Ur*4aišM U uprav»Uki pr® •tori s 9C87 M. Uwitel« ar.
SOOKIJSKE PREPOVEDI IMUO TI SVOJO DOBRO STRAN.
v Časi vzbude delavstvo
IZ duševne let ar Ol je
Tako služi orožje podjetnikom za njih poraz.
dauqherty priporoča hardinou, da naj izpusti deb8a Z jece.
Washington, D. C. — Juatični tajnik J)aagherty je sklenil pripo ročiti llardingu, da naj izpusti Delam iz jede. Priporočilo je že pripravljeno, toda predsedniku bo predloženo Šele tedaj, ko «enat ratificira mirovne pogodile in ko 1)0 mir formalno razglašen. Prej xe ne bo llarding bavil z nobeno prošnjo za pomiloščenje političnih jetnikov, i
STllO BREZPOSELNIH.
Hoover jev odbor priporoča, da upoaleni dele dalo i brezposelnimi.
so deluvci sklepali, kaj se pod ves m<\ da bo sodnijska prepoved razveljavljena. Najprvo ho sklenili, <lii pod vzamejo legalno akcijo in se obrnejo na višjo inštanco za razveljavljen je sodnijske prepovedi. Poleg «kličejo veliko protestnih «hodov, na katerih bodo i mm I učili ljudstvo, da jo treba od-praviti sodnijske prepovedi pro-ii stavkujočim delavcem, ki imajo namen odpraviti razpostavlje-n,je mirnih stavkovnih straž v interesu podjetnikov.
Tako se spreminja orožje podjetnikov v orožje delavcev /,a o-hratnho svojih pravic. .Javnost, ki ne preje ni brigala za «odnij-^ke prepovedi, bo vzbujena. Izve-<le|u ho, kako «e izrablja sodnij-■«kii prepoved od pristranskih sodnikov za potlačenje civilne svobode in v ustavi Združenih držav /ujamčenih pravic.
Kodnijska prepoved, nekoč -imli st«vkujocih delavcev, alnži danes za razširjenje spoznanja in /»vednosti. Tako sebični privatni liizniški interesi sami sebi kopij« jo jitmo s svojim orodjem, v kiitero se prekucnejo nekega dne.
oompersov tajnik vržen iz konferenčne sobe!
Washington, D. C. — Na zunaj j«4 videti vse mirno na konferenci za omejitev brezposelnosti, toda za zaprtimi vratmi, za katerimi zborujejo posamezni odbori konference, divjajo viharji. To ae. je izvedelo v petek popoldne.
V odboru za nujno odpomoč, v katerem sedi Oompera poleg jeklarskega magnata Hchwaba in in drugih prvakov v gibanju za odprto delavnico, je prišlo v četrtek popoldne skoraj do pretepa. Posledica konflikta jo bila, da je (Jomperaov tajnik Guy Oyster zletcl skozi vrata njf hodnik. Oyster je delal Stenografiönc opazke na odborovi seji in to je menda razkadilo zagovornike taj-
MOJSTERSKI irnm JE NALETEL M MOJSTRA.
irska ne odneha, dokler ne pribori svoje neodvisnosti
Tako jo povedal Frank P. Walsh po svoja» po vrat ku v Ameriko
New York, N. V. — Kodnijska prepoved služi podjetnikom ob .'•asu stavk za poraz stavknjočih delavcev. Kadar so podjetniki spoznali, da ne morejo poraziti stuvkujočih delavcev, tedaj hajd na sodišče in zaprosijo za sodnij-sko prepoved. V prejšnjih letih so podjetniki v znamenju sodnij-ske prepovedi izvojevali mu mika tero zmago, delavstvo pa ni ni-eesar pod vzelo, du se odpravijo sodtiijske prepovedi profi stnv-k/irjem.
Časi se spreininjujo in ljudje z ti j i iu i. Danes delavstvo več ne čuku udano v svojo usodo, kuj mu prinese bodočnost, ampak delavstvo izrabi vsako priliko za zboljšanje svojega položaja. Ob vsaki priliki se delavstvo združuje za skupno akcijo proti svdjtjnu nasprotniku, kar je pokazala tudi sodnijska prepoved, ki je bila izdana proti delavcem, ki izdeluje-jo razne izdelke iz usnja. Ta sodnijska prepoved , izdana od najvišjega sodniku Htronga, prepoveduj« stsvkurjem razpostaviti mirne stavkovne straže. Komaj je liilo znano, kuj jc sodnik odredil, niso bili delavci pobiti in otožni, kot se je to zgodilo v preteklosti ••I* takih prilikah, ampak sklica In se je seja Centralnega obrtnega in
• - j • sieer taji, da je bil vrten a ailo, ker gu je menda sram, toda drugi pravijo, da je moral zapustiti konferenčno sobo po dolgem in vročem prepiru.
Dalje je prišlo na dan, da delodajalci na konferenci zahtovajo znižanju mezde kot "prvi pripo moček za omejitev brezpoBclno sti," dusiravno je Hoover na otvoritveni seji konfcrence povdarjal, rlu se ne l>o razpravljalo o mezdnih vprašanjih. »Skoraj v vseh odborih vlečejo kapitalistični predstavni ki mezdno vprašanje na dnevni red.
Washington, D. C. — Pododbor konference za omejitev brczpoael-nosti, kateri se peča s statistiko o brezdelju, je objavil v četrtek zvečer uradno poročilo, v katerem pravi, da število brezpoaclnih delavcev v Združenih državah znaša v tem momentu ne manj ko 3,700,(XX) in ne več ko 4,000,000.
Vladni tajnik za delo Davis je pred enim mesecem poročal, da je število brezposelnih narastlo na šest miljonov.
Konferenčni pododbor pojasnil-j e, du omenjeno število s« ne na našu na delo na farmah, marveč samo na industrije.
Odbor /Ji nujno odpomoč priporoča " kol obar jen je delavcev" kot prvo pomoč za omejitev brezposelnosti. To pomeni, da se skrajša delovni teden sedaj uposlenih de luverv na štiri iili tri dni in da upo nleni delavci dele delo z brezposelnimi. la ko da I »odo vsi delali |K> dva ali tli dni v tednu.
Drugo priporočilo odbora za nujno |*»moč je, da se naredi a|M»l na "patnjotične farmarje, tov ar na rje in trgovce, ki tržijo na delalo in drobno, da hitro znižajo cene in s tem "žive trgovino."
Odbor za t raneportaeijo j po rabil malone v»** svoj ča* z razpravami «• pn dlogi v kongresu, ki da jr ž«*lezni«sin finančno pomoč «hI \lade odbor U» nedvomno pripo riH-il, da konferenca naredi "pa irijntiecn pritisk" na k«»ngres, da naj hitro sprejme predlogo in p« kloni Mcnilftklfn družbam po
New York, N. Y. — Eamonn da Valera ao je sestal z mojsterskim zvijačnežem in ga je premagal."
To ho bile prve beaede, ki jih j« spregovoril Frank P. Walsh, pravni svetovulee Irske republike v Združ. državah, ko je stopil.a parnika "George Washingtona" po svojem osemtedenakem bivanju na Irskem.
"Zvija&na diplomuciju in uio gočno orožje Velike Britanije u bosta nikdar uklenilu tlačanske verige," je povdarjal Walsh.
Ko se je Walsh izkrcal, ga jo pričakovala veliku ljudska množica, ki gu je pozdravljula, ko jc stopi! na ladijski mostič, ki je vozel lad i jo s pomolom. Oficijelno ga je sprejel Patrick Griffin, šu-pan Hobokena, in malo proč od
Madlaon, \Vis.—(Feder. Press j *-l\ II. Presaiutin, poaehni pre isko valeč za državni tržni depnrt Bient v Wiseousinu, je prišel do aaključku. da edino zvezna kontrola rudnikov more odpraviti ae danje visoke eene premogu. Pres aintin je dognal, da je premog pod abaolutno kontrolo monopolu \ vzhodnih dršnvah, ki poljubno narekujejo eene.
1" '
AMERIŠKA PREHRANA PECE II MOŠKIH OMEJENA.
mmmmtmmm
O Samo 36,000 otrok bo prejemalo hrano v Moskvi in Petrograd u.
y	fl* otrok v Moskvf in Petrogradu
omeji
in da s« glavna pašnja po
VEČ KO 90 OD8TOTKOV ZA VIRAČEV JE OLASOVALO ZA STAVKO
Chicago, 111. — Glasovi zavira ev n vprašanju stavke so prešte-
i m več ko devetdeset odstotkov
/;ivii'iiecv je glasovalo za stavko A <i. Lee, predsednik organiz.i ■ 1 zjm iračev je izjavil, da zavi-i i n<- zastnvksjo, dokler se ena li \i'i' bratovščin prometnih u-In/benccv ne glaMiije za «laško »i tudi /.astavk«. Organizacija '••j. 1««,000 članov. !.«•«• pravi, da j«' zdaj odviano od
•	drugih železniča rakih organi-i< ij. kako hc razvijejo dogodki
Undoveilni časnikarski poroč« i'i «<o silili v Le« j« z vprašanji.
•	s., t it« 11 druiri železničarji /n 'iVko, L«e je podl|Čil lf'»x|MM|. . la ž«-lczni^*rji \ «plošn«-m na-
•	»oj.«ni «tsvki.
VREME
stvu.
Skozi osem tednov sem bil v srcu zibelke našega plemena in kot ameriški državljan lahko izjavljam, da še nisem slišal o armadi, ki bi se borila s tako hrabrostjo, kot se bojuje armada Irske republike. fcelo Grant in Hherman nista mogla vzbuditi tako veličastnega patrijotičue§a duha, kot sta ga vzbudila Bkawn McKoven in Michael Coltina."
Walsli je rekel, da npa navzlic temu, 4a bosta Britanija in freka še delali skupaj.
«JUferaka-a« m hoji ni&waa.va&, i1
jc rekel Walsh, "in zaradi tega lahko nastopi na podlagi enakopravnih pogojev, kadar aede k posvetovalni mizi." Walsh ni povedal, če sodi, da irska sprejme ata tus homerule, ki jo ponuja Anglija, ampak jc izjavi^ da bo Irska zahtevala neodvisnoat in da jo bo dobila, če napravi koneeei-je, du ostane lojalna in da ae ne pridruži aovrlžnikom Anglije.
Ako Anglija nadaljuje še pri-lodnji dve leti z vzdrževanjem svoje okupacijske armade na Irskem," je rekel Walsh," bo ban-(rotirala.
"Lloyd George se igru z bese-lami," je nadaljeval Walsh, "in ves svet čaka, da se prepriča, če je on mojsteraki fakir svoja do-i)e. Napravil je obljube, veliko jih j*' napravil, in mi čakamo, če jih meni tudi izpolniti."
Walsh je bil uprašun. če so sin-fajnovci pripravljeni na konferenco z Anglijo in Ulaterjem.
Trska se ne udeleži konference, izjema je le tedsj, ako se prizna kot suverena vlada," je re-kel Walsh. "To j« resnica. < Bil sem nu seji irskega parlamenta, na katerem je fsak član priaegel, Iti se ne poda."
u.iijjrg.j.sgesrxT«!'
aveti deei v gubernijah ob Volgi, ki umira gladu. Haskell je dognal, da otroci v Moskvi, Petrogradu in drugih mestih trpi» bolj na mraxu in pomanjkanju obleke kakor pu valed podhrane, zato jc odredil, da ameriška adminktracija nasičuje dnevno i« 15,000 najpotrebnejših otrok v Moskvi in 20,000 v Petro gradu.
Po;yeatuli iz Kazana, glavnega meatu tatarske republike, je aine-riika pomolita akcija tam žc do-kOa ot»
Chicago in okoli« n N nedeljo ••hlačno in uorko Južnozapadtu * et rovi Temperatura * zadnjih
miljardc dolarjev nakar bodo druži»« liaji» imele več del* in bodo olajšale krizo brerpoaelnoati
» urah oajviAj» M. najnižja T»1 \Uo motili oni. ki ao že pred
nekaj tulili napovedali, da je kon f» retieii sklicana največ iz razloga
ei^sarasat:: r-^-rssr
da jwmore železniškim kraljem dobiti darilo pol. rtliliarde dolarjev Chicago, III. - rikaški meatni svet je sept. apr< jel rezolurijo n pozivom na župana, da imenuje komisijo, ki naj konferira z delodajalci \ mestu in jih pridobi za sistem " kolobarjenja delavcev
Rezfdučijo j«- inedložil aider man Timothy A Hogau in dnigi ao hitro podpirali in jo sprejeli, Alderman Govier je dajal: "V Pullmanu vidim delavce, ki ne znajo ne liesediec angleški, imajo pa stalno delo, medtem ko naši fantje, ki m» bili v vojni, postopa jo okrog l»rez dela."
Iz teh h<*cd diha gonja proti inozemskim delavcem Vae kaže, da bo delo tak«» ' koloharilo" — ako w izpolni želj« kolobarnikov — «la lx»do tujezemeke 4«daver metali na «'«'ato f • npnalevali domačine, «ko bod<» za«lnji hoteli opravljati ta «lel«
Alderman liryne je «vetoval. «la mestna upra\« takoj prične s "kolobarjenjeni" pri me«inih «le lih, ki ae naj vrii t«"denako ali dvakrat v tednu,
vladna kontrola rudni ' kov je edina odpomoc proti draginji pre moo a.
dežele ob volgi bo bolj
POTREBNI,
Moskva, 28, «ept. — Polkovnik William N. Haskell, direktor ume-riške pomožne akcije v Sovjetski
¡aalniaaiia.
kuhi-
nje in jedilnica prejemajo dnevno več otrok v prehrano. Predsednik ljudskega svetu v Kaznim se je javno zahvalil Američanom za pravočaano pomoč. Muharov je rekel, da je veliko Tat arov, ki niao prej nikoli slišali o Ameriki in zdaj ao ae prvič seznanili z Arne-ričani.
naola vremenska spre-
Temperatura ja padla 36 stopinj v šestih urah.
Chicago, lil, -- Tako vročega 29. septembre že ni bilo v Chicugu dvajset let kot je bil lotos. Toplo mer je kazal Hrt stopinj vročine ob petih popoldne, Temperatura pu ni dolgo oataln na tej stopinji. Kno uro pozneje je Že padla na 70 stopinj iu te«laj je prihrumela nevihta z bliskom in gromom ter nalivom dežja, ki je razsajala nekaj ur. Strela je uda vila v neko cerkev u več hiš. Sest ur pozneje Je toplomer kazal KO stopinj.
Medtem ps, ko se Je Chicago pot ilo val cd vročine, je na jugu, v Texusii pudal sneg. Kako Čudno se m«'ŠaJo jračni toki.
WANDERER OBEŠEN
Chicago; III Carl Wanderer, prejšnji poročnik v iirmadijlki je pred nekaj ve«* ko ciuin letom najel nekega tujca, «la j«' ustrelil njegovo iioaečo ženo, a on ji* potem sam ubil tujea, je bil v |»etek zjutraj obešen \ okrajni J«Či. Wandcrer je n« /jidujo uro priznal dvojni umor in pod vešali j«« p«-l neko pobožno pesem, predno mu je (»odšerif potegnil helo kapo eo Čez glavo In o I rt»« z
60 ODSTOTNO POVIŠANJE PLAČE ODKLONJENO
Indianapolis, Ind — Hedaj »o prejemali odborniki rodamke m gaaizaeije plač*/ od tr«-h tisoč do šeat tiaoč dolarjev na let«». Pred l'»g je bil stavljen, da »e jim pla «'a p«Mša /a ae«tdcM-t orfatotkov. tako da hi minimalna pla^a /na sala na leto štin tiaoe «»aem «to do larjev, maksimalna pa devet ti sr»č šeat «to dolarjev. Predlog j* hi! Oflklonjen.
KAJ PRINESE KONFERENCA 0 BREZPOSELNOSTI?
MR hoover prizna, da bo zima polna mizerije.
Ledoux, apostol breapoaelnih siromakov, pravi, da bo trka! in tr-kal na javno vaat.
Washington, d. 0. (Federated 1'ress, Laurcnee To«ld). — Vr-liuiu l.adoux, apostol brezposelnih delavcev, je dospel v Wushington v jutri» dnevu, ko je bila otvrnjena lloovvrjeva konferenca o brezposelnosti. Ker je v nedeljo ponoči prebil več ur v deiju v New Yoi'ku, nahajajoč se v drui-hi 1000 brer.|M>seluili delavcev, je bil bolan, tako da ni mogel ališa* ti prinlsednika llardinga in mr. llooverja avariti konferenco, da v Inda ne bo plačevala "bolečin" miljonom, ki so brez življenakih sredstev.	' '
Predsednik je jasno prešitnl kratek nagovor sto konferenčni-kov, ki so ae zbrali nu njegov po-aiv. Dasiravno sta U*douz in brezposelna armndu priporočila, da uaj vojni profitarji odpro svoje denarne inošnjičke, se je norčeval iz ideje, dn bi bil po ljudeh izdelan načrt lahko preprečil industrijsko sesedenje po vojni. Na zelo ksrskterističen način je povedal futnlistiČne besede, ko je rekel;
4* Brezposelnost j« trnju». Po-vedali so mi. da ja v Združenih državah poldrugi miljon ljudi brez dela, kadar so raamere najbolj ugodne. Ti proračuni so ra-«očarljivi, ker nas je samo sto mi-1 jonov in t i parasitični odstotki so vedno z nami. ""Air dane« Jmanio povečano brezposelnost, ln pečamo ae ne asm o t njenim znižanjem, ampak mi, se trudimo, da je v sedanjih zamotanih rur.iuernh rešimo, da ne bo povečano trpljenje v zimski sezoni."
Ko je predsednik takole povzdignil avoj svarilni glas, je obvestil konferenco, da se naj na dotika pudinge socialnega sistema in nuj opusti vsako krpanje za sedaj.
'Pravilno je povedano," je rekel predsednik z rezkim glasom, ''da se od vss zahteva rešitev problemov našega socialnega in političnega življenja, ki so napravili iz nas to, kar smo. Iu tempelj zdaj ne zahteva, da se prezida."
Ironijo teh besed, ki vsebujejo začrtano in omejeno kot, so občutili tudi nekateri konferenčni-ki. kajti med njimi ni rudikalcev. V prvem odboru, ki ga je ixbral mr. Iloover, j«- en zastopnik atro-kovno organiziranega delavstva, Med desetimi iinčni ao intens Matthew Wolln, Hehwaba. »liiHns Bamesa. Mark h an* od illinojske centralne želczitiee in še druga,
Ijcdoux je med t eni v svojem hotelu zatrjeval, ds se je odločil, ds priporoči predsedniku, ds pri obči imena vseh vojnih profitar-jev, katerih dobiček je znašal ato «Ii več odstotkov. To p« z« rad i leg«, da h»- pozove jo vojni profi-turji, da odstopijo petdc«et od «totkov km brezposeln* delavce, Cc predsednik odkloni njegov«» priporočilo, t»*«liij bo l/cdoiii taboril na stopnicah Bele hiše v družlA sto brejrponelnih delavcev, o kal« rili on pravi, «la »<• "člove ški dokazi pravilno razpredal jeni, vpiaani In \ knjiž«ni," «la lak«» doka?« pi • ds« dnikii ds je t-*u, «la podvzMMo m k «'i j". 1 Ihiaksl bo tudi kotit« »<•»!<•<" o l»re/.|NMM Inosti kot irvolj'ii /aritufiiik organlzi ranih l»M'/p«»»elnih delavcev v Bo utonil m N'« « N<okii
* • |n 11 ».dne«," je r«-kel Le «lom, "«'-«kiil lN»m |H»trpežlJiv<» na preil<M-«loik<'> • m pragu, «la «m objavi jno rid To-lužil se b'»m v»« b mira i Ii m«t<»d ki jih najdem |>ri Itiki «I| ki jih fiip"|rrt«|em. Ostal bom tam let" dni, ako je |H'treli«, |'<Hit«»ji ps j« m»ti\ kot je m<iA «»d|)ora |H»s«meznik« .»I» »kopine Ijoili m *" j«' moč j«vn«-ga mnenja. ki j«» gibljejo via/ikl m«»tivi. Pretl«d«bi I»«» vedno, Povzročila
(Mje us 3. strani).
zdravniki, katerih pa0i-JE NT je umro za davioo, pojdejo v ječo,
Chicago, III. — Državni pravd-nik Cmwe je uasnanil, da adrav-niki, ki zdravijo otroke za davlco (difterijo), bodo obtoženi uboja, če otrok umre. Vsi smrtni slučaji v*lcd daviee ImhIo odslej preiskani, da se doftrne, dali je otrok lunrl vale«! nemarnosti sdravnika. (^ro-\ve pravi, da veliko otrok umre vsled zdravniške nemarnoati. Zadnji četrtek je bilo prijavljenih 44 slučajev daviee.
ANGLIJA SE JE UJELA V PAST ŠARLATANOV.
V Berlinu ja tovarna aa izdelovanje protiaovjatakih dokumentov, pravi Radak.
NOTA ANOLSiKE VLADE SE OPIRA NA TI DOKUMENTE.
Moskva, Sovjetska Rusija, 2B. sept.—.(po poročilu K 1 gewinn.)— Karl Radek, znani komuniatičnl voditelj, jc objavil v lavjeagih' članek, v katerem razkriva, da nota angleške vlade z dne 7. sept ., dolieča sovjetsko vlado kršenja trgovinske pogodbe, bazira na po narejenih dokumentih, ki jih lade-luje tajna mednarodna banda šarlatanov v Berlinu, na Čelu katere je neki Weiaamann, blvtli ' državni pravdnik v Nemčiji,
Rade k piše, ds dokument, us temelju katerega Anglija nbtoftuje Rusijo, da vodi revolucionarno kampanjo v Indiji, je v rokah eovjatakr vlade. Dokument bo objavljali -paralelno a angleške noto, tako da bo vsakomur očitno, da jo angleika vlada aedla na II-menice šarlatanske bände v Nemčiji.
Omenjeni WcImsuiaii Je letu Ittl». organizira! v Berlinu ne. kakšno detektivsko agent uro ta
lov na komuniate v Nemčiji. Nadel si j« tudi uslugo, tla pošlje vohune v Rusijo in poroča o "pre. vem pološaju" v sovjetski republiki. Na ta način je prilel v do-tiko z rasnimi špijonl, baltiškimi baroni In ruakimi Mogardiati.
Weisamannova banda ni imela nobenega uspeha k direktnim vohunstvom in nato Je pričela ponarejati rasne listine In Jih prodajala kot "uradne dokumente" sovjetske vlade in "Ksupua navodila" odbornikov tretje Interna-eionale. Bauda je prodajala pa pirje vsakomur kdor JU* Je hotel kupiti. Veliko teh falsifikstov je pokupile aovjeteka vlada po svojih zaupnikih, tako da je bila pripravljena za aučaj, če pridejo v roke kake druge vlade, katera ae jih misli poslužiti, Med temi falzi-flknti je bilo tudi anano le nlnovo "pismo", v ksterem "prisilava Unin nekemu prijatelju, <ia j^ komunizem bankrotiral." To po-narejeno pismo je krožilo po vsem buržosznein čssopisju v Kvropi In Ameriki iu izzvelo nebroj veselih člsnkov v kapitalističnih listih.
Da so omenjeni šarlatani omrežili tudi ententne diplomate, Je razvidno iz sedanje akcije angle ške vlade, Welsainauu Je pridobil zase Maaila Thomimons, načelnika hritake tajne p«»ll« lje in Thompaon Je <lal dober angleški denar za ponarejene "uradne liatlue p10* akovake vla-le", na po«llagi kate, rili z«laj grozi lord Curzoti, angleški zunanji minister, da »m Velika Britanija pretrgala trgovinske Stike s Sovjruko Rusijo, ako m* preneha ItoljšeOška propaganda proti angleškim intereaom v eeti-tralni Ariji
TIHOTAPSKA LADIJ A ZAPLENJENA.
Mtohlfao Olty, Mich Zvea-
ni uradniki ao zaeegli ladijo 'Billy Kddy' in aretirali njenega Jui-pitane Nathan St Petra. Na la dlji je bilo sto |m-t deset m hI o v kana d «k eg« piva.



r VT *
mmm
mm
LETO-YEAR xrv. ^'jj" TSlS.1
I«m aattar JoMary ti. ltli. a Um M-oNIh maim «k* AaS mt Ubinh «f M srak t. 1ST».
••4mr parali (Na. 140) m
IU., aoboU, 1. oktobra (Oct. 1) 1921. '"^ftX*00 STEV.—NUMBER 228.
A<> *f October a. 1017, oa fiW al lU P-l Of«— af ¿¿lc«go, IIIAnoi. By or^T of.........
a» «P«W rat* «f pmU|i	trn ta mcIIm 1109, Act *f 0«t. 3, 1»17, *utKori««4 •• J«m 14, tata.
Iba PuMat« A. S» Sarissaa, Paafaalat OmmiI.
18812173
PROSVETA
GLASILO SLOVEN9KJE KAROO NE PODPORNE JIPNQTf lllThlHÀ SLOV^j^AAOPkE
m oylaaôv pó dof^j : ZsJinjena dr¿v«
Ctu
^—^^JBBHS
JfaroČnlna
roi Iru In 91.: 1.66 ta tri m«cc«, in u
fuvoru.
(izv«r ; Ctdca«o 10.60 18.00
na l«to. 12.60 26 m pel lets,
vm, kar l*a «tik s I
"PROSVETA"
2MT-M *•■ LnraiabB
"THE ENLIGHTENMENT'
DSSMB V AMi« >• 0 TM U • OH d
M VMI M MlâTi
rr. (A»f. 11-21) pmlmm Tmimgm JaaOsm patakia mnmIm. f
Pmvito Jo
VSAKDANJA VEST.
DOPISI.
Skoraj ne mine teden, kadar zavalovi delavsko gibanje bolj viharno, da ni bilo par atavkujočih delavcev obstrel jenih aH pa ustreljenih od najetih pretepačev in pobijalcev, nanovačenih v velikomestnih človeftkih nižinah. VelebizniSko časopisje skuša vselej prikazati organiziranega delavca kot napadalca, kadar je izvršen tak umor. •
Strokovno organizirano delavstvo protestira proti takim umorom. In kaj so posledice? Včasi oblastveni organi uvedejo preiskavo, navadno pa ni preiskave. Vselej se pa lahko prepričamo, da se morilcem ali napadalcem ne zgodi nič žalega, kajti preiskava je navadno ustavljena fte predno pride pred porotnike.
In tako postajajo taki umori strokovno organiziranih delavcev ob času delavske stavke ali izpora navadna vsakdanja vest, ki ne napravi niti toliko pritiska na javno mnenje, kakor če bi velebiznišfco časopisje poročalo, da je neki lovec ustrelil volka ali medveda, ki ga je napadel ftumi. ,
Delavstvo ne more napraviti na javnost potrebnega pritiska, da javnost sodi drugače, ker polaga premalo važnosti na resnico, da si mora izkovati dobroorožje — dnevno časopisje, ako hoče vplivati tako nabavno mnenje, da bodo morilci, ki more organizirane delavce ob času stavke ali izpora, ne samo prijeti, ampak da prejmejo kazen ki jo zaslužijo po postavah, kakerine so določili za morilce zastopniki privilegiranih interesov.
Protesti ne pomagajo, le toliko manj pa protestne resolucije, ki jih sprejemajo strokovna društva proti takim umorom, ker ne dosežejo tako velikih ljudskih krogov, kot jih doseže dobro organiziran dnevni delavski tisk. Javnost je treba vzdramiti, da vidi in spozna, kaj uganjajo privatni bizni&ki interesi in njih najeti hlapci ob času stavke ali izpora z organiziranimi delavci, ako se hoče preprečiti, da ne bodo najeti profesijonalni pobijalci in pretepači streljali na stavkujoče delavce, kakor da so delavci po postavah proglašeni za nevarno zverjad, katero ima vsak lump pravico ubiti.	\
CENZORJEM V KANSASU NARAŠČA GREBEN.
rtnrta Po — Cdo poletje jr
bilo dovolj počitnic, s sedaj sc je delo nekoliko odprlo, ds ni treba več postajati. Tovarna, ki je laat Ameriške pločevinake in ko sitefske družbe, je zaposlila 1500 delavcev. Dne 6. aeptembra je priilo iz vaeb strani mnogo ljudi, ki smo čakali, da bo priiel po nas ksk kupec in se prodsmo prej ko mogoče. Priili so plemeniti delo dajslci in ogledovali so nas kakor voličkc ns sejmu. Veliko je bilo poklicanih a le malo izvoljenih. Kmejali »o se lahko ta dan podjetniki, ko so videli, kako jim radi grejo na delo revni delavci za nizkotno plačo.
Delati moramo za žive in mrtve. Njč ae ne vpraša kako delo ima kateri ali ima dnevn$ plači lo ali ps od koss, vsak mora de ati z naglico kolikor le more. Človek nima časa niti iti za avo-jimi potrebami, ker paziti mora vedno, da mu ne pokaže delodajalec najkrajže poti iz tovarne. « Brezposelnost tu že ni popolnoma minula, fte vedno ae vidi mno go ljudi poatajati okrog tovarn, ki težko pričakujejo, kdaj bodo imeli priliko prijeti za naporno delo. Tovarn jc pri vsem tam veliko itevilo zaprtih.	a f Plačujejo nas za delo kar po .'I0c na uro. Pri tem malem zaslužku jc človek v skrbeh, kako se bp preživel.
'¿0. septembra je bil tu volilni dsn za župana. Izvoljen je bil Pred S. Tisb z 11Q5 glasovi. Prejšnji župan Moody je imel 982 glasov. Kakor je pokazal, bo Tish zelo vzoren župan. Takoj drugi dsn po izvolitvi je nazna nil, da morajo vsi delavci v cer kav. Ako ne bo pohajal vsak pro stovoljno v cerkev, ga bo polioaj gnal kamor spada. Povedal je tudi, da alkoholične pitffiče niso za delavca in, (Ja je nepostavno,
čitali Prosveto ne liste. w
Na Gilberto se je dramatični klub zopet pričel gibati. Nadejamo se, da bo letošnjo z uno zelo aktiven. Dne 25. septembs jejtov klub la priredil dve zanimivi |komunistični ilfri "Za letovižče" in "Krivopri-
druge napred-
ga" davek, ki je potreben za vz drževanje drža
denarni sredstvo za pridobivanje
tott^H
pri nss tudi oživelo delovanje za Hlovenski nsrodni dom.' — Opa zovaloe.
izdajanje
veiČaki densrjs
Bol
rož je v agrarnih deželah. Brez|000 nima akoro ega orožja bi bila aovjetska via
drugi člani kabinet*), ki rt* pw>. ve. Sedanji ruskiljemsjo to visoko plgČo — 45 cen-je zelo dobro tov v ameriikem denarju na m«-davka sec! Nekateri industrijalni ve-nerevolucijonaroih elemen- ičaki, ki niso komunisti, vseka m iz tega razloga smatrajo)kor prejemajo po 7fi0#JU rnb
"jev in ie več mesečno.
Iz gornjega seznamu cen j* razvidno, da mesečna mezda 20,.
nobene kupu. vrednoati. Vlada ne more večno spreminjati mezdne leatvice, da komiaar|bi pokrivala dnevne cene potreb ščin, in vsleditoga je bil uvedeu plačevanja v predmet ii>
finančni papirnatega
sežnik". Udeležba jc bila sijajna, kot najvažnejie revojucinarno
Uloge so bile primerno dobro razdejane in igralecm se mora dati vse priznanje. Nekaterim se je sicer opazilo, da so žele prvič nastopili, a nadejamo pa, da bo prihodnjič vaaka ulogs fc bolje .mu Klub in diletautje le z veseljem naprej. Naj ne, ovira. k®-	wv ^ .. --------ilfHt.rp iz(, , • ,
„a bojazen. Lepó bi bilo, če bi eC i„a «tvsr. Bno leto pozneje je ko-k«tere W
• .	. j! " Í-..-1-	..	:____i« tO le mOgOČC. 1)<
da morda že davno padla
Ljudski finančni PreobraŽenaki piže v gori ome-
njeni knjigi sledeče: "Leta 1917 »»»tem je ie eksislirala kopejka in za 50 (p«leg rednih potrebščin, ki jih kopejk se je ae mogla kupiti kak- <M*vei dobivajo brezplačno).
pejks izginil** in njeno taesto je vzel rubelj. Leta 191».. ko je bi beseda "kopejka" že pozab
la ocaeaa - Kopeja.« **	* ...	. .
liana ie tudi rubelj prenehal kot bleko in druge potrebna stvur.
* ~	« -- i---«.»Na ta način ao delavci zavarova-
Denarne zadevaj sovjetski Rusiji.
Piže William Z. Forzter.
Copyright, 1921, by The Federa ted Press. -r
Iluska vlada ima v svojem
splošnem komunističnem načriu tudi točko za popolno odprav
enota in na njegovo mesto je pri
« 1'IMIMI »" »•	—----- r	.	,
▼ ilo deaet rubljev. Lani je bilo stoni pred
i tisoč rubljev enota kalkniaci-r svobodnih trgih, HH je. Letoinja enota jc tisoč in pet>dv,sn« od njih za svojo eksisfu-tisoč Kdaj bo konec tega? Kdaj K *«Prav se 1*tko *ta«cjo na-
propade nai papirnati , denar ?|nJ^ [asno je, da množenje ničel na naiih banknotah ie ne propada. Težavo, ki
bi' jih
ds ---
da delavec dovolj trdo dela *n naj svoj denar hrani tfer* ga tfpra vi na banko. Omeniti lttdrairt, da je Tish predsednik PiW ntttfjo-nalne bnnke v Farrellii^/'*" M Delavci, zopet ste ' Mlatit bič, in K a podali v roke Tlsjii*, da VSs bo tepet, ie silneje kadeOf f)rej- j " inji Mood.v. — Podježarje* Jaka.	*tl iv (nrpHtf
ljcnje denarja. 13o danes se to ie ni zgodilo. Ravno narobe, Rusi ja je poplavljena s papirnatim denarjem v toliki množini kakor ae nikdar v svoji' zgodovini; pravzaprav nikjer v nobeni dr iavi na svetu ic ni bilo toliko papirnatega denarja. Tako veli ka je ta količina denarja, da je izdelovanje bankovcev postslo velika industrija, v kateri je u poslenih 13,000 oseb. Tiskarne katerih tiskajo denar, obratu jejo noč in dan s polno paro Lansko leto je bilo porabljenih .1000 ton cunj samo za papir, iz katerega delajo bankovce. Vsak mesec odpeljejo iz Moskve v vse krajo republike 60 do 70 železni* ikfh vagonov papirnatih rubljev fel^retfca, v Rusiji je prava povo dq»j papirnatega denarja.
^iQAČni komisar Preobražen H je »podal ,v svoji izvrstni knji
gi "Socialna revolucija in t

I>žavni cenzorski (Klbor v Kansasu je prepovedal film, ki kaže rudarje na stavki. Film je prepovedan za ves Kansas in odbor je utemeljil svoj forman, da taki filmi "ftkodujejo javnim interesom".
Neki ftaljivec v Kansas Cityju je predlagal, da so film predloži v razsodbo razupitemu industrijalnemu sodišču v Kansasu, ki je svoječasno izrekel sodbo, da so bogati mli narji bili upravičeni znižati obrat v svojih mlinih, medtem ko je vselej prijel r trdo roko rudarje, če so zafttraj-kali, češ, da s stavko omejujejo produkcijo premoga.
Ustava Združenih držav prepoveduje cenzuro tiskane besede. In kaj pa je film! Nič drugega kot s podobami tiskana beseda. Mesto črk so podobe, ki pripovedujejo dogodke.
V zadnjih časih st* povsod prav pridno ustanovljajo cenzorski odbori, ki imajo nalogo nekakšnih jerobov nad ljudstvom. Oni odločajo, kaj sme ljudstvo videti ali ne wn<» videti, kadar grt» v kinematografiČno gledališče.
Ti cenzorski odbori ao si v zadnjem času prilastili toliko jfrobskih pravic, ds cenzura filmov ne postaja le xm<»Ana, ampak je tudi neprenosljiva.
Ko fo očetje ameriške republike zapisali v ustavo svobodo zborovanja, govora in tiska, so tako jasno izrekli, da je v*aka cenzura, ki ljudstvu prikriva resnico, prepovedana, da je jasno, da je v tej prepovedi uključena tudi cenzura filmov. C-e .so filmi taki. da kršijo poatave, imamo v kazcnakeni zakonu zapisano, da m» kaznujejo krivci. Nikjer v ustavi pa ni zapisano, da so filmi ali pa gledališke predstave pod vrten i cenzuri. Cenzuro filmov ao si izmislili nestrpni ljudje, ki *i domišljajo, da mora ves svet tako misliti in pleaati, kot oni ukazujejo.
Skrajni čas je, da ae ljudstvo zdrami in zahteva povsod, da se odpravi cenzura takih filmov, ki ne kršijo prav nobene postave.
U Salle, 111. Poro^U'unam žaloNtno vest o usodi, ki ^e žade-, ls mojegs brsta. 11. se'btembni je že zdrav in vesel obiskal sv« jo izvoljenko, a katero se je nŽ mera val poročiti in katera stá nuje pri svoji sestri omoženi i Radijem. Po naključju sta se ra di nečesa sprla in Radij mu jo zadal itiri smrtne udarce na gla vo, da moj brat John Jei ni mogel spregovoriti nobene besede več. Težko ranjenega je Radij odpeljal Johna kaki dve milji proč od stsnovsnja v bližino slovenskega pokopaliiča. Spremlja la sta ga njegova dva psa, ki sta oatala pri ranjenemu. - Farmar, vračajoč ae pozno v noč do. mov, ga je zapazil ležečega v kr vi in je poklical policijo, ki je dospela v trenutku, ko se je ubogi John boril s smrtjo. Pse ao tnorali s streli apraviti proe od trupla, ki ao ga potem spravili t bolniinioo. Zločinca je isdal nje gov pea,' ki jc bil pri ranjencu Radij je bil prijet in obdržan |hmI poroitvom.
Pokojni John je bil ifoma iz Cerkelj na Úorenjakcm. V Ame riki je bival že 12 lčt. Ril je član KNP.I, katero druitvo mu je priredilo^ veličaaten pogreb. Zapu-iéa bAta v domovini, mene žalujočo aostro in svaka, mojega ho-proga Savnika
Nevoičljivost nikjer ne konča dobro. Radij je bil zelo nevoič-Ijiv, da hi se poročil moj brat s aestro njegove žene in is tega je rastlo aovraitvo. — Počivaj v mini drsgi John. J. flandk.
nance" sledeče itevilke o skup nili vsgtah izdanega denarja leto
za; tyojp pd začetka vojne:
6q tr u r 2,611,200,0» ruMjev s 3,879,200,» rubljev :*fr< 18,091,20ej00 rubljev r 't (!I3,951,600,000 rubljev 163,760,800^000 rubljev 943,581,600^)00 rubljev 7^4000,000,000 rubljaf
ve i, kjer jTl to le mogoče. Delavec potem la-menja svoj produkt potom ku operativnih drattev za živila, o-
visokimi
cenami to je
na nis<j
»pada.
doslej, so Čisto tehnične in pri	. . . ■
tem si lahko pomagamo. Tri ničle težave, ki nastanejo iz te wflata-| itevilu 1000 se Ishko nadome- «U« denarja. Znano jim je, da hc Istijo s črko T, ki naj pomeni ti- S« ogromna vsota ruskih produk-
jih
Ruski revolucionarji se sicer prenese I smejejo svojemu denarnemu »i-imamo ptemu, ki jim precej pomatia. kljub temu pa dobro razumejo
soč. Na ta način lahko tiskamo tov, posebno kmetskih, razpeia-
bankovce po 10T, 100T, 1000T itd. Crka T se lahko nadomesti z
va na stari konkurenčni način, in če hočejo ta sistem — ki izumira
M za miljon - in tiskali bomo	le polagoma - izrabiti «ase, te-bankovce po 1M, 10M, 100M itd.	daj je arbsolutno potrebno neke Za dobo, ki je odmerjena življe-	™** «nenjovalno sredstvo, nju naiega denarja, zadostujejo	trajna potreba revolucije je/.a-obstoječe matematične -deiiotaci	htevala, da je oslabel stari sija Številk, ako pa ne bodo zado-	«tem rublja Sovjetski ekonomi. *. . ._____ —ki: _____»» Ičarji se že bavijo z novimi naer-'
stovale, bomo iznaili nove. Kakor je skokoma padal
ru
ti v tem oziru. Načrti se pa ne morejo uresničiti, dokler ne bo
Mj Uko so letele Vene navzgor. =	a hta in do-'
Bledeče cene, ki w^ob času	no	delavci imeli veli-
ga bivanja v Moskvi veljale na ondotnih "svobodnih" trgih, so tipičrfe :
Sladkor, funt Krompirriunt.. Roka, funt Riž, funt Govedina, funt Svinjina, funt Čaj, fant Kruh, iunt Jajca, komati Slanik, komad Navadna igla Čevlji, par Moika obleka Klopčič niti Milo za umivanje Milo za pranje
kih preostankov dobrin za za-menjavanje za kmetske produkte. Ko to pride —• komunisti upa-29,000 rnbljevljo, da pride v bližnji bodočnosti
• ljOOO 3,72."» 13^)00 10,000 15,000 3/)00 1,200 1,800
i m 450,000 1,000,000 6,000
20,000 15,000
tedaj bo vprašanje novegu [sredstva izmenjave, pa naj se i-menuje denar, delovni ček ali kakorkoli,/ lahko reieno
(Federated Press.)
• - J' ——- V aioir^jS
50,000 delavcev, ki imajo družine, jc brez dela v low i. Governor Kendall je izdal apel na delodajalce in dobrodelne organizacije, da naj pomagajo.
Stavka krznarskih delavcev v Chioagn je končala s polno zmag«. Delodajalci so podpisali pogodbo, ki vključuje staro mezdo do 15. ji/lija 1922. Stavka je trajala mesci; <ln i.
Dvesto mornarjev tujih narod nosti je bilo te dni odslovljenih s parnika "George Washington" in na njihova mesta so bili uposleni domačini. Parnik jc lastnina vlade.
Gibanje v Ban Pranciscu. Unija
železostavbinskih delavcev St. 78 je najnovej&a organizacija, ki je prestopil« v novo, industrijalno unijo 'Rank and File Federation.'
Konvencija "Ene sama velike nnije" v Kanadi sc vrši v Winnipeg«. Eden delegatov, Joe "Knight, ki je bil na kongresu moskovske strokovne intcrnacionale, je dejal, <lu IhhIo morali združeni knpitali-sti' dati "Življenje za življenje," ako ponovno poskusijo uničiti ru sko revolucijo.
Delavci, ki trgajo grosdje v Kaliforniji, ao zastavkali v Lodiju. Zahtevajo 35 do 40 centov povito njo mezdo na uro. Dvesto delavcev jc v gibanju.
Delavska solidarnost, gtrskovne unije v Fresnu, Csl., so si naložile izredni asesment za at a v kar je ns polju olja. Asesment prinese pri bližno $6500 tedenske podpor» stavkarjem. — Oljni delavei v južni Kaliforniji bodo glasovali » stavki iz simpstij do svojih tova-riftev na severu države, ki so v boju.
m «¡
OUbert, Minn. — Večina rud nikov na Msaaba Range nič ne
obratuje, ali pa »amo po dva ali tri dni na teden. H plačo je tako, da je človeka «kom sram |Miveda-ti koliko zaaluži. Priporočam rojakom, da se niksr ue podajajo v žrletno okrožje Mianraotr za delom, ker utega tu ne bodo do-hiti. Zima je pričela plaiiti t ne. prijetnim mrazom. Kaj bomo počenjali v dolgi dobi zime? Zo \»m. V večerne iole bomo Hmlili, oh nedeljah pa k slovenskim pri.
I redit vam. O prostem časa borna
£ovj#tska vlada v Rusiji je pr va institucija na svetu, ki finanč no operira na temelju biljonov (biljon je miljon miljonov), in čc pojde produkcija papirnatega denarja to pot dalje, bodo ruski finančniki kmalu morali rabiti astronomsko računstvo.
Zakaj vatraja tak denarni sistem v revolucinarni Rusiji, je lahko pojasniti. Pspirnati denar je prsvzaprav davek na veliko itevilo neodvisnih producentov v nesocializiranih industrijah — predvsem kmetov — ki tvore 85* odstotkov vsega prebivalatva. Ta maloburžoazni element, ki se ne more otresti vere v denar, fak-tieno potrebuje izmenjevalno sredstvo. Iz tega razloga vlada izdaja ogromne količine papirnatih rubljev z bleatečimi revolucionarnimi geali in v zameno dobi žito, živino in druge potreb-ičine za rdečo armado, meatne delavce itd. Važnost te izmenjave je, da vlada uloži nekaj poti-akanega papirja in vzame večjo količino bistvenitf produktov.
Ta proces je lansko leto prinesel sovjetaki vladi blaga, ki je bi lo vredno 250 miljonov slatih rubljev. Ns ts način ae pokriva deficit v državnem proračunu vaško leto izzs revolucije. Kar je vlads isgubils ns obrstovanju aoeializiraaih tovarn in pri di rektnih dokladah ter davkih na neodviane produeente, je pokrila s "prodajanjem"' svojega papir-nstegs densrjs. H pomočjo de narnegs »iatema te vrste je vsela posredno od denarjaljnbeče msle buržoazije ogromno količino po-treMčin, katere bi bila težko do bila nepoarHno «davki in dokla-dami.
Kmetje in drugi neodvisni pro iluceati »o paravno proti denarni (topla v i in zvižajejo%e«ne z vaškim iatlanjem papirnstih rnb-Ijev, tmla vselej ao preposni. Knanatveni aoaialisti na čelu vlade razam«jo veliko bolj zakone ekonomije kakor kmetje in \aledtega se jim zmirom pnare-#i, ds vaa mejo s « densrnegs tr^
Ako se te ceno prevedejo v termine ameriŽkega denarja (v razmerju 30,000 rubljev na en dolar), vidimo, da so nekatere gori omenjene potrebičine zelo drage vsled velikega pomanjkanja teh stvari. Tako na primer stane surovo maslo v Moskvi 97 centov funt; sladkor $1,16, čaj $2,60. riž 50c itd. Na drugi strani pa vidimo zopet nizke ceno: moka 18e fant, kruh lOc, govedina 40c in svinjina 50c. Pred sedmimi loti ja kruh stal manj ko tri kopejke funt, torej sc jc namanj miljon-krat podražil.
Pred vojno je bil ruski rubelj vreden 50 ameriikih centov, a zdaj jih mora biti okrog 30,000 za eden dolar; z drugimi besedami je vrednost rublja padla 15,-OOOkrat. V kapitalističnih državah bi tak pade« denarne valute nedvomno uničil ves finančni sistem in paraliziral vse, toda v Rusiji, kjer so industrije social-liziranc in vsledtega izven finančne kontrole, ni takega u-činka. Padanje' rublja še danes nima tiobcnc meje. Ruska vlada se ne vznemirja dosti zaradi tega. Dokler so njeni tiskarski stroji za tiskanje bankovcev v redu in dokler ne manjka cunj za izdelovanje papirja, se bo denar tisksl v ogromnih vsotah dalje in dalje in vlada bo delata "profit" iz avojega "denarnega trga". C'im bolj pada valuta rublja tem več se tisks novih ban-koveev in tem večje so številke ns njih.
Kaj ps mesde delsveevt Predvsem je treba vedeti, ds sedsnji industrijalni ruski delavec prejema od vlade stsnovanje, oble-1 ko, živila in druge potreliičinc. ki ga ne atanejo nič. Njegova meada, ki nikakor ne doaesa gori naštetih cen, je torej le neka kina pootranaka nagrada. <lg ai lahko kupi kakino atvar na "svobod-nem" trgu, ako koče. Mezda to. če od 4000 do 20,000 rubljev na mesce. . Komuniatiena stranka ima pravilo, da ujeni člani ne «mejo prejeti vi-č kot • 13,500 rubljev mea^čmi komissrje . (Unin, Trockij
LUTNIOA UESDlOftTVA.
«ly, Minn., F. A. V. — P^» kolons v it. 223 Prosvetc je ae ofieijelno poročilo in odbornik' s«» priobČeni, kot so bili čitaai br. Kitterja ne glede na to, koli ko (rlaaov ao prejeli. Zapianik* u-red ni it v o ie nims. Kadar preja' t spisa i k gs aeveda priobči. V o ficijelnem naznanilu, ki bo priob čen«» |hi 1. januarju, bodo odbor-i inki tako uvričeni, kot ao prt j^h vitevii Ijudake i glunnve. Toliko v prijazno pnje» in I silo. Pozdrav 1
U»Ua*vlj«M S. «prIU	fffy l*Wr». IT.	1*07
' —	V Mtvt IUia»U.
GLAVNI STAN. mi74i »O. LAWNOALE AV»., CHICAGO. ILLINOIS IirrfcnraUii odbori
upravni oottjci vkmm citakir, s«st s* u»«4u ah, ssimmm^l a*im hthl
aau« pxim. rs* t». wtah hm. | zafamto okrosjsi a. ta.	t- 104.	bm, h
Ls» Kabsr, Im M«, Ollbsr«, IMMh i
Nidsoni odbor:
MM H^ril. ,r*.,**. atT g. IMlh «W, Ulto««« OSI* nan* h. rv**. mta, n» »mik. ti m s. h vat«« a
Tlakoval odbori
Zdruiltvoni odbor t
rt^uHlhi flipk Atol, I1M h. Cnsrlsr* A»».. CklM«^ || j*u ho, a« m, u«.«.«, r». MA* om aa «ihwiii Dmm. MM, j*. tluk. um K. IM m OmUi ofcls. M** Oérrti, IM4 k RmIm A v«.. CklM«^ H. vrhovni ZDRAVNIK« Dr. p. j. R«rm. ON li CMr Al^, I OOOOVORN» URSDNIIC "FROIVRTR-i J M« btHHi. » pomflf — Kirmolna s «i eftaveHO, M tslsjs v |hfM VSA rtttM. M M HMk). M »MU «u »rMk. M , s. n. p. j« StSr-St k u«m* a^ cmm« iu.
v« xADgvRtotwMt» roorooa ia naslovi, rmsmm
utašllf Avfc, CkiM|ti UL
JirSS^iïTïiU rutra
K vas SAMVI v CVBH t RLAGAJNISKIMI POSLI « »US* f. N. f. 4« mtr-m I*. Lsvafcl* Ah, OUm«*, UL
. "îïMÎ^^'rii^j*^ ÎK-%**? «M.W» litljttli MTMMUf
___--- II, - -1 "1
! ptf^t 1
œWUtt
'tanGtl
•»Mf IUMnllil A
Kruta doki angleško diplomacijo
Berilu. — Ost rs nota, kater» je poslala angleška vlada Hovjetaki Kutiji In Franciji objavila njeno vsebino, ima naiaeii pripraviti IVaiudjo do log«» ds se bo slednja postavila pri Washlng1onskl konferenci na angleško stran, — Tako je isjavtl Leonld Kraain, ssstop. siik sov je t o v. V noti jo obdoMeuu sovjetska vlsds, ds Jo prelomila pogodbo i (Anglijo a tem, ds so j« Moskva prissdcvsls s širjenjem propagande v Asi jI, ki jr škodljiva angloškiin liitareaoiu. "I,oni Oorson je poslsl noto ns ČiAsriua samo satu, kar bočo, da Im Angliji dopadaJ* Pranaiji in to naj se sgodi na račun Rusije, kako je bilo prej navadno na račun Neiu čije," pravi Krasin. "Anglljs hoče pridobiti Jfrafcoaaa. ds bodo soglašali s siigluško delegs<-iJo v WasliliAiti»i.ii na konferenci pri njenih šalile vali in se poslužuje te
poti, da pridobi Francijo."
Krasinovr »park»* mi neljub» padle v lAtllduu ill itsk «la.be od-nošaje ssed Londonom in Moskvo še poslali le
(Nadaljevanje • prve strani.)
bo, da Im jsvno mnenje pričelo mehčsti^ ares ljudi, ki so jemali profite, ksjtl brexposelnl ljudje niso imeli proCitov, Hkušal bom oaiobčstl njih «ms, sli če se na »• mehčajo, frdaj to poviroči moč jsvnegn mnenja, ker se bodo bali t<*g* javnega mnenja. Imenik se bi* priobčil in ml profilsrjsv se Im» šalilevslo. Mojs itritsgijs bb mirovna, lods itvsr se bo isvrši* Is."
Mr. lloovar Js prisnsl v avo jem govoru, da prihajajoča «ima
rouinoši revščino, ker so prihrsn* i 1 Miš I i pri ljudeh, ki so Ao dolg«» 6s*a bre/. dela. l'ristal je, da se " morala in goapodar»«ki tistem ' ' ne moreta vedrJUti, če se ne naj-dej»» sredstvi si oskrbo vi nje t šiv genskimi ootrebščlnami onih, ki bi radi delali in so v revščini v dsicli, katera ime vsegs preveč.
Tako je I Mr. Iloover ne msra psternsligms, ne ir.plsčil is xa-klsdniee, auipsk xahteva ošivlje-nje industrije pO atsrem načrtu iu sa stare profite.
**PUBUKA!90K8 0TAKIVC 90 V ZADREGI ZAKADI DAVCKl PKftDLOOK
Washington, D. 0. — Opta/ti-j« proti državni davčni predlogi, ki je sestavljena po okusa starin n publikanaki stranki, naraééa Mj in bolj. Vsa tnamenja sovo r". da bodo morale atartne odne ''»ti m sprejeti nekapére dodatne I »red loge, ki jih predlaga napred '">' < I'-m en t v repnblis^nski "ranki in kalerega (»odpirajo de-"»•krst je.
Msrko Turkovleh, pred psr jmeseei se je nahajal hlksj v Kast Moliti»,
III, in j« Ml KSposlen pri drulbi
»loek Island lelesuies v Hifvi«, III Ker Je bil adslovljen ml dela sa nedoločen čas je n#to r»dlel iierna 110 kam. Kompsuijs ja sedsj ns-/nsnils, da Mi nJega uposllti na xaj na njegovo delo, torej sko Im čltsl ts »»glas In gs veseli priti de-lati u» to drufbo naj sa nemudoma ir.glaai pri dot1*ui drullil. (Adv.)	. „ mam
l^ondon, i», sept, r- Vla«rhl mi-d» lek ta Indijo Je prejel jmro^llo is Madrasa, ds so rrMni Moplsbi v okroftjtt Mslabsrjs pojsčlll svoje vrsta.
Uniisj. — Uosadsnji finančni minister Oru»»m je oflstopll Nje-gov aaaleditik > ''Is» fteljslkitlč. w stranke Kskor rusno, »m» se fkianšmi ministri v ^vsteljl do se daj salo hitro menjavali.
OhkaffO. HI. — H-letnags Jo-im ph 1's^iča je p»»vofil tovorni av-tomohil. DeAok je aadobil tako tsike poškodbe, ds jim osjbr* pod les«-.

»rr? w

mmm i
PROSVETA
UDOVICA.
FOVBST IZ IS. STOLSTJA.
Napisi 1 1. Tomič. Poslovenil	Klin.
"Prosim vaa. drairi u«»»*r." je tmine1* baru-me« v globokem basu, ki ira j« dobila valed pr< hlajenja, "mislite li vi na zenitevf Vi ste ravno v dobi in tudi poloiaju, ko bi se morah oženiti, protonotarue regni", je pristavila baroniee a I »o v zdi gojenim glasom. "pa ocenjen!. . Baroniea ni mogla dslje govoriti, ker jo je salotil hud kašelj.
"Ne bi s« branil ¿«nitve," je odgovoril pro tonotar, ki je zašel v malo %adrego valed nena vadnega, Uko delikatnegu vprašanja, "še bi I« našel dobro priliko."
44 Vi da niate ie našli prilike t" je vprašala baronica, kakor da se čudi.
"Doeedaj še ne!" je odgovoril nekam omahujoče in negotovo.
"ftodno, ad animam rmsro (pri moji duša) .rudno!" a« je razjezila baroniea. "A na OHo, na mojo Oito niate še pomialili f. . . Vi ate v resnici »lepi c sdravimi očrnil"
"Priznavam, da aem mislil na njo." je rekel protonotar poluglaano. "Pat. . . /'»
"Ho stv#i, ki mi nr dovoljujejo, da sem odkritosrčen. .
"Kaj vam torej ne ngaja?" mu je preatri-trla besedo baronica nejevoljno. " Koliko je /.mak, ki s« morejo meriti OitoT Ni jik, pravim vam, in vi bodete dolgo iskali a jih ne najdele. In kaj vam ne ugajat Zarea čudno!"
"(lospa je, kakor se mi «di. starejše od mena," je prietavil protonotar, ki ae je samo «mejak gledajoč jezno baronico.
"No, kaj potem T btarojša sa dve, tri lota, bi rekel, da ste vi starejši mi G »te," je govorila baronica iivo.
"Kes je!" je odgovoril protonotar z istim smehom na obrazu. Oospa (lita ee je dobro ohranila, ua videz zelo mlada, a. . tu je nehote prenehal.
"Kaj je zopet?"
"Njeni hčerki eti za ženitev godni!" je pristavil mirno protonotar. "Posebno Jelena!"
"Pa jo omošimo. . nič lat.joga nego to!" »e je nasmejala baronica. "Potem vara ostane še mala Magdalena. . . Ah. moj Rog, vi ste res o-iročji. dragi pronotarl .Mena vam ne bd delala i*potja. . . Mladi Petkovič komaj čaka, da jo saprosi. . *
"Da, potem poetanc moja ie na čez dve leti babica, a jaa quaai — ded. . . Ne, to mi prav
nič ne ugaja," je rekel protonotar dovolj odločna. i . , • «	, t: t " - >\ , ■ ■ V baroniei jč vse vskipelo. "IVoaim vas.. • lepo ves prosim, dragi protonotar," je rekla baronica s razburjenim gladom, vstajajoč • sedela, "ne govorite pred dru-trimi ljudmi takih neumnosti, da se ne bodo sme-j*ui kaj vaa govori aicer pameten človek. .. 'v.
"Ho tudi malenkosti ki niao ugodne člove» ku", je pristavil hitro protonotar.
* "Neha j ta, prosim vsst" mu je prekinila be-sede» "Poslušajte rajše, kar vam povem. . . Vi ate mol, ki aa mn odpira lepa bodočnost. . . (\>.t nekaj morate poeta ti vieeban. referandsr pri dvorni kancelariji in vs« morejo povzdigniti v plemiški stan. . • A sa take časti je trebs velikega imetka, velikega premoženja. . . H svojim premošenjem na boate izhajali; potrebno je, da vam lena prineae tim večjo doto. . . Kolikor ima (lite, toliko vam ne prineae ni ena plemki-njs."
"Dobro, si bom premialil!" je rekel proto notar ter ae pričel poslavljati. Videlo ae je, da »o hsronične besede vplivale nanj. . . Posebno ono, kar je opomniki o velikih deetojanatvih, a največ pa še plemiški etan. To mu je ugajalo pri mi. sli, da mu ho zelo potrebno veliko imetje.
"Premialite samo, ker vr«*lno je. ds dobro premislite, čeprav kdo drug na vašem mestu ne M dolgo premišlja). . . Tejr« ne «mem povedati Oltl, da je ne raftali."
"Dobro, da ate me opomnili, baronica"! j« rekel protonotar, kakor bi ne bil nečesa domislil. "VI ste hoteli govoriti o utvari tako, kakor da bi še bila (lita pripravljena vzeti mene?"
"(''emu to vprašanj«' f Dovolj je r.a vas, ds veste, da jas želim te lenitve. A kar jas ielim, temu se Oita ne upira. Med tolikimi tem vas izbrala, a vi ae upirate ugrirniti v sladko jnholko, ki se vam nudi."
"Belo sem vam hvaležen na tem odlikovanju!" «e je priklonil protonotar. "(Ilednti ho. čem. da se izpolni vaša Arij» "
'*Le glejte!" ga je bodrila bsronies. "ker drugače bi ae mogli keeati."
Na to ata ae poalovila. llsroniea ni ničesar povedala Oitl>n tem razgovoru. Mre* dvoma bi ponosno vdovo aelo vaalaliln. ker ni hujših besedi sa ftenako, nago kadsr m«ra slišati, "ne mara te, ker ai prestara zanj!"
Po tem raagovom jo pri.-ela baronica razmišljati, kaj naj alon, ds bi nr |>oroka kmslu it vršila. Napoaled «a Je d<.m.«l.l*, «In mora pokli" eatl na possoš adaaeg* ss\«'xniks. Spomnila «e je takoj vieeha— NsJŠič« Itil je nM «lssu meAe terja, pa Ja a um tndi obogatel. (V je btlo trebs napraviti oporoka, ki naj ko** prerre. so klicali Najš.ča; ako ae je prodajalo poae^tv«. hits, je bil t«<dao Najšiš priča pagodbi; ^ Jr b,,A prisiliti koga v lenltev, vaelej je mnrsl to ntnrtt, mojster Najšič
Itamniei ni bn povšeči radi teh nelepih la«t i».».ti. • v taki stvari, kjer «reba naprs\iti sa knn - tu potrebuje zvitih, prekanjenih ljudi, ki tv*|.. tnali pregovoriti oh« stranki ter Jw zvesatt. m- predno bosta rasumeli
l>rugi dan Ja odšla b*r«niea na pot. Ker vi eebana ni MU» v Sagreln» se )# odločila, de ga polu« na njegovem pssm Helen, ali pa kjer
koli šc v Zagorju. Uiti je rekla, da ima važne ooale z vieebanom, ki pa morajo «»stati tajni. Cez nekoliko se je beronica vrnila z vieebanom v Zagreb.
'Proaim vaa, dragi vieeban, delajte hitro in pametno, ne bo zastonj T je priporočala Oitiao stvar Najšiču "Vi ate bili protonotarjev varuh in njegovim bratom in sestram, če le koga ubo ga, bo vaa. Oattžiii ate todi protonotar je vo aes tro Cecilijo s Bedekovičem . ."
"Kar pa aem salo slabo sadel" — se je na sasejal vieeban. "Ne ielim, da bi bil tudi ta tako arečen, kakor je Bedekovič a svojo soprogo. . .
" Protonotar in Oita ata človeke druge vr ate", je prietavila baroniea. "ne bojim ae, da bi bil njiju zakon neerečen. Hamo, da vi. earisaime. storite svoje, ne bo vam šal, ali me razumete?. "
"Vem, vem I" je hitel vieeban zadovoljno, da ae mn obeta nagrada, za katero je bil priprav ljen storiti vee. "Poskusim vse. ksr se le ds storiti in kolikor jaz znam."
"Da, tako. . . Vi ste star lisjak!" se je za krohotala baroniea v znak zadovoljnoati z vieebanom ter ga potipljala po rami.
Vieeban ae je lotil te stvari samo radi nagrade, o kateri mu je neprenehoma govorila baroniea, vedoča, a čim ai more pridobiti vicebana; kajti drugače Je rajše videl, da ni imel nobenegs opravke s protonotar jem, ki ga ni apoštoval, ne ljubil, ker Jo dobro vedel, kako je gospodaril vieeban s premoženjem polovnika Ga vre Hkrliee. da ai je preeej apravil na varno v svoj icp.
Razventega Je bil protonotar tudi ramimen, samostojen v značaju, ki je vedno znal le po svoja misliti. Vieeban mn ni od daleč bil koa po ra-aumu, in zato je moral pri vsaj svoji zvitoati Zelo oprezno poetopati, da ni pokvaril vsega načr-
Ko je vieeban prišel k protonotarju. ga je našel a pismom v roki stoječega pri oknu.
"Ave Peter!'* je pozdravil vieeban proto-notarja, nudeč desnico avojemu nekdanjemu varovancu, dočim ai je z levico brisal čelo, ki je bi le premrzlo od hudega mraza.
"Umillimus servua, domine magniffice!" je odzdravil protonotar ter položil pismo na pisalno mizo.
"Ali je kaj novega f" je vprašal vieeban, kazoč na pismo.
"Man mi piše" je odgovoril protonotar. "Prosi me, da naj pridem takoj v VaraŽdin. Hoče, da skupno z menoj prouči zapisnike skupščin in konferenc, ker se želi' natanko poučiti v vseli javnih noclih	In,,, J
"Potrebuje te za informatorja. . ,,ali dolgo oeUti?"'
"Tega ,še sam ne vem, Morda bo trttji|lo< več Časa, ker razven tega koče, da uredimo nekp važno stvar," je odgovoril protonotar.
"Seerctum ofioii?" (službena tajnost!) >jc vprašal vieeban.- videč de protonotar ne govori dalje o tej važni zadevi.
"Ni. . . Gre za moslavaške kmota, ki se puntajo svojim grujščakom. Ban je odredil» da z ene strani pritianejo na kmete banovci, a varaž-dlnski vojaki .z druge. Banovei so že ocUMi, a v* raidinaki polkovnik Mikašinovič noče poslušati. Pravi, da so njegovi vojaki za Pruae, ne pa /.a kmete, in ds tem ne gre vsa stvar prav nič v mar."
"Glej, to je banska oblast!" mu je prekinil besedo vieeban. "Kaj pa pravi varaždinski ge-neral Beck?"
"Njega je pozval ban v Varaždin ter se nadeja, da gs bo slušal" je odgovoril protonotar."
"Ti pojde* jutri takoj na pot, kakor se vidi."
"Takoj jutri, da!"
"Tem boljše, da aem prišel danes k tebi." je rekel vieeban, aedajoč na stol. "Prišel j»«*»«, ,|n te opozorim na .nekaj, kar se tiče tvoje osebe."
" Proaim,' se ja priklonil protonotar.
"Te dni sem bil v Loboru pri grofu Keglevi-ču", je začel vieeban, gledajoč v tlak z selo res* nim obrazom. "Hočem ti povedati na krstko. . Hoče se ošeniti. .
"Tsko? 8 kom t" je vprašal protonotar z ravnodušnim smehom, kakor človek, katerega stvar prav nič ne zadevlje.
"Z Oito," je odgovoril vieeban in pogledal protonotarja. ki se je prenehal smejati. " Bil je nedavno na veeelici pri njej, pa je sedaj ves oča-ran od njene lepote."
"Verujem, lepa je!" je rekel protonotar 'medeno.
"Res je lepa," je prevzel vieeban, "a meni *e vse zdi, da njemu ni toliko za njeno lepoto, kolikor do njenega premoŠenja. Kaj misliš ti, koliko ima denarja Oita?"
"Ne vem, še nikdar niaem poizvedoval |»o tem," je odvrnil protonotar mirno, da-si mu vest, ki mn joje prinesel vieeban. ni bila i»o volji.
"Ducenta millita! (Dvesto tieoč)" je iziiNtil vieeban emfatično ter vstal s atola. "Ha, ha!. . . Take zlate ribe so pri nas redke, selo redko j** «ejane. Ta deoar bi zelo dobro prišel grofu, ker ga silno rabi, to vem jaa dobro."
Protonotsr je molčal in poaltiAal, naj mu še dalje pove vieeban.
"Grof
mi je saupljivo povedal, da upa, da mu da Oita »s grofovsko krono tvoje premnie. nje. ali morda *e tudi vara!. . . ftkoro gotov«» •duti to. kei me je prosil, da naj preje govorim z Oito . . A name naj ne računa. . .! (V bi *«• as kogs govoril, Moril bi to zate, ki si mi nsjhliiji. Ril nem tvoj varuh, pa mi bi bilo ljnbo. da dole. • i ta sreča tebe. Kaj miališ . . Slišal »em *e več Slfani, ds je šenitev • trnje OHo Še »knro irotevs atvar?. . ."
Protonotar Je moral sedaj odgovoriti na ta-k« jasno vprašanje.
(Dalje prihodnjič.) ____
Spomini u teta 1914-1920s
(Dalje.)
Velikonočni pondeljek je bilo rečeno, da gremo proč od tu.
Popoldne so nas odgnali iz vojašniee. M izlilo smo, da gremo na kolodvor, toda peljali so nas na neko staro žago, kjer je bilo veliko poslopje in katerega notranjščina je bila pogorela. Kakor so nam pozneje pripovedovali je bila to tovarna. V teh proetorih je bilo pet etaž deack, druga vrh druge, kjer smo potem ležali. V teh prostorih je bilo pet etaž desek, druga vrh druge, kjer smo potem ležali. Na dol j-nih deskah je bil mraz na vrh* njih pa smrad ,kar pa ni čudo, ker v tem prostoru nsa je bilo nad tieoč. Živeli smo Um slabeje, kakor zverjad v kletkah, ker ta ima vsaj dovolj proetora. Vrata morala bti vedno zaprta, si
K(»
cer je bil prehud mraz, ter noči so bile še vedno zelo hladne. Prvo noč sem skusil spati na spodnjem ležišču, toda tam ni šlo, ker me je zeblo, da sem eelo noč šklepetal z zobmi. Ako je šel kateri po noči ven, ter odprl vrata, so se druga odprla sama in leden prepih je že preakrbel, da ni bilo mogoče spati. Oe je na avetn kak pekel, je to gotovo. Luciferja tu todi ni manjkalo in ja bil v podobi ruskega narednika, kateri' je bil komandant nad nami. Tako surovih ljudi, kakor je bil on, je le malo v Rusiji; pravi sibiraki žan-dar, kateri je že trpinčil obaojan-ce v Sibiriji. Pobožna duša se ne boji toliko hudiča, kakor smo se mi te zverine v človeški podobi. č'e je videl kje dva skupaj, je že padla njegova palica po glavah, ali kamor je priletela. Ko je prišel v prostore, je moral oni, ki ga je prvi ugledal kričati: "mirno". Oni na ležiščih, kateri niso mogli stnii so klečali. Vee je moralo biti mirno, dokler ni odišel. Gorje ara,' kdor ae Je ganil in ga je o« opazil. Toga je namlatil z železno palico, da je bil črn, ga vrgel dol in hodil po njem ter navad i*> ie zaprl svojo žrtvo v temno ječo ln mn dva dni ni dal nič drusega, kakor mrzlo vodo. V večib slučajih so nesrečneži ob ežali in so jih morali vsled po ikodb odpeljati v bolnico. Pove dali so, da je eden celo umrl na poškodbah, kl' jik je zadobU od t«' zverine^ Nič boljše ni ravnal a ruskimi vojaki. Dobil je nato1 leta 1917 svoje plačilo. Pri prevratu so ga privezali vojaki konju za rep in ga tako s par častniki vlačili po meatu. dokler ni izdahni).
Po veliki noči je bila hrana nekoliko boljša in amo dobivali jc-ati iz čiatih posod. Tudi kruh ni bil tako slab, kakor v polkovni kasarni. Tu so ga pekli ujetniki sami. Jas aem bil Šel k delu v kuhinjo, da mi bo tako hitreje mineval čaa, ker bilo je tam tako nesnoano dolgočaano.
Po malem se je začel tudi po polju topiti sneg, aaj bilo je že koncem aprila. Led na reki Tura je pričel pokati. Teiko amo Čakali poletja, ker upali amo, da ae bo s tem naš položaj izboljšal in nas bodo mogoče poelali v kako drago mesto.
Topeči se led je plaval po reki, kar je povzročilo poplavo. Reka je atopila čez bregove in vae hiše v meetu, katere so bile bolj pritlične so bile v vodi. Od hiše do hiše so ljudje prehajali samo po moatovžih, ki ao bili priprsvljeni v ta namen in jih nazivajo raz-putiee. Ta povoden j naatopi vsako pomlad, ko ae raztopi sneg in M. ter traja kake tri do štiri tedne. Ako gleda a hriba se ti zdi, kakor da vidiš sibirske Benetke. (\idili amo ae temu pojavu, do. čim ao ga oni vajeni. Mtato je v tem času odrezano od vasi. K me-tje ne morejo pripeljati ničesar in navadno v takem čaau na trgu
'rastejo cene. Ko upade voda, padejo tudi cene poljskim pridelkom. Med časom teh po vodenj tu-¡di ladje ue plovejo po rekah in šele ko voda odteče nazaj v svoje struge, prične plovba po rekah. Počaai ozelenevajo vrbe in drugo drevje. Bliža ae sibirska pomlad, katera je prav kratka. Maja meaeca je še mraz in todi sneg po nekod, začetkom junija pa že cvete vaa narava in se ve-seti svojega kratkega življenje. \ Sibiriji torej ni pomladi in ne jeseni, temveč aamo zima in po letje.
Ta kratka pomlad, dnevi cvet ja ao mi klicali v spomin daljne zelene loge in cvetoče livade, po katerih sem ne šetal, ko sem bil še svoboden a tukaj nisem bil ni ti za eden korak; kamor aem se ozrl, povaod je bila straža in ba joneti.
Čudili amo ae kraaotam solni nih zahodov in opazovali v po zso noč večerno zarjo. Več lepih prirodnih krasot sem videl v šestih letih mojegs bivanja v Ru-siji.
Zvedeli amo, da delajo vjetniki v meatu. Takoj smo pričeli siliti, tda se tudi nas puati v mesto ali kam drugam, ssmo, ds se rešimo tabora. . . . Meni se je kmalu posrečilo, da sem dobil delo pri ujetih častnikih. V petek pred Bin koštmi sem. zapustil taborišče. Čaetniki, h katerim sem prišel, so stanovati v privatni hiši. Oni so kodiH lahko okoli, kakor so hoteli in tako sem tudi jaz hodil na trg, po rasne stvari, ksr sem rabil za kuhinjo. Imeli amo stražnike, kateri so bili vedno doma, dočim smo mi hodili okrog. Častni-kov je bilo dvanajst vseh narodnosti, le Slovenca ni bilo med njimi Med poročniki je bil tudi neki Zagrebčan, ki je bil nekak poveljnik tabora. Lahko bi bil on preprečil, da bi oni narednik ne delal tako z ujetniki, toda on se je šele izrazil, naj le vai pomrje-jo, ker Čim več jih bo pomrlo, bo lje bo sanje.
Nekako v sredini julija so pričali a agitacijo Za Srpeki dobro-voljački korpus in tudi za Italja-ite je agitiral neki major. On je dobival velike vsote denarja, ka-terega so zbrali ameriški Italja-ni. Del tega denarja je izdal za erajee in brisače, katere je razdelil med ujetnike italjaneke na rodnoeti, da se jim s tem prikupi. Največ pa si je sam obdržal. Nekaj ItaljSnov se je javilo /a prostovoljce, kam so šli nevem.
8 početka so Srbi emitirali samo a besedami, ko so dobili moč v roke pa z dejanji. Rusi ao jim Šli povaod na roke, saj so bili pravoslavni. Nato je pričela agitacija po balkansko. Srbe, Hrvate in Slovence so koncentrirali v taborih, da so jih imeli skupaj in pričeli so s terorjem. Dobro volje i so bili prosti in so lahko šli povsod. Hodili so tudi po tagorih in huj-skali in gorje mu, ki je rekel kako besedo proti njim; po svoje so mu vtepli v glavo balkanizem.
iskali godcev. Hoditi so motali tu.
di k mestni upravi, ter v vojafc.i. eč, čistiti sneg, pomivati tla iu 0. previjati podobna dela. Za taka dela niso dobili nič, kvečjemu kje kako nagajko ali p* iandar ja, ki jih je nadzoroval.
V Tjumenu sem videl več trans portov obsojencev, ukovanih na rokah in nogah v Verige, katei> ao peljali na katorgo. Spremljali so jih žandarji z golimi sabljami in nabitimi samokresi. Kam bi le u bežal i taJri siromaki, ki v«M te. žkih verig komaj hodijo.
(Dalje prihodnjič.)
HAZNAKILO IN ZAHVALA
Žalostnim sreem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da*je nemila smrt vzela iz na*«' srede dragega nam sorodnika
ALOJZ VOLAVTE
dne 18. sept. 1921 v Clinton, ind. Pogreb se je vršil dne 20 sept. 1.1. Pokojni jc bil donma iz Planine pri Raketu na Notranjskem in star je bil 51 let. V domovini a-pušča dva brata, tukaj v Združenih drŽavah pa tri sestre. Pokoj, ni Louis Volante je bil dober in zvest član društva "Skala" it. 50 S. N. P. J., društva št. 1(>, S. S. p; Z. in društva št. 68, S. D. p. 'L v Clinton, Jnd Lepa hvala vsem dm-št vam oziroma članom in prijateljem v Clinton in Unfceml, lnd. za darovane vence in mnogoitevil-no vdeležbo pri pogrebu pokojno-ga k zadnjem počitku. Hvala vsem. Počivaj mirno! Žalujoča ostala Anna Krainz sestra in John Krainz, svsk v Nokomis, lil.
^ V.
Počaai se je bližala jesen, katera ja v Sibiriji zelo kratka. Hladni Jeaenaki vetrovi streesjo listje iz drevjs. In nenadoma zatuli jesenska burja. Sneg, kateri pade na zmrznjena tla ostane do pomladi.
V taboru ae Je pojavil legar, kateri Je sprsvil par sto ujetnikov v nepotrebni grob. Kmetje so hodili po ujetnike v tabor, da so jim de-lali na pol zastonj in pri tem niso dobili niti zadostne, ter nečisto hrano. Kaj so hotel i t Vsak, kdor Je le mogel je bežal pred boleznijo in agitacijo. Le malokateri ao zunaj pri delu našli dobrega gospodarja. a bolje je bilo vseeno, kakor v taboru. Prišli so za nekaj dni ali tednov nazaj, a zopet od-ŠU iz tabora b kakim drugim kmetom. Onemu, ki je dobil v mestu dela Je bilo dobro, Česar pa niso mogli dobiti vsL Najbolje je bilo za one, ki ao znali kakega rokodel-stva, kakor čevljarji, krojači, ključavničarji, brivci, najbolj pe so
vitem»».
Zajedald Povest iz življenja slovenskih trpinov v Ameriki Vezano. Stana a poštnino vred $1.75.
Zakon biogaaasije. Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi razvoj vseh svojih živalskih in divjaških prednikov. S slikami. Ve-
(i ¿ano. $ poštnino vred $1.50.
Oba knjigi, ki se naročita obenem, za tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Književne matice S. N. P. J.: Prank Aleš, 2124 So. Crawford Ave., Chicago, HI. — Adv.
HA PRODAJ JE
i
iz opeke sezidana Seat sobna hita, vse ugodnoeti, kurilna peč in garaža. Za ceno in pojasnila pridite osebno na: 3224 So. Rid go way Ave., Chicago, 111.	(Adv.)
If
MIZAR"
Kralj, sa odpravo revmatisma. bolečin v rokan, nogah, plaČih. križu m v pirih ter onim ki imajo mraz po životu, vaa se izgubi ko sa par krat na-drgnate s mojim zdravilom. Oefem	■ „
is |6.00. Za nakup tega zdravila pridite osebno ali pišite na naslov:
JOSCPH SOROKOWSKI, 2424 W. Suporior St., Chicago, III.
Za kukanj« piva doma
imamo v zalogi slad, hmelj, dadkor In vae druga potrebičine. Pouku* i t* in ae prsprleajt«. da je doma pri asu, kuhani vedno le najboljši in nsjre-nejii. Dobiti ja tudi sbirko sodov, steklenic in rasnih loncev, itd.
Mi vam dostavimo naročilo po potu, tečno v vse kraie.
Gmcrrijsm, sladčtčaram in v prodajalna ielesnine damo primeren P° puat pri večjih naročilih. PfftK' P° informacije na:
FRANK OGLAR,
•401 S»MrUr Amn, Osvslssd. O.
Pošlllimo denar v staro domovino.
• rmfS/ESTmabe kot »rj vojne. 4a ^Sfy^mSSTbiisi^1"0 PRODAJKMO SlFKARTE NA VSE UNIJE.
Ur»*»* aoi t jaftro 4o 1 smetar. PoaMok im
dsltik
KASPAR STATE BANK,
m.