ka kšna usoda nas čaka
Mladi goriški glasbenik Patrick Quaggiato o pisanju skladb in iskanju
navdiha /^16
Kekec vs. Robin Hood
Primorski
PETEK, 1. JUNIJA 2012
Št. 128 (20.451) leto LXVIII.
V Evropo samo preko Kosova
Rado Gruden
Tomislav Nikolič je včeraj prisegel kot novi predsednik Srbije in v prvi izjavi poudaril, da si želi, da bi Srbija postala enakopravna članica Evropske unije, ki pa se ne bo nikoli odrekla Kosovu in bo imela dvoje vrat: ena na zahod in druga na vzhod. S tem je jasno povedal, da se sicer zaveda, da bo Srbija težko preživela brez Evropske unije, vendar njegovo srce bije za Rusijo, ki zanj predstavlja veliko zaveznico tudi v »boju« za Kosovo.
Kot realistični nacionalist bo seveda nadaljeval že začete pogovore o Kosovu pod okriljem Bruslja, kamor bo odšel na prvi uradni obisk po prevzemu položaja 11. junija. Tam bo moral tudi povedati, kako si predstavlja rešitev tega vprašanja. Stališče EU je znano: pot Srbije v Evropo vodi samo preko priznanja Kosova kot samostojne države. Tega se dobro zavedajo tudi v Beogradu, saj je Kosovo s svojo krvavo politiko od Srbije »odcepil« že Slobodan Miloševič. Zato bodo morali to dejstvo prej ali slej priznati tudi politični vrhovi v Beogradu. Nikoličev predhodnik Boris Tadič je že začel stopati po tej poti in tudi Nikolič se bo moral hočeš nočeš sprijazniti, da druge izbire nima.
Še prej pa bo skušal skupaj z novim predsednikom srbske vlade, ki ima veliko večje pristojnosti kot predsednik države, rešiti položaj doma. Po vsej verjetnosti bo novi premier bivši predsednik Tadič. Najkasneje v ponedeljek bo znano, če ima zadostno podporo v 250-članskem parlamentu in če bo, potem ko je izgubil bitko za položaj predsednika države, prevzel krmilo vlade.
S tem bo Nikolič avtomatično postal predsednik, ki bo moral sodelovati z vlado in strankami, ki ga v boju za položaj predsednika države niso podprle. Zato je vprašanje, kolikšno moč bo imel in kašen bo njegov vpliv na strateške izbire. Ne glede na to pa se bosta morala tako Nikolič kot Tadič (ali kdo drug, če Tadič slučajno ne bo predsednik vlade) doma soočiti z velikim nezaupanjem v politiko, s korupcijo in kriminalom, predvsem pa z vse večjo revščino v državi. Če bosta na tem področju uspešna, bo Srbija lažje zadihala, Evropa bo postala bližja in takrat tudi status Kosova ne bo imel več tako velikega psihološkega pomena, kot ga ima danes.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
emilija - Samo včeraj najmanj sto manjših potresnih sunkov, brez strehe 15 tisoč prebivalcev
Nenehno tresenje tal širi preplah med ljudmi
v
Škode po dosedanjih ocenah za najmanj pet milijard
gorica - Fotovoltaične naprave bodo namestili na javnih objektih
Goriška pokrajina stavi na obnovljive vire energije
GORICA - Goriška pokrajinska uprava želi biti drugim za zgled kar zadeva uporabo obnovljivih virov energije. V ta namen bodo po sklepu odbora, ki mu predseduje Enrico Gherghetta, še pred iztekom letošnjega leta namestili
enajst fotovoltaičnih sistemov, ki bodo s sončno električno energijo oskrbovali javna poslopja v pokrajinski lasti.
Naprave bodo namestili na stavbah nekaterih višjih srednjih šol v Gorici, Tržiču, poleg tega pa še na dru-
gih poslopjih v pokrajini. Skupna vrednost naprav naj bi bila okrog 4.200.000 evrov, pokrajina pa računa, da bo z investicijo veliko prihranila na stroških za energijo.
Na 14. strani
MODENA, RIM - V Emiliji Romagni se je zemlja tudi včeraj tresla. Najmočnejši sunek z magnitudo 4,0 so zabeležili ob 16.48. Epicenter so določili v bližini kraja Novi di Modena. Sicer pa se je v teku dneva zvrstilo kakih sto zaznavnih sunkov, med temi eden z magnitudo 3,2, ki so ga zabeležili ob 13.28 z epicentrom blizu Ferrare.
Nenehno tresenje tal širi preplah med prizadetim prebivalstvom. Za nameček so na potresnem območju zabeležili več pojavov plenjenja, zaradi česar so oblasti okrepile službo javne varnosti. Potres je po doslej znanih ocenah povzročil za okoli pet milijard evrov škode.
Na 4. strani
Manjšina: pritisk Slovenije na Avstrijo
Na 2. strani
Imenitna raven akademije GM
na 6. strani
Zaključek projekta Podjetnik v razredu
Na11. strani
Števerjanski presežek vključen med rezerve
Na 14. strani
V Petovljah so se spomnili atentata
Na 14. strani
Jugoslovanska zastava na mlaju buri duhove
Na 15. strani
sirija
Državljanska vojna bi bila katastrofalna
MOSKVA/CARIGRAD/KOE-BENHAVN - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po poboju 108 civilistov v Houli včeraj opozoril, da bi tovrstni pokoli lahko Sirijo privedli do katastrofalne državljanske vojne, po kateri si država ne bi nikoli opomogla. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa meni, da bi politika Rusije do Sirije v ZN lahko prispevala k državljanski vojni. Ban je na forumu partnerjev Zavezništva civilizacij v Carigradu od režima v Damasku zahteval uresničitev mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN.
Na 13. strani
2
Petek, 1. junija 2012
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Skupna seja komisije DZ za zamejce in OZP
Dogovor o okrepitvi pritiska na Avstrijo v zvezi z manjšino
Komisija in odbor sta manjšinske organizacije na Koroškem pozvala k enotnejšemu nastopanju
LJUBLJANA - Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) in komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu sta včeraj na skupni seji podprla okrepitev pritiska na Avstrijo glede pravic slovenske manjšine in uresničevanja 7. člena avstrijske državne pogodbe (ADP). Na problem manjšine naj opozarjajo tudi poslanci na dvostranskih in multilateralnih srečanjih, so pozvali.
Komisija in odbor sta se na skupni seji, ki je bila namenjena seznanitvi z aktualnim dogajanjem na avstrijskem Koroškem, zavzela tudi za okrepljeno sodelovanje manjšinskih organizacij in za enotnost pri ključnih vprašanjih za manjšino. Kot so opozorili tako člani obeh parlamentarnih delovnih teles kot tudi drugi udeleženci seje, vključno s predstavniki manjšinskih organizacij in ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak, je avstrijska politika že prevečkrat znala dobro izkoristiti neenotnost znotraj slovenske manjšine.
Čeprav je po lanskem dogovoru glede dvojezičnih tabel prišlo do določenega napredka in pozitivnega vzdušja na avstrijskem Koroškem, pa je manjšina s predlogom novele zakona o narodnostnih manjšinah doživela nov udarec. Ta ji med drugim grozi z nazadovanjem statusa iz narodnostne manjšine na raven ci-vilnodružbene skupnosti.
To pa je nesprejemljivo, so se strinjali udeleženci seje in sprejeli sklep, naj slovenska vlada pri avstrijski izrazi pričakovanje za čimprejšnjo uresničitev lanskega dogovora glede postavitve dvojezičnih tabel in spoštovanja določil 7. člena ADP. Hkrati sta OZP in komisija izrazila tudi pričakovanje, da bodo "ukrepi in reforme, ki se odražajo v aktualnih predlaganih zakonskih spremembah, zagotavljali ustrezno raven zaščite avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji".
Prav tako so izrazili pričakovanje, da bo Avstrija "v okviru obveznega izobraževanja zagotovila dvojezičnost, ustrezno rabo slovenščine kot uradnega jezika in sistemsko rešitev financiranja glasbene šole".
Roman Jakič iz opozicijske Pozitivne Slovenije pa je predlagal "akcijski načrt", po katerem bi morali biti pri zagovarjanju pravic slovenske manjšine v Avstriji bolj dejavni tudi slovenski poslanci, še posebej v okviru različnih multilateralnih organizacij.
Sam je napovedal odprtje tega vprašanja na srečanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je član stal-
ne delegacije DZ, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bodo podobno storili tudi poslanci, ki so v delegacijah v parlamentarnih skupščinah v zvezi Nato in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Jakičev predlog je bil soglasno sprejet.
Na seji je bilo precej govora tudi o notifikaciji nasledstva ADP, s čimer naj bi Slovenija Avstriji jasno pokazala, da misli pri zaščiti slovenske manjšine resno. Vendar pa so bila mnenja deljena, ali bi Slovenija to morala narediti ali ne. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Božo Cerar je podvomil, da bi bila notifi-kacija "produktiven akt". Kot je dejal, Avstrija vendarle priznava Sloveniji njeno vlogo zaščitnice slovenske manjšine, saj se z njo pogovarja o uresničevanju 7. člena ADP. Formalna notifikacija pa bi lahko obremenila odnose.
Na koncu so poslanci vendarle pozvali vlado, naj pripravi informacijo o možnostih notifikacije nasledstva ADP. To informacijo pa naj bi obravnavali za zaprtimi vrati. (STA)
Ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak je poudarila, da je Avstrija že prevečkrat izkoristila neenotnost manjšine
arhiv
medkulturno izobraževanje - Trilateralni projekt
Trijezično od vrtca do mature
Skupni projekt »Drei -Tri - Tre« med Avstrijo, Slovenijo in FJK nadgrajuje že obstoječe projekte na tromeji
CELOVEC - Ob tromeji med Avstrijo, Slovenijo in Italijo si že dalj časa prizadevajo za izmenjavo izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja v vseh treh jezikih, ki jih govorijo na tem območju. Najprej so ustanovili v vsaki državi trijezične otroške vrtce, nato vključili osnovne (ljudske šole), zdaj pa so se dogovorili za dodaten skupen projekt - vključitev treh srednjih šol. Cilj vseh treh projektov je izobraževanje mladih ljudi v vseh treh jezikih tega prostora - od otroškega vrtca do mature.
Vključitev treh srednjih šol - gimnazije Šentmar-tin v Beljaku, jeseniške gimnazije in gimnazije Ingeborg Bachmann na Trbižu - pomeni nekakšno nadgradnjo dveh projektov, ki so ju postopno izgradili v preteklih letih. Začelo se je leta 2006 s projektom »Drei Hände -Tri roke - Tre mani« oz. trijezičnimi otroškimi vrtci na Čajni na Koroškem, v Kranjski gori v Sloveniji in na Trbižu v Italiji s tedensko izmenjavo vzgojiteljic, govork jezika sosednje države oz. dežele. Ze prvi korak je bil tako odmeven, da so ga 2009 nadgradili z vključitvijo treh osnovnih šol na območju tromeje, konec 2011 pa je bila v kontinuiteti predhodnih projektov ustanovljena še izobraževalna mreža pod skupno streho projekta »Drei - Tri - Tre« med Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Konkretno je bila po lani podpisanem pismu o nameri sedaj ustanovljena usmerjevalna skupina, katere cilj je
realizacija projekta trijezične vzgoje in izobrazbe od otroškega vrtca do mature.
Celoten projekt realizirajo pedagogi oz. šole v vseh treh deželah, znanstveno pa ga med drugimi spremlja vodja oddelka za interkulturno vzgojo na Inštitutu za vzgojne vede na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu, izredni univerzitetni profesor Georg Gombos. Ugledni strokovnjak je leta 2007 prejel Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte, leta 2008 pa še evropsko jezikovno priznanje meseca (Language Label of the Month).
Pod skupno streho projekta »Drei - Tri - Tre« med Avstrijo, Slovenijo in Italijo bo odslej potekala kooperacija omenjenih treh gimnazij iz Beljaka, Jesenic in Trbiža, ki prinaša številne izzive. Tako bodo izvajalci projekta soočeni s tremi različnimi izobraževalnimi sistemi, programi in še marsičem drugim. Kljub temu je zdaj ustanovljena izobraževalna mreža »Drei - Tri - Tre« mogoča in daje upanje. To pa zato,ker so znanstveni-ki-pedagogi o prednostih medkulturne vzgoje prepričali starše in - kar ni nepomembno - tudi politično odgovorne v vseh treh deželah, je še pristavil Georg Gom-bos te dni po srečanju izobraževalne mreže s predstavniki Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine v Celovcu, kjer je bila tudi uradno ustanovljena usmerjevalna skupina. (I.L.)
obletnica
24 let od začetka afere JBTZ
LJUBLJANA - Včeraj je minilo 24 let od aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja in s tem začetka afere JBTZ. Tako kot vsakega 31. maja, so se tudi včeraj srečali obtoženi v aferi, so sporočili iz družbe Pristop, v kateri je partner Franci Zavrl, sicer eden izmed obtoženih v omenjeni aferi. Na srečanje ni prišel le Ivan Borštner, ki se je opravičil.
Afera JBTZ se je pričela 31. maja 1988, ko sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirali Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Boršt-nerja, tedanjega zastavnika JLA. Štiri dni pozneje je bil aretiran in pridržan tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasič, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla, pojasnjujejo v Pristopu.
18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti pričel sodni proces proti četverici, ki je potekal za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani. V času procesa pa so se državljani množično zbirali pred vojaškim sodiščem. Ze 31. maja je bil namreč ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše (kasneje Odbor za varstvo človekovih pravic), ki je pod vodstvom Igorja Bavčarja med drugim organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi, še izpostavljajo v Pristopu.
Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila obsojena na poldrugo leto zapora, David Tasič pa s petimi meseci zapora. Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Davidu Tasiču pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora.
Leta 1995 je Slovensko vrhovno sodišče proces razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana. V spomin na dogodke iz leta 1988 se srečajo vsako leto konec meseca maja. (STA)
jutri kongres sd
Pahor, Lukšič, Vlačič in Jenko kandidati za predsednika
LJUBLJANA - Na jutrišnjem kongresu SD v Kočevju se obeta trd boj za predsedniški stolček stranke. Številni namreč želijo spremembe in so politiki Boruta Pahorja, ki se poteguje za svoj peti mandat na čelu SD, rekli ne. Vendar pa ima Pahor, kot kaže sicer še vedno razpršeno podporo po različnih območnih organizacijah. Njegova glavna protikandidata za predsednika sta Patrick Vlačič in Igor Lukšič, medtem ko se o morebitni podpori četrtemu predsedniškemu kandidatu Zlatku Jenku govori bolj malo. Glede na kandidate pa je vse bolj verjetno, da bo na kongresu potreben tudi drugi krog volitev za predsednika SD. Številni menijo, da se bo stranka ob sicer nujnih reformah v družbi morala umestiti bolj levo kot doslej.
Za podpredsedniško mesto se potegujejo Tanja Fajon, Mojca Kleva, Ljubica Jelušič, Alenka Kovšca in Breda Pečan ter Bojan Kontič, Dejan Zidan in Zoran Kramar, za glavnega tajnika stranke pa Uroš Jauševec in Dušan Kumer.
premarjag - 29. maja 1944 obesili 26 partizanov
Spomin na italijanske in slovenske protifašistične borce je še vedno živ
Minulo nedeljo je bila v furlanskem kraju Premarjag (Premariacco) blizu Čedada slovesnost v spomin na 26 antifaši-stov in partizanov, ki so jih obesili nemški nacisti. Najprej so prvih trinajst obesili v Premarjagu, nato drugo polovico v San Giovanni al Natisone.
Osrednji govornik Rino Battocletti je v imenu Anpi - Vzpi obudil spomin na kruti dogodek, do katerega je prišlo 29. maja 1944. Dvanajst dni prej so partizani napadli skupino nemških vojakov in ubili enega izmed njih; 25. maja so nato v Premar-jagu napadli avtobus, ki je vozil iz Vidma v Čedad in ubili dva nacista. Takoj po teh dogodkih se je pričela represalija. O tem podrobneje poroča v svojih spominih Johannes Kitzmuller iz Krmina. Njemu gre zasluga, da dogodek ni šel v pozabo. Poročnik SS Paul Moller je na binkoštni dan odredil zastrašujočo kazen. Naročil je, naj izberejo 30 antifašističnih zapornikov v vi-demskem zaporu v ulici Spalato. Izbranih je bilo 26, med njimi 13 mladih partizanov , članov »Fronte della Gioventu« iz okolice Feletta Umberta pri Vidmu, ki so jih uje-
Obešeni partizani v Premarjagu, levo spodaj Luigi Bon
li med akcijo. Ostale so izbrali med najbolj sumljivimi ujetniki videmskega zapora.
V jutranjih urah 29. maja so 26 izbranih ujetnikov naložili na tovornjake in jih v spremstvu esesovcev odpeljali proti Čedadu. Nemške vode so vodili majorji SS
August Schiffer, poročnik Schmit (ti so s prav zaradi tega prišli v Videm iz Trsta) ter omenjeni poročnik Moller. V Premariagu in San Giovanniju so naročili domačinom naj postavijo vislice, ki so bile podobne nogometnim vratom.
Nato pa so ujetnikom zvezali roke, postavili na stol z vrvijo za vratom in jih obesili z brco v stol. Kot navaja Kitzmul-ler je bil njihov zadnjih krik »Viva l'Italia libera« (Naj živi svobodna Italija). Trupla so bila obešena ves dan tako v Premarja-gu kot v San Giovanniju.
Zrtve te krute represalije so bili tudi partizani in antifašisti slovenske narodnosti. Med njimi sta bila Jože Bru-nic iz Novega mesta in Luigij Cerno iz Tipane. Povezan s Slovenci pa je bil tudi partizan in antifašist Luigi (Gigi) Bon. Bil je namreč poročen z Marijo Simčič, Slovenko iz Goriških Brd, s katero je imel 4 otroke. Bil je antifašist že od vsega začetka, v času NOB pa je aktivno sodeloval s slovenskimi in italijanskimi partizani. Njegovo antifašistično delovanje so odkrili, ko je ranjen ilegalno preživel nekaj tednov v videmski bolnišnici. Tam so mu nastavili past in ga zaprli v videmski zapor. Ime Luigija Bona vklesano vklesano tudi na spomeniku padlih v NOB v Podgori.
Igor Komel
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 1. junija 2012
3
beneška slovenija - Srečanja z italijanskimi predsedniki
Napolitano zelo konkreten, partizan Pertini čustven in prijazen, Cossiga jezen
Srečanje v Tolmeču utrdilo temelje za nove dvojezične šole v videmski pokrajini
VIDEM - Giorgio Napolitano je prvi italijanski predsednik, ki je na tleh videmske pokrajine sprejel delegacijo Slovencev v Italiji. Pred njim je zastopnika Beneških Slovencev Viljema Čer-na in pokojnega Paola Petriciga na pre-fekturi v Vidmu neformalno sprejel predsednik Francesco Cossiga, s Slovenci se je oktobra 1983 sestal tudi nepozabni Sandro Pertini. Zgodilo se je na Piancavallu med koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ko so mu zastopniki šol in združenj, ki nosijo ime po Pinku Tomažiču, položili k srcu ureditev openskega strelišča. Kljub Pertiniju je openski problem še vedno tam, kjer je bil. Žal.
Politična izbira SKGZ in SSO
Na torkovem srečanju z Napolita-nom v Tolmeču sta imela glavno besedo Benečana Luigia Negro in Giorgio Banchig. To je bila jasna politična izbira SSO in SKGZ, tako da je bila Benečija v središču sestanka. Napolitano se je pohvalno izrazil o špetrski dvojezični šoli, ki še ni premostila vseh znanih prostorskih težav, ter pozorno prisluhnil potrebi po novih dvojezičnih šolah. V igri sta šoli v Tipani in v Kanalski dolini. V obeh primerih gre za zahteve krajevnih občin, ki uživajo politično podporo deželne vlade, zadnja beseda pa pripada Rimu.
Cossiga je bil zelo hitre jeze
Politik iz Sardinije je imel protislovne odnose do Slovencev. Viljem Čer-no se spominja, kako ju je med nekim obiskom v Vidmu s Paolom Petricigom povabil na prefekturo. »Najprej je pozorno prisluhnil najini analizi problemov v Benečiji, ko ga je pokojni Petri-cig spomnil na protislovensko rovarje-nje tajne organizacije Gladio, se je predsednik razjezil in do konca sestanka govoril le on,« se spominja Černo. Cossiga ni bil naklonjen Beneškim Slovencem, Rezijane je imel za neke vrste Ruse, ki so zašli v dolino pod Kaninom.
Pač pa je imel Cossiga precej posluha za Slovence na Tržaškem in Goriškem (v analih bo ostal njegov razposajeni obisk Gorice in Nove Gorice aprila leta 2008), da ne govorimo o Sloveniji, saj je bil eden glavnih evropskih podpornikov njene neodvisnosti. Cos-siga je zelo spoštoval jugoslovanskega predsednika Tita ter bil velik prijatelj Južnih Tirolcev in Baskov, Benečanov pa, kot rečeno, ni maral. Oskar Kjuder očaral Pertinija
Sandro Pertini je bil najbolj priljubljen med vsemi dosedanjimi predsedniki. V začetku oktobra leta 1983 je obiskal Furlanijo-Julijsko krajino, zadnje ure v deželi pa je preživel s Tržaškim partizanskim pevskim zborom Pinkom Tomažičem na Piancavallu.
Še danes ni jasno, kako je sploh Kvirinal pristal na ta koncert, ki je bil enkratno doživetje, kar je novinarjem potrdil sam predsednik, ki je - to se je zve-
Sandro Pertini se na Piancavallu rokuje z Oskarjem Kjudrom
delo potem - osebno zahteval nastop TPPZ.
Na Piancavallo sem se v avtu peljal s pokojnim Srečkom Coljo in z Borisom Kobalom. Prvi je na prireditvi
zastopal VZPI-ANPI, drugi je bil takrat recitator partizanskega zbora. Koncert bi moral trajati največ pol ure, v resnici pa je trajal več kot eno uro. Generalni tajnik Kvirinala Antonio Maccanico je
Davorin križmančič Peterle, Cossiga, Illy in Brulc na Trgu Evrope v Novi Gorici 8.4.2008
bil že rahlo živčen in je nekajkrat prišepnil Pertiniju, naj vendarle namigne Kjudru, da je koncert končan. Nič ni zaleglo, Pertini je mirno poslušal, na koncu pa si je zaželel še pesem Briga-
london - Na razstavi Chelsea flower show promovirali Kras
Sredi Pepine zgodbe tudi Ringo Starr
Čezmejni projekt za Pepin kraški vrt po uspehu leta 2009 tudi na prestižni hortikulturni razstavi v Londonu - Sodelovanje občine Zgonik
LONDON - Na Krasu že vrsto let nastaja prav posebna hortikulturna zgodba, ki jo piše Borut Benedejčič v okviru zavoda Pepa s Krasa. Za Pepin kraški vrt, ki si ga je danes mogoče ogledati v Dutovljah, je leta 2009 na londonski hortikulturni razstavi Hampotn Court Palace Flower Show prejel zlato medaljo in najvišjo oceno. To pa mu je prineslo vabilo na najprestižnej-šo razstavo z najdaljšo tradicijo na svetu, ki uživa pokroviteljstvo britanske kraljeve družine. Njegov projekt Pepina zgodba poudarja oblikovano krajino, ki ponazarja preplet med človekom in naravo: človek spreminja naravo, toda narava vpliva nanj. Vrt izraža spoštovanje do preteklosti in ohranjanja tradicijo in harmonijo človeka z naravo. Za izdelavo vrta je bilo porabljenih kar 48 različnih vrst kraških samoniklih rastlin ter osem palet kraškega kamenja.
Pepino zgodbo so poleg Občin Sežana, koordinatorice projekta, podprle vse kraške občine na slovenski strani - Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Miren-Kosta-njevica - na italijanski strani pa tudi občina Zgonik. Glede na to, da sodi London med najpomembnejše svetovne turistične destinacije, so občine v projektu s postavitvijo kraškega vrta prepoznale možnost za eno najboljših reklam za Kras. V ta namen so pripravile tudi lepo oblikovano trijezično mapico (slovensko, angleško in italijansko), v kateri so ob predstavitvi vrta, kraških rastlin, zidkov in pastirske hišice, predstavili tudi zanimivosti posameznih občin.
Na Pepinim vrtu v Chelsea parku so se fotografskemu objektivu ob protagonistih cvetlične zgodbe nastavili še (od leve zgoraj) zgoniški župan Mirko Sardoč, njegov sežanski kolega Davorin Terčon in zgoniški podžupan Rado Milič
Tako se je skupna delegacija občin Zgonik in Sežana srečala s predstavniki slovenskega veleposlaništva v Londonu ter poskrbela za dodatno predstavitev Krasa in kraških značilnosti. Odziv in zanimanje obiskovalcev sejma sta presegla vsa pričakovanja, saj je ogromno ljudi spraševalo po Krasu in njegovih posebnostih. Zanimali so
jih zlasti kraška arhitektura in sedanje življenje. Od 22. do 26. maja si je sejem v Chelsea parku ogledalo preko 170.000 ljudi. Dan prej pa so si razstavo ogledali kraljica, člani njene družine in skupaj z njimi še številni novinarji s celega sveta. Ob Pe-pinem vrtu pa se je ustavilo tudi veliko novinarjev in celo sloviti glasbenik Ringo Starr.
Kot rečeno je kraška gmajna s svojo zgodbo navdušila številne obiskovalce, prav tako so sodniki Pepino zgodbo nagradili s »silver gilt aword« oz. pozlačenim srebrom, kar je za projekt in sodelujoče partnerje izredno prestižno priznanje in velika čast, ne nazadnje pa tudi ogromna promocijska priložnost za celoten Kras.
K
Odhod	Prihod
TRST	GRADEŽ
IV. POMOL, JUŽNI DEL POMOL TORPEDINIERE
SAMO OB UGODNIH MORSKIH IN VREMENSKIH POGOJIH
Odhod	Prihod
GRADEŽ	TRST
POMOL TORPEDINIERE IV. POMOL, JUŽNI DEL
Prodaja VOZOVNIC na krovu ladje
Enosmerna vožnja ...............€	6,15
S kartico FVG Card...............€	4,30
Povratna vožnja....................€	9,30
S kartico FVG Card...............€	6,50
Povratna karta velja samo v dnevu Izdaje
Poimenski abonmaji
10 voženj...............................€36,75
50 voženj ..............................€ 73,50
Kolo........................................€ 0,75
Na krov lahko sprejmemo samo 2 kolesi za vsako vožnjo
800 955 957 apt@aptgorizia.it
www.aptgorizia.it
<
novost: od letos nov pristan v TRSTU, na južnem delu iv. pomola
4
Petek, 1. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
potres v emiliji romagni - Ob 16.48 zabeležili sunek z magnitudo 4,0
Zemlja se je tudi včeraj večkrat stresla
lf	• •	É V« •• -	•	• I	•	•
Vznemirjenost širijo tudi pojavi plenjenja
Gmotna škoda naj bi znašala 5 milijard evrov - Predsednik Napolitano bo 7. junija obiskal potresno območje
MODENA, RIM - V Emiliji Roma-gni se je zemlja tudi včeraj tresla. Najmočnejši sunek z magnitudo 4,0 so zabeležili ob 16.48. Epicenter so določili v bližini kraja Novi di Modena. Sicer pa se je v teku dneva zvrstilo kakih sto zaznavnih sunkov, med temi eden z magnitudo 3,2, ki so ga zabeležili ob 13.28 z epicentrom blizu Ferrare.
Nenehno tresenje tal širi preplah med prizadetim prebivalstvom. Za nameček so na potresnem območju zabeležili več pojavov plenjenja, zaradi česar so oblasti okrepile službo javne varnosti.
Potres je po doslej znanih ocenah povzročil za okoli pet milijard evrov škode. Ob hudo poškodovani ali povsem uničeni kulturni dediščini izstopajo predvsem uničene industrijske cone. Zaradi poruše-nja tovarn bodo organi pregona uvedli tudi preiskavo. Zgolj na območju Modene je delo izgubilo 20.000 zaposlenih, poškodovanih je kar 95 odstotkov vseh tamkajšnjih industrijskih hal.
Prav zaradi porušenja številnih industrijskih objektov, pod ruševinami katerih je življenje izgubilo 13 delavcev, so uvedli sodno preiskavo. Skupaj je v potresu sicer življenje izgubilo 17 ljudi, okoli 350 pa jih je bilo ranjenih. Brez strehe je približno 15 tisoč ljudi.
Preiskovalci ugibajo, da so se nekateri industrijski objekti, med drugim poslopje proizvajalca medicinske opreme Haemotronic v Medolli, porušili, ker njihova gradnja ni ustrezala varnostnim standardom. Nekateri industrijski objekti so bili zgrajeni v zadnjih nekaj letih, zato so tudi prebivalci potresno prizadetih krajev prepričani, da niso bila zgrajeni v skladu s protipotresnimi standardi. Dvome v ustreznost gradnje je izrazila tudi ministrica za delo Elsa Fornero, ki je dejala, da se takšni objekti v potresih v tujini ne porušijo.
Sindikalni predstavniki so kritični, češ da so se mnogi delavci vrnili v objekte, ki jih prvi potres pred dobrimi desetimi dnevi ni porušil, očitno pa je načel stabilnost struktur. Po njihovem mnenju bi morali stabilnost objektov preveriti bolje.
Vlada je sicer za financiranje popo-tresne obnove do konca leta za dva centra na liter zvišala trošarino na pogonska goriva. Na ta način naj bi zbrala okoli pol milijarde evrov dodatnih sredstev. Hkrati bo ustanovila poseben sklad za obnovo, ki bo težak okoli milijardo evrov, občinam, ki jih je prizadel potres pa ne bo potrebno izpolnjevati varčevalnih ciljev vlade.
Pri financiranju popotresne obnove bodo morale na pritisk vlade sodelovati tudi banke, ki bodo morale tistim, ki jim je
potres porušil ali poškodoval stanovanje ali hišo, začasno odložiti plačevanje stanovanjskih posojil.
Zaradi izjemne škode, ki jo je potres povzročil na cerkvah - poškodovanih ali povsem uničenih naj bi bilo preko 100 cerkva, kot podrobneje pišemo na drugem mestu -, so zelo zaskrbljeni tudi v Vatikanu. Ocenjujejo, da cerkvena sredstva za obnovo tudi več kot 500 let starih cerkva, ne bodo zadoščala. Italijanska škofovska konferenca je včeraj sklenila, da bo za pomoč namenila dodatna dva milijona evrov, in sicer po milijonu, ki ga je v ta namen nakazala že ob potresu 20. maja.
Minister za okolje Corrado Clini pa je včeraj dejal, da je treba v Italiji nujno izvesti načrt za zavarovanje tal. Po njegovih ocenah naj bi za to potrebovali kakih 15 let, bistven prispevek pa naj bi dali zasebniki.
Medtem se je včeraj razvedelo, da bo predsednik republike Giorgio Napolitano 7. junija obiskal potresno območje. Novico je objavil predsednik Emilije Romagne Vasco Errani, ki je sicer tudi vladni komisar za popotresno obnovo.
Šotorišče, ki ga je civilna zaščita postavila za potresence v kraju Finale Emilia
ansa
potres - Samo v pokrajini Modena poškodovanih 45 svetišč
Na potresnem območju poškodovana vsaka tretja cerkev, razpoke tudi v baziliki sv. Antona v Padovi
Stolnica v Mirandoli v ruševinah
ansa
MODENA - Potresa, ki sta v drugi polovici maja stresla severno Italijo, sta močno poškodovala tudi na stotine cerkva. V ruševinah so številni cerkveni zvoniki, vsaka tretja cerkev je poškodovana. Samo v pokrajini Modena so poročali o 45 poškodovanih cerkvah. V pokrajini Padova pa poročajo o škodi na okoli 100 cerkvah.
Vatikan je zaskrbljen. Škofovska konferenca Italije (Conferenza Episcopale Italiana - CEI) bi zmogla plačati le del stroškov resta-vriranja cerkva. Cerkvenega denarja za obnovo tolikega števila cerkva ni dovolj.
Še posebej močno je poškodovana stolnica v kraju Mirandola, ki leži v epicentru potresa. Stavba iz 15. stoletja, ki je bila poškodovana že ob prvem potresu, se je sedaj porušila. »Po potresu 20. maja se je porušila streha. Mislili smo, da bomo cerkev sčasoma obnovili, po drugem potresu pa je stavba v ruševinah. Tudi zvon, ki je eden največjih v širši okolici, je uničen,« je dejal župnik v stolnici Alex Sessayya.
Tudi od cerkve sv. Frančiška, ene najstarejših frančiškanskih cerkev v Italiji, so ostale le ruševine. Poškodovana pa je tudi vaška
cerkev v Brescellu, ki je poznana kot prizorišče iz filmske serije Don Camillo in Peppone.
V mestu Finale Emilia, ki leži v bližini epicentra potresa, se je porušil zgornji del pročelja farne cerkve. Približno takšno podobo pa imajo danes še številne druge cerkve v pokrajinah Modena, Ferrara in Bologna. V kraju Mirabello je popolnoma uničena streha tamkajšnje cerkve, v kraju San Felice sul Pa-naro pa je bil poškodovan velik del zidovja.
Posledice potresa je mogoče videti tudi v Padovi, ki leži okrog 100 kilometrov od epicentra potresa. Tam so se še poglobile razpoke na kupolah cerkve sv. Antona Padovanskega, ene najbolj poznanih italijanskih cerkva.
Kot je pokazala študija ministrstva za kulturo, je bilo v Italiji v obeh potresih poškodovanih kar 60 odstotkov zgodovinsko pomembnih monumentalnih stavb. Na potresno ogroženih območjih v Italiji se nahaja več kot 150.000 zgodovinsko pomembnih arhitektur. »Italija je pravzaprav velik muzej,« pravijo strokovnjaki. Ne ponaša se samo s čudovitimi cerkvami in palačami, temveč s celotnimi lokacijami ali mesti, ki so zaščiteni kot naravna ali kulturna dediščina.
politika - Z zaupnico vladi
Senat odobril reformo trga dela ministrice Fornero
RIM - S 231 glasovi za, 33 proti in 9 vzdržanimi je včeraj senat sprejel zakonski predlog o reformi trga dela. Pred tem so senatorji odobrili štiri maksipopravke, dva v sredo in dva včeraj, in to z izglasovanjem štirih zaupnic vladi. Zakonski ukrep se zdaj seli v poslansko zbornico za dokončno potrditev. Glasovanja se je udeležil tudi premier Mario Monti, saj je dosmrtni senator. Na vprašanje, ali bo tudi v poslanski zbornici vlada zahtevala odobritev zakonskega predloga z zaupnico, je odvrnil, da vlado zanima predvsem, da reforma prodre.
Zelo zadovoljna pa je bila z včerajšnjim glasovanjem ministrica za delo Elsa Fornero. Povedala je, da gre za pomemben prispevek za posodobitev trga dela v Italiji. Na-čelnica demokratov v senatu Anna Finocchiaro je menila, da je sprejeti zakonski ukrep »rarumna sintesa«, medtem ko je načelnik Ljudstva svobode Maurizio Gaspar-ri povedal, da se njegova stranka v celoti ne prepoznava v reformi, a da jo je pomagala izboljšati.
Vladno reformo trga dela so podprli tudi predstavniki sredinskih sil, proti pa sta bili le Italija vrednot in Severna liga. Načelnik Di Pietrove stranke Felice Be-lisario je poudaril, da zakonski ukrep šibi pravice delavcev, a da ne bo prinesel novih delovnih mest. Načelnik Severne lige Federico Bricolo pa je ocenil, da zakonski ukrep »ni nikomur všeč«.
banka italije - Skupščina
Guverner Ignazio Visco opozoril, da je sedanji davčni pritisk neznosen
RIM - V tem letu bo Italija doživela recesijo, bruto državni proizvod bo verjetno padel za 1,5 odstotka, a že proti koncu leta bi lahko prišlo do oživitve gospodarske rasti. Tako je povedal guverner Ignazio Visco, ko je včeraj podal poročilo na letni skupščini italijanske centralne banke, in to prvič, odkar je lanskega novembra prevzel njene vajeti od Maria Draghija.
Visco je pohvalil vlado premierja Maria Montija, češ da je s svojimi ukrepi uspela rešiti Italijo pred najhujšim. Poudaril pa je, da je sedanji davčni pritisk lahko le začasen, saj duši gospodarsko rast. Zato je vlado pozval, naj ga čim prej zmanjša, in to s krčenjem javnih izdatkov in z okrepitvijo boja proti davčnim utajam.
Guverner se je kritično obregnil tudi ob italijanski bančni sistem, češ da ni dovolj konkurenčen. Dejal je, da bi banke morale znižati zlasti stroške za osebje, pa tudi zmanjšati število upraviteljev. Deset največjih bančnih skupin ima reci in piši 1.136 upraviteljev, kar je odločno preveč.
Ignazio Visco
ansa
Kmalu odločilni spor o prihodnosti družbe Generali
MILAN - Za jutri sklicana izredna seja upravnega odbora Generali bo najbrž odločala o razmerju sil znotraj te velike mednarodne zavarovalniške družbe. Pod vprašajem je pooblaščeni upravitelj Giovanni Perissinotto, ki menda ne uživa več zaupanja pomembnih delničarjev, začenši z Mediobanco. Spori naj bi bili povezani z načrti o razvojnih projektih Generali, a gotovo tudi z močim padcem vrednosti delnic zavarovalnice, ki se finančno gledano ne nahaja v najboljšem položaju. Nekatere analize so pokazale, da so t.i. zasebni delničarji zavarovalnice v zadnjih mesecih izgubili več sto milijonov evrov. Perissinotto, ki je po rodu Furlan, vsekakor ne namerava odstopiti, njegov stolček pa se še kar maje.
Ustrelil nekdanjo partnerko in si še sam sodil
CERVIA - Najprej je ustrelil nekdanjo 45-letno partnerko Sabrino Blotti, nato si je po nekajurnem skrivanju v katedrali v Cervii še sam sodil. Ženska je zjutraj s 5-letno hčerko hodila proti vrtcu, ko jo je nekdanji, 60-letni (le nekajmesečni) partner ustavil. Na dan je potegnil pištolo in dvakrat počil, nato pa zbežal in se zabarikadiral v katedralo v Cervii, od koder se je začel pogajati s silami javnega reda in domačim župnikom. Kljub pregovarjanju pa se je moški naposled ustrelil v prsi. Ženska je medtem pred očmi male hčerkice umrla. Pred meseci je žrtev moškega ovadila policiji zaradi nadlegovanja - stalkinga.
V Nigeriji ugrabili italijanskega inženirja
RIM - Na zunanjem ministrstvu so včeraj potrdili vest, da je oborožena skupina mož v ponedeljek v Nigeriji ugrabila italijanskega državljana. Po skopih informacijah naj bi šlo za nekega inženirja piemontskega podjetja, ki naj bi se ukvarjal z drenažo na eni izmed cest v mestu Ilorin v regiji Kwara na severu države. Ugrabitelji doslej niso kontaktirali nikogar, ravno tako niso zahtevali nobene odkupnine. Medtem naj zabeležimo, da je v Nigeriji oborožena skupina Boko Haramaupach ubila nemškega inženirja.
/	TRST	Petek, 1. junija 2012
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it
tržaška pokrajina - Med včerajšnjo sejo pokrajinskega sveta
Pokrajina: bolj kot rebalans je svetnike »zanimal« Overnight
Večina vsekakor odobrila rebalans proračuna, vreden več kot 5,3 milijona evrov
Po dveh urah včerajšnje razprave v pokrajinskem svetu o rebalansu proračuna je svetnik Unaltra Trieste Francesco Cervesi nedolžno vprašal: »Ali se sploh kdo zaveda, da govorimo o proračunu?«
Rebalans je bil glavna točna dnevnega reda včerajšnje seje, bolj kot o številkah, novih prihodkih in novih investicijah pa je bil govor o projektu Overnight, projektu tržaške pokrajine in zdravstvenega podjetja o poletnih prevozih mlade iz mesta in Krasa na zabavišče v Sesljan.
Povod za razpravo je sicer tičal v rebalansu, saj je uprava predvidela letos dodatek (15 tisoč evrov) k skupni postavki (98.130 evrov). Pomen ukrepa je pojasnila odbornica za mladinska in socialna vprašanja Roberta Tarlao. Vodja skupine Ljudske stranke Claudio Grizon se ni strinjal s sklepom. Po njegovem mnenju naj bi večerni predpraznični avtobus le navajal mlade k uživanju alkohola. Besede so udarile, odbornica Tarlao je odgovorila, poudarila, da po uvedbi nočnega avtobusa niso bili mladi na relaciji Trst-Sesljan-Trst žrtve hudih prometnih nesreč. Posegli so še drugi svetniki, največ olja na že razgreto razpravo pa je prilil svetnik Severne lige Paolo Po-lidori, ki je »upravitelje avtobusa« oziroma »spremljevalce« obtožil, da so potnikom v avtobusu delili letake, v katerih naj bi poveličevali »šesta najhujšo drogo - ketamin.« Elena Legiša (Zveza levice) je obsodila tovrstno »kriminaliza-cijo projekta Overnight.« Poudarila je, da je avtobus pripomogel k druženju in socializaciji mladine tudi na Krasu. Od-bornica Tarlao je opozorila, da je ves projekt pod nadzorom izvedencev zdravstvenega podjetja.
Razprava bi se verjetno še dolgo nadaljevala, ko bi ne bil iznesen konkreten predlog: zadevo naj bi prerešetali na seji komisije za mladinska in socialna vprašanja, ki jo vodi svetnica Italije vrednot Majda Canziani. Tako se je lahko poglavje Overnight v pokrajinskem svetu vsaj začasno končalo.
Rebalans proračuna je kar zajeten, vreden 5 milijonov 319 tisoč evrov. Med razpravo v proračunski komisiji je bilo odločeno, da bodo odborniki na seji predstavili posege, ki zadevajo njiho-
va resorna področja. Tako je tudi bilo. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc, odbornik Vittorio Zollia in odbornice Mariella De Francesco, Adele Pino in Roberta Tarlao so podrobno nakazali nove ukrepe. Cela vrsta jih zadeva posege v šolskih poslopjih, tako vzdrževalna dela kot širitve in ureditve. Teh posegov bodo deležna poslopja liceja Petrarca, zavoda Carli, Zavoda Galvani, zavida Deledda, liceja Dante Alighieri, zavoda Volta in zavoda Carducci.
Številni posegi so predvideni na cestnem omrežju. Med te sodi tudi ureditev jaškov za deževnico na cesti, ki pelje z Opčin na Repentabor (35 tisoč evrov). Ob tem bo uprava opravila tudi varnostni posegi ter obnovo kritine skladišča blizu nekdanjega begunskega
taborišča na Padričah (28 tisoč evrov).
Posebno poglavje je posvečeno »prispevkom in prenosom iz evropskih in mednarodnih ustanov.« Pokrajinska uprava je prejela prenosna sredstva v višini 104 tisoč evrov v okviru programa za čezmejno sodelovanje Italija-Slolvenija 2007-2013. Nekaj več kot 76 tisoč jih bo namenila projektu Biodinet, dobrih 22 tisoč pa projektu Transarmon. Pokrajina bo namenila nekaj več kot 87 tisoč evrov za raziskavo in izdajo znanstvene monografije o biotski raznovrstnosti na Krasu, in to prav v okviru projekta Biodinet.
Nadaljnjih skoraj 5 tisoč evrov bo namenjenih projektu Carso-Kras, kot je poudaril podžupan in odbornik za čez-mejno sodelovanje Dolenc. V tej zvezi je omenil projekt o ovrednotenju kraške gmajne, ki poteka na območju Bazovice.
Svetniki desnosredinske opozicije so očitali levosredinski upravi, da naj bi nekako razsipavala z denarjem, ker bi morala v sedanjem trenutku gospodarske krize varčevati, ne pa opraviti dvomljive investicije (izrecno so se obregnili ob novo tlakovanje vhoda v pokrajinsko palačo, kar bo stalo čednih 50 tisoč evrov). Vodja Demokratske stranke Sandy Klun je predstavnike opozicije spomnil, da so prav oni očitali upravi, da je premalo investirala v vzdrževanje in popravila šolskih poslopij. V rebalansu je predvidena skoraj polmilijonska investicija za šolska poslopja, a tudi to ni svetnikom opozicije prav, jih je Klun zafrknil.
Rebalans je bil odobren s 15 glasovi večine, osem svetnikov opozicije je glasovalo proti.
M.K.
občina trst - Cene in inflacija
Sadje je vse dražje
Na letni ravni precej dražji električna energija, alkoholne pijače in tobak
Sadje in zelenjava sta vse bolj draga
kroma
Gospodarska kriza določa precej čudno nihanje cen raznoraznih storitev, hrane in t.i. nujnih potrebščin. Nekatere stvari so dražje (npr. sadje in zelenjava ter elektrika), druge pa so na splošno cenejše, kot npr. javni prevozi. V enoletnem obdobju so se cene povišale za 3,7 odstotka in takšna je torej letna stopnja inflacije v tržaški občini, kjer so cene v aprilu v primerjavi z marcem narasle za 0,7 odstotka.
Hrana in živila so se v zadnjem letu podražila za skoraj tri odstotke, mesečno (6,3 odst.) so najbolj narasle cene sadja in zelenjave, kar je treba pripisati najbrž tudi vremenskim razmeram zadnjih mesecev. V zadnjem mesecu so tudi narasle cene (1,3 odst.) rib in ribjih izdelkov. Družine in gospodinjstva so v preteklem letu prizadele podražitve (kar 9,4 odst.) električne energije, ki se je samo v mesecu aprilu v primerjavi z marcem podražila za kar 4,8 odst. Rahlo so padle cene (za desetinko odstotka) zemeljskega plina in nafte za ogrevanje, za 0,3 odstotka pa so narasle cene najemnin.
Za kar 7,3 odst. so v preteklem letu narasle cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, začenši s cigaretami. Na osnovi podatkov, ki jih je posredovala mestna uprava, so cene pohištva, izdelkov za hišo, zdravstvenih storitev in šolskih servisov ostale nespremenjene.
APrimorski
~	dnevnik
5 1
dežela - Gabrovec
Manj
sežiganja,
več
recikliranja
Vprašanje prevoza odpadkov iz Kampanje, ki jih uničujejo v tržaški sežigalnici, je po protestih nara-vovarstvenikov in nekaterih političnih predstavnikov v prejšnjih dneh včeraj ponovno odjeknilo tudi v deželnem svetu.
Že meseca februarja je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec vložil svetniško vprašanje v zvezi s smetmi, ki naj bi prihajale iz dežele Kampanje v Trst. Novica o tem prevažanju takrat še ni bila uradno potrjena. Odbornik Ciriani je v odgovoru Gabrovcu potrdil, da to drži in navedel podatek, da je v letu 2011 samo iz Kampanje prispelo 11.830 ton odpadkov. Deželni odbornik za okolje je takrat tudi razložil, da so ti odpadki klasificirani kot nenevarni in se zato za njihov prevoz in dovajanje lahko menijo zasebne družbe.
Od takrat se situacija prav gotovo ni izboljšala, kvečjemu poslabšala saj so pritožbe o povečanju aktivnosti tržaške sežigalnice vsem na dlani. »Še pred nekaj meseci so okoljevarstvene organizacije opozarjale, da naj bi prihajali v Trst tovornjaki naloženi s smetmi, danes pa beremo, da prihajajo smeti v Trst kar s tovornimi vlaki,« piše svetnik Ssk v svojem novem svetniškem vprašanju na to temo, v katerem tudi opozarja da prihajajo pritožbe tudi z onstran državne meje s Slovenijo, zato je zadeva dosegla že mednarodno raven.
Gabrovec sprašuje torej predsednika Dežele Tonda, kako namerava deželna uprava ščititi zdravje ljudi in okolje. Dejstvo, da je upravljanje s tovrstnimi odpadki v rokah privatnih družb, ne sme onesposobiti naporov, ki jih mora javna uprava vlagati v politiko čimbolj učinkovitega recikliranja odpadkov in torej v varstvo narave. Sklicevanje na solidarnost z deželami, ki so v težavah zaradi odpadkov, v dolgoročnem času ne bo prispevalo k rešitvi problema temveč kvečjemu samo blagajni tržaškega podjetja ACEGAS -APS, zaključuje Gabrovec.
vzhodni kras - Srečanje rajonskega sveta o prostorski ureditvi Bazovice
Kaj bo z bazovskim Trmunom?
Živahno srečanje v dvorani Gospodarske zadruge - Glavni vprašanji gost promet skozi vas in ureditev parkirišč - Bodo uredili tudi krožišče na Reški cesti?
Srečanje v Bazovici o prostorskem načrtu je bilo med vsemi, ki jih je doslej v vaseh Vzhodnega Krasa priredil rajonski svet, najbolj živahno. V dvorano domače Gospodarske zadruge je privabilo številne domačine; mnogi od njih so sodelovali v razpravi, iznesli so predloge ali zavrnili sporne zamisli.
Tolikšno zanimanje za urbanistično prihodnost vasi je povsem razumljivo. Bazovica je postala zadnja leta prava prometna godlja. Prehodi skozi vas so se podeseterili, nekaj vozil so prispevale tudi nove gradnje. Posledično se je zastavilo tudi vprašanje parkirišč. V središču vasi parkirajo avtomobilisti svoja vozila divje, kjer pač iztaknejo prostorček. V samem vaškem središču, pa tudi na Trmunu, na začetku vasi v smeri iz Opčin. Tu se ustavijo predvsem ljubitelji teka in sprehodov po Krasu: pridejo, parkirajo in stečejo po urejenih stezah. Predvsem ob koncu tedna jih je toliko, da je začelo sicer strpnim domačinom že malce presedati.
Udeleženci srečanja o prostorskem načrtu v Bazovici
kroma
Ta nejevolja je prišla do izraza tudi na sredinem srečanju. Podrobnostni načrt sicer predvideva ureditev območja na Trmunu, a ureditev kakih 50 parkirnih mest je za domačine očitno preveč. Bolje bi bilo, ko bi tu uredili le
kakih deset parkirnih prostorov, ostalo pa naj bi namenili urejeni zeleni površini. Pač pa bi lahko primerno parkirišče namestili malo stran, ob cesti, ki pelje iz Bazovice proti Gropadi. Po pokopališču se na desni strani nahaja
zemljišče, ki je postalo s časom nekakšno odlagališče. Lahko bi ga zravnali, posuli z gramozom in parkirišče bi nastalo brez velikih stroškov. Tu bi lahko namestili tudi nekaj kemičnih stranišč za rekreativce, ki bi jim pot zagotovila
povezavo z bližnjo staro cesto za Sežano.
Drugo parkirišče naj bi uredili ob prireditvenem prostoru pri Kalu, v smeri proti Lipici, je bilo predlagano.
Domačini so z dvigom rok večinsko odobrili predlog o uvedbi parkirišč proti plačilu na Grudnovi ulici, tisti, ki pelje od cerkve do križišča in v Ul. Kette od križišča z Grudnovo ulico do križišča z Reško cesto. V tem križišču naj bi uredili krožišče, podobno krožišče pa naj bi uredili tudi v sedanjem križišču ob prihodu v vas iz smeri Trst. Na ta način bi povečali varnost, saj bi se z znižanjem hitrosti promet upočasnil.
Pomemben je bil tudi predlog o nekakšnem obvozu vzdolž sinhrotrona, tako bi preusmerili promet iz vasi. Kar se gradenj tiče, pa so se udeleženci izrekli le za manjše posege (enostano-vanjske ali kvečjemu dvostanovanjske hiše), krajanom pa bi morala biti omogočena popravila in manjše širitve obstoječih hiš.
M.K.
6
Petek, 1. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
trgovinska zbornica - Srečanje z režiserjem Giuseppejem Tornatorejem
Najboljša ponudba
•••
ostaja odeta v skrivnost
Sicilski režiser razkril ljubezen do Trsta, o samem filmu The best offer pa bore malo
Giuseppe Tornatore se v Trstu počuti skoraj kot doma. »Medprijaznimi ljudmi,« kakor je na včerajšnjem srečanju z novinarji v Trgovinski zbornici definiral Tržačane, je namreč vedno lepo delati, je povedal. Baje je navezanost obojestranska, saj so mu v nekem tržaškem lokalu posvetili celo ribji krožnik, »romba po Tornatorejevo«.
Sicilski režiser snema v Trstu od začetka maja nov film The best offer (Najboljša ponudba), o katerem pa je vse za enkrat odeto v skrivnost. Novinarji in fotografi nismo smeli na snemalne sete, tako da nam je bilo včeraj dano izvedeti le, da gre za zgodbo o svetu dražb, pravzaprav o ljubezni v svetu dražb. Tornatore je zaupal, da je to stara ideja, ki jo je lahko šele sedaj realiziral. Večkrat je namreč listal po katalogih dražb in se spraševal, kaj se skriva za posamičnim dvigom roke oz. za pripravljenostjo k izdajanju bajnih vsot denarja. V glavni vlogi nastopa Geoffrey Rush, znameniti nori pianist filma Shine, ki so ga nekateri srečali na nakupih ali pa v poznih urah po mestnih lokalih; ob njem pa še Donald Sutherland ter mlada Jim Sturgess in Sylvia Hoeks. Njihovo izbiro je režiserju narekoval sam film, »vlogepa so jim resda pisane na kožo.« Producent je združenje Paco Cinematografica oz. Arturo Paglia in Isabella Cocuzzo v sodelovanju z družbo Warner Bros. Entertainment Italia.
Film je podprla tudi deželna Film Commission, ki ji je deželna vlada ravnokar ukinila že odobrene finančne prispevke. »Naj bo pa jasno, da prispevek sploh ne vpliva na moj odnos s Trstom - sem se bom vračal s prispevkom ali brez njega, namreč. Mesto mi je blazno všeč, vse je tu idealno za snemanje filma, ravno tako ljudje, ki so prijazni, ti želijo ustreči, predvsem pa držijo dano besedo, tako da delo poteka v najlepšem redu,« je poudaril Tornatore in pojasnil, da se med snemanjem filma posveča izključno temu, se pravi, da poredkoma bere časopise in prav tako malo sledi poročilom, tako da je o tem le slišal.
Tornatore je Trsta skorajda vajen. Pri nas je pred sedmimi leti posnel film La sconosciu-ta, sem se pa rad vrača. Tokrat je naše mesto »rešilo« film, saj se je zadnji trenutek pojavilo nekaj težav, tako da je bila izbira Trsta naposled neizbežna. Zgodba se bo vsekakor dogajala v nekem evropskem mestu, tako da ustreza Trst le za nedefinirane kadre. Tornatore je v tem mesecu spoznal očarljivo staro pristanišče. »Ko bi leta 1997 vedel zanj, bi nedvomno posnel marsikateri kader za film La leggen-da del pianista sull'oceano. Kraj jefantastičen in ponuja filmarjem raznolike perspektive in potencialnosti. Škoda le, da je tako zanemarjen.«
Danes in jutri bodo snemali v Trgovinski zbornici, tako kot drugod pa bo tudi ta lokacija za radovedneže in novinarje .... »off limits«. (sas)
Srečanja v Trgovinski zbornici so se ob režiserju udeležili tudi mlada igralka Sylvia Hoeks in producenta
kroma
dan republike
Nabrežina: ustava brez drugih pobud
Devinsko-nabrežinski župan Vlado Kukanja bo ob priložnosti jutrišnjega državnega praznika daroval mladim občanom italijansko ustavo. Temeljno listino italijanske republike bodo dobili vsi občanke in občani, ki so v obdobju 3.6.2011-2.6.2012 dopolnili osemnajst let.
»Naša država preživlja zelo težke trenutke, ki nas obvezujejo, da praznujemo Dan republike brez slavnostnih prireditev ali pobud,« pravi devin-sko-nabrežinski župan. Zaradi potresa, ki je prizadel severno Italijo in zaradi splošne gospodarske ter finančne krize, je tudi Občina Devin-Nabrežina, kot skoraj vse lokalne uprave, odpovedala že načrtovane prireditve ob jutrišnjem prazniku.
V zvezi s jutrišnjim praznikom so se oglasile tudi nekatere mirovniške organizacije, ki pozivajo predsednika Giorgia Napolitane ter najvišje oblasti, da popolnoma odpovejo za jutri napovedano vojaško parado v Rimu.a
glasbena matica - Prvi dve zaključni akademiji v cerkvici sv. Silvestra
Kvaliteta na imenitnem nivoju
Na prvem večeru so se predstavili pianisti, na drugem solisti in komorne skupine - Tretja akademija bo 12. junija v Barkovljah
Ob koncu šolskega leta napoči čas za preverjanje rezultatov, za nagrajevanje zaslužnih učencev, za zahvale vsem, ki so s svojim delom in znanjem omogočili uspehe. Glasbena matica nam vsako leto pripravi zaključne akademije, ki postanejo paradni konj naše šolske ustanove, dokaz kvalitete, ki ostaja, kljub občasnemu nihanju, na imenitnem nivoju.
V cerkvici sv. Silvestra so 23. maja na prvi zaključni akademiji pokazali svoje znanje pianisti in ravnatelj Bogdan Kralj je v svojem pozdravu izpostavil res odlične uspehe, druga akademija pa je 29.maja prikazala soliste in komorne skupine. Žal so nekateri instrumenti bolj slabo zastopani, nobene krize pa ni na oddelku za flavto, ki je pod mentorstvom prof. Erike Slama prispeval kar pet točk na skupnih enajst. Začel je duo, ki ga sestavljata Ivana Milič in Lucia Jankovski s Kronkejevo skladbo Deux Papillons (Dva metuljčka) op.165: lahkotna glasba, ki sta jo flavtistki živahno podali ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca. Sledil je harmonikar Matija Furlan iz ra-
Nastopajoči učenci na drugi akademiji v cerkvi sv. Silvestra z ravnateljem GM Bogdanom Kraljem
kroma
zreda prof. Igorja Zobina z dvema skladbama finskega skladatelja Unta Ju-tile-Sleepy Head (Zaspana glava) in Funny Thing (Zabavna stvar). Violinistka Neža Zobec, učenka prof. Jagode Kju-
devin-nabrežina - Dežela formalno pristala na dogovor z Občino
Prva zelena luč za Botanjek
Območje bo postalo občinska last - Zadovoljstvo stranke Ljudstva svobode
Območje Botanjeka (Costa dei barbari) bo postalo last Občine Devin-Nabrežina
Deželna vlada je včeraj formalno pristala na programski dogovor z Občino Devin-Nabrežina o prihodnosti obalnega pasu med Sesljanom in Na-brežino, ki je poznano kot Botanjek (Costa dei barbari). Gre za velik okolj-sko-urbanistični projekt, ki med drugim določa, da bo celotno območje (razen ožjega obalnega pasu) postalo last občinske uprave. Večji del Botanjka je bil last družbe S. Protasio e Gervasio, ki ga je v zameno za območje nekdanjega sesljanskega kamnoloma (tam raste naselje Portopiccolo) podarilo Občini Devin-Nabrežina.
Celotna preureditev Botanjka (pešpoti, kanalizacija, varnostne in protipožarne strukture itd.) bo stala 1,7 milijona evrov. Nekaj več kot polovico denarja je že prispevala država, preostali del sredstev pa bo prišlo iz deželne blagajne. Vest, da je Dežela tudi uradno pristala na dogovor o Botanjku, so javnosti posredovali nabrežinski občinski svetniki Ljudstva svobode, ki izražajo zadovoljstvo nad tem korakom.
der, je ob spremljavi brata Matjaža pogumno izpeljala Bohmov Moto perpetuo, nato nam je flavtistka Lucia Jan-kovski ob Zobčevi spremljavi mehko podala Ples blaženih duhov iz Gluckove opere Orfej in Evridika. Violinistka Vera Sturman (prof. Kjudrova) je izbrala ro-mantično-salonski Salut d'amour op.12 Edwarda Elgarja, v katerem je lahko pokazala razvoj svoje ekspresivnosti (pri klavirju prof. Beatrice Zonta). Matjaž Zobec poleg klavirja študira tudi orgle pri prof. Enricu Perriniju in je svoj razveseljiv napredek dokazal v izvedbi dveh Bachovih Preludijev in Fug-BWV 553 v C-Duru in BWV 556 v F-Duru. Profesorja Claudia Sedmach in Igor Zo-bin sta pripravila šestčlansko skupino z malo čelistko Tino Jarc, pianistkami So-fio Ukmar, Kristino Perčič in Heleno Lu-pinc ter malima harmonikarjema Jakobom Kraljem in Matejem Perčičem: za ljubki ansambel je Zobin priredil splet poznoromantičnih skladb od Mussorg-skega do Griega, nato smo spet prisluhnili flavti z učencem, ki je s svojo muzikalnostjo že večkrat zablestel in je nedvomno biser v kolekciji prof.Sla-move: Marco Obersnel je z velikim občutkom in briljantno tehniko izpeljal Concertino op.107 francoske skladateljice Cécile Chaminade ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca. Niz flavtistov je nadaljeval Carlo Venier, ki je ob spremljavi prof.Claudie Sedmach tekoče podal l.stavek lepe Poulencove Sonate, nato se je predstavila mezzo-sopranistka Valentina Sancin, ki študira s prof. Ilario Zanetti: znamenito Tan-credijevo arijo Di tanti palpiti (Rossini) je spremljala Beatrice Zonta; reci-
tativ ni bil še dovolj prepričljivo izklesan, pevka pa se je opogumila pri ariji, s katero si je prislužila tople aplavze.
Slovesna cerimonija nagrajevanja je združila lepo število učencev, čeprav se je mnogi niso mogli udeležiti. Ravnatelj je podelil diplome učencem tržaškega sedeža, ki so se med šolskim letom izkazali na raznih tekmovanjih: nagrajeni so bili Manuel Bon, Martina Carecci, Lorenzo Dari, Rok Dolenc, Lara, Matija in Živa Furlan, Petra Godnič, Paola Gre-goric, Tina Hussu, Lucia Jankovski, Jana Jerič, Tia Jurinčič, Maša Kocijančič, Julija Kralj, Simon Kravos, Ivana Krese-vič, Daniel in Tjaš Leghissa, Ivana Mi-lič, Tarek Nelson, Marco Obersnel, Matej Perčič, Eva Skabar, Ivan Suppani, Chiara Turel, Martin Vertovec, Matjaž in Neža Zobec ter Max Zuliani. Večina nagrad je šla finalistom 12. glasbene revije šole Sv.Cirila in Metoda, nekateri pa so dosegli tudi bolj vidne rezultate na mednarodnem področju, še posebej pianisti iz razreda prof. Tamare Ražem in harfistke iz razreda prof.Tatjane Do-nis. Ravnatelj se je zahvalil tako učencem kot tudi staršem in profesorjem, kajti le skupne napor lahko obrodi tako bri-ljantne rezultate. Večer sta sklenila flavtista Carlo Venier in Sara Bembi (prof. Slamova) z lahkotno Dopplerjevo Souvenir de Prague, v kateri sta pokazala muzikalno skladnost, ki jo je prof. Sed-machova lepo dopolnjevala s klavirjem.
Tretja in zadnja akademija bo zaz-venela v Barkovljah v torek, 12.junija, v cerkvi sv. Jerneja, kjer se bodo ob 20.30 predstavile odlične harfistke iz razreda prof. Tatjane Donis.
Katja Kralj
/
TRST
Petek, 1. junija 2012
7 1
postaja rogers - V sredo predstavili italijanski prevod Sosičevega romana
Tržaški Slovenec Marko Sosič kot Japonka Banana Yoshimoto?
V romanu Tito, amor mijo se različne ljubezenske zgodbe prepletajo z zgodovino
Kot je Banana Yoshimoto s svojimi romani približala japonski jezik in kulturo širokim množicam bralcev, tako lahko roman Marka Sosiča Tito, amor mijo italijanskim bralcem približa delček Krasa in slovenske duše. Kajti med prebiranjem zgodbe o desetletnem dečku, njegovih sorodnikih in prijateljih, bo spoznal tudi marsikateri element slovenskega jezika, a tudi drugačen (slovenski) zorni kot na zgodovino.
Tako je bilo slišati na Postaji Rogers, ki je bila v sredo premajhna, da bi v njej našli mesto vsi, ki so prišli na predstavitev italijanskega prevoda Sosičeve-ga romana. O knjigi so po uvodnih pozdravih predstavnika založbe Comunicarte Massimiliana Schiozzija in predsednice Skupine-Gruppo 85 Patrizie Vascotto (njena je primerjava z japonsko pisateljico Yoshimoto) spregovorili avtor, prevajalka Darja Betocchi in voditeljica večera Veronika Brecelj.
V prisrčnem razgovoru so, tudi s pomočjo igralca Danijela Malalana, predstavili vsebino knjige, ki jo pripoveduje desetletni deček in v kateri se prepletajo različne (v prvi vrsti ljubezenske) zgodbe: tista o njegovi mami, ki obožuje Tita in bi mu rada zapela pesem, o teti, ki se pogosto onesvešča, o ljubljeni prijateljici Alini, ki živi v beneških Lazah, kjer lahko slovenske besede samo šepetajo. Med njimi pa se pomika zgodovina, predvsem druga svetovna vojna, ki je tu pustila globoke, večkrat boleče sledi. Avtor je priznal, da je roman v marsičem avtobiografski in da sta bila med njegovim odraščanjem na Krasu druga svetovna vojna in eksodus Istranov močno prisotna. Lepota Sosičevega romana je po mnenju Veronike Brecelj tudi v tem, da se bralcu zgodba postopoma in nenehno odkriva ter zakriva.
Prevajalka je pojasnila, da je skušala ohraniti nežni ton pripovedovalca, a tudi čim več »eksotike«, to je slovenskih, hrvaških in narečnih izrazov; z založnikom sta se nato dogovorila tudi za slovarček, ki bo italijanskemu bralcu pomagal pri razumevanju. Zadovoljna pa je, da so v jeziku več-milijonskega naroda ostali tudi nekateri elementi »majhnega« slovenskega jezika.
Sosič je pojasnil tudi, da je bila italijanska kultura sestavni del njegovega odraščanja, predvsem po zaslugi italijanskih sosedov in televizije. Tako kot je sestavni del njegove kulture pisanje Alojza Rebule in Borisa Pahorja, pri katerih od nekdaj ceni visoko etično dimenzijo njihove literature, a tudi romani Draga Jančarja, Cirila Kosmača, Rudije Šelige, poezije Daneta Zajca ... (pd)
Marku Sosiču, Veroniki Brecelj in Darji Betocchi je prisluhnilo res veliko ljudi
kroma
mačkolje - Gostovanje 70-članskega mladinskega orkestra
Sklepno dejanje praznika
Z jutrišnjo slovesno akademijo bodo obeležili 50. izvedbo Praznika češenj in 60-letnico društva
Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja jutri ob 17. uri slovesno akademijo »prazničnih 50« ob letošnji 50. izvedbi Praznika češenj in ob šestdesetletnici društva. Datum prireditve ni naključen, saj se je prav 2. junija 1963 odvijal med hrasti mačkoljanske »Metežice« prvi Praznik češenj. V zahvalo vsem članom, številnim sodelavcem praznika, uglednim gostom in vsem prijateljem ponujajo društveni odborniki prav posebno glasbeno darilo: nastop Mladinske filharmonije NOVA iz Nove Gorice pod taktirko priznanega dirigenta Simona Perčiča. Simfonični orkester, ki ga sestavlja 70 mladih glasbenikov, bo izvajal delo »The Queen Symphony« skladatelja
Mladinska filharmonija Nova iz Nove Gorice bo jutri glasbeno poživila praznik v Mačkoljah
Tolge Kashifa, simfonijo v šestih stavkih po napevih znamenite rock skupine Queen. Prireditev predstavlja obenem sklepni del praznovanja 60. obletnice ustanovitve in neprekinjenega delovanja društva, ki se je začelo v nedeljo, 6. maja, s poimenovanjem dvorane »stare šole« v Mačkoljah po ustanovitelju društva dr. Stanku Janežiču. Naslov priredite pa se navezuje na glasbeni festival, ki je uvedel letošnjo jubilejno izvedbo Praznika češenj. Pokrovitelja sta Občina Dolina in Slovenska prosveta Trst. V primeru, da bi vreme ponagajalo, bo program potekal v prostorih prodajno-razstavnega središča na Dolgi kroni pri Dolini. Prisrčno vabljeni! (NT)
Analiza SWG nedavnih upravnih volitev v Italiji
Maurizio Pessato, pooblaščeni upravitelj podjetja SWG, bo danes predstavil analizo nedavnih upravnih volitev v Italiji. Srečanje, ki bo ob 17.30 v dvorani Tessitori deželnega sveta (Trg Oberdan 5), skupaj prirejajo združenja Che Guevara, Dialoghi europei in demokratični laboratorij Pincherle, ki jih bodo zastopali Riccardo devescovi, Gabriele Pastrello in Giorgio Rossetti.
Prefekt preklical slovesnosti
Po strašnem potresu, ki je pretresel državo, je tržaški prefekt Alessandro Giacchetti v znak solidarnosti z ljudmi, ki jim je potres uničil dom in življenje, odpovedal jutrišnji vsakoletni sprejem na prefekturi ob 66. obletnici republike. Zastavo bodo slovesno sneli z droga na Velikem trgu ob 17.30.
Vojaški stroški in koncert
Ustavimo vojaško parado in njej namenjenih 10 milijonov evrov raje namenimo ljudem, ki jim je potres uničil življenje. To si želijo Cgil, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, Odbor Niente scuse, Unija študentov ter Omizje za mir in demokracijo, ki prirejajo poseben praznik republike. Danes bodo ob 17.30 v knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra) predstavili knjigo Giorgia Berette L'economia ar-mata, jutri pa bo od 15.30 v prostorih Arac v Ljudskem vrtu nastopilo sedem mladinskih glasbenih skupin, medtem pa bodo brali odlomke o miru, delu, okolju, pravicah in ustavi.
Praznik na šoli Duca DAosta
Na šoli Duca D'Aosta (Ul. Paolo Veronese 2) bodo danes a pobudo združenja Kruh in vrtnice, revije Il calendario del popolo di Roma in oddelkom za duševno zdravje pri Zdravstvenem podjetju ob 11. uri obeležili praznik ustave in republike. Zaigral bo veliki orkester kluba Zip pod taktirko Aleksandra Vodopiv-ca in Sebastiana Crepaldija, zapel bo zbor pod vodstvom Alessie Capitelli. Sledilo bo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, docentom zgodovine Fulviom Salimbenijem, duhovnikom Mariom Vatto, Ettorino Rubino, Claudiom Cos-sujem in Alfredom Lacosegliazom.
/* v •	«V*	.1
Srečanje o meni rasti
V Novinarskem krožku se danes začenja niz sedmih konferenc TS 7+ posvečenih evropskemu poslanstvu našega mesta na znanstvenem, sociološkem, ekonomskem, urbanističnem, upraviteljskem in podjetniškem področju. Današnja se bo začela ob 18. uri, ko bosta odbornik za urbanistiko na Občini Benetke Ezio Micelli in arhitektka Ileana Toscano spregovorila o ničnem razvoju in rasti oz. o idejah in pobudah za njuno realizacijo.
pošta - Priznanja za dosežene odlične rezultate
Openski urad med boljšimi po kakovosti ponujenih storitev
Poštni urad na Opčinah je po kakovosti ponujenih storitev eden boljših na Tržaškem. To so ugotovili pri upravi italijanske pošte, kjer so se odločili, da urad prejme priznanje za dosežene odlične rezultate pri ponujanju poštnih storitev in proizvodov. Priznanje je v imenu urada prejela njegova predstavnica Nives Guštin, ki je v naši skupnosti poleg dolgoletnega službovanja na pošti znana tudi po tem, da je bila svojčas odbornica v re-pentabrski občinski upravi, in sicer včeraj v Me-strah v okviru srečanja izvedencev za komercialo italijanske pošte, se pravi tistih oseb, ki v poštnih uradih delujejo v svetovalnicah.
Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki vsedržavnega vodstva poštne uprave, odgovorni za severovzhod Italije Cosimo Andriolo, direktorji podružnic in približno tristo sodelavcev iz vsega Triveneta, so razpravljali o sposobnosti priti naproti potrebam strank in predlagati najprimernejše rešitve, dalje o svetovanju, ki naj ga navdihujejo etika, profesionalna sposobnost in spoštovanje stranke. Ob zaključku pa so tudi podelili priznanja, kjer so poleg openskega nagradili tudi poštne urade iz Milj, Rojana, Ul. Settefon-tane in tržaškega mestnega središča. Pri tem je An-driolo poudaril, kako je pošta podjetje, ki je mo-
Nives Guštin (tretja z desne) med prejemniki priznanj
čno zakoreninjeno na ozemlju ter meni, da lahko s svojimi predlogi pomaga v trenutku, ko gospodarstvo išče priložnosti za ponoven zagon. Stranke, pa naj gre za posamezne občane ali podjetja, bodo v pošti našle sogovornika, ki jim bo znal prisluhniti, je dejal Andriolo.
korzo - Včeraj
Iz omare je dekle ukanilo vlomilca
Pogumno dekle je včeraj na svojem domu na Korzu Italia ukanilo vlomilca. Petnajstletnica je bila včeraj popoldne namreč sama v stanovanju - v zadnjem nadstropju stanovanjskega bloka, ko se je zavedala, da je nekdo vdrl v hišo. Prestrašena se je zaprla v večjo omaro, ne da bi je vlomilca seveda videla ali slišala. S te-lefončkom je poklicala starše, ki so nemudoma obvestili policijo. Agenti v civilu so vlomilca pričakali ob vhodu v blok in ju ob izhodu zajeli. Moška sta sicer skušala zbežati po mestnih ulicah, a so ju agenti naposled le ustavili in odvedli v koronejski zapor.
Ugotovili so, da gre za dva Gruzijca, ki sta že imela opravka s pravico. Medtem so do petnajstletnice prihiteli starši. Prestrašeno in pod šokom so jo odpeljali v pediatrično bolnišnico Burlo.
križ - Danes pogreb
Zadnji pozdrav
Mariu Guštinu
V Križu se bodo danes poslovili od Maria Guština, priljubljenega domačina in dolgoletnega pevca domačega moškega pevskega zbora Vesna.
Mario Puc, kot so ga poznali v vasi, je dolgo let služboval v domači občinski izpostavi, delegaciji, kot uradu pravijo na zahodnem Krasu. Ni bil sicer delegat (vodja izpostave), dejansko pa je bil
vseskozi njegova gonilna sila in to v časih, ko razne matične dokumente še niso izdelovali računalniki, temveč človeška roka. Mario je poznal vsakega domačina posebej in vsem je pomagal, posebno starejšim, ki so potrebovali to ali ono potrdilo, večkrat pa samo nasvet ali informacijo. Za vse je imel lepo in prijazno besedo. Po upokojitvi je pomagal Križankam in Križanom pri izpolnjevanju davčnih prijav, nekaj časa je služboval tudi v občinskem uradu na Proseku.
Mario je bil razgledan človek, ki je bil vedno na tekočem o dogajanjih doma in v svetu, znan je bil tudi po svojem šaljivem pripovedovanju. Dokler mu je zdravje dopuščalo je pel v domačem moškem pevskem zboru. Kriška vaška skupnost ga bo ohranila v lepem spominu.
B
Petek, 1. junija 2012
TRST
/
SKD ' Slovenec
42. praznin ulna
PARK HRIBENCA v ZABREŽCU
Petek, 1. junija 18.00 OTROŠKI POPOLDAN:
sodelujejo šole F. Venturlnl, S. Gregorčič, G. luclo
20.00 koncert KRAŠKI OVČARJI
Sobota, 2. junija 18.00 MEDKULTURNI POPOLDAN: nastop folklorne skupine in godbe MON PERINizBal(HR) 20.00 ansambel GEDORE
19.00
Nedelja, 3. junija
ansambel HRAM
pokroviteljstvo Občina Dolina
Razstava vin domačih vinogradnikov in dobro založeni kioski
Včeraj danes
Danes, PETEK, 1. junija 2012
FORTUNAT
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 -Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 17.21 in zatone ob 2.52
Jutri, SOBOTA, 2. junija 2012
DAN REPUBLIKE, ERAZEM
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb raste, vlaga 64-odstotna, veter 2 km na uro seve-ro-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,9 stopinje C.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (040 631785).
Sobota, 2. junija 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči (040 212733).
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).
Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (040 631785).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ma Kino
CI3 Lekarne
Petek, 1. junija 2012
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).
Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Lorax«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«.
CINECITY - 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.20, 18.40, 21.00 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Attack the Block -Invasione aliena«; 16.30, 18.20 »Lorax«; 20.10, 22.05 »Lorax 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Killer Elite«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggio in paradiso«.
FELLINI - 16.30, 18.00, 20.00, 21.30 »Silent Souls«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cosmopolis«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte incredibilmente vi-cino«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Love and secrets«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 21.20 »Igre lakote: Are-
REGIONE AUTONOMA FRiyLI VËNEZIA GIUUA
ZKB G
■ P PHOV NO A * »TRIESTE
48.' íiázstáyá VÏÏS(
PETEK, 1. junij 2012
18.00 - ODPRTJE 48.RAZSTAVE VIN na prireditvenem prostoru pred
županstvom in RAZSTAVE RISB OSNOVNOŠOLCEV v občinski stavbi 18.30 - Odprtje kiparske razstave PAOLA HROVATINA v Vinoteki 20.00 - Ples z ansamblom NEBOJSEGA
SOBOTA, 2. junij 2012
10.30 - Mednarodno tekmovanje v vožnji kočij 14.30 - Turnir v briškoli 16.30 - Nagrajevanje kočij
18.00 - Koncert harmonikarskega orkestra SYNTESIS 4 20.00 - Ples z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI
NEDELJA, 3. junij 2012
9.00 -11.30 - Vožnja s kočijami
10.00 - Srečanje ljubiteljev harmonike
11.00 - Delavnica o sušenju In obdelavi zelišč (v sušilnici)
13.00 -16.00 - Tekmovanje konjenikov
17.00 - Nastop Jahalne šole iz Lipice
18.00 - Nagrajevanje vinogradnikov, oljkarjev, harmonikašev,
konjenikov natečaja Odprte osmice 18.30 - Nastop folklorne skupine VELIKO GRADIŠTE (Srbija) 20.00 - Ples z ansamblom HAPPY DAY
v soboto in nedeljo od 16.00 do 19.00
- brezplačni ogled Botaničnega vrta Carsiana* in ogledi Briškovske jame po znižani ceni* *Kuponi bodo na razpolago na prireditvenem prostoru - in TRŽNICA na razstaviščnem prostoru
Urnik razstav v občinski stavbi in Vinoteki: 18.00 - 21.00 Na dvorišču šole »1. maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja.
Upravljanje kioskov AŠK Kras in KD Rdeča zvezda
DOBRODOŠLI V ZG01M1KU!
na smrti«; 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Ulični ples 2 - 3D«; 16.40 »Zrcalce, zrcalce (sin-hro.)«; 18.15 »Maščevalci 3D«; 21.10, 23.25 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Diktator«; 16.00, 18.20, 20.40, 21.15, 23.35 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.20, 23.40 »Možje v črnem 3«; 19.00 »Prijatelja«; 15.30, 18.10, 20.50, 23.30 »Sneguljčica in lovec«; 16.10, 18.25 »Pupijeva D. (sin-hro.)«; 20.35, 22.45 »Jekleno nebo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Viaggio in paradiso«; Dvorana 3: 16.00 »The Avengers«; Dvorana 4: 18.20, 20.15, 22.15 »Dark shadows«; 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Attack the Block - Invasione aliena«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »Attack the Block«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.30 »Lorax«; 22.15 »Lorax 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Marilyn«; 17.40 »Cosmopolis«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«.
9 Šolske vesti
DIJAKI IN PROFESORJI DTZ ŽIGE ZOISA
vabijo na zaključno prireditev, ki bo v torek, 5. junija, ob 20. uri v gledališču Ba-saglia v Svetoivanskem parku.
MUZEJSKA SOBA IN RAZSTAVA slik in
eksponatov bodo na šoli F.S. Finžgar-ja v Barkovljah na ogled do konca šolskega leta, od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure.
ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer: za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se!« od 17. do 22. junija, »Naš Trst« od 24. do 29. junija. Prijave sprejemamo do 11. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« pa sprejemamo vpise do 15. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com
¿j Čestitke
Živijo KATJA za nadaljnjih štirideset in več v zdravju! Mama
Danes KATJA ZANELLA okrogla leta slavi. Želimo ji, da bi zdrava in vesela še dolgo let z nami pela. ŽPZ Ivan Grbec.
Danes pri Svetem Ivanu praznuje 90. rojstni dan nono MIRO. Vse najboljše mu želijo Luciano, Loredana, Dana, Jordan, Danjel, Katja, Dejan in Jari.
0 Prireditve
48. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU - danes, 1. junija, ob 18.00 uradno odprtje pred županstvom in otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi, ob 18.30 odprtje kiparske razstave Paola Hrovatina v Vinoteki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v soboto, 2. junija, ob 10.30 mednarodno tekmovanje v vožnji kočij, ob 14.30 turnir v briškoli, ob 18.00 koncert harmonikarskega orkestra Syntesis 4, ob 20.00 ples z ansamblom Kraški muzikanti; v nedeljo, 3. junija, od 9.00 do 11.30 vožnja s kočijami, ob 10.00 srečanje ljubiteljev harmonike, ob 11.00 delavnica o sušenju in obdelavi zelišč (v sušilnici), od 13.00 do 16.00 tekmovanje konjenikov, ob 17.00 nastop Jahalne šole iz Lipice, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov, oljkarjev, harmonika-šev, konjenikov in fotonatečaja Odprte osmice, ob 18.30 nastop folklorne skupine Veliko Gradište (Srbija), ob 20.00 ples z ansamblom Happy day. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja ob 150-letnici rojanske cerkve koncert Mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij La-vrenčič. Koncert bo v rojanski cerkvi danes, 1. junija, ob 20.30. SKD V. VODNIK vabi danes, 1. junija, ob 21.00 na K'lužo na 1. Junijski večer posvečen dalmatinski glasbi. Nastopila bo Klapa AEONA iz okolice Zadra. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih.
ZSKD in Slovenski klub vabita na pesniški sprehod »KRASni verzi«, ki bo v soboto, 2. junija, ob 18.30 ob gledališču Basaglia na območju nekdanje tržaške umobolnice. Sprehajalcem bodo David Bandelj, Miroslav Košuta, Ace Mermolja, Igor Pison in Marcello Potocco prebirali svoje pesmi. Dogodek sodi v sklop pobud festivala Oh poetico parco... , ki bo potekal na istem mestu od 1. do 3. junija. Vstop na vse pobude bo prost.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabita v soboto, 2. junija, ob 20. uri v dvorano Finžgarjevega doma. Za prijeten večer bodo poskrbeli otroška dramska skupina Tamara Petaros z igrico Lučke Susič »Torta za mamo 4« in dekliška pevska skupina »Vesela pomlad«, dirigentka Andreja Štucin. Gost večera pa bo dekliški pevski zbor »Plejade« iz Ajdovščine, ki ga vodi Karmen Fer-jančič Žgavc.
SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Tarče (avtorica Olga Paušič, režija Gregor Geč), ki bo v soboto, 2. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek - Kontovel.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na slovesno prireditev »Prazničnih 50«, ob 50. Prazniku češenj in 60-letnici ustanovitve društva. Nastopa Mladinska filharmonija »Nova« pod vodstvom Simona Perčiča. V soboto, 2. junija, ob 17.00 na prireditvenem prostoru »Na Metežici« v Mačkoljah.
ZALOŽBA MLADIKA vabi v okviru pobude »Oh poetico parco... « na predstavitev knjige Alojza Rebule »La vigna dell'imperatrice romana« (Mladika, 2011). S pisateljem se bo pogovarjal Roberto Dedenaro, odlomke iz knjige bosta brali Vesna Cunja in Nadia Roncelli. Srečanje bo v soboto, 2. junija, ob 20.30 v Parku pri Sv. Ivanu v gledališču Franco e Franca Basaglia, Ul. Weiss 13.
1. SREČANJE LJUBITELJEV HARMONIKE V ZGONIKU bo v nedeljo, 3. junija, ob 10.00 na razstaviščnem prostoru, v primeru slabega vremena v sejni dvorani Občine Zgonik. Informacije in razpis na www.comune.sgonico.ts.it.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija.
ZSKD prireja voden ogled razstave »Razprta obzorja« v nedeljo, 3. junija. Ogled bo potekal v dveh terminih: ob 17.00 bo ogled vodil Franco Vecchiet, ob 18.30 pa Jasna Merku. Voden ogled je namenjen članom društev članic. Ogled bo možen le preko predhodne rezervacije na tel. št. 040-635626.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 4. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z istrskim publicistom Milanom Gregoričem ob izidu njegove knjige »Vstani Slovenija«. Večer bo uvedel nastop kvinteta Fenix. Začetek ob 20.30.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev skupinske razstave »Kontakti«, ki jo je pripravil VVZ - CEO iz Sesljana, v ponedeljek, 4. junija, ob 11. uri v Kavarni Gruden v Nabrežini.
VZPI - Sekcija Devin Nabrežina vabi v ponedeljek, 4. junija, ob 18. uri v gostilno v Mavhinje na predstavitev knjige »December 1941 - drugi tržaški proces« in na praznik včlanjevanja 2012.
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabi na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu zbirke esejev v italijanskem jeziku »Da Nicea a Trieste« (Od Niceje do Trsta). Sodelovali bodo: univerzitetni profesor Elvio Guagnini, kulturni urednik dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzana Lona in predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar. Srečanje bo v torek, 5. junija, ob 18. uri v knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra 20 v Trstu.
SKD TABOR prireja v sredo, 6. junija, ob 19.00 v Prosvetnem domu na Opči-nah plesno prireditev »Zaplešimo!«. Nastopile bodo plesne skupine domačega in gostujočih društev. Prav lepo vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA ZTT IN MLADIKA v sodelovanju s SPDT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 6. junija, ob 10. uri. Predstavili bomo vodnik GO 3D, ki je izšel pri SPD Gorica.
SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri na koncert ob 30-letnici zborovske poti Aleksandre Pertot »Mojih 30 zborov-
skih«. Sodelujejo Glasbena kambrca, barkovljanski mešani pevski zbor, nonet Primorsko - Mačkolje, MePZ F. B. Sedej - Števerjan. Zborovodja: A. Pertot.
SLOVENSKI KLUB, SSG IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabijo na predstavitev dela Bogomile Kravos »Slovenska dramatika in tržaški tekst«. Obravnavano problematiko bodo osvetlili Loredana Umek, Ivo Svetina, Denis Poniž in avtorica v petek, 8. junija, ob 17.30 v Narodnem domu (Ul. Filzi 14).
GLASBENA MATICA ŠOLA »M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo, 10. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Rosalba Calliari, Nausikaa Concina, Lucia Jankovski, Valentina Jogan, Ivana Milič, Marco Obersnel in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni!
PREŠERNO POLETJE s pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in ZSKD - SKD Lipa iz Bazovice organizira v torek, 12. junija, ob 21. uri na M'zarju »Pesem na M'zarju«. Koncert bodo oblikovali domači zbori in godba na pihala »V.Parma« iz Trebč. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Športnem centru Zarja.
UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
Id Osmice
BORIS IN MARGARET sta odprla osmi-co na Katinari pri Nadliškovih.
BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ imata v Prebenegu odprto osmico. Tel.: 040-232223.
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285.
DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni!
GABRIEL PERTOT (ŠPJ'LN) ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270.
OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk.
V	KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico.
V	PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782.
Loterija
B1. maja 2012
Bari	SB	45	BB	49	14
Cagliari	B6	BB	26	B7	7B
Firence	62	20	S0	1	1B
Genova	SS	6B	BS	4S	69
Milan	B	B1	11	BS	69
Neapelj	27	B9	41	67	S6
Palermo	17	40	S2	BS	B1
Rim	4	17	71	46	S6
Turin	B7	11	1	B2	76
Benetke	11	9	79	SB	20
Nazionale	16	29	71	4B	14
Super Enalotto	Št. 65
12 25 66 72 75 89	jolly 6
Nagradni sklad	2.04B.261,74 C
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot	2.BS4.BBS,B6 C
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
9 dobitnikov s 5 točkami	B4.1B7,70 €
890 dobitnikov s 4 točkami	B4B,4S C
35.969 dobitnikov s 3 točkami	17,16 C
Superstar	S7
Brez dobitnika s 6 točkami	-- C
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- C
Brez dobitnika s 5 točkami	-C
6 dobitnikov s 4 točkami	B4.B4S,00 €
174 dobitnikov s 3 točkami	1.716,00 €
2.402 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.914 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.231 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 1. junija 2012
9 1
SKD Valentín Vodnik
vabi danes ob 21.00 na K'luzo na
posvečen DALMATINSKI GLASBI
Nastopila bo
Klapa AENONA
iz okolice Zadra
V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih.
Gledališka šola STUDIO ART vabi na tradicionalno
ZAKLJUČNO PRODUKCIJO
danes, 1.6.2012, ob 20.00 v Slovenskem stalnem gledališču
v Trstu (ul.Betronio 4)
Prikazu letnega dela bo sledila podelitev diplom letošnjim diplomantom.
Po uradnem delu zabava z ansamblom Don't quit the band.
S Izleti
vabi na
KONCERT
MePZ »HRAST« iz Doberdoba
Vodi: Hilarij Lavrenčič
Danes ob 20.30 v cerkvi
sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu
Mar od 23. do 28. junija. Vabljeni. Tel.: 00386-18313481
SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira potovanje v Lourdes od 24. do 28. avgusta. Vabljeni. Tel. 00386-31372632 (Metka).
3 Obvestila
KRUT obvešča udeležence članskega izleta »Ob Nediži v Soško dolino«, da je odhod avtobusa danes, 1. junija, ob 8. uri s trga Oberdan (deželna palača), ob 8.20 postanek v Sesljanu (hotel Posta). Prosimo za točnost!
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČINSKI organizira izlet v Škofjo Loko in Vrbo v soboto, 2. junija. Toplo vabljeni! Informacije in prijave na tel. št.: 340-1434351 (Helena).
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga organizira v nedeljo, 10. junija, izlet v Goriška Brda in na Praznik češenj v Dobrovem. Prostih je še nekaj mest. Vpisovanja sprejemamo do nedelje, 3. junija, na tel. 339-3327805(Zaira).
SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 3334546847 (Eva Fičur).
SPDT vabi člane na 41. srečanje obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 10. junija, na Vršiču. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 6. uri, ob 6.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Vpis do ponedeljka, 4. junija. Prijave in informacije na tel. št. 040-220155 (Livio).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet po Romuniji in Srbiji od 5. do 10. junija: Oradea, Cluj Napoca, Tar-gu Mures, pravljična Transilvanija s trdnjavskimi cerkvami in gradovi, Beograd in še mnogo, mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali dusan.pavlica@siol.net.
SPDT prireja v nedeljo, 17. junija, ob srečanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Donačko goro. Vpisovanje do 10. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-220155 (Livio).
VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040820986 (Alojzija).
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, dvanajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org ali pokličite Katjo v večernih urah (338-5953515). Vabljeni!
DRUŠTVO POPOTNIK organizira potovanje v Španijo - Katalonijo, Lloret de
EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice Trst in v sodelovanju s KtD »Dom Bri-ščiki«, v sklopu 14. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 25. do 29. junija (z urnikom 8.00-15.00) v prostorih KtD »Dom Briščiki« (Briščiki 77). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre...Vabljeni k vpisu do 11. junija! Informacije: www.glasbenamati-ca.com, info@festivalkras.com, tel. 340-7682864 ali 347-2576505.
AŠD SOKOL prireja zaključno akademijo mladinskih dejavnosti danes, 1. junija, ob 18.00 na odprtem igrišču Sokol-a (v primeru slabega vremena v nabrežinski telovadnici). Vabljeni!
DEKLICE POZOR! Vas mogoče zanima košarka? Bi se rade preizkusile v novi športni panogi? Pri AŠD Polet - košarkarski sekciji bi radi obnovili žensko ekipo. Vabimo deklice letnikov 2000/01/02 na srečanje, ki bo danes, 1. junija, ob 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Čakamo vas! Informacije na tel. 3357047612 (Mira).
POLETJE S PIKO NOGAVIČKO v organizaciji SKD Primorec vabi na vpisovanje, ki bo potekalo v Hiški ud Ljenčkice danes, 1., v ponedeljek, 4. in v sredo, 6. junija, od 15.00 do 16.30. Pridružijo naj se malčki z vrtca in osnovnošolci od 1. do 5. razreda. Pričakujemo te! Za info.: pikanogavicka.trebce@gmail.com ali tel.339-6980193
SKD SLOVENEC vabi na Praznik vina, ki bo potekal od danes, 1. do nedelje, 3. junija. Vsak dan odprtje kioskov ob 16. uri. Danes, 1. junija: ob 18. uri nastop osnovnih in srednji šol Didaktičnega ravnateljstva v Dolini in srednje italijanske šole iz Milj; ob 20.30 ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota, 2. junija: ob 18. uri nastop godbe in folklorne skupine Mon-perin iz Bal (Ht), ob 20. uri ples z ansamblom Gedore. Nedelja, 3. junija: ob 19. uri ples z ansamblom Hram.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah danes, 1. junija, ob 20.45 pevska vaja, v soboto, 2. junija, ob 9.30 snemanje novega cd-ja v telovadnici v Zgoniku.
SKD VIGRED IN DRUŠTVO KONS vabita otroke, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole in nižjo srednjo, na delavnico »Spoznajmo razne tehnike risanja«, ki bo v soboto, 2. junija, od 14.30 do 16.30 v Štalci v Šempolaju.
ZVEZA LEVICE vabi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. junija, v ljudski dom v Podlo-njer na praznik. V soboto, 2. junija, ob 19. uri v sodelovanju s pokrajinskim AtCI in odborom za mir in sožitje razprava: »Bolje 1 bombnik F35 ali 150 otroških jasli?«. Ob 21. uri koncert skupine »Claddach« . V nedeljo, 3. junija, ob 19. uri v sodelovanju s pokrajinskim AtCI okrogla miza »Vodijo na odpad skoraj novo ustavo«. Ob 20. uri ples z duom Doriana in Manrico.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.0017.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569.
VZPI ANPI Prosek-Kontovel vabi v nedeljo, 3. junija, na komemoracijo v spomin na 10 obešenih talcev. Svečanost na Pro-seški postaji se bo začela ob 11. uri. Slavnostna govornika bosta v imenu pokrajinskega odbora VZPI tovarišica Angela Moreno in predsednik pokrajinske sekcije SKGZ Marino Maršič.
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL« sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom in sicer od 1. do 3. leta (ki že obiskujejo jasli), otrokom od 3. do 6. in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8. do 16. ure, tel. 040-573142 ali www.dijaski.it
JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, 4. junija, v drugem sklicanju ob 20. uri v stari šolo na Colu.
AD FORMANDUM vabi na podelitev diplom dijakom ob zaključku triletnega šolanja na poklicni šoli v sredo, 6. junija, ob 19. uri na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Sledi otvoritev razstave MA(D)tZ
-	Le madri al mare avtorice Fabiole Fai-diga - v sodelovanju z združenjem Juliet iz Trsta. Vabljeni!
FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadrira-nje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja teichenberg iz Ljubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do srede, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko).
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in prijatelje filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška, 20.
SPDT vabi vse člane, ki se želijo udeležiti potepanja po Bolgariji od 26. julija do 5. avgusta, da se udeležijo informativnega sestanka v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44.
AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 8. junija, v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18., do srede, 27. junija. Vadba bo potekala v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v tep-nu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo vse deklice in dečki, rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave do 8. junija: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefonsko številko 040635627 ali na mail: sloga.info@gmail.com. Minimalno število prijav: 20.
JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Prisotna bosta odvetnika Jusa Giovanni prof. Gabrielli in Furio Kobec.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 040-2017370 (Urad za šolstvo).
TEČAJ ZA SPOZNANJE KRAŠKIH ZELIŠČ
-	tri srečanja namenjena kraškim avtohtonim vrstam in njihovi uporabi v kuhinji, zdravstvu in ljudskem izročilu. Vpisi in informacije na tel. št. 333-4056800, na naslovu inforogos@gmail.com in na spletni strani www.giardinobotanico-carsiana.it.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu vabi na 1. poletni glasbeni kampus za otroke in mladino od 6. do 14. leta starosti, ki bo v prostorih Fin-žgarjevega doma na Opčinah od 18. do 22. junija. Urnik: od 8.30 do 15.30. Za vse potrebne informacije in prijave tel. št. 328-3635626 ali na mail: goran-ruz@gmail.com, do vključno 10. junija.
AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 3355313253 (Cirila).
JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka
od 9. do 17. ure: od 11. do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v timiniju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v Ana-grafskem uradu od 12. do 26. junija, od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti: kopijo davčnih dohodkov za l. 2011 (730/2012 ali UNICO/2012 ali CUD/2012); izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki ga pripravi Občina.
ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani!
20-LETNICA MATURE LICEJ F.PREŠE-REN - maturanti letnika 1992, realča-ni in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čimprej na e-mail: preseren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opči-nah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina tenar z glasbeno točko.
DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.sandor-ligo-dolina.it Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, ponedeljek 14.30-16.00.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro.
ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2012 - Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi »Oratorij 2012« za osnovno šolo od ponedeljka 2. do vključno petka 6. julija. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16 uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 335-8186940.
PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.me-lanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, in-fo@melanieklein.org.
POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Treb-čah od 2. julija do 3. avgusta. Info na tel. št.: 339-6980193, pikanogavicka.treb-ce@gmail.com.
SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempo-laju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 380-3584580, tajnistvo@skdvigred.org.
TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it.
H Mali oglasi
FORD FOCUS, 1.8 TD in SW ghia, zelene metalne barve, letnik 2001, 129.000 km, nove gume in taksa plačana do decembra 2012, v odličnem stanju prodam. Cena: 2.900 evrov. Tel. 347-1542693.
KUPIM stanovanje v predmestju Trsta, 70 oz. 80 kv.m. Tel. št.: 329-9841041.
OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 61.000 km, 6 prestav, prodam za 7.500 evrov. Info: b.borut@gmail.com, 3493843155, 040-213518.
POŠTENA GOSPA išče delo dve do tri ure na dan kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejših oseb. Tel. 347-0641636.
PRODAJAM AVTO punto evo start & stop, bele barve, 1.4, letnik 2011, 20.000 km, cena 8.500 evrov. Samo resni interesenti pokličite na 345-3361760.
PRODAM KRAŠKO SKRINJO iz orehovega lesa, okrašeno z motivom rož. Tel. št. 339-7396098.
PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 70 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, majhna klet in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040636782 (Cinzia).
PRODAM ZEMLJIŠČE, 1.340 m po 15,00 evrov na meter. Tel. 040-280910.
PRODAM dvoposteljno spalnico z orehovega lesa s 6-vratno omaro. Tel. št.: 040226460 in 347-0695520.
PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemlji-vo strehico in podlogo; voziček, 4-kole-sni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138.
PRODAM pralni stroj ariston ATD104 s polnjenjem od zgoraj, širina 40 cm, globina 60 cm in višina 80 cm v izredno dobrem stanju za 70,00 evrov. Tel. št.: 040208989.
STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. IKi-cati v večernih urah na tel. št. 040220729.
V	DOLINI dajemo v najem skladišče z za-grajenim dvoriščem. Vstop v poslopje je na glavni cesti. Cena po dogovoru. Tel. 334-9484084.
V	SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti dajemo v najem skladišče 63 kv.m. z wce-jem. Informacije na tel. št.: 040-211043.
Prispevki
V	spomin na Marto Husu vd. Štoka darujeta Milena in Nerio 50,00 za KD Prosek Kontovel.
V	spomin na Ivana Semoliča daruje brat Angel 50,00 evrov za društvo Skala.
Družina Petean daruje 50,00 evrov za društvo Skala.
V	spomin na teto Vero Hmeljak Nanut darujeta Marko in Antonella 50,00 evrov za društvo Skala.
Topel je nocoj moj hram, v njem nocoj sem sam, oj sam...
(S. Kosovel)
t
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga
Darinka Segulin
v
por. Cok
Žalujoči
mož Rikardo, sinova Fabio in Luciano z Alenko, Niko in Martinom
Od nje se bomo poslovili v soboto, 2.6.2012, ob 15. uri iz hiše žalosti - Tu-blje št.34 na pokopališče v Hrpelje.
Tublje, Ricmanje, 1. junija 2012
Dragi noni zadnji objem
Nika in Martin
Žalovanju se pridružujejo
Loredana in Edvin, Erik, Tamara in Nikol
Iskreno sožalje ob izgubi drage Darinke družine Ota, Grdina in Di Donato
1.6.2009
1.6.2012
Dušan Mezgec
Vedno v našem spominu.
Darinka, Nada in Ida z družinama
1 0 Petek, 1. junija 2012
TRST
/
sv. ivan - Vse več slovenskih trgovin v rajonu
matura - Nocoj v hotelu Maestoso v Lipici
Mesarija Prunk odprla Zo i sov ples; drugo prodajalno v Trstu
40 plesalk in plesalcev je mesece pridno vadilo za ta večer
Že septembra načrtuje podjetje odprtje še tretje v Rojanu
Med pobude, značilne za zaključek šolskega leta, spada tudi Zoisov ples, ki ga prirejajo na DTZ Žige Zoisa in bo letos na sporedu že enajstič zapored.
Zoisov ples je tradicionalno namenjen maturantom in njihovim družinam. Ker pa je letos fantov petošol-cev neprimerno več kot deklet, so si plesalke morali »sposoditi« v nižjih razredih. Vse od februarja je tako 40 plesalcev in plesalk vadilo na stadionu 1. maja pod mentorstvom Mateje Juvan (na sliki).
Zoisov ples bo nocoj, 1. junija, od
19.30 dalje v Hotelu Maestoso v Lipici. Na slavnostnem večeru bodo mladi plesalci staršem, prijateljem in profesorjem dokazali, da stoodstotno obvladajo standardne in latinsko-ameri-ške plese, nenazadnje pa tudi četvor-ko, ki na taki prireditvi nikoli ne manjka. Obenem bo Zoisov ples seveda tudi priložnost, da se maturanti v prijetni družbi poveselijo pred zadnjo, najpomembnejšo šolsko preizkušnjo, ki jih še čaka. Prepričani smo, da bo ta večer nekaj resnično posebnega in nepozabnega!
Mesarija Prunk je včeraj odprla svojo drugo tržaško prodajalno. Podjetje, ki ima v Sloveniji dvanajst mesnic, gostilno v Lokvi in klavnico v Postojni, je svoj prvi čezmejni korak opravilo pred časom z odprtjem večje prodajalne na Trgu Stare mitnice, zdaj pa ponuja goveje, svinjsko, piščančje in konjsko meso ter mesne izdelke tudi pri Sv. Ivanu. V Ulici San Cilino so se Prunkovi vselili v manjše prostore nekdanje mesnice, ki je prenehala obratovati že lani poleti. Mladi Andrej Prunk, direktor tržaških mesnic, pa nam je že napovedal datum naslednjega odprtja: »20. septembra bomo tretjo tržaško prodajalno odprli v Rojanu, na trgu pri cerkvi. Po velikosti po primerljiva s prvo na Trgu Stare mitnice.« Prunk pravi, da se tržaški kupci dobro odzivajo in da je slovensko meso cenjeno, zato so se letos odločili odpreti dve novi mesnici predmestju.
Včerajšnje odprtje s pokušnjo pršuta, sladic in terana sežan-
Pokušnja pršuta in drugih mesnih izdelkov ob včerajšnjem odprtju nove mesnice
kroma
ske kleti Vinakras je pritegnilo lepo število domačinov, ki se novosti veselijo, saj dalj časa zaprtih izložb ni prijetno gledati. Navzoča sta bila tudi predstavnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Ervin Mezgec in Alan Oberdan. Prunkova mesnica pa je šele zadnja trgovina po vrsti, ki jo v središču Sv. Ivana odpirajo Slovenci. V isti Ulici San Cilino, vendar onstran glavnega trga, sta recimo trgovina s pohištvom, ki jo upravlja ajdovska družina Sto-par ter trgovina s sadjem in zelenjavo (del ponudbe prihaja s Krasa in iz Brkinov), ki sta jo pred nedavnim odprla tržaška brata Vo-dopivec. Če se sprehodimo še nekoliko dlje do Ulice Brunelleschi, pa bomo naleteli na malo mesnico, ki ponuja bazovsko meso. Pri Sv. Ivanu najdemo torej trgovce in proizvode s tržaškega Krasa in iz Slovenije, kar prispeva k ohranjanju slovenskega značaja tega mestnega predela. (af)
PRUNK
Prunk Postojna
družinska tradicija od leta 1928
Prunk Carni, Largo Barriera 1, obvešča
prebivalce Svetega Ivana,
da je odprta
ZNANA IN PRENOVLJENA MESNICA
v ulici San Cilino 40/d
kjer lahko izbirate med govejim, svinjskim, piščančjem in žrebičjim mesom.
Prunk Carni v Trstu: - Largo Barriera 1,
- Ul. San Cilino 40/d
Veseli bomo vašega obiska.
Marko Prunk in sin Andrej
/
TRST
Petek, 1. junija 2012
1 1
poslovna šola mib - Zaključek projekta Podjetnik v razredu
»Podjetnik je tisti, ki naredi podjetje«
Projekt za šole so že šestič izpeljali mladi industrijci in padriški Znanstveni park
»Zapomnite si: podjetnik je tisti, ki naredi podjetje in ne podjetje tisto, ki naredi podjetnika.« S temi besedami je podpredsednik Znanstvenega parka na Padričah Roberto Della Marina nagovoril višješolce, ki so se včeraj dopoldne zbrali v dvorani mednarodne poslovne šole MIB na Frnedu, kjer je potekalo zaključno srečanje v okviru projekta Podjetnik v razredu. Projekt so že šestič izpeljali mladi podjetniki v okviru tržaške Zveze industrij-cev in padriški Znanstveni park, pri njem pa je sodelovalo 380 dijakov iz devetnajstih razredov tretjega, četrtega in petega letnika osmih višjih srednjih šol iz Trsta: višješolskega zavoda Da Vinci-Carli-De Sandrinelli, Izobraževalnega zavoda Jožefa Ste-fana, Tehniškega zavoda Žige Zoisa, Tehniškega industrijskega zavoda Volta ter licejev Bachelet in Oberdan.
Cilj projekta je vedno isti: zbližati šolo in svet podjetništva, spodbujati dialog med podjetniki in dijaki ter ustvarjalnost. V ta namen je v teku šolskega leta štirinajst podjetnikov obiskalo omenjene šole in imelo tam učne ure posebne vrste: mladim so namreč posredovali svoje poklicne in osebne izkušnje ter povedali, kaj pomeni se vsakodnevno posvečati podjetništvu ter se soočati s težavami in uspehi.
Mladi pri Confindustrii in Znanstveni park verjamejo v sodelovanje med šolo in svetom podjetništva
kroma
Na včerajšnjem zaključnem srečanju je (resnici na ljubo ne preštevilne) dijake nagovorila predsednica mladih podjetnikov Confindustrie Elisabetta Cividin, ki je poudarila prepričanje v pomen sodelovanja s šolo ter v širjenje kulture podjetništva in dela, medtem ko je Della Marina opozoril na pomen notranjega zagona, ki ga v sebi imajo mladi in je zelo pomemben za odločitev za spust v podjetniške vode. Podpredsednik Znanstvenega parka je tudi poudaril vlogo svoje ustanove kot inkubatorja številnih podjetij. Med temi sta tudi TBS Group S.p.A. in Amped, ki delujeta na področju nudenja storitev za biomedicinske naprave oz. na področju razvijanja računalniških programov za oblikovanje podob in filmskih posnetkov za sodne preiskave. O omenjenih podjetjih sta mladim spregovorila njuna prva moža in sicer predsednik in pooblaščeni upravitelj TBS Group Diego Bravar ter ustanovitelj Amped-a Martino Jerian.
Z včerajšnjim srečanjem pa se projekt Podjetnik v razredu ne zaključuje, saj mladi pri Confindustrii in Znanstveni park nameravajo z njim nadaljevati v upanju, da jim bo pobudo uspelo dodatno razširiti na nove razrede in podjetnike. (iž)
prosek - Podružnica NSŠ Srečka Kosovela
Okoljsko občutljivi
2.A in 2.B razred zmagala v Ikeinem kvizu o vzdržni hiši
Kar se naučimo od malega, je potem težko spremeniti, to pa velja tudi za čisto preproste in vsakdanje okolju prijazne navade, kot so zapirati vodno pipo in hladilnik, ugasniti luč, radio, televizor ali računalnik po uporabi, čimbolj izkoristiti sončno svetlobo v stanovanju, poskrbeti za dobro izolacijo hiše, reciklirati odpadke, pri premikanju uporabljati kolo ali lastne noge namesto motornega vozila ter pri prehranjevanju dati prednost zdravi in biološki hrani. V to so prepričani tudi dijaki 2.A in 2.B razreda proseške podružnice Nižje srednje šole Srečka Kosovela, ki so v Furlaniji Julijski krajini zmagali v kvizu, ki ga je švedska družba Ikea v sodelovanju z okoljevarstveno organizacijo Legambiente in založbo Giun-ti Progetti Educativi razpisala v okviru kampanje AtHome o vzdržni hiši, ki predstavlja prvi internetni projekt, s katerim se je družba obrnila do srednjih šol s ciljem krepiti ozaveščanje o varčevanju z energijo in njeni premišljeni uporabi v domačem okolju.
Na pobudo Ikee se je odzvalo 711 razredov šol iz vse Italije: na vse-državni ravni je v kvizu zmagal 3.D razred večstopenjske šole Angelo Avo-gadro iz Berbenna pri Bergamu, na deželni ravni pa, kot že omenjeno, 2.A in 2.B razred proseške podružnice šole Kosovel, ki sta se na kviz prijavila pred dvema mesecema. Proseške nižješolce so včeraj dopoldne obiskali predstavniki Ikee in organizacije Legambiente, ki so dijakom in profesoricam razdelili »ekološke« peresnice iz recikliranih materialov in vrečke z biološko hrano iz Ikeine restavracije v Vilešu, pri čemer so jih še enkrat opozorili na pomen bioloških izdelkov in zdrave prehrane. Šola je tudi prejela kupon v višini 150 evrov za nakup v Ikeini vileški trgovini. (iž)
Vsak dijak je za nagrado prejel koristne stvari
kroma
sv. jakob - Bralna značka na NSŠ Cankar devin - Tečaj in praktični preizkus prometne vzgoje
Čar pripovedk Mali šoferji rastejo
Gostja je bila pesnica, pravljičarka in pripovedovalka Anja Štefan Zabavna in poučna izkušnja za učence osnovnih šol iz Devina, Nabrežine, Zgonika in Šempolaja
Pri pouku slovenščine se še vedno preveč pazi na to, da učenec osvaja spretnosti, kot sta tekoče pisanje in branje, ne pa na to, kaj hoče povedati. Tako je povedala Anja Štefan, slovenska pravljičarka, pripovedovalka, pesnica in raziskovalka ljudskega izročila, ki je bila včeraj dopoldne gostja Nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, kjer je v Kettejevi dvorani potekalo zaključno srečanje Bralne značke (na sliki KROMA). Štefanova, ki je v mladosti zaradi težav z disleksijo zelo težko brala, je vsekakor imela veliko veselje do slovenščine, ki jo je tako študirala tudi na univerzi, v študentskih letih pa se je, zahvaljujoč se obiskovanju tečaja oblikovanja krajine, v njej ponovno prebudila tudi ljubezen do ljudskih pripovedi in pravljic, ki jih je bila kot otrok v Šempetru pri Gorici slišala od stare gospe. Anja Štefan je pravljice najprej pripovedovala majhnim otrokom, zatem starejšim in odraslim, ki danes predstavljajo večino njenega občinstva.
Vse to je, skupaj s posredovanjem nekaterih pripovedk, Anja Štefan včeraj dopoldne predstavila šentjakobskim nižješolcem, katerim je ob tej priložnosti tudi podelila priznanja Bralne značke. Med prejemniki so bili tudi štirje t.i. »zlati bralci«, se pravi dijaki, ki so vsa leta do konca obiskovanja nižje srednje šole brali: njim je šel knjižni dar.
Po včerajšnjem srečanju, katerega se je poleg gostje in profesorice slovenščine Irene Poropat, ki je na šoli Cankar odgovorna za Bralno značko, udeležila tudi pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni, bo več srečanj v okviru Bralne značke potekalo danes: znani slovenski avtorji bodo učence in dijake osnovnih oz. nižjih srednjih šol obiskali na Opčinah, Proseku, v Nabrežini in pri Sv. Ivanu. (iž)
Vožnja z mini avtomobilčki je bila res zabavna povrhu pa še poučna izkušnja
kroma
Učenci 2. in 3. razredov osnovnih šol iz Devina, Nabrežine, Zgonika in Šempolaja so v sredo preživeli prav poseben šolski dan. Dopoldne so se namreč z avtomobili vozili po zunanjem šolskem košarkarskem igrišču. Ne, avtomobili niso bili pravi, temveč otroški, a so vseeno imeli motor in je bilo treba pritisniti na plin, da bi se premaknili ...in seveda na zavore, da bi se ustavili.
Podjetje Berlec-Com iz Lukovice v Sloveniji, ki v sosednji državi izvaja program prometne vzgoje Jumicar, je poskrbelo za dan prometne vzgoje tudi za šole nabrežinskega ravnateljstva. Najprej so se otroci zbrali pri pouku teorije, kjer sta jim inštruktorja prestavila prometno varnost iz vidika pešca. Tako so otroci spoznali, da se večkrat ne vedejo pravilno na cesti in katera pravila morajo spoštovati kot pešci. Na zunanjem igrišču so nato postavili progo s cestnimi znaki in semaforji. Učenci so se pod vodstvom inštruktorjev preizkusili v vožnji s sicer za
otroke primerno majhnimi avtomobili, ki so vsekakor delovali na bencinski pogon. Skozi vožnjo, med katero ni manjkalo blagih trkov, so otroci spoznali, kar so prej slišali pri teoretskem pouku: na cesti sta potrebna opazovanje in mirna hoja. Lastnik podjetja Berlec-Com Zmago Berlec nam je povedal, da so običajno meščani bolj nerodni kot podeželski otroci, ki so bolj praktični tudi s kolesom. »Otrokom 4. in 5. razredov (ki so imeli prometno vzgojo v ponedeljek, op.a.) gre bolje pri vožnji kot mlajšim. Gibi za pritiskanje na plin in zavore se namreč razvijejo v 4. razredu osnovne šole, tako da mlajši niso še povsem koordinirani. Ob tem pa gre vožnja bolje tistim, ki so tudi dobri pri telesni vzgoji. Otroci prvih razredov pa so nedvomno bolj disciplinirani,« je povedal Berlec.
»Prometno vzgojo smo letos prvič uvedli in želimo, da bi postala stalnica za naprej,« je povedala referentka projekta učiteljica Mirjam Bolčina.
Podjetje Berlec-Com je tovrsten dan priredilo že v osnovni šoli v Dolini in Doberdobu, glavni akter projekta pa je goriška večstopenjska šola Ivana Trinka, preko katere potekajo vsi projekti.
Dan prometne vzgoje spada v širše razvejan medpokrajinski projekt Državljanstvo, ustava in varnost. V tem sklopu so na nabrežinskem ravnateljstvu že imeli predavanja in praktične poskuse s civilno zaščito, poštno policijo, gasilci. »S pobudo in projektom nasploh sem zelo zadovoljen. Sodelovanje učiteljev je na nivoju in ponudba prometne vzgoje je kvalitetna, kar ni vedno avtomatično. Tvrdka je razširjena po celi Evropi, Berlec-Com pa skrbi za Slovenijo. Otroci so zelo navdušeni in se s praktično izkušnjo zabavajo. Zanima nas kvaliteta, ne pa kvantiteta,« je dejal ravnatelj nabre-žinskega ravnateljstva Marko Jarc.
Andreja Farneti
12
Petek, 1. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
umetnost - Od danes do nedelje v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu
Prireditev Oh poetico parco letos tudi slovensko obarvana
Danes v znamenju Scipia Slataperja in Krasa - Jutri Rebula, Zlobec in pet sodobnih slovenskih avtorjev
Pesnik Miroslav Košuta, glasbenica Andrejka Možina, pisatelja Alojz Rebula in Ciril Zlobec so samo nekateri izmed slovenskih protagonistov letošnjega niza Oh poetico parco, ki bo od danes do nedelje potekal v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu.
Skupek dogodkov v okolici gledališča Basaglia prireja kulturno društvo NadirPro, ki ga je letos posvetil Krasu in stoletnici izida romana Sci-pia Slataperja Moj Kras. Zato bo niz danes ob 18.30 uvedel posvet o Slata-perju in njegovem delu, kateremu bo ob 20.30 sledil glasbeno-literarni dogodek Naš Kras, ki ga bodo sooblikovali Julija Berdon, Diana Hobel in Baby Gelido. Ob 21. uri bo na sporedu koncert skupine Andrejka Možina Quintet, ki bo predstavila novo zgoščenko Zarja (izšla je pri ZTT - več o njej v sosednjem članku).
Slovenska književnost bo osrednja protagonistka jutrišnjega sporeda. Založništvo tržaškega tiska bo gostilo Cirila Zlobca, ki bo predstavil italijanski prevod knjige Vse daljave niso daleč (Lontane vicinanze), v kateri je Zlobec spregovoril o svojem prijateljevanju z nekaterimi italijanskimi ustvarjalci. Slovenski literat se bo ob 18.30 pogovarjal z avtorjem spremne besede Miranom Košuto.
Uro kasneje (19.30) se bosta poeziji in književnosti poklonila Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski klub, ki bosta pripravila potujoči recital KRASni verzi, med katerim bodo svoje pesmi in prozo prebirali David Bandelj, Miroslav Košuta, Ace Mermolja, Igor Pison in Marcello Po-tocco.
Založba Mladika bo ob 20.30 gostila Alojza Rebulo, ki bo v pogovoru z Robertom Dedenarom spregovoril o svojem ustvarjanju ter o zbirki kratke proze La vigna dell'imperatrice romana. Večer pa bo zaključil glasbeni nastop Fabia Sfregole in tria Claudio Co-janiz.
Nedeljski spored bo ob 18.30 uvedla ponovitev recitala Naš Kras, ob 20. uri pa bo na sporedu prvi mednarodni Drama Slam. Festival Oh poetico parco bo zaključil koncert klezmer in balkanske glasbe, ki ga bo oblikoval Maxmaber Orkestar.
Vse tri večere bo mogoče na prireditvenem prostoru za gledališčem Basaglia okusiti kraške dobrote, svojo knjižno ponudbo pa bo ponujala tudi Tržaška knjigarna.
andrejka možina quintet - Predstavitev CD-ja Zarja
Zgodba o sodelovanju in ljubezni do jazzovskega muziciranja
Violončelistka in pevka Andrejka Možina, violinist Sebastiano Frat-tini, kitarist Nicola Priva-to, kontrabasistka Rosa Brunello in bobnar Igor Checchini so posneli zgodbo o večletnem umetniškem sodelovanju in o ljubezni do skupnega, jazzovskega muzicira-nja. Zarja je cd in avtorski projekt, ki nosi v sebi to svetlobo in jo izžareva z raznovrstno, a stilno koherentno glasbeno govorico. Andrejka Možina je avtorica vseh skladb, štirih instrumentalnih komadov in treh svojevrstnih songov, v katerih je dala glasbeno podobo pesniški besedi Irene Zer-jal in Alenke Rebula Tu-ta, njen kvintet pa je ustvaril interpretacije, s katerimi se je glasba, po besedah same ustvarjalke, »povzpela v novo razsežnost z nepričakovano pomenljivostjo in veliko močjo«.
Program cd-ja se začne z etno-vintage zvočnostjo skladbe Gold rush, ki odpre vrsto glasbenih vtisov, v katerih se eklek-
Na arhivskem posnetku Andrejka Možina Quintet, spodaj platnica nove zgoščenke Zarja
kroma
tično glasbeno raziskovanje razvija s črpanjem iz osebnih izkušenj in občutkov posameznih glasbenikov. Jasno zaznamovani, opisni impresiji skladbe Gladež sledi spoj vokalne in instrumentalnih linij skladbe December, kjer glas oriše skoraj instrumentalno podobo. Poseben odnos med glasbili in vo-kalom potrjuje navdihnjena Opoj, kjer ima pevka v odnosu do drugih izvajalcev enakovredno odmerjeno vlogo. Sneži je srečanje med zimzelenimi vtisi slovenske popevke in manj predvidljivimi potmi jazzovske preobleke, Bulgur pa sončna instrumentalna »razglednica iz Berlina«, ki uvede v lirične sugestije in ritmično lesketanje skladbe Zarja, ki daje naslov celotni zbirki.
Spremna beseda cd-ja v angleščini jasno potrjuje željo kvinteta po doseganju širšega občinstva in spodbudni pogled v mednarodna glasbena obzorja. Cd Zarja, ki sta ga izdala Založništvo tržaškega tiska in Cat Sound Records, bo predstavljen v obliki koncerta v petek, 1. junija na dvorišču gledališča Basaglia pri sv. Ivanu v okviru festivala »Oh poetico parco«, ki bo letos posvečen stoletnici objave romana Moj Kras Scipia Slataperja. Sledili bodo še drugi predstavitveni koncerti 24. junija na Festivalu Jazz Sor'ca, 27. julija na Sereestate na trgu Verdi v Trstu v okviru niza Made in Trieste in 8. avgusta na Jeff Festivalu v Kopru.
ROP
ssg - Studio Art
Danes akademija, o vodstvu nič novega
Maja Lapornik
kroma
Gojenke in gojenci gledališke šole Studio Art bodo nocoj v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma pokazali, kaj so se naučili v iztekajočem šolskem letu. Na sporedu bo namreč zaključna produkcija, ki so jo mladi gledališki navdušenci pripravili pod mentorstvom režiserjev Jaše Jamnika in Sergeja Verča ter mlade igralke Elene Husu.
Kot nam je pojasnila predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča in koordi-natorka šole Maja Lapornik, so se letos odločili za prikaz šolskega pouka. Kdor bo danes ob 20. uri sedel v dvorano, bo tako spoznal, kako poteka delo v gledališki šoli, kar bi znalo biti zlasti koristno za vse, ki razmišljajo o vpisu vanjo. Po uradnem delu se bodo mladi zadržali ob glasbi ansambla Don't quit the band.
Sezona Slovenskega stalnega gledališča se je medtem zaključila, čeprav si bodo njegovi abonenti, kot znano, julija ogledali še Kogojeve Črne maske v ljubljanskem Cankarjevem domu (brezplačne vstopnice in avtobusni prevoz si je mogoče zagotoviti do 10. junija). Kdo bo SSG vodil v prihodnji sezoni pa še ni znano. Trem umetniškim vodjem (ob Jamniku in Verču je to funkcijo opravljal še Boris Kobal) se enoletni mandat izteka, predsednica pa ni želela razkriti, ali jim je bil mandat podaljšan. Prav tako ni želela komentirati neuradne vesti, da namerava SSG pripraviti javni razpis, na katerem bi izbralo umetniškega vodjo. Upravni svet bo svojo odločitev predstavil javnosti v prihodnje, je pojasnila predsednica. (pd)
nove knjige - Kratke zgodbe in pesniška zbirka
Pri Mladinski knjigi domači avtorji Moderndorfer, Pegan in Krstic
Pri Mladinski knjigi so v zbirki Nova slovenska knjiga izdali zbirki kratkih zgodb ter pesniško zbirko. Vinko Moderndorfer v 11 zgodbah Vaje iz tesnobe spregovori o, kot pravi, posebnem stanju duše, Vanja Pegan pa v zgodbah Štiri morske milje opozori na pomen slovenskega morja. Zbirka Radeta Krstica Bojevnik ponuja refleksijo večnih vprašanj.
Književnik in režiser Moderndorfer je na predstavitvi knjig, ki jo je vodila urednica zbirke Nova slovenska knjiga Nela Malečkar, povedal, da zgodb oziroma novel ni pisal načrtno. Ko pa jih je že imel nekaj napisanih, se je odločil, da jih strne v celoto, ki se mu zdi bistvena za zbirko novel.
V zgodbah Moderndorfer ne opisuje vsakodnevne tesnobe kot tudi ne zunanje tesnobe, ki nam jo po njegovem mnenju dnevno vsiljuje družba, pač pa se posveča človekovim notranjim spoznanjem o srečanju s smrtjo, starostjo in izgubo bližnjih oseb. Osnovna pozicija duše v teh zgodbah je tesnoba, je poudaril in dodal, da je to njegova najbolj osebna zbirka novel. Zgodbe niso resnične, vendar jih literarni izraz naredi resničnejše od dejanskih prigod, je še menil.
Glavni junak Peganovih zgodb je po besedah Malečkarjeve morje. Pegan se je strinjal z urednico, vendar je poudaril, da knjiga ni jadralski priročnik, pač pa ponuja zgodbe o morju, ki so nastale, ko mu je morje omogočilo, da je našel stik s samim seboj. Bistveni element zgodb je po Peganovem prepričanju berljivost, prav tako pa je pomembna tudi harmonija podob. "Zgodbe sem pisal, kot bi ustvarjal simfonijo," je o "destilatu 15 zgodb" dejal Pegan, ki je tudi glasbenik in morjeplovec.
Krstic je avtor 12 pesniških zbirk. Pesnik, esejist in prevajalec Brane Senegačnik, ki je h Krsticevi antologiji Iskre časa iz leta 2011 zapisal spremno besedo, je avtorja označil kot samotnega jezdeca. Nikoli se namreč ni podrejal trendom modernizma in postmodernizma. Po Senegačnikovem mnenju je Krstic pravi lirik, ki si nenehno postavlja vprašanja o večnosti, o niču in smislu življenja.
Kot tak je tudi bojevnik, ki se prek mo-nološkega spopadanja sprašuje o nikoli razrešenih vprašanjih človekovega bivanja. Krsticev slog je po Senegačnikovi oceni poetično konzervativen, dopolnjujejo ga presenetljive besedne variacije, ki pa se ponavljajo.
chamber music - Niz Komorni salon
Violinist Alexander Sitkovetski in pianistka Wu Qian z deli Haydna in Mendelssohna
Solistoma pomagal orkester I Virtuosi Italiani - Dober odziv občinstva
Predzadnji koncert niza Komorni salon, ki ga je društvo Chamber Music organiziralo v dvorani De Sabata gledališča Verdi, je skorajda presegel komorno dimenzijo z orkestrom I Virtuosi italiani in dvema solistoma, ruskim violinistom Alexandrom Sitkovetskijem in kitajsko pianistko Wu Qian. Program je bil posvečen Haydnu in Mendelssohnu s skladbami, ki so kljub številčnosti izvajalcev spisane v komornem duhu; solist prevzame odgovornost za glasbeno vodstvo, pri katerem mu pomaga koncertni mojster - v tem primeru Alberto Martini -, vloga orkestra pa je vedno podrejena želji, da bi ansambel ne preglasil solista. Sitkovetski je mlad violinist, ki je lani s kitajsko pianistko osvojil mednarodno tekmovanje Tržaškega tria, zato ga je društvo ACM že nekajkrat povabilo v Trst. Briljantna tehnika in prosojen, obenem živobarven zvok, sta lepo izstopala v Haydnovem Koncertu v A-Duru Hob.VII/3, znan tudi kot Melker koncert. Avstrijski mojster je skoraj v vsakem delu dokazal svojo formalno dovršenost, estetski občutek za sorazmerja, ni pa vedno našel teme, ki bi se poslušalcu vtisnila v spomin. Prijetna dvorna glasba, ki zahteva odlične izvajalce, je vsekakor naletela na dober odziv občinstva in ravno tako prijetno je zazvenel tudi
Koncert za klavir v D-Duru Hob.XVIII/11 v interpretaciji šanghajske pianistke. Orkester je dokaj skladno spremljal oba solista, čeprav je ritmični neoporečnosti žrtvoval mehkobo zvoka: posebno violine so včasih dobile preoster zvok, pianistka pa je v zadnjem, madžarsko obarvanem stavku, ubrala res prehiter tempo, ki je interpretaciji odvzel lagodnost Haydnove humoristične žilice.
Duo Sitkovetski je program sklenil s koncertom, ki ga je Felix Mendelssohn-Bartholdy spisal, ko je bil star komaj štirinajst let: mimo nekaterih šibkosti (kot n.pr.ponavljajoč se vzorec v prvem stavku), ki so tudi razumljive, kaže partitura zelo tehtno zaledje mladeniča, ki je že v najstniških letih zaplul v razburkano morje nemške romantike; nekatere značilnosti koncerta se pojavijo tudi v kasnejših, bolj zrelih skladbah, in razodevajo glasbeni temperament, ki je že ubral lastno razpoznavno smer. Violinist je poleg vrhunske tehnike pokazal tudi bolj čustvene odtenke, pianistka pa je poudarila predvsem bri-ljantnost. Tudi orkester se je temperamentno vpletel v igro, ki je z živahnim finalom izzvala val aplavzov ter kot dodatek priklicala zaključne minute tretjega stavka.
Katja Kralj
/
TRST
Petek, 1. junija 2012
13 1
sirija - Generalni sekretar ZN zaskrbljen zaradi stopnjevanja nasilja
Ban opozarja pred nevarnostjo katastrofalne državljanske vojne
Clintonova: Vsak dan argument več za intervencijo - Putin: Rusija ne bo spremenila politike
MOSKVA/CARIGRAD/KOE-BENHAVN - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po poboju 108 civilistov v Houli včeraj opozoril, da bi "tovrstni pokoli lahko Sirijo privedli do katastrofalne državljanske vojne, po kateri si država ne bi nikoli opomogla". Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa meni, da bi politika Rusije do Sirije v ZN lahko prispevala k državljanski vojni.
Ban je na forumu partnerjev Zavezništva civilizacij v Carigradu od režima v Damasku zahteval uresničitev mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana, v skladu s katerim od 12. aprila velja prekinitev ognja, ki pa jo sistematično kršijo.
Opazovalce ZN v Siriji je Ban označil za "oči in ušesa" mednarodne skupnosti, katerih cilj je, da "storilci odgovarjajo za zločine". Kot je poudaril, opazovalci niso tam, da bi bili "pasivni opazovalci neizrekljivih strahot".
V zvezi s temo foruma je še po-
udaril, da v Siriji ne gre za spopad muslimanske in krščanske civilizacije, ampak za "staro zgodbo tirana, ki se oklepa oblasti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se v okviru skandinavske turneje mudi na Danskem, pa je na predavanju študentom v Koebenhavnu poudarila, da ji Rusi govorijo, da ne želijo državljanske vojne v Siriji, ona pa jim skuša dopovedati, da bo njihova politika prispevala k njej.
Kot je izpostavila, je lanska podpora ZN in mednarodne skupnosti omogočila oblikovanje mednarodne koalicije proti libijskemu samodržcu Moamerju Gadafiju, zdaj pa Rusija in Kitajska ovirata podobno akcijo v Siriji. Dejala je tudi, da bodo vojaška prizadevanja v Siriji veliko težja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Opozorila je še, da če se nasilje v Siriji ne bo ustavilo, bi lahko vodilo v državljansko vojno. Dodala je, da se je v sredo pogovarjala z Annanom, ki skuša raz-
Ban Ki Moon
ansa
širiti svoj mandat, da bi lahko ukrepal bolj učinkovito.
Na vprašanje, kdaj bi se ZDA lahko odločile za vojaško posredovanje, pa je dejala, da "je vsak dan argument zanj močnejši", čeprav še posebej Rusija ostaja neomajna in je obljubila, da bo blokirala vsa prizadevanja v ZN, da bi odobrili vojaško posredovanje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem včeraj ponovil, da Rusija svojega stališča do Sirije ne bo spremenila. Pred obiskom Putina v Nemčiji in Franciji prihodnji teden je njegov tiskovni
predstavnik Dmitrij Peskov včeraj dejal, da je zavračanje nadaljnjih ukrepov proti režimu v Damasku po pokolu v Hou-li in drugih napadih na civiliste povsem racionalno. Politiko Moskve do Sirije je označil za "uravnoteženo, dosledno in povsem logično", poroča AFP.
Več zahodnih držav je že izgnalo sirske diplomate zaradi pokola v vasi Houla, kjer je bilo v petek pobitih 108 ljudi, med njimi 49 otrok. Za pokol naj bi bili odgovorne vladne sile in pripadniki provladne milice šabiha.
Režim sirskega samodržca Bašarja al Asada pa je včeraj za pokol nad civilisti v Houli okrivil "teroriste". Okoli 600 do 800 teroristov naj bi s tem skušalo zanetiti državljansko vojno, je dejal general Kasim Džamal Sulejman, vodja preiskovalne komisije, ki jo je imenoval Damask za preiskavo petkovega pokola več kot sto ljudi. Kot je povedal Sulejman, so "teroristi" v Houli pokol izvršili, ker so ljudje nasprotovali njihovi prisotnosti na območju. Hkrati je tudi zavrnil obtožbe, da naj bi pokol dejansko izvršile vladne sile. (STA)
severna koreja
Država z jedrskim orožjem
SEUL - Severna Koreja je na zasedanju parlamenta sredi meseca spremenila ustavo. Kot so sporočili v sredo, je v ustavi zdaj zapisano, da je Severna Koreja država z jedrskim orožjem. V preambuli ustave je po navedbah severnokorejskih medijev zapisano: "Vodja nacionalne komisije za obrambo Kim Jong Il je našo domovino spremenil v nepremagljivo državo politične ideologije, državo z jedrskim orožjem in nepopustljivo vojaško silo, s čimer je odprl pot za oblikovanje močnega naroda."
V prejšnji ustavi, ki je veljala od aprila 2010, jedrsko orožje ni bilo omenjeno. Ustavo so sicer spremenili, da bi vanjo vnesli dosežke pokojnega voditelja Kim Jong Ila.
Severna Koreja že desetletja razvija jedrsko orožje »za samoobrambo pred ameriško jedrsko grožnjo«. Septembra 2005 se je sicer Pjongjang v okviru šeststranskih pogajanj zavezal, da bo ukinil jedrski program v zameno za ekonomske in diplomatske ugodnosti ter varnostna zagotovila. Pogajanja so nato konec leta 2008 zastala. Tokratna sprememba ustave je najbrž znak, da se Severna Koreja ne namerava odpovedati jedrskemu programu. (STA)
Mario Draghi
ansa
ška kanclerka izpostavila fiskalni pakt. Potrebni pa bodo še novi koraki. "Nekateri koraki k integraciji bodo zahtevali spremembe evropskih pogodb. Nismo še šli tako daleč, a tabujev ne sme biti," je bila odločna.
Nemška zavezanost varčevanju sicer vsak dan doživlja novo potrditev, saj se donos do dospelosti 10-letne referenčne nemške obveznice na sekundarnem trgu spušča na nove in nove rekordno nizke ravni. Včeraj se je spustil na 1,234 odstotka, s čimer so vlagatelji znova izrazili zaupanje v največje evropsko gospodarstvo. (STA)
eu - Draghi v Evropskem parlamentu
Nujna jasna vizija o prihodnosti evra
BRUSELJ - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj odgovorne v evropski politiki pozval k oblikovanju jasne vizije, kakšna bo čez nekaj let skupna evropska valuta. Draghi je pred odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve zatrdil, da bo to največji prispevek k rasti v območju evra. "Naši odgovorni morajo razjasniti njihovo vizijo evra čez nekaj let, tega, kakšno bo evrsko območje. To bo njihov najboljši prispevek k rasti," je bil pred evropskimi poslanci jasen prvi mož osrednje denarne ustanove območja evra.
Draghi pravi, da bi taka razjasnitev glede prihodnosti evra pripomogla k okrepitvi zaupanja vlagateljev in k omejitvi njihovega trenutnega bega iz naložb v območju evra, ki jih ocenjujejo kot tvegane. Takšen korak bi po njegovi oceni znižal tudi pribitke na cene zadolževanja določenih članic območja skupne valute. "Prej kot bo prihodnost evra jasna, bolje bo to," je dejal Italijan na čelu ECB in opozoril, da bi razmere v nasprotnem primeru lahko postale težko obvladljive.
Draghi se je poleg tega, tako kot v sredo že predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, zavzel za bančno unijo v območju evra z enotnim nadzorom določenih bank, še posebej tistih čezmejnih in sistemsko pomembnih, ter s skupnimi shemami za zavarovanje bančnih vlog.
Draghi je nastopil v vlogi predsednika enega od štirih evropskih nadzornih teles v finančnem sektorju, evropskega odbora za sistemska tveganja. Ta sicer igra vlogo usklajevalca finančnega nadzora na evropski ravni, a primat ohranjajo nacionalni regulatorji.
Pri tem je obžaloval, da so nacionalni nadzorni organi zamudili pri reševanju bank v težavah, kot sta belgijska Dexia in španska Bankia. Opozoril je, da nacionalni organi običajno predolgo odlašajo s pomembnimi odločitvami, zato se strošek reševanja bank poviša.
Podobno je včeraj ob robu srečanja voditeljev držav ob Baltiku menila nemška kanclerka Angela Merkel. Poudarila je, da deli mnenje predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya in prvega moža Evropske komisije Barrosa, da je nujen "nadaljnji razvoj" EU in območja z evrom. "Vedno sem govorila, da potrebujemo več Evrope in da bo to pomenilo prenos več pristojnosti na Evropsko komisijo," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "Zato tudi pozdravljam priporočila, ki jih je komisija v sredo namenila več državam."
Kot prvi korak v pravi smeri je nem-
srbija
Novi predsednik včeraj prisegel
Nikolic želi dvoje odprtih vrat, na zahod in na vzhod
BEOGRAD - V Beogradu je včeraj prisegel novi srbski predsednik Tomislav Nikolic. V nagovoru ob prisegi je dejal, da si želi, da bi Srbija postala članica EU, hkrati pa je poudaril, da se Beograd nikoli ne bo odrekel Kosovu, poročajo tuje tiskovne agencije. Nacionalist Nikolič je v drugem krogu predsedniških volitev 20. maja presenetljivo premagal dosedanjega predsednika Borisa Tadica.
"Želim si Srbijo, ki bo članica EU in ki se ne bo nikoli odrekla svoji ozemeljski celovitosti, svojemu Kosovu," je v srbskem parlamentu, kjer je prisegel, dejal novi predsednik. Poudaril je še, da si želi nove, drugačne Srbije, "Srbije, ki bo osvobojena strahu pred prihodnostjo, ki bo imela dvoje vrat, na zahod in na vzhod", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Nikolic je minuli konec tedna obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, na svoj prvi obisk v tujino v vlogi pred-
Tomislav Nikolic
ansa
sednika države pa naj bi junija odšel v Bruselj.
Po včerajšnji prisegi v parla-
mentu bo v Beogradu 11. junija še slovesna inavguracija novega srbskega predsednika.
V srbski skupščini so včeraj potrdili tudi mandate poslancev, ki so bili izvoljeni na parlamentarnih volitvah 6. maja. Na njih je največ glasov dobila Nikoliceva Srbska napredna stranka (SNS), ki pa zelo verjetno ne bo oblikovala vlade.
Intenzivni pogovori o oblikovanju vlade sicer še vedno trajajo. Za SNS so se na volitvah uvrstili Tadice-vi demokrati (DS) in socialisti (SPS), ki so že pred drugim krogom predsedniških volitev dosegli dogovor o sodelovanju. Tadic je pred dnevi izrazil pripravljenost prevzeti premierski položaj, obenem pa je zavrnil možnost oblikovanja koalicije med SNS in DS.
Novi predsednik države Nikolic je sicer izjavil, da pričakuje, da bo do ponedeljka znan mandatar za sestavo nove vlade, "saj je vsem jasno, da ni časa, da bi čakali". (STA)
egipt - Ob izteku zadnjega roka
Vojska proglasila konec desetletja izrednih razmer
KAIRO - Egiptovski vladajoči vrhovni vojaški svet, ki državo vodi od strmoglavljena dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka februarja lani, je sporočil, da so se včeraj končale desetletja dolge izredne razmere. Včeraj je namreč potekel rok, do katerega so izredne razmere nazadnje podaljšali. Ob tem so sporočili, da bo vojska še naprej ščitila državljane.
Vojska bo, ko so sporočili včeraj, še naprej izvajala "svojo državljansko in zgodovinsko odgovornost, pri čemer pa bo upoštevala, da je izrednih razmer konec". Omenjeno odgovornost bo izvajala, dokler ne preda oblasti, kar je obljubila, da bo storila po izvolitvi novega predsednika države v juniju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Egiptu je bil minuli teden prvi krog prvih svobodnih volitev od padca Mubaraka, drugi krog, v katerem se bosta pomerila zadnji Mu-barakov premier Ahmed Šafik in kandidat Muslimanske bratovščine
Mohamed Mursi, pa bo 16. in 17. junija. V Egiptu so bile izredne razmere v veljavi vse od umora predsednika Anvarja Sadata leta 1981. To stanje, ki so ga do včeraj vedno znova obnavljali, je oblastem omogočalo zapiranje ljudi brez obtožnic in sojenja na naglih sodiščih.
Egiptovski parlament je izredne razmere nazadnje za dve leti podaljšal maja 2010, ko je bil Mubarak še na oblasti, je pa njihovo veljavnost omejil na terorizem in kriminal, povezan z mamili. Vojska, ki je v državi oblast prevzela po padcu Mubaraka, je izredne razmere najprej razširila, tako da so se nanašale tudi na stavke, a nato sporočila, da bodo veljale le za "raz-bojništvo".
Ustavna izjava, ki so jo Egipčani lani ratificirali na referendumu, določa, da vojska "ščiti" državo, da pa je parlament edini, ki ima pravico na prošnjo izvršne oblasti razglasiti izredne razmere. (STA)
Bivši ruandski minister obsojen zaradi genocida
DAR ES SALAAM - Mednarodno sodišče za vojne zločine v Ruandi je včeraj na dosmrtni zapor obsodilo nekdanjega ruandskega ministra za mladino Cal-lixteja Nzabonimano. Spoznalo ga je za krivega, da je bil med glavnimi načrtovalci genocida v Ruandi leta 1994, v katerem je bilo ubitih okoli 800.000 Tutsi-jev in zmernih Hutujcev. Sodišče s sedežem v tanzanijski Arushi ga je spoznalo za krivega genocida, načrtovanja ter spodbujanja h genocidu in k iztrebljanju.
Nekdanji liberijski diktator obsojen na 50 let zapora
HAAG - Posebno sodišče za Sierro Leone je nekdanjemu liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju izreklo 50 let zaporne kazni, ker je podpiral vojne zločine in zločine proti človečnosti med državljansko vojno v Sierri Leone. Sodišče ga je že aprila spoznalo za krivega, tožilstvo pa je zanj zahtevalo 80 let zapora.
Nekdanji predsednik je bil 26. aprila spoznan za krivega v vseh enajstih točkah obtožnice, ki ga je bremenila, da je v času državljanske vojne v Sierri Leone med letoma 1991 in 2001 oboroževal in podpiral upornike Revolucionarne združene fronte (RUF) v zameno za "krvave diamante", ki so jih v suženjskih razmerah v Sierri Leone kopali vojni ujetniki.
Lov za morilcem, ki je pošiljal dele človeškega trupla
MONTREAL - Kanadska policija že nekaj dni lovi 29-letnega Luco Rocca Ma-gnotto, ki je osumljen umora in pošiljanja delov trupla žrtve na različne naslove, med drugim na sedeža konservativne in liberalne stranke v Ottawi. Policija imena žrtve še ni objavila, šlo pa naj bi za belega moškega, ki ga je Ma-gnotta, znan tudi kot Eric Clinton Newman in Vladimir Romanov, domnevno ubil in razkosal v svojem stanovanju v Montrealu.
Magnotta je bil sicer tudi igralec pornografskih filmov in prostitut, v preteklosti pa je med drugim na spletni strani YouTube objavil posnetek, na katerem ubija mlade mačke. (STA)
1 4 Petek, 1. junija 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it
gorica - Pokrajina želi biti zgled pri izkoriščanju obnovljivih virov energije
Fotovoltaične naprave na enajstih javnih stavbah
Sončno elektrarno bodo pred koncem leta dobile nekatere višje šole, državni arhiv, motorizacija in CISI
nova gorica
Vzpostavljajo sodelovanje z Nizozemsko
Novogoriški župan Matej Ar-čon je včeraj gostil nizozemskega veleposlanika Johannesa Doumo. Ta je v Novo Gorico prišel, da preuči možnosti za gospodarsko sodelovanje z Nizozemsko. Po srečanju v mestni hiši se je veleposlanik udeležil še delovnega srečanja o goriškem gospodarstvu na sedežu Območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, v nadaljevanju obiska pa je obiskal šempetrsko Iskro Avtoelektriko in solkanski Instrumentation Technologies.
Župan je gosta seznanil z možnostmi gospodarskega sodelovanja, mu predstavil mesto, podjetja in gospodarsko stanje v občini, Tatjana Gregorčič, vodja Službe za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem na novogoriški občini pa je poudarila, da imajo v občini, poleg igral-niškega turizma, veliko vlogo pri razvoju gospodarstva tudi inovati-vna podjetja, Primorski tehnološki park, Univerza v Novi Gorici in Center odličnosti.
Veleposlanik je povedal, da je bil na Goriškem že večkrat, posebej je poudaril, da gre za prostor izjemnih naravnih lepot - sam je velik občudovalec Soče. »Veliko sem slišal o odličnem čezmejnem sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. To me veseli, saj ima sodelovanje, ki se zgodi spontano, na lokalni ravni, veliko večji učinek, kot pa če bi pobuda o tem prišla iz Bruslja,« je poudaril Douma. Gostitelji so mu nato predstavili še Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, v nadaljevanju obiska na Novogoriškem pa se je podrobneje seznanil o možnostih gospodarskega sodelovanja med nizozemskimi in slovenskimi podjetji. (km)
Enajst sončnih elektrarn, ki jih bo zgradila pokrajina, bo vrednih 4.200.000 evrov
fotop.d.
Goriška pokrajina stavi na obnovljive vire energije. Z željo, da bi tudi druge krajevne uprave sledile njenemu zgledu, namerava pokrajinska uprava Enri-ca Gherghette pred zaključkom tekočega leta namestiti enajst fotovoltaičnih naprav, s katerimi bo z električno energijo oskrbovala enako število javnih poslopij v pokrajinski lasti.
»Predhodni projekt fotovoltai-čnih naprav je pripravljen, v kratkem bomo naročili izdelavo dokončnega. Že prihodnji teden pa bomo objavili razpis za bančne zavode, ki so pripravljeni financirati namestitev fotovoltai-čnih sistemov. Posojila bomo odplačali s prispevki, ki jih država nudi na podlagi projekta Conto energia,« je povedala pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli in pojasnila, da
so poslopja izbrali na podlagi osonče-nosti strehe in drugih značilnosti.
V Gorici bodo sončno elektrarno dobile stavbe državnega arhiva, center CISI in stavba motorizacije. Ob tem bodo s fotovoltaičnimi panoji opremili še stavbe nekaterih višjih srednjih šol, in sicer zavod ITI v Gorici, telovadnico zavoda Pacassi v Gorici, poklicni zavod ISIP-IPSIA v Ulici Boito Tržiču, poklicni zavod ISIP-IPSIA v Ulici Baden Powell v Tržiču, gostinsko šolo v Tržiču, znanstveni licej Buonarroti v Tržiču, zavod Einaudi v Štarancanu in gostinski zavod v Gradežu. Skupna vrednost vseh naprav naj bi bila okrog 4.200.000 evrov. »Ker se prispevki Conto energia nižajo, želimo naprave čim prej namestiti. Računamo, da nam bo to uspelo že pred koncem tekočega leta,« je povedala Giorncolijeva
in poudarila, da bodo z napravami veliko prihranili na stroških za energijo.
Pokrajina Gorica k namestitvi fo-tovoltaičnih panelov še vedno spodbuja tudi zasebnike. »Do konca meseca junija se bo mogoče prijaviti na razpis, ki smo ga objavili v okviru projekta Go Elios Family. V približno treh letih smo z namenskimi prispevki spodbudili k namestitvi fotovoltaičnih panelov okrog 300 občanov,« je povedala podpredsednica in odbornica za okolje goriške pokrajine Mara Černic, po kateri je fotovoltaika pomembna priložnost tudi za javne uprave, ki so zaradi čedalje nižjih prispevkov danes v težavah: denar, ki ga prihranijo na energiji, lahko namreč preusmerijo v socialo oz. druge naložbe, ki jih občani potrebujejo.
Aleksija Ambrosi
steverjan
Presežek vključili med rezerve
Števerjanska občina je lansko leto zaključila s presežkom 80.000 evrov, ki ga bodo iz previdnosti vključili med rezerve, saj se tudi za letošnje leto napoveduje krčenje deželnih prispevkov, ki je krajevne uprave prizadelo že lani in predlanskim.
Kot pojasnjuje občinski odbornik Milko Di Battista, je lanski upravni presežek znašal 297.000 evrov, vendar je bilo vezanega presežka za 217.000 evrov, tako da ima občina še vedno dejansko na razpolago 80.000 evrov. Glede na aktualno finančno stanje in na ne ravno pozitivne napovedi o novem krčenju deželnih prispevkov so se števerjanski upravitelji odločili, da vključijo presežek med rezerve, tako da ga bodo lahko naknadno uporabili za kritje morebitnega primanjkljaja pri tekočih stroških.
Občinski odbornik Di Batti-sta pojasnjuje, da so lani imeli 2.767.000 evrov prihodkov; pri tem je bilo samo lanskih prihodkov za 1.086.000 evrov, medtem ko je bilo stroškov za 1.262.000 evrov. Razliko med prihodki in stroški Di Battista utemeljuje z naložbo v sončne elektrarne, s katerimi bodo opremili tri javna poslopja. »Več stroškov kot prihodkov je bilo le na letni ravni, saj smo projekt za gradnjo sončnih elektrarn krili s presežkom iz prejšnjih let. Poleg tega gre za enkratni strošek, ki ga v prihodnjih letih ne bomo imeli, pač pa pričakujemo, da nam bo omogočil znižanje stroškov za porabo električne energije,« pravi Di Bat-tista, ki pričakuje, da bodo sončne elektrarne zgrajene do septembra, ko jih nameravajo priklopiti na električno omrežje.
Obračun so v zaključnem delu občinskega sveta izglasovali z glasovi večine, medtem ko so se svetniki opozicije vzdržali. Zasedanje se je začelo z enominutnim molkom v spomin na žrtve potresa v Emiliji in na mlado Melisso Bassi, ki je umrla v eksploziji pred svojo šolo v Brindisiju. (dr)
petovlje - Od eksplozije avtomobila bombe minilo 40 let
Občuten spomin na žrtve atentata
Prisotni so bili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, ki so polagali vence - Slovesnosti sta se udeležili tudi žena in hči Antonia Ferrara
Pri spomeniku v Petovljah so se včeraj poklonili spominu žrtev terorističnega atentata, ki ga je pred štiridesetimi leti izvedla skupina neofašističnih skraj-nežev. V eksploziji avtomobila bombe so umrli trije karabinjerji, 31-letni Antonio Ferraro, 33-letni Donato Poveromo in 23-letni Franco Dongiovanni, Angelo Ta-gliari pa je bil hudo ranjen.
Včerajšnje slovesnosti sta se udeležili tudi Ferrarova žena in hči, Rita Famea in Antonella Ferraro, ob karabinjerjih iz Gradišča pa so bili prisotni goriška pre-fektinja Maria Augusta Marrosu, poveljnik karabinjerjev Furlanije-Julijske krajine Luciano Zubani, deželni inšpektor državnega združenja karabinjerjev Michele Ladislao, goriški pokrajinski poveljnik karabinjerjev Giuseppe Arcidiacono, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ter župani občin Zagraj, So-vodnje, Gradišče in Šlovrenc Elisabetta Pian, Alenka Florenin, Franco Tommasini in Enzo Clocchiatti.
Ob navzočnosti častne straže je trži-ški polkovnik Robert Irlandese spomnil na
dogodke, ki so se zvrstili 31. maja leta 1972, ko so goriški karabinjerji prejeli anonimen klic o prisotnosti avtomobila Fiat 500 ob pokrajinski cesti v Petovljah. Obvestili so kolege iz Gradišča, ki so se odpeljali na kraj,
odprli prtljažnik avtomobila ter s tem sprožili eksplozijo, v kateri so izgubili življenje. Predstavniki oblasti so včeraj k spomeniku položili vence, zapel je zbor državnega združenja karabinjerjev iz Trsta. (Ale)
Slovesnosti pri spomeniku v Petovljah (levo) sta se udeležili tudi žena in hči ene izmed žrtev atentata (desno)
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 1. junija 2012
15
pevma - Bivši podžupan Gentile vložil svetniško vprašanje
Kamen spotike mlaj z jugoslovansko zastavo
Vaška mladina ga je na predvečer prvega maja postavila na zasebnem zemljišču Danes, slovo od 'eg!o?ar;!a
s J	i	t	-j	J t	J	V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo i
Roveredo v šoli za starše
V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo danes ob 18. uri zadnje srečanje iz niza Šola za starše. Na temo »Nelagodje mladih in svet odvisnosti« bosta spregovorila pistalej Pino Roveredo in Daniela Colombani, predstavnica Združenja Alt iz Trsta, ki deluje na področju preventive in boja proti dro-gam.
Na cesti med Pevmo in Oslavjem je na predvečer prvega maja vaška mladina postavila mlaj, na katerem sta navezani dve zastavi. V čast delavskemu prazniku je na vrhu mlaja rdeča zastava, poleg nje pa plapola še stara jugoslovanska zastava z rdečo zvezo v sredini, ki nekaterim očitno ni po godu. Glasnik nasprotnikov jugoslovanske zastave je postal občinski svetnik skupine II Popolo di Gorizia, bivši goriški podžupan Fabio Gentile, o katerem smo v prejšnjih dneh poročali, ker je med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta skupaj z drugimi somišljeniki zapustil dvorano, ko je svetnik Demokratske stranke David Peterin posegel v slovenščini. Gentile je v zvezi z mlajem iz Pevme vložil svetniško vprašanje, na katerega zahteva čimprejšnji pisen odgovor goriškega župana Ettoreja Romolija.
»Nekateri občani so me obvestili, da stoji med Pevmo in Oslavjem mlaj, ki so ga verjetno postavili na predvečer prvega maja. Po njihovem opozorilu sem si mlaj ogledal in ugotovil, da je na njem poleg tradicionalne rdeče zastave še zastava nekdanje Titove Jugoslavije z rdečo zvezdo v sredini,« piše Gentile v svojem svetniškem vprašanju in opozarja, da italijanski zakon predvideva razobešanje tujih zastav samo skupaj z italijansko in evropsko zastavo. »Ne glede na to ugotavljam, da nekdanja jugoslovanska zastava ne pripada več nobeni uradno priznani državi, sploh nekatere Goričane -tako italijanskega kot slovenskega jezika -spominja zgolj na povojne deportacije iz leta 1945, mnogi državljani Republike Slovenije pa jo imajo za simbol obdobja diktature. Spričo teh ugotovitev pozivam župana Ettoreja Romolija, naj pojasni, ali bo poskrbel za odstranitev jugoslovanske zastave in se morebiti tudi pozanimal, kdo so pobudniki dejanja, ki je vredno javne obsodbe,« pravi občinski svetnik Fabio Gentile.
V Pevmi smo izvedeli, da je bila že lani na mlaj razobešena tudi jugoslovanska zastava, za kar se je baje odločila skupina mladih krajanov. Razlogi, zaradi katerih se je jugoslovanska zastava pridružila rdeči, ostalim vaščanom niso znani, marsikdo pa je med njimi mnenja, da na mlaj sodi edino delavska zastava. Mlaj vsekakor stoji na zasebnem zemljišču. Pred leti so ga nameščali tik ob cesti, in sicer na parcelo v javni lasti; iz varnostnih razlogov so se nato odločili, da je bolje mlaj postaviti na zasebnem zemljišču, ki je od ceste oddaljen kakih petnajst metrov. Kot znano je v prejšnjih tednih do afere okrog mlaja prišlo tudi v Doberdobu, kjer sta bili za njegovo postavitev potrebni nabirka podpisov in ekspertiza inženirja. (dr)
gorica - Porodnišnica
Mamice in očetje so na bojni nogi
Pripravljajo manifestacijo proti zaprtju oddelka
Mamice in očetje iz goriške pokrajine so na bojni nogi. Mnogi izmed njih ostro nasprotujejo načrtu ukinitve goriške porodnišnice, ki naj bi jo dežela Fur-lanija-Julijska krajina načrtovala zaradi prenizkega števila porodov. Včeraj so se v Ločniku sestali starši združenj »Voglio nascere a Gorizia« in »Noi mamme gori-ziane e dell'Isontino«, ki bodo odslej sodelovali in skušali preprečiti, da bi se napoved zaprtja porodniškega oddelka goriške bolnišnice uresničila. Skupina mamic in očetov - med njimi so tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti - je na včerajšnjo sejo povabila tudi goriško občinsko odbornico Silvano Romano, občinskega odbornika Francesca Del Sordija (ta je tudi član združenja »Voglio nascere a Gorizia«) in bivšega primari-ja kirurškega oddelka Bruna Thomanna, s katerimi so se pogovorili o perspektivah goriškega zdravstva po zaprtju porodnišnice in naslednjih korakih. »Da bi povečali občutljivost na to temo, bomo spet začeli zbirati podpise za ohranitev porodnišnice, organizirali pa bomo tudi odmevno manifestacijo, ki bi lahko trajala tudi več dni,« nam je povedala Elisabetta Leghissa, ena izmed mamic, ki nasprotujejo zaprtju porodnišnice.
Mlaj v Pevmi z rdečo in jugoslovansko zastavo
gorica - Čavdek o trditvah bivšega podžupana
Veliko razočaranje ob izgubi stolčka ne opravičuje nasprotovanja slovenščini
»Človeško lahko razumem veliko razočaranje, ki ga je doživel bivši goriški podžupan Fabio Gentile, ko je ostal brez stolčka v novi goriški občinski upravi. Vendar iz njegovih izjav je razvido, da še vedno ni razumel lekcije in vztraja na zgrešeni poti. Župan Romoli ima torej povsem prav, da ga je izločil, saj je z včerajšnjimi trditvami dokazal, da ne pozna osnov državne zakonodaje, kjer je državni zakon več vreden kot krajevni pravilnik in je slednjega potrebno primerno prilagoditi.« Goriški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek takole odgovarja goriškemu občinskemu svetniku skupine Il Popolo di Gorizia Fabiu Gentileju, ki je včeraj pojasnil, zakaj je skupaj z drugimi desnosre-
dinskimi kolegi zapustil dvorano občinskega sveta, ko je svetnik Demokratske stranke David Peterin posegel v slovenščini. »Gentilejeve trditve, da ni mogoče uporabljati slovenščine, ker je to v nasprotju s pravilnikom, so zgrešene. Kvečjemu je res ravno nasprotno oz. da je uporaba slovenščine dovoljena, kot to predvideva 9. člen državnega zakona 38/2001 in je potrebno goriški občinski statut in pravilnik čimprej prilagoditi,« pravi Čavdek in nadaljuje: »Obenem je Gentile dokazal tudi, da ne pozna osnov ekonomije, saj gospodarski razvoj ne sloni na rezanju stroškov, temveč na vlaganju. Zakaj torej ne bi gledali na uporabo simultanega prevajanja tudi iz tega vidika, ki pomeni nudenje za-
poslitve? Obenem pa je uporaba simultanega prevajanja tudi naložba za boljši in sodobnejši izgled goriške občine, ki se more zgledovati po evropskih institucijah in ne gledati nazaj v preteklost. In ker smo že pri preteklosti, bi omenil še pomislek o programu, ki ga je predstavil goriški župan Ettore Romoli. V seznamu raznih del in načrtov je namreč navedel kar nekaj pobud v zvezi s 100-letnico začetka 1. svetovne vojne in pri tem napovedal, da bo Gorica leta 2016 praznovala vrnitev ("ritorno") pod Italijo. Upam, da je šlo za nesporazum, saj Gorica pred letom 1916 ni bila nikoli pod Italijo in torej ne gre za nobeno vrnitev. Zgodovinarji naj bodo torej primerno obveščeni in pozorni.«
tržič - Zaradi nočnega razgrajanja, pretepov in prekomernega pitja alkoholnih pijač
Kvestor odredil zaprtje bara
Kavarna De Pellegrin bo zaprta do 8. junija - Njeni upravitelji napovedujejo praznik ob ponovnem odprtju
Upravitelji za ponovno odprtje napovedujejo presenečenje
bonaventura
Goriški kvestor je odredil desetdnevno zaprtje tržiške kavarne De Pel-legrin; za ukrep se je odločil, potem ko je v omenjenem baru v tržiškem mestnem središču v zadnjih mesecih prišlo do pretepov in nočnega razgrajanja, ki je bilo posledica prekomernega pitja alkoholnih pijač. Nekateri obiskovalci bara so namreč kar nekajkrat pregloboko pogledali v kozarec, nato pa so si dajali duška z raznimi oblikami razgrajanja.
Policisti so morali večkrat poseči, saj so njihov poseg zahtevali stanovalci sosednjih hiš, ki jim je nočno razgrajanje motilo spanec. Pri zbiranju dokaznega gradiva so se policisti posluževali tudi videokamer, ki so nameščene nedaleč od bara in so posnele nočne »podvige« mladih razgrajačev.
Baje ukrep ni ravno prizadel upraviteljev tržiškega bara, ki so na vrata razobesili obvestilo, da bo kavarna nekaj dni zaprta, za njeno ponovno odprtje pa napovedujejo praznično presenečenje.
V	cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo danes ob 14.30 pogreb Piera Bisighina, 33-letnega vojaka tujske legije, ki se je pred leti preselil v Francijo. Pred nekaj dnevi je umrl v prometni nesreči v bližini mesta Montepellier; s svojim motorjem je trčil v traktor, ki je naenkrat zavozil na njegov vozni pas.
Jutri pogreb Tiziana Ovana
V	Romansu bo jutri ob 11. uri pogreb 43-letnega Tiziana Ovana, ki ga je v nedeljo zvečer zbil avtomobil, medtem ko je s svojim sinom kolesaril proti domu. Kot znano je prometno nesrečo povzročil 61-letni Vincenzo Milutillo, ki je sedel za volan svojega Mercedesa z 1,5 grami alkohola na liter krvi.
Pet tisočink za socialo
Sovodenjska županja Alenka Florenin sporoča vsem davkoplačevalcem, ki bivajo na občinskem teritoriju, da se lahko pri davčni prijavi vpiše 5 tisočink tudi za socialno skrbstvo v pristojnosti občine. Dovolj je, da na ustreznem mestu napišejo »Socialna dejavnost obcine So-vodnje ob Soči« ali v italijanščini »At-tivita Sociali del Comune di Savogna d'Isonzo«. Ta denar je zelo dobrodošel pri marsikateri podpori potrebnim družinam; če bi ga bilo več, bi lahko organizirali se kakšno dodatno pobudo za starejše, potrebne družine ali kaj drugega. Glede na številne potrebe tudi drugih ustanov, tudi znotraj slovenske narodne skupnosti, bi bilo še najbolj zaželeno, da bi se družine odločile za par subjektov, javnih ali privatnih, ki uživajo njihovo zaupanje, vsekakor pa, da se opredelijo za nekoga, saj s tako gesto lahko veliko pomagajo pri izvajanju številnih koristnih projektov.
Večer z bratoma Rusjan
Kulturno rekreacijsko društvo Andrej Paglavec iz Podgore bo v petek, 8. junija, priredilo srečanje z naslovom Večer z bratoma Rusjan. O življenju »letečih bratov« Edvarda in Josipa, njunih dosežkih in drugih zanimivostih bo s pomočjo fotografij pripovedoval Vili Prinčič, avtor knjige »V sinjo brezkon-čnost«. Večer, ki bo potekal na sedežu društva Paglavec v Ulici 4. Novembra v Podgori, se bo začel ob 20.30.
Plena za 7500 evrov
Neznanci so v noči iz srede na včerajšnji dan vlomili v bencinski servis v Mir-nu. Po dosedanjih ugotovitvah policije je zmanjkalo več kartonov cigaret. Gre za okoli 2.500 škatlic cigaret različnih znamk v vrednosti 7.500 evrov. Šem-petrski policisti so o dogodku obvestili preiskovalnega sodnika in okrožno tožilstvo v Novi Gorici. (km)
Slovesnosti ob 2. juniju
Ob jutrišnjem državnem prazniku, dnevu italijanske Republike, bodo na Goriškem potekale številne slovesnosti. Iz goriške prefekture so sporočili, da bo ob 8. uri na Travniku slovesen dvig zastave, za katerega bo poskrbela brigada Pozzuolo, ob 9. uri pa bo tradicionalna slovesnost v Redipulji. Med 10. in 12. uro bo park prefekture v Gorici odprt javnosti, ob 18.30 pa bo koncert pihalnega orkestra Citta di Gorizia. Ob 19.30 bodo na Travniku spustili tro-bojnico: igrala bo godba brigade Poz-zuolo, sodeloval bo tudi zbor dijakov goriških licejev.
Prostovoljke v Mirandoli
V	kraj Mirandola v Emiliji, ki jo je v prejšnjih dneh hudo prizadel potres, so odpotovale še tri prostovoljke goriške civilne zaščite. Tiziana Tulisso, Maria Elena Guarini in Raffaella Vitale so se pridružile Lucianu Marconatu in Adele Vinti, ki sta odpotovala v soboto zjutraj.
16
Petek, 1. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - LUNG in ENFAP pobratena
Za čezmejno izmenjavo znanja
Skupaj bodo izvedli triletni projekt študijskih krožkov
»Zaupanje, sapere, brez konfi-nov, amici, rast, futuro, energija,« so ključne besede sredinega pobratenja med izobraževalnima organizacijama novogoriško Ljudsko univerzo (LUNG) in zavodom ENFAP Furla-nije-Julijske krajine. »Gre za prvo pobratenje dveh organizacij, ki se ukvarjata z izobraževanjem odraslih,« je v nagovoru poudarila direktorica LUNG Nada Uršič Debe-ljak. »Ugotovili smo, da imamo skupno hotenje in željo po tem, da bi na poti do novih znanj stali ob strani odraslim,« je dopolnila direktorica ENFAP Carmen Segon. Za simbol sredinega dejanja sta obe or-
Simbol pobratenja so regratove lučke, katerih semena letijo daleč, ne ozirajoč se na mejo
fotok.m.
ganizaciji izbrali regratovo lučko, katerih semena letijo daleč, ne ozirajoč se na meje.
Dogovori o pobratenju obeh organizacij so stekli šele pred tremi meseci, pozitivna energija in odprtost obeh direktoric do novih možnosti, ki jih ponuja skupni goriški prostor, pa so pripeljali do tega, da se je ideja zelo hitro udejanjila. Organizaciji sicer sodelujeta od leta 2009, od lani pa izvajata skupni triletni čezmejni projekt študijskih krožkov. Eden od njih bo posvečen prav sodelovanju na obmejnem območju, zajeto bo področje turizma, obrti in kmetijstva. Pobratenje pa ne
prinaša pozitivnih učinkov le za obe vpleteni organizaciji, ampak za vse, ki si želijo na drugi strani meje poiskati sorodne partnerje. LUNG in ENFAP postajata namreč referenčni točki za vse, ki na drugi strani meje iščejo partnerje za sodelovanje.
»Rada živim na stičišču dveh mest, ki sta si vedno bližji. Pobratenje bo utrdilo naše vezi in izmenjavo energij. Naša vizija je biti sodobno in uveljavljeno izobraževalno središče v celotni regiji, ki sega tudi čez mejo. Današnji dogodek potrjuje, da se naša vizija uresničuje veliko hitreje, kot smo si mislili,« je v nagovoru prisotnim poudarila direktorica LUNG.
Pobudo za pobratenje med omenjenima organizacijama je prva podala Carmen Segon, ki se je v sredo s slovensko kolegico Uršič De-beljakovo iskreno veselila uspešnega razvoja dogodkov, ki so vodili do sredinega podpisa listin. Da gre za pomemben in ne prav pogost dogodek, je poudarila Katja Dovžak, sekretarka na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. »Dialog med kulturami je nepogrešljivo sredstvo med narodi Evrope. To vaše sodelovanje pa uresničuje medkulturni dialog vsakdanjega življenja,« je poudarila.
Dogodku sta prisostvovala še novogoriški župan Matej Arčon, goriški podžupan Roberto Sartori, predsednik ENFAP FJK Alessandro Infanti in številno občinstvo. Po slovesnem podpisu listin o pobratenju so predstavniki obeh izobraževalnih organizacij in sosednjih občin simbolno pihnili vsak v svojo regrato-vo lučko in tako daleč naokoli raz-pihali zgoraj omenjene besede, ki simbolizirajo medsebojno sodelovanje. (km)
gabrje - Jutri tradicionalni koncert
Štirje zbori na borjaču
Predstavili bodo knjigo o skladatelju Ignaciju Oti iz Doline - Njemu bo posvečena tudi razstava
gorica - Umrl videc Marije
Danes v Viterbu slovo od Spolverinija
Gabrci bodo jutri ob 20.30 priredili tradicionalni Koncert na borjaču, ki je že skoraj tri desetletja nepogrešljivo zborovsko srečanje ob koncu sezone. Koncert prireja gabrsko kulturno društvo Skala, ki si je za prizorišče pevskih nastopov izbralo dvorišče-borjač za kulturnim domom v Gabrjah. Srečanja se po navadi udeleži 4-5 zborov ali pevskih skupin iz raznih krajev Primorske. Letos so se vabilu društva Skala odzvale tri zborovske skupine, ki se bodo na borjaču pridružile domačemu moškemu pevskemu zboru, ki ga vodi Zulej-ka Devetak. Kot je že v navadi bodo domačini odprli zborovski večer s petimi pesmimi iz bogate slovenske zakladnice zborovskega petja. Prav toliko skladb bodo prispevali tudi ostali prijavljeni zbori. Gabrškim pevcem bo sledil nastop mešanega pevskega zbora Starši ensemble iz Romjana, ki ga vodi Silvia Pierotti. Po romjanskih starših bo na vrsti predstavitev knjige o nepozabnem, žal že preminulem zborovodji in skladatelju Ignaciju Oti iz Doline pri Trstu. Knjigo z naslovom »Življenje darovano glasbi« je uredil kulturni in družbenopolitični delavec Boris Pangerc, lik znanega glasbenika pa bo predstavil Aldo Rupel.
Predstavitvi knjige bosta sledila še dva zborovska nastopa. Prva bo stopila na prizorišče vokalna skupina Chorus iz bližnjega Mirna, ki jo vodi Laura Winkler, večer pa bo zaključil mešani pevski zbor Cominum iz Komna, ki deluje pod vodstvom zborovodkinje Ingrid Tavčar. V primeru slabega vremena bo zborovski večer potekal v dvorani gabrskega kulturnega doma, v kateri bo postavljena tudi dokumentarna razstava posvečena Ignaciju Oti. Razstavo z naslovom »Ignacij Ota - njegova zgodba«, ki bo odprta tudi v nedeljo, 3. junija, od 16. do 19. ure, ter v sredo, 6. junija, ob 18.30 do 20.30, bo postavila skladateljeva hčerka Damijana Ota. (vip)
V Viterbu se bodo danes poslovili od Vittoria Spolverinija, vidca Marije na travniku ob Soči na Majnicah, ki so ga Goričani poznali tudi z vzdevkom Dani. Umrl je v sredo za posledicami bolezni, ki ga je mučila že dalj časa.
Spolverini je v Gorici opravljal fotografski poklic do leta 1988, ko naj bi po ljubezenskem razočaranju na travniku med Gorico in Faro zagledal Marijo. Na istem mestu se mu je nato Marija prikazovala vsak dan, tako da se je odločil, da si bo na »sinjem travniku« zgradil cerkvijo. Uradni cerkveni krogi so vidca gledali z veliko mero nezaupanja, iz nadškofi-je so pozvali goriške vernike, naj se ne udeležujejo njegovih obredov. Goričani so se vabila v glavnem držali, a kaj ko so Spolverinija prišli poslušat verniki iz Veneta in Lombardije. Ob neki priložnosti se jih je zbralo pet tisoč. Da bi lahko zgradil svojo cerkvico, je Spolverini celo postal kmet in pridobil gradbeno dovoljenje za skladišče za kmetijsko opremo, ki ga je v resnici uporabljal za svoje obrede. Splo-verini je skušal prepričati celo ne-
Vittorio Spolverini
bumbaca
kdanjega nadškofa Vitaleja Bon-marca, naj mu zaupa, vendar njegove prošnje so bile zaman. Bonmarco ga je pozval, naj se odpove svojim obredom, Spolverini pa mu ni ugodil. Še naprej se mu je Marija prikazovala in ob vsakem srečanju je bil nekaj minut v stanju transa, ob zaključku katerega je bil utrujen in poten. Marija se mu je v zadnjih letih prikazovala vse manj pogosto, naposled se je Spol-verini vrnil v svoj rodni Viterbo, kjer je stik z ljudmi vzdrževal preko spletne strani. V zadnjih časih je opustil tudi spletne stike, saj se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Spolverini zapušča štiri otroke in dve sestri.
gorica - Pogovor s Patrickom Quaggiatom
»Pravo idejo za skladbo moraš pravočasno ujeti«
Patrick Quaggiato
fotol.k.
V dvorani Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici bo danes ob 20.30 mladinski zbor SCGV Emil Komel predstavil svojo drugo CD ploščo, na kateri so tudi priredbe in orkestracije Patricka Quaggiata, prepoznavnega goriškega glasbenika, ki se je uveljavil kot eden najbolj dejavnih in širše priznanih avtorjev mlajše generacije. Njegove zborovske skladbe so pogosto zazvenele v tekmovalnih programih v Italiji, Sloveniji in drugih evropskih državah; kompozicija pa je samo delček njegove razvejane dejavnosti. V njegovem delovnem koledarju ni veliko prostih dni; poleg poučevanja tolkal na Glasbeni matici in v centru Emil Komel v Gorici je namreč dirigent dveh godb, mladinskega pihalnega orkestra in mešanega zbora v Goriških Brdih, projektni sodelavec vsaj treh orkestrov in zbora Univerze na Primorskem. Različnih obveznosti je toliko, da se pri naštevanju pravzaprav nikoli ne spominja vseh, med najbolj sveže spomine pa spada izvedba njegove nove skladbe ob letošnji 50-letnici Kulturnega centra Lojze Bratuž oz. Katoliškega doma.
Malo kantato za mešani zbor in godalni orkester ste napisali med božičnimi prazniki, nakar so vam predlagali, da bi tudi vodili krstno izvedbo...
Načelno ne bi izvajal svojih skladb, v zadnjih mesecih pa sem to storil dvakrat. Lani sem vodil izvedbo Misse nove Laudate pueri v Tolminu, Štandrežu in Logu pri Vipavi, zdaj pa kantato v Gorici. Moram priznati, da je bilo lepo predvsem sodelovati z domačimi zbori. Ugotovil sem tudi, da lahko avtor med vodenjem kaj popravi in svetuje, uveljavi svoj pogled.
Katero je bilo glavno vodilo pri pisanju kantate?
Skladba je nastala ob praznovanju obletnice, zato sem želel ustvariti vtis praznika, veselja, ki ga je posredovalo besedilo Jurija Paljka. Značaj sem skušal ujeti z uporabo svežih, ne pretirano kompliciranih harmonij, ki zaznamujejo moj stil. Združil sem spevnost z bolj izrazito ritmičnimi elementi, da bi skladba zaživela v tem kontrastu.
Je uglasbitev določenega besedila spodbuda ali obvezujoči pogoj?
Ko pišeš novo skladbo, imaš pred seboj bel papir, ki ga je včasih težko načeti. Problem je ravno začetek, predvsem ko v istem obdobju pišeš več stvari hkrati in je tvoj navdih izčrpan. Ko pa začneš, te izkušnja vodi in vse
postane jasno. Imeti tekst lahko pomaga, v kolikor ponuja smer, a nisem nikoli opazil, da bi izrazito oviral ali olajšal pot.
Biti tolkalist pa vpliva na morebitno bolj izostreno pozornost do ritmičnih značilnosti skladb?
Pozornost do ritma ni osnovni element mojega pisanja; najbolj me privlači polifonsko prepletanje glasov in to predvsem v pevskem smislu.
Kako bi opisali svoj način pisanja?
V zadnjih letih pišem zgolj po naročilu in seznam nadaljnjih stvaritev je precej bogat. Dela je veliko, delovni ritem pa ni najbolj hiter. Delam namreč precej počasi, zato preden sprejmem novo naročilo, se najprej pozanimam za termin. Skladbe si včasih zamislim, ko vozim ali v prostem času. Pravo idejo lahko dobiš kadarkoli in jo moraš pravočasno ujeti, izkoristiti vsak trenutek, da jo izoblikuješ. Pisanju lahko posvetiš ure brez velike koristi, kratek trenutek navdiha pa je zlata vreden. Ko pišeš, se osredotočaš na določen prehod skladbe, ko se oddaljiš od papirja pa vidiš celoto.
Govorimo o papirju v prenesenem pomenu...
Iz praktičnih razlogov pišem z računalnikom, ker je bolj čitljivo in lažje uporabno. Izvajalci tako razumejo hitreje smisel in vrednost glasbe.
In včasih prosijo za dodatna navodila?
Relativno malo ali nič. Ko izročim novo skladbo, pojasnjujem vedno svoje splošne ideje, posebnosti in značaj skladbe, interpretacijo pa prepustim izvajalcu. V trenutku izvedbe postane jasno, v kakšni meri sem bil sposoben posredovati svoje misli in kako so izvajalci razumeli skladbo. Iz poslušanja izvedb sem se vedno veliko naučil.
Kaj pomeni biti poklicni glasbenik danes? Kakšne so perspektive in pogoji za tovrstno dejavnost?
Ne gledam daljnoročno. V svojem življenju nisem doslej iskal koncertov, naročil ali angažmajev, vse je prišlo spontano, brez načrtov. Tudi večstranska dejavnost. Kompozicija je na svoj način teoretski predmet, ki zahteva veliko zbranosti; ko bi se ukvarjal samo s tem, bi me izčrpalo. Zato je za skladatelja nujno, da ima tudi druge dejavnosti, kot sta igranje ali poučevanje, da lahko doživlja in opazuje glasbo iz več zornih kotov.
Rossana Paliaga
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 1. junija 2012
17
nova gorica - Štirje filmski večeri
Aleksandrinke protagonistke letošnjega filmskega junija
V niz vključili tudi dokumentarec Dorice Makuc Žerjavi letijo
Letošnji Filmski junij, ki se tretje leto zapovrstjo uveljavlja kot večplastna predstavitev kulturne dediščine, bo posvečen aleksandrin-kam. Na zadnjem dvorišču gradu Kromberk bodo vsak torek v juniju na veliko platno predvajali na filmski trak ujete zgodbe aleksandrink, ki bodo vsakič odkrivale druge plasti: z vidika deklet in mater, ki so zapustila domači kraj in z vidika njihovih potomcev in družin, hrepe-nečih po materi in ženski. Štiri filmske projekcije bodo zaokrožila še tri predavanja, ki bodo vprašanje alek-sandrinstva osvetlile v doslej manj-krat videni luči in se navezujejo na družbeno identiteto širše Goriške.
»Skoraj celo stoletje so iz spodnje vipavske doline odhajale ženske v Egipt. Skupno jih je bilo okoli 5.000, samo iz Prvačine je v obdobju nekaj desetletij odšlo 200 mladih žensk. Ta množična odsotnost žensk je pustila veliko rano v ljudeh, ki se v tem prostoru še sedaj kaže kot neka kolektivna nesamozavest. Ni energije za prodor, osebne iniciative,« pravi etnologinja in zgodovinarka Darja Skrt. Pod njenim okriljem vsako leto nastaja program za Filmski junij. Letos se ga je odločila posvetiti aleksandrinkam in temo osvetliti iz manj znanih vidikov, saj je prepričana, da morajo ljudje o tem čim več govoriti, če se želijo soočiti s težavami svoje osebne identitete. »Ta prostor se srečuje z dvema velikima ranama. Prva je moška rana. Temu prostoru sta obe vojni vzeli ogromno število moških.
Za njo se je odprla še ženska rana -aleksandrinke, ki so v velikem številu odšle v tujino,« pojasnjuje Skrtova.
Letošnji filmski junij bo obsegal šest tematskih večerov, začenši s projekcijo filma Aleksandrinke, daleč od oči, daleč od srca avtorja Draga Klemenčiča 5. junija ob 21.uri. Teden kasneje se bo večer začel s predavanjem Inge Miklavčič Brezigar Moja srečanja z aleksan-drinkami, sledila bo projekcija filma Aleksandrija, ki odhaja avtorjev Vesne Humar in Iva Sakside. 19. junija bo projekcija filma Žerjavi letijo na jug iz leta 1975 avtorice Dorice Makuc. Gre za eno prvih TV oddaj, v kateri so imele aleksandrinke glavno vlogo. Zadnji torek v juniju bodo predvajali dokumentarec Alek-sandrinke Metoda Pevca.
Poleg filmskih projekcij se v sklopu letošnjega Filmskega junija obeta še večer dveh predavanj na temo »V globini dediščine«, ki se bosta dotaknili ravno izhodišč, ki jih zgorajv razmislek ponuja Skrtova. Pisateljica in psihologinja Alenka Rebula bo spregovorila na temo Klicanje matere, predavanje Biljane Dušic pa nosi naslov Življenje mora teči. Predavanji bosta 28. junija ob 21. uri, večer kasneje pa bosta od 19. ure dalje na voljo plačljivi delavnici Negovanje diha in Zvočna kopel. V avli gradu bosta med 5. in 30. junijem na ogled razstavi Skriti obrazi Aleksandrije avtorice Inge Miklavčič Brezigar in cikel slik Egipt Katjuše Dolničar. (km)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »Lorax«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Marilyn«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 20.15 -22.15 »Attack the Block 3«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 »Lorax«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 »Cosmopolis«; 20.00 - 22.00 »Marylin«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«.
fî Razstave
6. LIKOVNI ČEŠNJEV EKSTEMPORE ZA OTROKE - ČEZMEJNO SODELOVANJE bo pod vodstvom Marie Grazie Persolja in krožka Dablo potekalo po ulicah srednjeveške vasi Šmartno v soboto, 2. junija, med 15. in 18. uro. Barvice in papir priskrbi organizator.
V	KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled slikarska razstava Andreja Kralja; do 5. junija 9.00-19.35.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, ob 11. uri odprtje skupinske razstave z naslovom »Diversarte«. Razstavljali bodo Annamaria Fab-broni, Ada Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia,
Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; na ogled bo do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.0018.00.
V	MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Trico-lori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost.
V	POLU SV. KLARE VEČNAMENSKEGA CENTRA VIDEMSKE UNIVERZE v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Storie d'Israele«; še danes, 1. junija, 9.00-18.30.
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR organizira danes, 1. junija, izlet v kraj Illegio za ogled razstave »I bambini e il cielo«; zbirališče ob 15.30 pred občino v Moraru, ogled razstave in večerja v agriturizmu; informacije in prijave po tel. 339644504 med 18.30 in 20.30.
V	PALAČI LOCATELLI na Trgu XXIV Maggio 22 v Krminu bo danes, 1. junija, ob 18. uri odprtje razstave Adriana Velussija z naslovom »Emozioni Cromatiche 2«. Umetnika bo predstavila zgodovinarka in umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich; na ogled bo do 10. junija ob delavnikih 16.00-20.00, ob praznikih 10.30-12.30, 16.00-20.00.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI so na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pilonove galerije. Ob tej priložnosti so v prodaji ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilonova galerija; od torka do petka 8.00-16.00.
FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na odprtje razstave akvarelov Bože Bucik in Jožka Markiča z naslovom »Pri farni cerkvi« v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori. Avtorje bo predstavila Alenka Saksida, sledil bo nastop pevske skupine Kresnice; na ogled bo do 25. junija ob nedeljah 9.00-17.30, ob sobotah in praznikih 14.00-17.00, ostale dneve po dogovoru na tel. 003865-3304020.
V	GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) je na ogled razstava Micheleja Spanghera z naslovom »Replay«; do 7. junija od ponedeljka do petka 9.00-17.00.
V	KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodo-
vino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in po-soškega fotografskega krožka (Circo-lo fotografico isontino); na ogled bo do 8. junija od ponedeljka do petka 17.00-19.00, od 11. do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481531445).
DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (18991988)«; do 20. junija po urniku knjigarne.
V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je
na ogled razstava Luciana Martinisa, Giovannija Pacorja in Enza Valenti-nuza; do 8. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.3012.30, 16.00-20.00.
M Koncerti
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v
samostanski dvorani na Kostanjevici bosta v torek, 5. junija, ob 20. uri nastopila pianist Miha Štokelj in saksofonist Ivor Reljic; vstop prost.
ZSKD IN GM v sodelovanju z društvom Skala prirejajo zaključni koncert mladinskega zbora Neokortex v torek, 5. junija, ob 20. uri v Gabrjah. Zbor vodi Jana Drassich.
H Šolske vesti
INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
ŠPORTNA ŠOLA ZA UČENCE IN UČENKE OD 11. DO 14. LETA V DIJAŠKEM DOMU v Gorici: tenis, morje, kajakaštvo, ples, veslanje, hokej, adrenalinski parki in celodnevni izleti... predvsem pa veliko zabave in druženja! Od 11.6. do 20.7. (7 tedenskih izmen). Prijave in informacije do zasedbe mest po tel. 0481-533495 ali na info@dijaskidom.it.
NOVI DATUMI KUHARSKIH TEČAJEV V GORICI - »Zdrava zelena kuhinja«: 9. junija (od 9. do 14. ure), 16. in 23. junija (od 14.30 do 19.30), prijave sprejemajo 6. junija. »Sladice, prave dobrote!«: 16., 23. in 30. junija (od 9. do 14. ure), prijave sprejemajo do 13. junija. Na razpolago so prosta vpisna mesta; informacije: Ad formandum, tel. 0481-81826, epošta: go@adforman-dum.org, www.adformandum.org.
VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena).
MLADINSKI DOM prireja pripravo na malo maturo od 4. do 8. junija (za tret-ješolce), poletno središče »Poletni izzivi« z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami, skupinskimi dinamikami in športnimi igrami od 11. do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Žabni-cah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo, od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27.avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it.
MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 3283155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@li-bero.it.
AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita k vpisu v poletno središče Srečanja 2012, ki bo potekalo od 11. junija do 3. avgusta v zavodu Sv. Družine (ul. Don Bosco 66 -Gorica); informacije nudi Damijana Ceščut vsak dan med 9. in 11. uro ter med 19. in 21. uro po tel. 3355952551 (za vpise do vključno 2. junija je predviden popust).
POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika, do 13. ali do 16. ure (s kosilom). Za brate in sestre je predviden popust; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na info@dijaskidom.it, do 25. maja.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo.
M Izleti
SPDG organizira danes, 1. junija, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a nočni kolesarski izlet na Kremenjak. Predstavitev izleta bo danes, 31. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ulici Rossini. Zbirališče v petek, 1. junija, ob 21. uri pri Devetakih na parkirišču gostilne pri Miljotu. Dolžina proge približno 20 km, obvezni čelada in dobra svetilka; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev.
SPDG organizira v nedeljo, 3 junija, izlet na Poldnašnjo Špico (Jof di Mie-zegnot, 2087 m) iz Zajzere. Tura zahteva dobro fizično pripravljenost in gotov korak. Zbirališče v nedeljo, 3. junija, ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši. Odhod ob 7. uri; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja).
□ Obvestila
AŠZ MLADOST išče osebo za upravljanje in vzdrževanje nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 328-8274010 ali 340-9329906 (v večernih urah).
ACI IZ GORICE sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. junija, ob 9. uri v prvem in v četrtek, 21. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju v Hotelu In-ternazionale na Tržaški ul. 173 (Ul. Trieste) v Gorici.
DRUŽBA se dobi v soboto, 2. junija, ob 12.30.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure.
FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Ga-lerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno.
NOV PROSTORSKI PLAN OBČINE SOVODNJE - sovodenjska občinska uprava vabi na informativno srečanje o smernicah novega načrta v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prostorih domače Zadružne banke v so-vodnjah, Prvomajska 75.
Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti).
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta. Za šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji, zapade rok za vložitev prošenj 29. junija; informacije na uradu Fundacije Go-
riške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111).
15 Prireditve
GORIŠKO ZDRUŽENJE AMATERSKIH RIBIČEV (ASD Circolo pescatori sportivi) prireja danes, 1. junija, ob 20.30 v dvorani APT pri goriški železniški postaji srečanje na temo športa v naravi in nevarnosti infekcij.
JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: danes, 1. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, nastop otroškega zbora KD Sovodnje; v soboto, 2. junija, koncert na Borjaču v Gabrjah; 10. junija bo v centru Danica na Vrhu četrta izvedba Iger brez meja; 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in gu-bance, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v Sovodnjah z nastopom pevske skupine Danica, med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta kotalkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. Na pobudo krvodajalcev bo 16. in 17. junija na Peči na ogled krvodajalsko vozilo skupine Spiraglio; 18. junija bo v Rupi razstava letal-modelčkov in predstavite v knjige Vilija Prinčiča »V sinjo brezkončnost«; 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kresovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Od 4. do 22. junija bo na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu, od 18. do 22. junija turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir.
OBČINA ŠTEVERJAN vabi občane danes, 1. junija, ob 20.30 v prostore osnovne šole Alojz Gradnik v Števerja-nu na predstavitev ponudbe dostopa do interneta preko širokopasovnega brezžičnega omrežja wi-max.
SREČANJE Z GUIDOM FORMIGONI-JEM, profesorjem sodobne zgodovine na univerzi IULM v Milanu bo danes, 1. junija, ob 17.30 v konferenčni dvorani univerzitetnega pola v Ul. Vit-torio Veneto 185 v Gorici.
»BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: v petek, 8. junija, ob 18. uri Pietro Spirito s knjigo »Hotel Bologna - Cento anni di storie« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti); v soboto, 16. junija, ob 18. uri Giacomo Scat-tolini in Tullio Bugari s knjigo »Ju-goschegge - Storie e scatti di guerra e di pace« (sodeluje novinar Igor De-vetak); v četrtek, 21. junija, ob 18. uri Filippo Ongaro s knjigo »Mangia che dimagrisci« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti); v četrtek, 28. junija, ob 18. uri Ludovica Scarpa s knjigo »Tranquille dentro - Il piccolo ta-lismano della mamma« (sodeluje Cristina Visintini goriške ludoteke); v četrtek, 5. julija, ob 18.30 Paolo Pichierri s knjigo »Come conquistare la felicità in 21 capitoli« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti).
0 Mali oglasi
PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066.
PRODAM AVTO opel corsa viva 1.2, 16 v, letnik 1999, 132.000 prevoženih km, v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni; tel. 0481-391162.
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
PRODAM avto toyota RAV4, letnik 2004, 84.500 prevoženih km; tel. 3480308573.
V ŠTEVERJANU se je izgubil pes z imenom Tex, podoben nemškemu ovčarju. Če ga je kdo opazil, prosim naj sporoči na tel. 329-7265005.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 14.30, Piero Bi-sighin s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Onorino Angelo Pozzar iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 11.20, Alice Zambon vd. Simonit (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
18
Petek, 1. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR	/
ŽARIŠČE
Zakaj naj bi bila sodna pot tabu?
JULIJAN ČAVDEK
Dejstvo, da smo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini šibek politični subjekt je razvidno iz številnih primerov uveljavljanja naših pravic, ki se zaustavijo v zapletenem kolesju italijanskega politično-upravnega sistema. Slednji žal ne sloni na spoštovanju zakonov in načel, temveč na obstoju trenutne dobre volje ali sosledju ugodnih okoliščin v določenem trenutku. Posledica tega so dolgi postopki in nizka učinkovitost končnega rezultata. V takem sistemu lahko uspešno uveljavljajo lastne pravice ali koristi le močnejši subjekti. Zgleden primer sta nemška narodna skupnost na Južnem Tirolskem in francozi v dolini Aosta. Obe skupnosti sta večinski na lastnem teritoriju, ki ga obvladata ne le jezikovno in kulturno, temveč predvsem upravno in gospodarsko. Na zgovoren način mi je pred kratkim to razložil odvetnik in profesor ustavnega prava Robert Louvin, ko je omenil pogovor s preprostim kmetom iz neke doline v Deželi Ao-sta. Louvin ga je vprašal kaj lahko kot skupnost še vprašajo, da bi dodatno izboljšali njihov položaj. Kmetovalec mu je hudomušno odgovoril naj poskrbi, da jim tlakujejo steze, po katerih gredo krave na pašo. Vsak komentar je popolnoma odveč.
S takim položajem pa Slovenci žal ne razpolagamo in to seveda tudi po naši krivdi. Kakšna je ta krivda nima pomena razlagati, saj jo poznajo še vrabci na strehah in vejah. Drugi, verjetno večinski del odgovornosti nosi upravno-politični sistem, ki sem ga prej omenil.
Prav zaradi tega je pomembno, da je poleg običajnega političnega dela, prisotno tudi pravno, oziroma sodno uveljavljanje naših pravic. Tega se je v teku let tudi nekaj nabralo. Dovolj je, da sledimo vsem pismenim posegom prof. Sama Pahorja in tudi literature je nekaj, kot zgovorno kaže zbirka, ki jo je pred kakšnim letom izdalo društvo Jadro iz Ronk.
Ti primeri sodnega uveljavljanja pravic kažejo na pomemben učinek. Pred kakšnim mesecem je namreč mirovni sodnik v Gorici razveljavil globo, ker na parkomatu ni bilo slovenščine. Kaj bi se zgodilo, če bi recimo bila goriška ali kakšna druga občina občasno deležna z nekaj takih primerov. Da ne bi bilo sitnosti bi verjetno poskrbela za prisotnost slovenščine. Sedanje stanje na Pokrajini Trst, kjer ima občina Trst isto število volilnih okrožij od ostalih občin, je prav tako sad sodnega uveljavljanja pravic, ki ga je dosegel odv. Peter Močnik leta 1994. Tudi priziv, ki ga je stran-
ka Slovenska skupnost sprožila proti občini Gorica in deželi FJK je imel že kakšen učinek. Je že res, da je Deželno upravno sodišče v prvi obravnavi zavrnilo zahtevo po preložitvi datuma volitev, kar so nekateri - povsem napačno - razumeli kot poraz za stranko SSk. Glavni, vsebinski del priziva se mora šele začeti. Vendar prav začetek in sedaj nadaljevanje sodnega postopka proti ukinitvi rajonskih svetov je gotovo eden glavnih vzrokov, da je bivši goriški podžupan Fabio Gentile ostal brez stolčka v novi goriški občinski upravi. Zato je, po mojem mnenju, neumestno izpadla izjava, ki jo je po volitvah dal pokrajinski predsednik SKGZ Livijo Semolič, da je priziv SSk dema-goško in eklatantno dejanje, ki ne bo imelo nobene koristi, ne za Slovence, ne za Gorico. Vendar to ni bistvenega pomena, čeprav se sprašujem zakaj ni tega stališča izjavil takoj ob vložitvi priziva, 6. aprila 2012.
Uporaba sodne poti, oziroma sodnega uveljavljanja pravic je pač ena izmed možnih poti, ki jo imamo na voljo. V naši narodnostni skupnosti jo sicer bolj malo uporabljamo. Skoraj bi rekel, da smo se ji odpovedali. Pri tem je res, da pomeni začetek sodne poti, ob finančnih stroških, tudi možno prekinitev političnih pogajanj, čeprav tudi to povsem ne drži.
Glede na to, da imamo od leta 2001 zaščitni zakon, ki med drugim citira kar nekaj mednarodnih pravnih pogodb in dokumentov, katere je Italija podpisala in ratificirala, bi bilo povsem zgrešeno, da se temu pomembnemu sredstvu odpovedujemo. Upoštevajmo, da kar sodišče odloči velja več kot politični dogovor, ki ga lahko spremeni ali ne upošteva nova večina po volitvah. To je danes še toliko bolj pomembno, saj imamo na voljo tudi evropske sodne okvire. Obenem pa velja na državni in evropski ravni tudi manjšinska solidarnost, kot se je izkazalo prav v primeru priziva SSk proti ukinitvi goriških rajonskih svetov. Seveda pa bi pri tem veliko bolj pomagalo, če bi ob tem bili kot skupnost enotni.
Nobenega tabuja torej ne sme biti glede sodnih poti za uveljavitev naši uzakonjenih pravic. Potrebno bi bilo, da bi se je veliko bolj organizirano in usklajeno posluževali, saj predstavlja enega izmed temeljev demokracije in zaščite najšibkejših ter nikakor ni v nasprotju s pripravljenostjo za dialog in sporazum. Ob dosegu sporazuma je namreč vedno mogoče sodni postopek prekiniti.
Nlfi
PISMA UREDNIŠTVU
"Evropski Slovenci" ^
Spoštovani, tokrat vam pišem v zvezi z vašim prispevkom, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku v petek, 18. 5. 2012, na strani 21 (rubrika KLOP). Pišete o Evropskih Slovencih in Mateju Klemnu, ki poučuje slovenščino v Angliji.
Zelo me veseli, da pišete o nekom, ki promovira slovensko kulturo, literaturo in jezik po svetu. To počnemo tudi mi, lektorji slovenščine v Italiji (lektorica slovenščine v Neaplju Aleksandra Žabjek Scuteri, v Rimu Sanja Pirc v Pa-dovi Polona Liberšar, v Vidmu Urška Kerin, v Trstu Rada Lečič in Karin Marc Bratina).
Moram pa poudariti, da se mi zdi prav, da bi bil članek napisan kot pohvala Klemna, ne pa primerjalno z vidika, kaj pa mi v Italiji nismo še naredili, kot (citiram) "zanimivo, da ste v Nottinghamu gostili Nejca Gazvodo, ki ga Slovenci v Italiji še nismo poslušali".
Ali imate podatke, kaj in koga pa smo v Italiji že poslušali? Ali veste, da smo tudi lektorji v Italiji gostili nekatera izjemna imena (Miha Mazzini, Suzana Tratnik, Anja Štefan, Boris Pahor - že dvakrat, Goran Vojnovic ...). O tem redno poročamo v vašem časopisu. Namreč, lahko je to razumljeno "kot da mi pa nismo dovolj pridni".
Na koncu prispevka pa je izjava (citiram) "niti Gorana Vojnovica nismo še gostili v sklopu kake slovenske pobude v Trstu". Osebno sem bila prisotna na literarnem srečanju z Goranom Vojnovičem 20. januarja 2011 v Narodnem domu - organizirala ga je lektorica Karin Marc Bratina za študente slovenščine v Trstu (Visoka šola modernih jezikov za prevajalce in tolmače). Ta podatek torej absolutno ne drži! Podatek pa dobite že, če vtipkate Goran Vojnovic, Trst v google.
Rada prebiram vaš časopis, ampak mislim pa, da mora vsak novinar, tudi če se šele uči, dobro poznati osnovna pravila - preverjati informacije, ki jih napiše in paziti na učinek, ki ga imajo njegove besede, saj to prebira veliko ljudi.
Urška Kerin, lektorica v Vidmu
Enotni kulturni prostor
Slovenci v Italiji zelo radi tarnamo, da je enotni slovenski kulturni prostor za Matico prevečkrat le geslo, saj se Slovenija v resnici ne zanima dovolj za nas, ki živimo izven njenih mej. Žal pa kaže, da znamo tudi mi tu v Trstu biti kar precej brezbrižni tako do enotnega kulturnega prostora kot tudi do dogajanja v Sloveniji.
V torek, 29.t.m., je namreč na zanimivi in aktualni debati na temo »Slovenska kultura in škarje politike: kaj in kako v časih globalne krize« - ki so jo priredili Slovenski klub, DSP in KOKS in pri kateri so sodelovali Ivo Svetina, Marko Kravos, Tone Peršak, Vlado Žabot, Igor Koršič in mo-deratorka Bogomila Kravos - število razpravljalcev bilo skoraj enako številu navzočih poslušalcev.
Priznam: to me je presenetilo in tudi nekoliko prizadelo. Ampak ne kot predsednico Slovenskega kluba, pač pa kot Slovenko iz Trsta, ki ji je usoda slovenske kulture in kulture nasploh zelo pri srcu.
Darja Betocchi
PREJELI SMO
Ali naj bi kot v Ecovem romanu V imenu rože razpadla tudi Goriška knjižnica?
Še preden sem se usedel k mizi, da bi prebral Primorske novice in Primorski dnevnik, me je ugledni novo-goriški znanstvenik po telefonu vprašal, ali morda vem, kaj se dogaja z Goriško knjižnico Franceta Bevka, ker je pač prebral, da so novogoriški mestni svetniki na zadnji aprilski seji izničili predlog knjižničnega strokovnega sveta in zlasti odločitev njenega sveta, da dosedanjemu direktorju Borisu Jukicu podaljšajo vodenje knjižnice za še en petletni mandat. Bil je ogorčen in hipoma so se moja razmišljanja strnila z njegovimi. Toliko bolj pa so se utrdila pozneje, ko sem prebral poročilo novinarjev Primorskih novic A. Sardoča in M . Marussiga z naslovom Jukic ni več v milosti občine. Napisala sta, da večina mestnih svetnikov, natančno šestnajst proti desetim, meni, da Jukic knjižnice ne vodi kakovostno in dovolj ambiciozno. Kot nekdanjemu direktorju tega kulturnega zavoda me je prizadela tudi izjava svetnika Mirana Mullnerja (SNS), v kateri trdi, da v SNS menijo, da je knjižnica slabo vodena, ker je na pobudo, da bi postala tudi univerzitetna, dobival arogantne odgovore, da je dejavnost premalo ambiciozno zastavljena in da bi bilo prav dati možnost
komu drugemu, mlajšemu, ki bi imel vizijo razvoja, češ da je to potrebo nakazala tudi revizija poslovanja knjižnice. Ko sem to prebral, sem zamahnil z roko in si dejal, da ima direktor Jukic v vodenju kakšno manj pomembno slabost, spodrsljaj, a da je glavna značilnost v tekočem poslovanju in v naravnanosti SPLOŠNE knjižnice v prihodnost taka, da je knjižnica zgledna ne le za slovenske splošne (ljudske) knjižnice, pač pa tudi za ljudske knjižnice iz evropskih držav z bogatejšo bralno kulturo in ljudsko knjižnično dejavnost.
Ugotavljam, da je odločitev mestnega sveta nastala na nepoznavanju delovanja knjižnice, po neki strankarsko nekritični posnemovalni, sociološko rečeno, biciklistični maniri, brez argumentov in slepo sledeč splošnemu in neargumentiranemu stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lokalnih vodstev strank, pa še koga. Iz Mullnerjeve izjave razberemo (1.) željo, da bi Goriška knjižnica Franceta Bevka, to je splošna knjižnica, kakor jo opredeljuje sedanji zakon o knjižničarstvu in kakor je bila ustanovljena po prejšnjih zakonih, postala tudi univerzitetna. Pravno-formalno je to možno tudi pri nas. A za tako spojitev je potrebna pobuda, financiranje tekočega poslovanja ter predvsem izgradnja novih prostorskih zmogljivosti s strani univerze. Teh možnosti pri nas ni in če protagonist te želje, ki jo je pred leti gojil, a nato po pojasnitvi opustil pokojni Jožko Štrukelj, povezuje njeno Jukice-vo zavračanje s kakovostnim in ambi-
cioznim vodenjem knjižnice, je v moralni in miselni zmoti. Trdi, da je prejel (2.) aroganten odgovor, kar ni res. Prejel je odgovor, s katerim so mu bila pojasnjena zakonska določila in realno stanje. Četudi naj njegove namene sprejmem kot dobrohotne, jih torej ne morem sprejeti kot (3.) realno ambiciozne, poznavalske, pač pa kot trhli pod na obljudenem plesišču.
Kakor da bi mlinar mlel pšenico ali koruzo skupaj s kremenčevim peskom z namenom, da bi pekli visoko kakovosten kruh.
Namreč univerzitetne knjižnice so po zakonu glavne visokošolske knjižnice, namenjene študijskim in raziskovalnim procesom, torej predvsem študentom, visokošolskim učiteljem in sodelavcem. Splošne knjižnice so namenjene vseživljenjskemu izobraževanju različnih starostnih in socialnih skupin, tudi tistih s posebnimi interesi in potrebami, zbiranju, obdelovanju, varovanju in posredovanja domoznanskega in drugega gradiva in informacij. Če pa je splošna knjižnica še osrednja, kot je Goriška knjižnica, ima še dodatne naloge, ki jih ne bom našteval. Objektivno se za takim Mullnerjevim stališčem skriva demontiranje splošne knjižnice, njene ljudskosti in zato je uperjeno proti ustavno določeni socialni državi. Preprosto gre za golo nepoznavanje knjižničarske dejavnosti ali za naivno zmotno željo po večjem ugledu, če bi si knjižnica pripela univerzitetni naslov. Goriška knjižnica s ponosom in rade volje ponuja prostor študentom novo-
goriške univerze. Prav enako ravna tudi newyorška ljudska knjižnica, ki je po svoji splošnosti in učinkovitosti zgled univerzitetnim in drugim knjižnicam. Zato trdim, da je kratkovidna in prav nič spodbudna ter demokratična taka politika, ki ne upošteva strokovnosti. Odločitev šestnajstih svetnikov je udarec stroki, vestnemu strokovnemu delu novogoriških knjižničarjev, ne le direktorja Borisa Jukica. Šestnajsterici mestnih svetnikov in njihovim šepe-talcem priporočam, da večkrat stopijo v knjižnico in da, zreč v že davno napisane stihe Simona Gregorčiča, ugotovijo, priznajo in odstranijo svojo zmoto.
Pa še to. Verjamem, da sta novinarja napisala prispevek z novinarsko strokovno etiko, ki pa ji kdaj pa kdaj nehote zdrsne zaradi fizične neenakosti med oddajnikom in sprejemnikom. Ne verjamem namreč, da je Jukic izjavil, da so bile finance v razsulu, ko je začel delo direktorja knjižnice. Če pa je, prav gotovo ni mislil na popolno finančno razsulo. Knjižnici se je v letu 2001 v resnici pretilo finančno razsulo, so ga pa ob razumevanju sosednjih občin (in seveda ob sprejetju podzakonskega predpisa takratnega Ministrstva za kulturo, ki se je zgledoval po naših rešitvah) postopoma, a uspešno in v zadovoljstvo vseh občin-uporabnic preprečili, tako da je knjižnica glede večobčinskega financiranja postala zgled vsej Sloveniji.
Rajko Slokar, upokojeni ravnatelj
Goriške knjižnice Franceta Bevka
EVRO
1.2403 $ -0/30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
31. maja 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 31.5. 30.5.	
ameriški dolar	1,2403	1,2438
japonski jen	97,66	98,38
kitajski juan	7,8989	7,8920
ruski rubel	41,2975	40,5650
indijska rupija	69,5930	69,9420
danska krona	7,4319	7,4312
britanski funt	0,79990	0,79775
švedska krona	8,9752	8,9555
norveška krona	7,5235	7,5145
češka krona	25,693	25,658
švicarski frank	1,2010	1,2010
madžarski forint	301,65	298,95
poljski zlot	4,3915	4,3873
kanadski dolar	1,2761	1,2784
avstralski dolar	1,2736	1,2729
bolgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lev	4,4729	4,4675
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6977	0,6982
braziljski real	2,4935	2,4921
islandska krona	290,00	290,00
turška lira	2,2960	2,2930
hrvaška kuna	7,5675	7,5555
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
31. maja 2012
1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR)
0,23875 0,46685 0,73640
0,05250 0,10833 0,18167 0,386 0,673 0,951
ZLATO
(999,99 %%) za kg
40.630,50 €
+0/00
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
31. maja 2012
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,88		-1,23
KRKA	42,10	-2,44 -3,22
MERCATOR	123,70	-0,24
TELEKOM SLOVENIJE	69,00	-3,30
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 6,50		-23,53
DELO PRODAJA - -		
ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ	15,00	
NOVA KRE. BANKA MARIBOR	2,40	-2,04
KOMPAS MTS - -NIKA - -		
PIVOVARNA LAŠKO - -		
PROBANKA - -		
SAVA	5,80	-3,33
ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	69,40 12,21	-0,86 -4,61
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 31. maja 2012 -0/14		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLIANZ	0,501 72,50	-4,84 -0,62
BANCO POPOLARE	9,985 0,8975	-1,54
BCA POP MILANO	0,2015 0,307	+0,66
ENEL	0,8835 2,302	-0,17
FIAT	3,80	-3,21
GENERALI	2,69 8,215	-0,67
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,003	+0,10
LUXOTT1CA	26,15	-0,49
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	1,256 2,818	-2,86 -0,63
PIRELLI e C	8,015	+0,49 -1,35
SAIPEM SNAM SNAM	31,40	-1,72
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,266 4,086	+0,10
TENARIS TERNA	0,6675 12,88	-0,30 -3,38
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,704 0,0324	-0,73 +0,31
UNICREDIT	2,24 2,478	+0,45 +0,41
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	101,99 $	-1/43	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 31. maja 2012		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana	534,34	-2,17
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS	1.668,46	-0,11
FIRS, Banjaluka	822,64 1.815,56	+0,76
SRX, Beograd - -		
NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	1.968,00	+0,48
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.423,68 2.525,80	+0,03 -0,46
S&P 500, New York	1.310,65	-0,20
MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London	1.181,36 6.264,38 5.306,95	-0,26 +0,18
CAC 40, Pariz	3.017,01	+0,05
ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50	1.880,00 865,60 2.118,94	-2,13 -1,27 +0,13
Nikkei, Tokio	8.542,73	-1,05
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	2.772,54 18.629,52 2.372,23	-0,41 -0,32 -0,52
Sensex, Mubaj	16.218,53	-0,57
Petek, 1. junija 2012
Št. 22 (223)
Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna.
e-mail: klop@primorski.eu
klop se je tokrat vprašal, koliko beremo slovenske knjige in gledamo slovenske filme
Kekec vs. Robin Hood
Slovenska beseda na knjižni polici in na filmskem ekranu
Klop se je tokrat spraševal o teži, ki jo ima slovenska beseda v knjigah in filmih. Glede na to, da mladi postajamo vedno bolj širokogledni, ostaja vprašanje ali vseeno posegamo po domači literaturi ali se raje zatopimo le v tuje uspešnice?
Velika večina izmed nas se verjetno niti ne zaveda, kolikšno bogastvo se skriva na domačih zaprašenih knjižnih policah. S težavo bi tudi našteli slovenske igralce, ki jih lahko vidimo v naših filmih. Zamislimo se lahko tudi nad dejstvom, koliko tujih in koliko slovenskih filmov smo si v minulih letih ogledali ...
Ali je res kvaliteta slovenske sodobne umetnosti tako nezanimiva za današnjo generacijo ali ji samo mi posvečamo premalo pozornosti? Ali ni ljubezenska zgodba med Janezom in Meto iz Cvetja v jeseni prav tako romantična kot tista med Rickom in Ilso iz ameriškega klasika Casablanca? Klop je prepričan, da se Metka Gabrijelčič iz filma Vesna lahko kosa z Audrey Hepburn iz filma Zajtrk pri Tiffany, vsi smo pa tudi mnenja, da bi Kekec lahko prej prevzel našo pozornost prav tako kakor Kevin Cost-ner v vlogi Robin Hooda.
Klop je tokrat stopil v domačo knjižnico in radovedno pokukal, katera knjiga najpogosteje leži na slovenski nočni omarici. Ali bo na knjižni polici lahko segel po nepremostljivih klasikih, kot sta Cankarjev »Hlapec Jernej« in Jurčičev »Deseti brat«? Ali se Slovenci danes bolj zavzemamo za kriminalne romane kot sta Dob-nikarjev »Po volčjih stopinjah« in Frelihov roman »Zamolčana resnica«? Verjetno vam bodo ta slovenska dela manj znana kot je Rowlingov »Harry Potter« ali uspešna veriga romanov »Twilight« svetovno znane avtorice Stephenie Meyer, vendar so tudi slovenski sodobni avtorji vredni našega časa in pozornosti. Vsi vemo, da je današnji svet vedno bolj odprt novim kulturam, navadam in osebnostim ter da so posebno mladi vedno bolj odprtega duha ali, kakor se temu danes reče, »multikulturni«, vendar moramo biti vsi, bodisi starejši kot mlajši točno seznanjeni in ponosni nad našim rodom in predvsem našo literarno produkcijo. Verjetno nas velika večina ostaja »oboževalcev« monumentalnega Cankarja ne glede na teme, ki jih obravnava, saj nas bo vedno znova očarala lepota njegovega jezika, ki je še do danes nepresežena. Že res, da odvisi vse le od okusov posameznika, vendar je Klop mnenja, da bi se tudi najhladnejši človek
stopil med branjem globoko razmišlju-jočega dela Nejca Zaplotnika »Pot«.
Imamo pa na seznamu celo vrsto uspešnih in sodobnih »domačih« produkcij, kot so Jančarjev roman »Petintrideset stopinj«, Jelinčičev »Umor pod K2« in »Morje v času mrka« Ma-teta Dolenca.
V okviru najboljših romanov v zadnjih desetletjih pa ne smemo pozabiti na slovenske avtorice. V ta seznam spada roman slovenske pisateljice Brine Švigelj »Smrt slovenske primadone«, zelo dobra pa sta tudi romana avtoric Vesne Milek »Kalipso« in Nine Kokelj »Slamnata dežela«.
Veliko se nas lahko danes istoveti v družinskem romanu »Prikrita harmonija« slovenske pisateljice Katarine Marinčič, ali opazuje svet s pogledom, ki ga ima Andrej Blatnik v romanu »Spremeni me«. Nujno pa je omeniti tudi izredna dela »domačega« Borisa Pahorja »Nekropola«, »Trg Oberdan« in prav tako znanega Alojza Rebulo »Kačja roža« in »Jutri čez Jordan«.
Preidimo sedaj konkretno na lestvico in sicer na razpored petih najboljših slovenskih romanov Kersnikove nagrade za slovenski roman 2010: Prvo mesto si je prislužil Drago Jančar z romanom »To noč sem jo videl«, sledi mu Evald Fliser z delom »Na zlati obali«, nato Štefan Kardoša »Pobočje sončnega griča«, Sebastjan Pregelj »Mož, ki je jahal tigra« in nato še Vladimir P. Šte-fanec z romanom »Odličen dan za atentat«.
Vsak izmed nas se rad sprosti ob ogledu dobrega filma, danes je tudi izbira veliko bolj pestra, kot je bila včasih. Poleg tujih so vedno bolj številni tudi slovenski filmi, katerim se pa žal posveča le majhen del gledalcev. Klop tokrat ni posvetil številke filmu na splošno, ampak se je poglobil v zgodovino slovenskega filma.
Filmska umetnost je ena izmed najmlajših umetnosti. Združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost. Filmska tehniška kultura ni statična, ampak se vsak dan izpopolnjuje z novimi izkustvi, dognanji, z novimi postavkami v lo-garitmičnih tabelah. Film je umetnina, kot je umetnina lirična pesem, ki jo je treba napisati s črnilom in peresnikom, kot je umetnina marmornat kip, ki ga je treba klesati z dletom in kladivom, kot mo-
Kekec
re biti umetnina roman, ki preide skozi tiskarske stroje, preden je natisnjen. Dejstvo, da je za ustvaritev filma potrebnih nekaj več in nekaj bolj kompliciranih tehniških pripomočkov kot za ustvaritev oljnate slike, filmski umetnosti ne jemlje vrednosti. Filma kot posebne mogočosti človeškega umetniškega izživljanja ni mogoče zanikati. Za filmsko umetnost veljajo ista estetska in etična merila, kot za kakršno koli drugo vrsto umetnosti.
Leta 1905 je Karol Grossman posnel le nekaj minut dolga dokumentarna zapisa »Odhod od maše« in »Sejem v Ljutomeru«, ki predstavljata prve metre slovenskega filma. Leto kasneje je nastal film »Na domačem vrtu«, zapis podob iz družinskega življenja. V obdobju med obema svetovnima vojnama sta bila posneta prva slovenska celovečerna filma »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine«.
Leta 1946 je France Štiglic, edini slovenski režiser, ki je bil nominiran za Oskarjevo nagrado,
posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film »Na svoji zemlji«. Po tem letu se je povečala produkcija slovenskih celovečernih, kratkih igranih, dokumentarnih, reklamnih in animiranih filmov. Na leto je bilo posnetih približno trideset filmov. Slovenski filmi so sodelovali na domačih in mednarodnih filmskih festivalih, kjer so prejeli tudi številne nagrade.
Slovenska specializirana edicija za kino-mane »Ekran« je pred kratkim povprašala filmske poznavalce, kateri so po njihovi oceni najboljši slovenski filmi po osamosvojitvi. Filmi, ki si zaslužijo mesto na lestvici najboljših desetih slovenskih filmov so »Vesna« iz leta 1953, ki je po skoraj šestdesetih letih še vedno gledljiv in zabaven film; »Akcija« iz leta 1960, film, ki je nastal pod okriljem Jana Kavčiča, režiserja kasnejše otroške uspešnice »Sreča
na vrvici«; leto mlajši je film »Ples v dežju«, ki je bil za tiste čase »pretežak« (v znak protesta je na premieri filma nekdo režiserju celo vrgel steklenico piva v glavo); »Na papirnatih avionih« iz leta 1967, artistična drama o odnosu dveh zakoncev in o sanjah moškega, ki se zaljubi v balerino na podlagi njene filmske podobe; »Sedmina« iz leta 1969, film posnet po romanu Bena Zupančiča; leto kasneje je izšel film »Rdeče klasje«, ki si je zaslužil nominacijo na berlinskem filmskem festivalu; leta 1980 sta izšla filma »Splav meduze«, ki naj bi veljal za »biser jugoslovanske kinematografije« ter film »Nasvidenje v naslednji vojni«, posnet po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana. Na lestvico desetih najboljših slovenskih filmov pa spadata tudi novejša filma »Kruh in mleko« iz leta 2001, ki je celovečerec postal povsem slučajno iz kratkega filma ter »Oča«, ki je sedaj šteje komaj dve leti, požel pa je veliko pozornost in navdušenje na beneškem filmskem festivalu.
Kotiček zanimivosti
Slovenska profesionalna filmska produkcija se je začela leta 1946 s filmom »Na svoji zemlji«, režiserja Franceta Štiglica. Do leta 1995, ko je bil ustanovljen Filmski sklad Slovenije, predhodnik Slovenskega filmskega centra, je bilo posnetih 130 celovečernih filmov. Trenutno je najbolj izposojena slovenska knjiga Tavčarjeva »Visoška kronika«. Povprečen Slovenec si letno izposodi 8 knjig.
Prizor iz filma Na svoji zemlji
20 Petek' jun'ja 2012
APrimorski
r	dnevnik

»AZZURRI« DANES PROTI RUSIJI
COVERCIANO - Italija bo danes (začetek ob 20.45) odigrala v Zurichu prijateljsko tekmo proti Rusiji, kar bo zadnje testiranje pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva. V napadu bosta od prve minute igrala Cassano in Balotelli. Chielini je okreval, vendar danes še ne bo igral.
Verjetna postava: Buffon, Maggio, Barzagli, Bonucci, Balzaretti, De Rossi, Pirlo, Marchisio, Montolivo, Cas-sano, Balotelli.
KOPITAR JUNAK PRVE TEKME
NEW JERSEY - Hokejisti Los Angeles Kings so dobili prvo tekmo finala lige NHL. Junak je postal slovenski as iz Hru-šice na Gorenjskem Anže Kopitar, ki je v osmi minuti podaljška dosegel odločilno zadetek za zmago z 2:1. Naslednja tekma bo jutri znova na vzhodni obali ZDA, ekipi New Jersey Devils in Los Angeles Kings pa igrata na štiri zmage. «Hotel sem zadeti po sredini. Podaja je bila odlična, ravno pravšna. Vse seje zgodilo zelo na hitro, občutki ob takšnem zadetku pa so izjemni. Vedno je lepo odločiti podaljšek,» je po tekmi povedal Kopitar.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it
NADAL V TRETJEM KROGU
PARIZ - Španski teniški zvezdnik Rafael Nadal je brez težav napredoval v tretji krog odprtega prvenstva Francije v Parizu. Drugi nosilec, ki je že šestkrat slavil na Rolandu Gar-rosu, je v drugem krogu zlahka s 6:2, 6:2 in 6:0 izločil Uzbekistanca Denisa Ištomina. V 3. krog je med ženskami napredovala tudi Italijanka Francesca Schia-vone. Z 2:6, 6:3, 6:je premagala Bolgarko Cvetano Pironkova.
Ak
smučanje - Na izboru kandidata za SP v nordijskem smučanju prevladal Lahti
Planica izgubila v finalu
GANGVON - Slovenija oziroma Planica ne bo gostila svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2017. Tako so odločili delegati na 48. kongresu Mednarodne smučarske zveze (Fis) v Južni Koreji. Prvenstvo bo v Lathiju na Finskem. Planica, ki je kandidirala v družbi Lahtija, Oberstdorfa in Zakopan, je izgubila šele v zadnjem, tretjem krogu. Najprej je bil izločen poljski predstavnik, ki je že četrtič poskusil srečo in tokrat Južno Korejo zapustil brez enega samega glasu, nato je izpadla Nemčija z Oberstdorfom, v finalu pa je Lahti slavil z 12 glasovi proti trem Slovenije. V prvem krogu je Lahti dobil 7 glasov, Planica 5, Oberstdorf 3 in Zakopane 0. V drugem pa Lahti 7, Planica znova 5 in Oberstdorf 3.
Navkljub porazu slovenska delegacija zadovoljna zapušča Južno Korejo in že kuje načrte za novo kandidaturo leta 2019. Ambasadorja Planice na predstavitvi sta bila nekdanja športna zvezdnika Petra Majdič in Franci Petek. «To je vendarle samo šport in športniki znamo prenesti poraze,» pravi Majdičeva.
«Imeli smo odlično predstavitev, ki je navdušila vse prisotne, saj smo se odločili za nekoliko drugačen koncept, bolj lahkoten, v katerem je bilo poudarek na majhnosti Slovenije in njenih prednostih. Moramo pa vedeti, da smo imeli izjemno konkurenco, na primer zmagovalec Lahti bo na prvenstvo pripeljal 50 milijonov obiskovalcev, zato moramo biti z rezultatom zadovoljni. Hkrati nam ta daje nov zagon, saj smo tu v Južni Koreji poželi ogromno simpatij,» je dejala Petra Majdič.
«Bila je to tekma kot vsaka druga. Z majhnimi razlika in žal le enim zmagovalcem. Zelo smo si želeli prvenstva, saj smo bili odlična ekipa, opravili lepo predstavitev in odzivi na našo kandidaturo so bili dobri. Od razglasitvi nismo bili preveč razočarani, saj smo videli, da smo izpadli šele v zadnjem krogu, kar je zagotovo zelo spodbudno. Dokazali smo, da je Planica resen igralec v nordijskem smučanju in prepričan sem, da bo Slovenija v prihodnosti gostila svetovno prvenstvo,» je povedal Franci Petek.
O nadaljnjih korakih organizacijskega odbora, ki mu je na-čeloval Janez Bukovnik, veliko podpore pa je imel tudi pri delegatu Fis Janezu Kocijančiču, sicer predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, je Franci Petek dejal: «Odločitve o novi kandidaturi še nismo sprejeli, saj mora za to steči določena procedura, zagotovo pa rezultat v Južni Koreji dokazuje, da smo na pravi poti in da lahko ob takšnem pristopu kmalu pričakujemo tudi zmago.»
Fis je v Južni Koreji določila še prireditelje ostalih svetovnih prvenstev 2016 in 2017. St. Moritz bo 2017 gostil svetovno prvenstvo v alpskem smučanju (premagal je Aare, Cortina dAm-pezzo je umaknila kandidaturo in jo bo spet predstavila lza leto 2009), svetovni prvenstvi v smučanju prostega sloga in de-skanju 2017 in smučarskih poletih 2016 pa sta pričakovano odšli na Sierra Nevado in Kulm Bad Mitterndorf. Bila sta pač edina kandidata.
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič med predstavitvijo kandidature Planice v Gangvonu
košarka - Selektor Maljkovic o igralci za EP 2013
Vujačičev dokončni »ne«, vsi drugi pa so potrdili nastop
LJUBLJANA - Na druženju z novinarji je selektor košarkarske reprezentance Slovenije Božidar Maljkovic povedal, da se je Saša Vujačič dokončno odpovedal državnemu dresu, udeležbo v reprezentanci na evropskem prvenstvu 2013 v Sloveniji pa so potrdili vsi ostali igralci vključno z Beno Udrihom in Goranom Dragicem.
»Beno Udrih je dejal, da bo zagotovo igral na EP 2013. Letos se želi zaradi poškodbe prsta in nekaterih drugih stvari še odpočiti, naslednje leto pa bo na razpolago reprezentanci. Počitka si želi tudi Jaka Lakovič in mu ga tudi priporočam. Podobno je z Erazmom Lorbkom, ki želi zaigrati v ligi NBA. V prihodnjih tednih bomo videli, kako resen in realen je njegov angažma v San An-toniu. Govoril sem tudi z Mirzo Begicem in rekel mi je, da bo naredil vse, da se že letos pridruži reprezentanci. Kar se tiče Gorana Dragica, je tako, da je fant pred življenjsko odločitvijo.
V ligi NBA izbira nov klub in ni tako nepomembno, ali bo naslednjo pogodbo podpisal za 50 ali 60 milijonov dolarjev. Sicer pa je Goran zgleden član te reprezentance, že lani je bil z njo od prvega dne da-lje,» je dejal Maljkovic, ki je bil v tej sezoni trener Lokomotive Kuban iz Krasnodar-ja in z njo prišel v polfinale ruskega prvenstva,
Ob tem je selektor povedal, da se bodo preostali kandidati za reprezentanco že letos udeležili tritedenskih priprav, med katerimi bodo odigrali dva prijateljska turnirja v Ljubljani in Beogradu. To velja za Boštjana Nachbarja, Gašperja Vidmarja, Uroša Slokarja ter Domna Lorbka. Matjaž Smodiš je Maljkovicu sporočil, da zaključuje igralsko kariero, glede Primoža Brezca pa selektor ni podal natančnega odgovora.
nogomet
Stave: športna pravica izrekla prve kazni
RIM - Športna pravica, ki je hitrejša, čeprav menda boolj površna, od civilne, je včeraj že izdala prve razsodbe v zvezi z lanskim delom afere o prirejanju izidov nogometnih tekme. Skoraj vsi vpleteni so se odločili za dogovorjeno kazen, s čimer so v bistvu priznali krivdo in skrajšali bodisi postopke bodisi težo kazni. Tako bo Atalanta v prihodnji A-ligi začela sezono z dvema minusnima točkama (lani šest), plačati pa mora tudi 25 tisoč evrov globe. Njen nekdanji kapetan, zdaj v bistvu že upokojeni igralec Cristiano Doni, je prejel še dve dodatni leti kazni (lani tri in pol). Modeno so kaznovali z odvzemom dveh točk, Grosseto s šestimi, Frosinone, Ascoli in Cremonese pa z odvzemom ene točke.
Med številnimi diskvalificiranimi nogometaši je tudi »skesanec« Carlo Ger-vasoni (leto in 8 mesecev kazni).
Buffon pod drobnogledom
RIM - Vratar reprezentance Gian-luigi Buffon je v sredo ostro kritiziral spek-takularne preiskave sodstva in medijev, včeraj pa se je izvedelo, da je sodišče iz Tu-rina prosilo kolege iz Cremone za pojasnila v zvezi z Buffonovimi navadami glede stav. Turinski sodniki so namreč ugotovili, da je Buffon med januarjem in septembrom 2010 je izdal 14 plačilnih nalogov v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov v korist Massima Alfierija, lastnika trafike iz Parme. Buffonov odvetnik je že pred časom pojasnil sodnikom, da je omenjeni Alfieri Buffonov zaupnik in skrbi za investicije nogometaševega premoženje, toda preiskovalci sumijo, da Buffon preko njega igra na stavnicah, česar poklicni igralci ne smejo. Ni pa Buffon prejel nobenega sodnega obvestila.
LAZIO - 49-letni Sarajevčan Vladimir Petkovic je nasledil Edija Rejo na klopi Lazia. Dosedanji trener Siona naj bi letno zaslucil 600.000 evrov.
KOŠARKA - Končnica A1-lige, polfinale, 2. tekma: Armani Milano - Pesa-ro 86:68(stanje 2:0, igra se na tri zmage).
odbojka - Trst bo prihodnji teden prizorišče državnega finala mladincev
Ena od skupin bo tudi v Repnu
Nastopilo bo 16 moštev, med temi veliko mladinskih vrst prvoligašev - Pričakujejo 300 igralcev s trenerji in spremljevalci - Žreb skupin bo v četrtek
Tržaška pokrajina bo prihodnji teden, od 7. do 10. junija, prizorišče državnega finala odbojkarskega prvenstva za mladince. Na štirih prizoriščih, eno od teh bo tudi občinska telovadnica v Repnu, preostala pa so telovadnica Monte Cen-gio v mestu, telovadnica Don Milani na Judovcu in športna palača, se bo pomerilo šestnajst najboljših italijanskih mladinskih moštev. Šest od teh, to so Banca Lannutti Cuneo, Sisley Treviso, Ton-no Callipoli Vibo Valentia, Itas Diatec Trento, Casa Modena in Lube Banca Marche Macerata, pripadajo klubom najvišje kakovosti, med njimi je Cuneo branilec naslova. »Med igralci, ki bodo tekmovali pri nas, je več takih, ki so že člani prvoli-gaškega moštva, nekateri izmed njih so v A1-ligi občasno tudi že igrali. Ker v naslednjih dveh sezonah v A1-ligi ne bo izpadov, bo več teh fantov najbrž v njej imelo več priložnosti, da se izkažejo, zato bo najbrž v Trstu tudi veliko opazovalcev,« je na predstavitvi tekmovanja na tržaški Občini povedal podpredsednik deželnega odbora odbojkarske zveze FIPAV Alessandro Michelli. Med tistimi, ki bodo pod drobnogledom, je v prvi vrsti
tolkač Macerate Luigi Randazzo, najboljši igralec mednarodnega kadetskega turnirja Osmih narodov 2010. Poleg omenjenih klubov bodo v Trstu nastopili tudi Scanzorosciate Bergamo, San Dona di Piave Anderlini Modena, Scandicci Firenze, Roma 7 Volley, Blak Lions Napoli, Teate Chieti, Castellana Bari, Volley Brolo Messina in Pallavolo Ol-bia. Deželni prvak Cervignano je izpadel v med-deželni fazi.
Žreb štirih skupin (najboljši dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v četrtfinale) bo v četrtek ona deželi. finale za naslov prvaka bo v nedeljo, 10. junija ob 11. uri v športni palači. Pričakujejo okrog 300 odbojkarjev s trenerji in spremljevalci ter še vsaj enkrat toliko staršev in drugih sorodnikov, vse pa bodo namestili v devet različnih hotelov, tako da ima tekmovanje tudi svojo ekonomsko težo.
Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi odbornik za šport Emiliano Edera, so tudi potrdili željo, da bi naša dežela kandidirala za organizacijo ene od kvalifikacijskih skupin ženskega svetovnega prvenstva, ki bo leta 2014 v Italiji.
Za A1-ligo v Trstu bi letos potrebovali manj kot milijon evrov...
Nastop Adriavolleyja v najvišji italijanski odbojkarski ligi je bil v prejšnjem desetletju kratkotrajen in naposled ponesrečen, toda tržaški navdušenec Alessandro Michelli si še vedno nadeja, da bi Trst spet imel ekipo v A1-ligi. V prejšnjih mesecih si je prizadeval, da bi pravice pridobil od propadajočega Si-sleyja, ki se je v začetku prejšnje sezone iz Trevisa preselil v Belluno. Družina Benetton, ki se letos dokončno umika iz sveta košarke in odbojke, je pripravljena odstopiti ligo brezplačno, v Bellunu pa imajo težave s pridobitvijo sponzorjev.
»Ker so v A1-ligi zamrznili izpade za dobo dveh let, bo manj kvalitetna in bo v njej manj tujcev. Zato bi lahko v Trstu za takšno ekipo porabili v naslednji sezoni manj kot en milijon evrov, medtem ko je bilo v preteklih sezonah potrebno pridobiti za sestavo ekipe, ki bi za cilj imela zgolj obstanek, več kot dvakrat tolikšno vsoto. Žal pa nisem našel dovolj vlagateljev za ta projekt,« je na predstavitvi finala mladincev povedal Michelli in izrazil upanje, da bodo v Trstu vsaj sposobni dobiti denar za košarkarski Acega-sAps in nogometno Triestino. Michelli je tudi skeptičen, da bi v Trstu lahko kdaj še odkupili ligo. Ko je na novinarsko vprašanje govor nanesel na stanje moške odbojke v Trstu, sta Michelli in predsednik pokrajinskega odbora FIAV Giorgio Tirel poudarila, da imamo v Trstu le dva prava centra, to sta Sloga na Krasu in Scuola di Pal-lavolo Coselli v mestu. Iz nje so v zadnjih sezonah izšli štirje perspektivni mladinci, so povedali. (ak)
/
ŠPORT
Petek, 1. junija 2012
21
jadranje - Pogovor z Vasilijem Žbogarjem, slovenskim olimpijcem
»Jadralec brez kondicije ne zdrži šest dni regat«
Svojo tretjo olimpijsko kolajno bo najuspešnejši slovenski jadralec vseh časov Vasilij Žbogar lovil v londonskih vodah, kjer ga avgusta čaka četrti nastop na olimpijskih igrah. Trikrat je na naj-prestižnejšem športnem dogodku nastopil v laserju - ko je bil leta 2004 bronast, v Pekingu pa srebrn -, letos pa bo tekmoval prvič v razredu finn, potem ko je 36-letnik na kriterijskih regatah zbral več točk kot Koprčan Gašper Vinčec. Z Žbogarjem smo se pogovorili med predstavitvijo projekta
V tem projektu še vedno sodelujem, vendar je trenutno zamrznjen, ker večina jadralcev bo kot jaz nastopila na olimpijskih igrah. Po Londonu pa se bom spet osredotočil na Pokal Amerike in tudi na Esi-mit Europo.
Kako vse to usklajujete?
Od novembra sem sicer osredotočen samo na razred finn. K obema projektoma se bom pridružil po OI.
Povedali ste, da ste izbrali enose-da prav zaradi vaših ambiciji in nači-
Jeno spremljal vedno na spremljevalnem čolnu.
Vaš kondicijski trener je Marzio Braida, s katerim trenirata tudi jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Ju poznate?
Seveda. Fanta zelo dobro delata in tudi zelo načrtno, kar kažejo tudi rezul-
Esimit Europa, pri katerem sodeluje.
Začnimo pri vašem zadnjem uspehu in sicer uvrstitvi na četrte olimpijske igre. Na zadnjih regatah ste bili med najboljšimi, ali je zdaj cilj osvojitev še tretje olimpijske kolajne?
Cilji so visoki, delam na tem, da bi se uvrstil čim višje. Bomo videli, kaj bo.
Vam regatno polje ustreza?
Ne bi vedel, vendar moram se tako pripraviti, da mi bo ustrezalo. V Angliji je zelo muhasto vreme in meni ravno odgovarjajo spremenljive razmere v nasprotju z nekaterimi, ki so dobri samo v specifičnih razmerah.
Potem ko ste v Pekingu osvojili srebro ste prestopili iz laserja na finn. Zakaj ravno v ta razred?
Prvič zato, ker je še edini olimpijski enosed, na jadrnici pa sem nasploh raje sam, tako da je bil ta prehod normalen.
Sta precej različni?
Podobni sta, pri finnu pa je le potrebno kakih 20 kilogramov več. Najtežji del prilagoditve je bilo ravno pridobivanje mišične mase, kar je trajalo kar nekaj časa.
Vašo jadralno pot pa ste sicer začeli na dvosedu 470, kajne?
Tako. Štiri leta sem jadral v razredu 470, vendar sem se z vsemi skregal in tudi zamenjal dosti jadralcev. To nikakor ni šlo: vedno sem bil zelo ambiciozen in sem težko dobil nekoga, ki je bil podoben meni in je bil pripravljen preživeti toliko ur na morju kot to počenjam jaz. Zato sem se potem odločil za enoseda in tu bom tudi nadaljeval.
Kot prvi Slovenec ste se vključili v Pokal Amerike. Kakšna je bila prva izkušnja?
Zelo zanimiva in povrh sem imel tudi čast, da sem bil skipper španske ekipe.
Žbogar o Jašu in Simonu:»Zelo dobro delata in tudi zelo načrtno, kar kažejo tudi rezultati. Iz leta v leto sta boljša, sta ogromen potencial in prepričan sem v njun uspeh, potrebujeta le še kako leto, da pridobita potrebne izkušnje«
na dela. Kako se potem vključujete v večje jadrnice in v ekipe, kjer je treba sodelovati?
Dobro, saj smo tam vsi profesionalci in vrhunski jadralci, vsi dobro vemo, kaj je potrebno za dober rezultat.
Kaj je za jadralca pomembnejše: Pokal Amerike ali olimpijske igre?
Za vsakega jadralca so največje sanje osvojitev kolajne na olimpijskih igrah.
Nazadnje smo vas na Esimitu Europi srečali ravno v Trstu na Barco-lani. V kolikšni meri sodelujete z Igorjem Simčičem?
V projekt sem se vključil že predlani, lani pa sem zaradi priprav na OI nastopil samo na Barcolani. Prav v Trstu sem sodeloval že petkrat ali šestkrat; ko je bil moj sponzor Istrabenz, sem Maxi
tati. Iz leta v leto sta boljša, sta ogromen potencial in prepričan sem v njun uspeh, potrebujeta le še kako leto, da pridobita potrebne izkušnje. Braida je že izkušen trener v jadranju, tako da bo lahko samo še dodatno pripomogel k temu, da bosta še boljša. Z njim sodelujem že 12 let in je jamstvo za rezultat.
Ali ju kdaj srečate?
Srečamo se na vsaki regati, včasih pa tudi v fitness centru v Gorici. Zdaj sicer ne, saj treniram v Valencii z italijansko reprezentanco, ki ima v španskem mestu svojo postojanko.
Tam pa sodelujete tudi z Luisom
Martinezom, ki je bil zdravnik in kon-dicijski trener Armstronga ...
Tako. Z njim je Amstrong zmagal pet francoskih Tourov. Luis je strokovna pomoč pri raznih analizah in testiranjih ter pri koordiniranju treningov.
Kako ste prišli v stik z njim?
Preko italijanskega trenerja Luca Devottija, ki je Luisa poznal. Zanj je sodelovanje z jadralci izziv, saj ga ne plačujemo skoraj nič. Videl je potencial in se nam je zato hotel pridružiti.
Kako sodelujeta?
Glede na to, da sem v tem razredu novinec, čeprav sem bil v Hyeresu 3., na EP pa 2., in se torej še razvijam, potrebujem strokovnjaka, ki preverja rezultate in spremlja napredek.
Prej ste omenili, da ste morali ob prestopu v finn pridobiti 20 kilogramov. Koliko pomeni sploh kondicija v jadranju?
Kondicija je vse. Jadralec, ki nima kondicije in nima moči, absolutno ne more računati, da se bo uvrstil med prvih 100 jadralcev na svetu. V finnu je še dovoljeno »pumpanje«, tako da so pulzi izredno visoki, v uro in pol dolgi regati tudi do 200. Če nisi pripravljen, enostavno ne zdržiš šest dni regat.
Večkrat ste kritični do medijev ali Jadralne zveze. Ste kdaj celo razmišljali, da bi zamenjali državo in torej reprezentanco?
Sem, pred nekaj leti. Enostavno si želim transparentnosti in enako obravnavanje vseh jadralcev. Razjezi me, ko vidim, da se na moj boj za enakost nihče ne odzove. Ne želim nič več kot ostali, želim samo to, kar dobijo ostali.
Veronika Sossa
Na OI v Pekingu leta 2008 je Vasilij Žbogar osvojil srebrno kolajno v razredu laser, v Atenah pa je bil bronast
sta, kroma
v nedeljo - Vipolže
Češnje in nogomet za dobrodelne namene
V	nedeljo od 16.30 naprej bo v Vipolžah v Goriških Brdih dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi, ki ga pripravljajo Občina Brda, Zavod za turizem, kulturo, šport in mlade Brda, Nogometni klub Brda in Fundacija Vrabček upanja. Zaključek dobrodelnega dogodka bo zvečer na gradu na Dobrovem. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena Fundaciji Vrabček upanja - Oddelku za invalidno mladino v Stari Gori.
Rdeča nit celotne prireditve bo nogometna žoga. Najprej se bodo pomerili najmlajši (U-6, U-8), sledil pa bo novinarski nogometni dvoboj med Primorsko in Venetom. Ob 18. uri se bo začel še revijalni del s streli z 11-metrov (kdo bo v golu ostaja skrivnost), pa ženski nogometni dvoboj Brik proti gostjam in nato še srečanje Bricev in prijateljev ter povabljenih na ta dobrodelni dogodek. Svojo prisotnost je potrdil tudi trener Edy Reja ter selektor Slovenije Slaviša Stojanovič.
Kras danes v Žavljah
Na turnirju mladincev v Žavljah bo Kras, ki se je že uvrstil v drugi del tekmovanja, danes ob 17.00 igral proti Opicini. Mladinci Vesne so igrali sinoči. V primeru zmage bodo v prihodnjem krogu igrali prav proti Krasu.
Finale med Arduinijevimi
Dekani in Izolo
Jutri ob 16. uri bo v Dekanih odločilna tekma med domačo ekipi Dekani in Izolo za napredovanje v mladinsko prvo slovensko nogometno ligo. Pri Dekanih, ki jih trenira nekdanji Vesnin nogometaš Alen Šču-lac, najbrž ne bo igral nogometaš iz Bazovice Matija Arduini, saj je lažje poškodovan.
NAVIJAŠTVO
Zajčki in Škrati v nedeljo na odprtem DP Slovenije
V	nedeljo bodo Zajčki, otroška cheerleading skupina, in Škrati, članska mešana cheerleading skupina, nastopili na zadnji tekmi sezone, in sicer na odprtem državnem prvenstvu Slovenije Slo Cheer Open v Ljubljani. V Hali Tivoli bodo člani Cheer-dance Millenium tekmovali v mednarodni konkurenci: organizatorji napovedujejo približno 950 tekmovalcev iz sedmih držav.
Na prvenstvo so se člani Cheer-dance Milleniuma dobro pripravili, prejšnji konec tedna so trenirali tudi z ameriškim trenerjem Tonyjem Hodgesom.
Uspela mednarodna balinarska turnirja društva MAK
Prejšnjo soboto so moški člani štandrežkega amaterske balinarskega kluba Mak zmagoslavno zaključili 22. moški mednarodni balinarski turnir. Turnir, na katerem se je izmed dvanajstih povabljenih ekip predstavilo le osem, se je začel po pozdravu predsednika Emila Nanuta in navodilih sodnika Davorina Arčona iz Renč. Pred finalno fazo so domačini vse goste, ki so prišli iz bližnje Slovenije in iz tržaške pokrajine pogostili v domači gostilni Tur-ri. Po kosilu pa so se odvijale še finalne tekme, po katerih je ekipa Mak 1 stopila na najvišjo stopničko, za njo se je uvrstila Nabrežina, tretje mesto je zasedel Kanal, četrto pa ekipa Mak 2. Popolnoma drugač pa je bil rezultat 10., jubilejnega ženskega dela turnirja Maka, ki se je odvijal teden prej. Domačinke se niso žal uvrstile med prvimi štirimi ekipami, saj je bila letošnja konkurenca zelo močna. Turnir je zmagala ekipa iz Sovodenj, srebrno kolajno so si nadele Solkanke, bronasto pa Medana. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa iz Vrtojbe. Pokal v bližanju krog pa je šel v Medano.
Posebna zahvala za turnirja gre goriškemu tajništvu ZSŠDI, ki je s prisotnostjo Loredane Prinčič in Igorja To-masettiga in z nakupom pokalov in kolajn konkretno podprlo delovanje našega goriškega društva. (Jari)
odbojka - Danes v Sovodnjah ob 20.30
Soča - Cordenons brez popravnega izpita
Po zmagi na drugi tekmi v Corde-nonsu (na prvi so doma izgubili s 3:2) bodo odbojkarji Soče Zadružne banke Doberdob Sovodnje odločilno tekmo za obstanek v deželni C-ligi odigrali že danes. Tretja tekma bo v Sovodnjah z začetkom ob 20.30. Trener Berdon bo lahko računal na vse igralce, pod vprašajem pa je nastop Igorja Valentinčiča, ki si je v sredo pred tekmo zvil gleženj med ogrevanjem. Valentinčiča so takoj obvezali in je tudi igral, vendar je noga po tekmi otekla in je precej šepal. Odločitev o tem, ali bo lahko igral, bo danes padla najbrž tik pred tekmo. Valentinčič, ki je po dolgi odsotnosti, spet priskočil ekipi na pomoč v končnici, je bil tudi v sredo med boljšimi v ekipi, zdaj ima vsekakor trener Berdon na voljo nekaj več menjav, kot na prvi tekmi v Sovodnjah.
Tretja tekma bo potrebna tudi med tržaškima kluboma Altura in CUS Trieste. CUS je prvo tekmo dobil s 3:1, Altura pa je v sredo zmagal z enakim izidom. Poraženca tretje tekme bosta izpadla v D-ligo.
ŽENSKA D-LIGA
Zalet D mora jutri zmagati
Jutri bo tudi znano, ali bo Zalet D dosegel obstanek v ženski D-ligi ali pa izpadel. O svoji usodi bo odločal sam na zadnji prvenstveni tekmi proti tržaškemu Riguttiju (v Briščikih ob 21.00): v poštev prideta samo pozitivna razpleta 3:0 ali 3:1, v vseh ostalih primerih pa bodo igralke Zaleta odvisne od razpleta v skupini E. Upati bodo namreč morale, da tako Az-zano X kot Gemona izgubita.
Med tednom so igralke redno trenirale v popolni postavi. Na prvi tekmi so ekipo, ki jo sestavljajo povečini mladinke premagale s 3:2. Pomembno bo predvsem, da bodo ohranile koncentracijo od začetka do konca, glede na to, da je sprejem nasprotnic dokaj šibak, bo važen tudi vsak začetni udarec. Berlot bo lahko računal na vse razpoložljive igralke, ekipi pa se bosta pridružili kot na zadnjih tekmah še dve mladinki.
22
Petek, 1. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
šoslki šport - Športni dan osnovnošolcev večstopenjske šole Gorica
Največ kolajn šoli Erjavec
Na atletskem stadionu na Rojcah v soorganizaciji večstopenjske šole Gorica in ZSŠDI je bil športni dan za osnovnošolce. V vročem, sončnem vremenu je nastopilo 276 učencev (131 deklet + 145 fantov) šol O. Župančič (98), F. Erjavec (85), J. Abram (43), A. Gradnik (30) in L. Zor-zut (20). Učenci 1. in 2. razreda so se preizkusili v poligonu in v krožni vadbi s šestimi postajami; učenci 3., 4. in 5. razreda pa so tekmovali v šprintu na 60 m, v suvanju krogle in v štafetnem teku. Prvo mesto na tem tekmovanju so si ob bučnem navijanju vseh sošolcev pritekli učenci ekipe Erjavec 1; drugo mesto so osvojili učenci ekipe Gradnik 1 tretje pa učenci ekipe Župančič 2. Nagrajevanja se je udeležila tudi podravnateljica goriške večstopenjske šole Franka Padovan. Največ medalj je osvojila šola Erjavec 23 (7 zlatih, 10 srebrnih, 6 bronastih); sledile so ji šole Župančič 16 (7,4,5), Abram 4 (2,1,1), Gradnik 5 (1,2,2) in Zorzut 3 (0,0,3).
K uspehu pobude je prispevalo tudi šest prostovoljcev, ki sodelujejo z goriškim ARCI ter vaditeljema Andreju Vremcu in Eriku Picciniju, ki sta glavna akterja sodelovanja ZSŠDI z goriškimi šolami. Erik je tudi letos med rednimi urami športne
vzgoje nudil koristno strokovno svetovanje učiteljem na številnih slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Rezultati:
Tek 60m
3.	razred, fantje: 1. Mattia Salvi (Župančič), 2. Mattia Barbo, 3. Erik Žbogar (oba Erjavec); dekleta: 1. Chiara Facco 2. Anastasia Di Pasquale (obe Župančič), 3. Karin Kovic (Erjavec)
4.	razred, fantje: 1. Nejc Humar (Župančič), 2. Saša Nanut, 3. Gabrijel Braini (oba Erjavec); dekleta: 1. Anna Turel, 2. Katerina Pecorari (obe Erjavec), 3. Nicole Bressan (Župančič),
5.	razred, fantje: 1. Francesco Troian, 2. Eric Cecere (oba Župančič), 3.
Andrea Ožbot (Erjavec); dekleta: 1. Gaia Kernjus, 2. Sophia Miniussi, 3. Erika Bric (vsi Župančič)
Suvanje krogle
3.	razred, fantje: 1. Ivan Boškin (Gradnik) 5.20m, 2. Samuel Mucci 5.08m, 3. Tomaž Čubrilo (oba Erjavec) 5.05m; dekleta: 1. Anastasia Di Pasquale (Župančič) 4.64m, 2. Alissia Birri (Erjavec) 4.54m, 3. Laura Medeot (Zorzut) 4.35m.
4.	razred fantje: 1. Mattia Devet-ta 6.80m, 2. Gabriel Braini (oba Erjavec) 6.18m, 3. Nejc Humar (Župančič) 6.04m; dekleta: 1. Anna Turel 6.51m, 2. Vesna Devetak (oba Erjavec) 6.16m, 3. Petra Fe-ri (Abram) 5.51m
Ko so lani v Nabrežini Sokolovi športni delavci odločili, da pripravijo igrišča za beach volley praktično v centru vasi, si je marsikdo (kot je pri nas ob vsaki novosti prevelikokrat že navada) mislil, da iz tega ne bo nič in da bo ta objekt kar sameval. Pa ni bilo tako! Že v lanskem poletju se je tam zvrstila cela vrsta pobud, prejšnji konec tedna pa se je na obeh peščenih igriščih odvijal deželni tečaj za pridobitev izkaznice učitelja beach volleya, ki ga je priredila deželna odbojkarska zveza FIPAV.
Tečaj se je tokrat prvič odvijal v tržaški pokrajini, saj so do sedaj te pobude bile domena pordenon-ske pokrajine (v centru Future iz Cordenonsa). Tečajnikov je bilo 15, največ seveda iz Trsta (10), 2 iz Vidma, eden iz Pordenona, eden iz Rima in eden iz Solkana. Za tečaje beach volleya pomeni 15 udeležencev zelo dobro udeležbo, ki potrjuje, da si odbojka na mivki vedno bolj utira pot in postaja zelo zanimiva za »indoor« odbojkarje, ki prav v tej zvrsti vidijo odlično nadaljevanje dela v poletnih mesecih.
Tečaj je vodil prof. Glauco Ranocchi, strokovnjak za telesno pripravo (trenutno pri rimskem A1 ligašu), pri praktičnem delu pa se mu je pridružil še trener ita-
lijanske državne ženske reprezentance v beach volleyu, Brazilec Lissandro Carvalho (na sliki desno). Oba predavatelja sta strokovno izredno podkovana, tako da je bil tečaj na zelo visoki tehnični ravni.
Ob koncu tečaja je bil seveda še strokovni izpit, na katerem so si naziv učitelja beach volleya prislužili tudi Tjaša Mazzucca (Sokol) ter predstavniki Sloge Tabor David Cettolo, Aaron Fermo, Ambrož Peterlin in Nicholas Privileggi.
Glavni organizator tečaja, deželni koordinator odbojkarskih trenerjev v FJK - prof. Ivan Peterlin se je tudi obvezal, da bo odbojkarska zveza prihodnje leto tečaj ponovno priredila v Nabrežini z istimi predavatelji, kar predstavlja vsekakor tudi lepo priznanje za Sokol in za glavna pobudnika beach igrišč, predsednika Sava Ušaja in njegovo desno roko Marka Kojanca.
□ Obvestila
5. razred, fantje: 1. Ivan Sosol (Abram) 7.55m, 2. Anthony Devetak 7.23m, 3. Andrea Ožbot (oba Erjavec) 7.15m; dekleta: 1. Erika Bric 7.64m, 2.Me-lisa Livadič (obe Župančič) 6.31m, 3. Marta Medeot (Zorzut) 6.28m
Poligon
1.	razred, fantje: 1. Daniel Liut, 2. Da-njel Merlo (oba Erjavec), 3. Dino Ramič (Zorzut); dekleta: 1. Makrina Quinzi, 2. Sara Ma-lič (obe Erjavec), 3. Sarah Marras (Župančič)
2.	razred, fantje: 1. Janiki Cingerli (Erjavec), 2. Riccardo Conte, 3. Ivan Miklus (oba Gradnik), dekleta: 1. Zala Flosperg-her, 2. Vittoria Berloso (obe Abram), 3. Valentina Tomadoni (Gradnik). (IT)
šd sokol - Igrišče na mivki v Nabrežini prizorišče tečaja za inštruktorje
Postaja deželni center
Praktični prikaz podajal trener italijanske ženske reprezentance na mivki, Brazilec Lissandro Carvalho - Prihodnje leto spet
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, dvanajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org ali pokličite Katjo v večernih urah (338-5953515). Vabljeni! AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18., do srede, 27. junija 2012. Vadba bo potekala v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v Repnu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo vse deklice in dečki, rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro na telefonsko številko 040 635627 ali na mail: sloga.info@gmail.com do 8. junija 2012. Minimalno število prijav: 20. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR vabita na občni zbor, ki bo v sredo, 6. junija ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2.
JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure: prvi od 11. do 22. junija; drugi od 18. do 29. junija, tretji od 2. do 13. julija in četrti od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail HYPERLINK "mailto:info@yccupa.org"info@yccupa.org , in na spletni strani www.yccupa.org.
AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET / KONTOVEL organizirata pod pokroviteljstvom ZSŠDI košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od pon. 18.6. do pet. 22.6.2012 in druga izmena od pon. 25.6. do pet.29.6.2012. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: picerik@hotmail.it
AŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA organizira od 11. junija dalje v svojem športnem centru na Padričah kamp z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji za otroke do 12. leta. Informacije in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠD POLET - košarkarska sekcija bi rada obnovila žensko ekipo, zato vabi deklice letnikov 2000, 2001 in 2002, ki bi se rade preizkusile v novi športni panogi, na srečanje, ki bo v petek 1. junija ob 18.30 uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije: tel. št. 3357047612 (Mira)
AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. maja. Informacije na tel. št. 3355476663 (Vanja).
TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it.
AŠD BREG obvešča, da bo v dolinskem športnem centru od 11. do 15. junija košarkarski kamp Basketbregkamp 2012, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272.
www.primorski.eu1
Telovadni, kotalkarski, plesni in drugi nastopi Vipave in Doma na Peči
Športni društvi Vipava s Peči in Dom iz Gorice sta ob zaključku sezone že trinajstič zapored pripravili skupni športni praznik. Prizorišče v lepo urejenem športnem središču na Peči je naravnost idealno za športne prireditve na prostem, le da je vreme naklonjeno. In sobotno vreme je bilo za športni piknik res primerno. Mlade športnike in njihove starše sta na začetku pozdravila predsednika obeh društev, Marko Kovic za Vipavo in Luka Bre-sciani za Dom, nakar so se v številnih točkah zvrstili nastopi Domovcev in Vipavcev. Goriško društvo se je predstavilo s športnim vrtcem, s plesno-ritmičnimi in telovadnimi točkami. Nastopili so tudi mladi košarkarji, ki jih je letos kar veliko. Svoje nastope je Dom zaključil s skupino cheerledinga, ki se tudi uveljavlja pri goriškem društvu. Društvo Vipava pa se je tokrat odpovedalo nastopu kotalkaric, ker se dekleta pripravljajo na pomembna tekmovanja in niso hotele tvegati morebitnih poškodb. Vipava je postregla s samo enim kotalkarskim nastopom, prikazala pa je kopico modernih plesov, dejavnosti, ki je v zadnjih letih postala pomemben dodatek kotalkarski ponudbi na Peči. Okusna paštašuta je zaključila lepo športno popoldne. (VIP)
Plavalci PK Bor tudi na stopničkah
Deželnega finala šol plavanj za najmlajše (od letnika 2006 do 2001) v tržaškem bazenu Bianchi se je udeležilo tudi pet tekmovalcev Plavalnega kluba Bor, ki so si uvrstitev na sklepno tekmovanje prislužili z dobrimi nastopi na predhodnih kvalifikacijah. Najboljše se je odrezal Jacopo Bernardis, ki je med letniki 2002 zmagal na razdalji 50 m prsno, Kristjan Kalc pa je bil na isti tekmi osmi. Na 50 m hrbtno se je Jacopo uvrstil na 3., Kristjan pa na 9. mesto. Med dekleti sta se sestri Blasina okitili s srebrno kolajno. na 50 m hrbtno. Verna med letniki 2001, Irina pa med letniki 2003., medtem ko je bila Urška Stopar na 50 m hrbtno osma. Vse tri plavalke PK Bor so v svoji kategoriji nastopile tudi na 50 m prosto. Verna je bila 3. Irina 5. Urška pa sedma. Kot so nam sporočili je Slovenka iz kluba Pallanuoto Trieste Gaja Pela' (letnik 2003) zmagala na 50 m prsno.
V bazenu Bianchi je nastopilo samo deset najboljših plavalcev in plavalk za vsak letnik in vsako disciplino, zato je sam nastop na sklepni fazi lep uspeh, vsi borovci pa so tudi krepko izboljšali svoje osebne rekorde.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 1. junija 2012
23
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Bevkove pastirske pesmi - Orkester in dekliški zbor GM iz Špetra
20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Matrimonio in vista (rom., Nem., '08, r. S. Vigg) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 118.45 Kviz: Il brac-cio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.25 Variete: Striscia la notizia
6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.20 Focus in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.55 Dnevnik, Parlament, prometne informacije in vremenska napoved 17.25 Aktualno: Milan, Trg Duomo, srečanje s papežem Benediktom XV118.50 Kviz: Lere-dita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Rusija - Italija, prenos prijateljske tekme 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Aktualno: Tv7 0.05 Aktualno: L'appunta-mento 0.35 Nočni dnevnik in Focus 1.10 Aktualno: Sottovoce 1.40 Aktualno: Zettel - La filosofia in movimento
6.30 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: Six Degrees
O Italia 1
6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Rai Parlamento 10 minuti di... 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Agora - Brontolo 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Af-fari 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Giallo napoletano (kom., It., '79, r. S. Corbucci) 17.45 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 19.35 Koncert v gledališču Scala v Milanu, prisoten papež Benedikt XVI 21.20 Dok.: Gli archivi del-la storia
La 7
^ Tele 4
23.20 Nan.: Law & Order 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Aktualno: Art News 1.40 Aktualno: ApriRai 1.50 Aktualno: Fuori orario
(2 Rete 4
6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 410.50 Rubrika: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: L'inferno di cri-stallo (dram., ZDA, '74, r. J. Guillermin, i. P. Newman, S. McQueen) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.50 Film: Colpevole d'omicidio (dram., ZDA, '02, r. M.C. Jones, i. R. De Niro, J. Franco) 1.50 Nočni dnevnik
ke 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.15 Posebna ponudba 17.50 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.10 Slovenska kronika 20.00 Alpski večer 2012, 1. del 21.20 Glasba: Ansambel Franca Miheliča 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 0.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal
(t Slovenija 2
7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 1.20 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 13.40 Rad igram nogomet (pon.) 14.10 Prisluhnimo tišini (pon.) 14.40 Osmi dan (pon.) 15.10 Mednarodna obzorja (pon.) 16.00 Lynx magazin 16.30 Črno-be-li časi (pon.) 16.50 Mostovi - Hidak (pon.) 17.20 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope (pon.) 17.45 Knjiga mene briga 18.10 Film: Istanbulska kuhinja (pon.) 20.00 Dok. odd.: Rim, odprto mesto 20.55 Hum. nad.: Sodobna družina
21.10 Film: Se solo fosse vero (kom., ZDA, '05, r. M. Waters, i. R. Whiterspo-on, M. Ruffalo) 23.20 Supercinema 23.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Nan.: Missing
6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Trasformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: V 23.50 Film: Ultraviolet (fant., ZDA, '06, r. K. Wimmer, i. M. Jovovich, C. Bright) 1.40 Nan.: Saving Grace 2.30 Dnevnik - Pregled tiska
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Insieme per forza (kom, ZDA, '91, r. J. Badham, i. M.J. Fox, J. Woods) 16.00 Nan.: L'ispetto-re Barnaby 18.501.10 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: The woman (kom., ZDA, '08, r. D. English, i. M. Ryan, A. Bening) 23.30 Šport: Sotto canestro 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso
7.00 Dnevnik 7.35 11.15, 16.00 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.40 Dok.: Luoghi ma-gici 12.30 Aktualno: Rotocalco ADNKro-nos 12.55 Italia Economia e Prometeo 13.05 20.00 Kratkometraža: Maremetrag-gio 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai no-stri archivi 14.15 Musa Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: L'aromista 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Glasb.: Voci dal Ghetto 22.05 Talk show: A tambur battente 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Film: Toto sceicco (kom., It., '50, r. M. Mattoli, i. Toto, T. Lees)
(t Slovenija 1
6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro 10.10 Risanka: Novi Pimpan (pon.) 10.15 Otr. serija: Nočko (pon.) 10.25 Lutk. nan.: Buba Guba 10.45 Kratki igr. film: Babica v varstvu (pon.) 11.00 (Ne)pomembne stvari: Koledar (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: Skupaj za Evropo (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 16.10 Dok. nan.: Vremenske ugan-
21.20 Nad.: Kennedyjevi 22.05 Film: Peščeni planet 0.15 Kratki anim.-igr. film: Lovec oblakov (pon.) 0.30 Dok. odd.: Kitajska kapitalistična revolucija (pon.)
(T Slovenija 3
6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.35 20.00 Aktualno 8.30 12.30, 15.30 Poročila Tvsl 12.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) 0.40 Nočni program
~ Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Potopisi - zbirka 15.30 Nogomet: EP 2004, Italija - Švedska, posnetek 17.15 Avtomobilizem 17.30 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes
-	TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior - mladinska oddaja 20.30 Potopisi 21.00 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.00 SMS - glasb. odd. 23.50 Športna oddaja 0.20 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.35 11.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.00 17.30 Hrana in vino 10.30 16.45 Tv prodajno okno 11.30 Vi-deostrani 18.00 Žogarija v Trstu 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Znanstveni večer 21.00 Monitor 21.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 22.00 Glasbena oddaja 23.30 TV prodajno okno, vi-deostrani
pop Pop TV
6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 Nad.: Moji dve ljubezni 11.5517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 17.00 24UR 14.00 Najboljši domači video-posnetki (zab. serija) 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30,
23.05 Film: Medaljon (ZDA) 22.00 24UR Zvečer 23.00 Eurojackpot 23.20 Film: Častnik in gentleman (ZDA) 1.45 24UR (pon.) 2.45 Nočna panorama
A Kanal A
7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.2512.15 Brata (hum. nan.) 8.5513.15 Fra-sier (hum. nan.) 9.25 13.45 Pa me ustreli! (hum. nan.)
9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resn. serija) 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.10 Film: Ritem življenja (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina 18.00 19.45 Svet 18.551.25 Teksaški mož postave (nan.) 20.00 Film: Krokodil Dundee (Avstral.) 21.50 Film: V njeno obrambo (Kan.) 23.40 Film: Tunel smrti (ZDA) 2.15 Love TV
radio trst a
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Feri Lainšček - Sprehajališča za vračanje (roman v verzih) 1. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol z Ljubo Sušanj; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program.
radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.3022.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scalet-ta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI.
slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - po-
datki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20 Obvestila; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
slovenija 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Koncert orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 1. junija 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.08 najnižje -61 cm, ob 9.29 najvišje 25 cm, ob 13.38
najnižje -22 cm, ob 20.47 najvišje 63 cm. Jutri: ob 3.45 najnižje -69 cm, ob 10.16 najvišje 28 cm, ob 15.21 najnižje -17 cm, ob 21.24 najvišje 62 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
velika britanija - Od jutri do torka niz prireditev v Londonu
Vse pripravljeno za vrhunec praznovanj ob 60-letnici vladanja kraljice Elizabete
LONDON - Praznovanja ob 60-le-tnici vladanja britanske kraljice Elizabete II. bodo ta konec tedna dosegla vrhunec. Ob oceni, da kraljeva družina verjetno še nikoli ni bila tako priljubljena kot sedaj, je pričakovati, da se bo osrednjih štiridnevnih prireditev v Londonu, kot tudi vrste dogodkov drugod po državi, udeležilo na milijone ljudi.
Glavnina dogodkov ob diamantnem jubileju, ki se jih bo udeležila Elizabeta II., se bo zvrstila ob sobote do torka. Že v soboto bo obiskala eno najbolj znanih in klasičnih petih konjskih dirk v Epsomu in pozdravila tekmovalce. Elizabeta II. je namreč znana kot velika ljubiteljica konjev in menda pri 86 letih še vedno jezdi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že dlje časa pa teče beseda o pripravah na nedeljsko prireditev, ko bo po Temzi v Londonu zaplulo okoli tisoč plovil iz Velike Britanije, Britanske skupnosti narodov in drugod, ki bodo postregla z enim od vrhuncev praznovanj.
To bo veličasten prizor ene največjih flotilj, kdajkoli zbranih na reki. Gre ne le za finančni - stal naj bi približno 13,1 milijona evrov - temveč predvsem logistični in varnostni zalogaj. Za varnost in da bo vse potekalo, tako kot mora, bo skrbelo 5000 policistov in 7000 prostovoljcev, kar bo za oblasti dobra preizkušnja pred prihajajočimi poletnimi olimpijskimi igrami.
S posebej za to priložnost zgrajeno rdeče-zlato kraljevo barko se bo po reki zapeljal tudi kraljevi par, Elizabeta II. in njen soprog, princ Philip. Sledili jima bodo ostali člani kraljeve družine. Ob Temzi jih bo na enajst kilometrov dolgi poti pozdravila milijonska množica ljudi. Dogodek bo spremljala glasbena spremljava, tudi melodije iz filmov o najbolj slavnem agentu v službi njenega veličanstva Jamesu Bondu.
Številni Britanci bodo nedeljo izkoristili tudi za vrsto uličnih zabav, kosil in piknikov s sosedi, podobno kot leta 1977, ko je približno deset milijonov ljudi na ta način obeležilo srebrni jubilej Elizabetine vladavine.
Približno 12.000 gostov, ki jim je bila sreča naklonjena ob žrebanju, pa bo v ponedeljek gostila Buckinghamska palača. Na pikniku jim bodo postregli s specialiteta-
mi Michelinovega kuharja Hestona Blu-menthala, med drugim z dimljenim škotskim lososom, ohlajeno podeželsko vrtno juho in jagodno pito, kar bodo gostje lahko med drugim poplaknili s šampanjcem.
Pikniku bo zvečer sledil dolgo pričakovan koncert pred Buckinghamsko palačo, na katerem bo nastopila vrsta znanih glasbenikov, vključno s Paulom McCartneyjem, Eltonom Johnom in kitajskim virtuozom na klavirju Lang Langom. Elizabeta II. bo lahko prisluhnila tudi skladbi, ki sta jo posebej za njen jubilej ustvarila Gary Barlow in Andrew Lloyd Webber.
Za zaključek ponedeljkovega večera bo kraljica prižgala slovesno baklo, nakar jih bo po vsej državi in na območju Britanske skupnosti narodov, Commonwealth, v njeno čast zagorelo še okoli4000.
Uradna praznovanja se bodo sklenila v torek, ko bo v londonski katedrali Sv. Pavla najprej potekala zahvalna maša, ki se je bo poleg članov kraljeve družine udeležilo še približno 2000 povabljencev. Elizabeta II. in Philip se bosta zatem udeležila sprejema v rezidenci londonskega župana, Mansion House, medtem ko ostale člane kraljeve družine pričakujejo v mestni hiši Guildhall londonskega Cityja.
Sledilo bo slavnostno kosilo v Westminster Hallu, najstarejšem delu stavbe britanskega parlamenta, na katerem bo prisotnih okoli 700 povabljencev različnih poklicev, dobrodelnih organizacij in šol.
Glede na to, da sta za Britance v ponedeljek in torek dneva prosta dneva, je v torek ob zaključku uradnih praznovanj na londonskih ulicah znova pričakovati nepregledne množice ljudi, ki
si bodo želeli ogledati kraljevo povorko kočij do Buckinghamske palače. Pričakujejo, da si bodo povorko ogledali tudi milijoni ljudi pred malimi zasloni.
Na čelu povorke bosta Elizabeta II. in vojvoda Edinburški, sledili pa jima bodo prestolonaslednik Charles s soprogo Camillo, nato pa še princ William s soprogo Catherine in princ Harry. Kraljeva družina bo nato množico pozdravila z balkona Buckinghamske palače, nakar bo sledil še prelet letal britanskih zračnih kraljevih sil in s častno salvo.
Čeprav mediji podrobno poročajo o dogodkih, povezanih z 60. obletnico vladanja, pa je moč slišati tudi kritike, da se v času krize prirejajo tovrstna slavja. A to na navdušenje ta konec tedna ne bo vplivalo.
Anita Balas (STA)
Američani bodo izstrelili v vesolje rentgenski teleskop
NEW YORK - Zasebno podjetje Orbital Sciences Corporation (OSC) bo v sodelovanju z ameriško vesoljsko agencijo Nasa predvidoma 13. junija z Maršalovih otokov izstrelilo nov orbitalni rentgenski teleskop za opazovanje črnih lukenj.
Teleskop z imenom "Jedrski spek-troskopični teleskopski razpored" (NuSTAR) bo znanstvenikom posredoval desetkrat jasnejše in stokrat bolj občutljivejše podobe kot drugi podobni teleskopi, ki krožijo okrog zemlje, čeprav bo z njimi sodeloval. V vesolje ga bo ponesla raketa "Pegaz LX", ki bo izstreljena izpod trebuha tovornega letala. V vesolju bo raziskoval najbolj vroče, goste in energične fenomene doslej, kot so črne luknje po eksplozijah velikih zvezd. Teleskop s 133 ogledali bo poletel v vesolje zložen, kasneje pa se bo avtomatično raztegnil.
Znanstveniki razkrili genom paradižnika
LONDON - Znanstveniki iz 14 držav so razkrili genski zapis paradižnika. Odkrili so, da ima okoli 35.000 genov, genski zapis divjega paradižnika, ki raste v Južni Ameriki, in tistega, ki ga prodajajo v trgovinah, pa se razlikuje le za 0,6 odstotka. Ocenjujejo, da bo odkritje prispevalo k izboljšanju okusa in večji obstojnosti plodov. Paradižnik ima torej več genov kot človek, kar pa za rastlino ni nič nenavadnega. Paradižnik spada v družino razhudnikov, v kateri so še krompir, paprika in jajčevec pa tudi vrsta začimb in zdravilnih zelišč. Genska zapisa paradižnika in krompirja se razlikujeta le v osmih odstotkih. Znanstveniki so genski zapis paradižnika preučevali več let in so prepričani, da bo razkritje pomagalo še izboljšati okus paradižnika oziroma ga narediti manj občutljivega za poškodbe. (STA)