pri cest’ stoji« in rusko narodno »Dvanajst razbojnikov«. Pozabiti pa ne smem tudi zaključne Ottove »Cuj mogočnih gromov glas«, ki se je morala tudi ponoviti. Vkljub dolgemu programu in večkratnemu ponavljanju so P(iV£i vztrajali na svoji umetniški višini do konca. — Na splošno se more reči, da je pevski odsek »Svobode« res najboljši pevski zbor v Celju, kar je priznalo par na koncertu navzočih
celjskih pevskih strokovnjakov. Ko so se pevci pojavili na odru, se je poznalo na prvi mah, da so sami delavci in marsikdo je menda dvomil o njihovi »umetnosti«. Ko so pa zapeli, se nam je pa zdelo, da je to pevski zbor kdove kakšnega salonskega društva. Splošno izvajanje je bilo prav disciplinirano, vsi glasovi so prišli jako dobro do izraza in videl?) se je, da ima naš priznani pevovodja, g. učitelj Pregelj, vsakega pevca kakor »na konopcu« — malo pocuka, zamahne, pa ima tu, kar si je želel. Naših staroznanih tenoristov ne maram ponovno hvaliti, ker jih vsakdo pozna. Tudi to pot so se izvrstno obnesli s svojimi jasnimi, čistimi, močnimi gJasovi. Omeniti pa moramo base, ki so večinoma novi, pa so že tako izvežbani, da je res veselje. Basistov je doslej primanjkovalo temu zboru, sedaj se je tudi ta vrzel izpopolnila, da se lahko gremo kosat s komurkoli. Pri tem koncertu je posebno ugajal, takorekoč presenetil nas je, bariton s. Kobule. Ima prijeten poln ton, ki obeta pri še daljšem vež-banju še večji efekt, dasi je pri tem koncertu rešil svojo vlogo prav dobro. — Dovolil bi si pa opozoriti na malo napako, ki bi se dala kmalu odpraviti: izgovarjava besed bi naj bila še bolj razločna in pa tisti -č na koncu besed bi se naj izgovarjal isto-časneje. — Kakor torej rečeno, smo z našim pevskim zborom, z njegovim koncertom in tudi s posetom prav zadovoljni in želimo, da ga slišimo kmalu z novimi sporedom. — Po koncertu se je razvila v dvorani prijateljska zabava, pri kateri so pevci ponovili še nekaj pesmi, s. Oset se je pa v izbranih besedah zahvalil posetnikom za obisk, ter jim povedal, da je delavska pesem za nas proletarska molitev, ki se je moramo oklepati z ljubeznijo.	—r.
Zadružna pisarna. Tuk. delavci so otvorili pri prodajalni Kodesa na Kr. Petra cesti informacijsko pisarno, ki bo tekom prihodnjih dni popolnoma urejena. Tu dobe vsi delavci pojasnila v vsakojakih zadevah. Tu je tudi Hranilni oddelek Konzumnega društva. Tu je uredništvo in uprava delavskih listov za Celje in okolico in prosimo vse delavstvo, da se poslužuje te pisarne. V najkrajšem času ustanovimo tudi
VABILO.
smiiii, mi ii tiiiMi Miiiii Mi m*
v Trbovljah
vabi svoje člane na
1ZREDHIOBČNI ZBOR
kateri se vrši v nedeljo, dne 25. maja dopoldan ob 9. uri v dvorani Delavski dom.
Dnevni red:
1. Ponovna volitev enega člana v načelstvo.
2. Razno.
NADZORSTVO.
Pozor birmanci!
Konfekcijska trgovina
Žiga Weiss
Cel|a*Gaber|« a (v hlil g. Plavža k)
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni 2e od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo!
Nabirajte nove naročnike
pravovarstveno društvo, ki je v današnjih časih »defavske zaščite« prepotrebno. Pisarna je otvorjena začasno vsako nedeljo od 9. do 11. ure, ob delavnikih pa daje pojasnila Božič, poslovodja konzuma istotam.
Občni zbor priv. nameščencev. V četrtek, dne 22. maja, se vrši v Narodnem domu ob 8. uri zvečer občni zbor celjskih trgovskih nastavljencev. Na dnevnem redu je poročilo odbora, volitev sodnikov za razsodišče, uvedba pomočniških doklad in slučajnosti. Po končanem občnem zboru predava v okviru Zveze priv. nameščencev predsednik podzveze Maribor Petejan o ravno sedaj zelo važnem vprašanju na-meščenskih pravic po načrtu novega obrtnega zakona. V vrstah vseh nameščencev vlada zelo veliko zanimanje za ta obrtni zakon in je pričakovati obilne udeležbe.
Licitacija oddaje del za popravilo vojašnice. V uradnih prostorih komande in-žinerije Dravske Div. oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 6. junija 1930 ob 11. uri prva javna ofertna licitacija za oddajo del pri generalnem popravilu kasarne »Kralja Petra V. O. I.« v Celju.
Jesenice.
Žrtev tuberkuloze. Prošli teden (v četrtek) je umrla na Jesenicah za jetiko mlada delavka (24 let stara) Lojzka Globočnikova. Svoječasno je bila zaposlena v tovarni v Lescah. Bolehala je več let. Ta žrtev je nov dokaz, da jetika razsaja in potrdilo tega, kar smo* zadnjič zapisali. — Nedavno je »Slovenec« trdil, da je naš kraj zdrav itd. Za g. župnika in g. župana že morda, ker se imenitno redita. Prebivalstvo, predvsem pa delovno ljudstvo ni zdravo in tudi biti ne more.
Dva promenadna koncerta je priredila naša kovinarska godba v nedeljo, in sicer enega dopoldne na kolodvoru, drugega pa zvečer pred Delavskim domom. Koncertoma je prisostvovala številna publika in morala priznati, da delavski godbeniki podajajo dovršene komade pod vodstvom svojega kapelnika Nodreia.
V tovarni se je pripetilo prošli teden več nesreč lažjega in težjega značaja.
Internacionalna tekma se je odigrala v nedeljo popoldne. Gostoval je prvovrstni avstrijski KAC iz Celovca in igral s »Svobodo«. Razumljivo je, da so zmagali gostje s 7 : 1.
Delavski Šport.
S. K. »Svoboda« Maribor : S. K. »01ymp« Celje 3 : 1 (1 : 0). V nedeljo dopoldne se je na Rapidovem igrišču v Mariboru odigrala prijateljska tekma med navedenima moštvoma, ki je končala po trdovratnem, a dostojnem boju z rezultatom 3 : 1 v korist Svobode. S tem se je »Svoboda« re-vanžirala za svoječasni občutni poraz v Celju. Sodnik Fišer je sodil dobro. Reorganizacija športnega odseka »Svobode« v Mariboru torej že kaže ugodne uspehe. Športniki naj se drže sklepov občnega zbora in naj smotreno delujejo na ozdravitev svojega kluba.
Uledlnjenl som železničarjev JusoMle, podraž. Humor I
priredi dne 1. junija 1930 v prostorih In na vrtu gostilne Anderle v Radvanju
velibo poletno veselico
s pestrim sporedom kakor petje, godba, ples itd. Vsa bratska, strokovna in kulturna društva se naprošajo, da tega dne ne prirejajo sličnih zabav ter se istočasno vabijo k polnoštevilni udeležbi Odhod godbe z Glavnega trga ob pol 16. uri. Za dobro postrežbo skrbi gostilničar in odbor. — Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Uudfke tiskarne d. d. v Maribor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. junija 1930 ob 10. uri dopoldne v prostorih Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru,-Frankopanova ulica štev. 37.
Dnevni red:
/.
2.
Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Citanje bilance in poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Glasovanje o bilanci in absolutorij.
5. Volitev nadzorstva.
6. Samostojni predlogi.
Slučajnosti.
7.
Izpisek iz društvenih pravil:
§ 26. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe-§ 28. Občni zbor je sklepčen, če je zastopana na njem vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala.
Upravni svet
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. ▼ Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Maribor«. — Za konzorcij izdaja in urejuje Vik ton Eri en v Mariboru.