PRIMORSKI DNEVNIK Postmna piaeana v (Otovim ____nr- i. Abb oostaj« i gruppo - LM (OGIL) javlja, da se je danes nadaljevala sindikalna akcija na področju ladjedelniške industrije, ki je zajela ladjedelnice v Trstu, Tržiču, Genovi, La Spe-ziji, Livornu, Benetkah, Mas-si Carrari, Neaplju in Anconi. Sporočilo napoveduje, da se bo stavkovna akcija nadaljevala v tem tednu po navodilih, ki jih bodo sporočili v pokrajinskem merilu, medtem ko se bo vsedržavna stavka vršila 14. t. m. Jutri in pojutrišnjem bo stavka delavcev v industriji plastičnih , mas zaradi prekinitve pogajanj za obnovo kolektivne pogodbe. Stavko podpirajo vse tri sindikalne organizacije. Glede stavke v tovarni FIAT je FIOM-CGIL izdala danes sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da se je današnja stavka vršila «v mejah avantgardne manifestacije, ob udeležbi skupin delavcev iz vseh sekcij tovarne FIAT«. FI OM je proglasila stavko proti podaljšanju delovnega urnika in v podporo »življenjskih zahtev vseh delavcev FIAT«. »Nasprotovanje stavki ostalih sindikalnih organizacij — nadaljuje sporočilo — ki sovpada z nasilnim pritiskom delodajalca, temelji na edinem, že običajnem argumentu o .politični špekulaciji’; toda vprašanja podaljšanja delovnega urnika, povišanje mezd, delovne kvalifikacije itd. se bodo ponovno postavila pred' vse delavce, kakor pred vse sindikalne organizacije«. Kennedy o pomanjkljivostih ameriškega šolskega sistema V svoji poslanici kongresu pravi predsednik, da šolski sistem ni napredoval vzporedno z razvojem družbe, in da v ZDA «še vedno divja> analfabetizem WASHINGTON, 6. — Predsednik Kennedy je predložil kongresu program za izboljšanje šolstva v ZDA. V svoji poslanici podrobno omenja šibkosti šolskega sistema v ZDA in poudarja, da te negativne strani večajo zločinstvo med mladoletnimi in brezposelnost, ameriška gospodarska moč izgublja s tem milijarde dolarjev, in ZDA imajo ovire pri Izpolnjevanju svojih obveznosti v svetovnem merilu. Kennedy zatrjuje, da je a-1 ay ................ meriško ljudstvo »najbolj izučeno in najbolj specializirano na vsem svetu«, vendar pa priznava, da šolski sistem ni napredoval »vzporedno z razvojem potreb izredno zapletene tehnološke družbe«. S tem v zvezi omenja primer približno milijona mladih, ki So sedaj brez dela in ki niso končali študija. Predsednik predlaga, naj se v prihodnjih desetih letih zgradi okoli 600.000 šolskih dvoran in s tem v zvezi omenja, da več ko 500.000 študentov sedaj lahko prisostvuje lekcijam, ki ne trajajo več ko pol dneva. Dalje predvideva predsednik zvišanje prejemkov za učno osebje v nižjih in višjih srednjih šolah v obliki zvezne pomoči. Dalje predla. itniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniii,,, Pričakuje se vsak trenutek sporočilo o sporazumu med Alžirci in Francijo Alžirska vlada je že sprejela sklepe v zvezi z razvojem položaja - Sestanek Ben Hede z Burgibo - Protestna zborovanja študentov in profesorjev proti O AS - Novi atentati ultrasov v Alžiriji TUNIS, 6. — Alžirska vlada je objavila davi naslednje sporočilo: »Začasna vlada alžirske republike se je sestala 4. in 5. februarja 1962 v Tunisu. Začasna vlada alžirski republike je proučila zadnji razvoj alžirskega vprašanja in Je sprejela zadevne sklepe.« Alžirski minister za informacije Jazid je imel danes ili' DANES Tvegano bi bilo z gotovost-trditi, da so vesti o teža-a" v zvezi s krizo rimske ‘»de popolnoma neutemelje-]!*• Hkrati pa bi bilo prav ta-o tvegano reči, da ne bo v Mvoju te krize nikakršnih Presenečenj, V zvezi z zatrje-*n|m Nennijevim stališčem, -".Pred objavo programa mo-Vi 'tne bodoče tristranske ‘*de levega centra ne more n-Psprej povedati, ali jo bo WnPrl' Se zd‘ — ne *lede na uioSt te vesti o njegovem if,*°voru s poglavarjem dr-n„'’e — taka izjava socialistič-»5®* Voditelja povsem logična Ni pa nobenega dvoma, rj* se bodo morala kljub lonchijevemu prehladu, pojmovanj., za rešitev krize, čin,*0 se včeraj nadaljevala, v "JPrej končati, saj dejansko njPov°Jnem času ni bilo vlad-un„ kriz, med katerimi bi bi-Dlh ,Hča posameznih politič-k„n JkuPin vsa| približno ta-določeno izražena, kot so 11 sedanjo krizo. ^Seveda bi bilo tvegano tu-triii*e bi popolnoma verjeli ”im, ki se tako vztrajno v zadnjih dneh, da bo o - francoski sporazum i|0"v kmalu dosežen. Vseka- veL Pa so te trditve dobile W>y° Podlago z včerajšnjimi Qa„.e.ntarji ponedeljkovega de v “*t?vega govora, o katerem iz,- trških krogih neuradno V n, J°, da Je b'l »obrnjen floh« llno smer«. Nekaj pola n**a se čuje tudi iz Pari-ba’ i,r Pravijo, da Je tre. Vč«.,‘‘redno kratko poročilo to|J!“]*nje seje alžirske vlade "on v i kot »Povsem pozitiv-i>č‘.'( tem poročilu je nam-fla »Va en° samo to. da je vla-ln *5Pre)ela zadevne sklepen, trdit ^rizu vidijo v tem po-evi da bo najpozneje v četrtek prišlo do sestanka med uglednimi alžirskimi in francoskimi osebnostmi. Značilno je tudi, da so z de Gaullo-vim govorom zadovoljni tudi v drugih arabskih državah. Precej nasprotno mnenje pa vsebuje poročilo načelnikov misij alžirske vlade v teh državah, v katerem Je rečeno, da prepričevanje Javnega mnenja o že doseženi rešitvi alžirskega vprašanja ni nič drugega kot kolonialistični manever. Medtem pa se spričo nadaljnjih OAS-ovskih akcij vedno bolj množijo protifašistične manifestacije, med katerimi Je bila včeraj največja prekinitev pouka na vseh šolah. Fašistični teror je zahteval včeraj več ranjenih ter več mrtvih. Tudi proti odpoklicu francoskega veleposlanika iz Beograda je protestiral del pariškega tiska, med katerim Je v prvi vrsti »Le Monden. Predsednik kongoške vlade Adula se Je sestal s Kennedy-jem v zvezi z gospodarsko in finančno pomoč ZDA, ki jo bo, kot je sam izjavil, še nadalje prejemal preko Združenih narodov, ker da v sedanjem stanju ne more na drugačen način prejemati pomoči od nobene države. Za Com-beja Je dejal, da bo njegovo morebitno zahtevo za vključitev v osrednjo vlado askrbno proučile (čeprav je povzročil že znano prelivanje krvi), medtem ko je za podpredsednika svoje vlade Gizengo Izjavil, da je kriv »upora proti zakoniti oblastin in da je njegov primer sedaj pred so-diščetn. popoldne v Tunisu tiskovno konferenco, na kateri je v uvodu poudaril, da je ta konferenca neuradna, ker da noče obvezati svoje vlade. Sicer pa ni povedal nič posebnega. Ponovil je samo, da so na zadnjih sejah alžirske vlade z veliko pozornostjo proučili razvoj alžirskega vprašanja, »katerega razvoj napreduje v ugodno smer«. »Ne moremo biti niti optimisti niti pesimisti,« je dodal Jazid. »Nekatere točke vprašanja so še nejasne, toda priznati moram, da je dobra volja na obeh straneh.« Na vprašanje, kako presoja de Gaullov govor, je Jazid izjavil, da v sedanjih okoliščinah ni mogoč noben komentar. Ker pa je govor poslušal in bral, ga lahko označi za zanimivega. Na vprašanje, kaj misli o sklepih, ki jih omenja poročilo alžirske vlade, je Jazid izjavil, da ni pooblaščen, da bi dajal kakršne koli izjave o tem. V krogih FLN v Tunisu izjavljajo v zvezi s kratkim sporočilom, da niso še dosegli popolne rešitve, toda «stvari se razvijajo v pravilni smeri«. Pripominjajo, da morebitni sestanek alžirske vlade za o-dobritev zadnjih sporazumov ne bi ustvarjal nobenega vprašanja, ker so vsi ministri navzoči v Tunisu in tudi minister Dahlab, o katerem so govorili, da je odsoten zaradi novega »tajnega poslanstva«. Kar se tiče sestanka narodnega sveta alžirske revolucije, ki bi v primeru sporazuma s Francijo moral odločati o u-stavitvi sovražnosti, izjavljajo, da ni nujno, da se sestane v Tripolisu. Zato prevladuje mnenje, da se bo ta svet sestal po potrebi v Tunisu. Kar se tiče de Gaullovega govora, se v alžirskih krogih vzdržujejo slehernega komentarja. Vendar pa izjavljajo v neuradnih razgovorih, da je bil de Goullov govor »obrnjen v pravilno smer«. Davi se je predsednik alžirske vlade Ben Heda razgovar-jal s predsednikom Burgibo. Pozneje je izjavil: »Poročali smo predsedniku Hurgibi o zadnjem razvoju alžirskega vprašanja. Govorili smo tudi o vprašanjih, ki nastajajo z graditvijo enotnega arabskega Magreba. Želimo, da bi se enotnost Magreba utrdila.« V Parizu so mnenja, da je. blizu sestanek med francoskim ministrom za alžirske zadeve Joxejem in alžirskim zunanjim ministrom Dahlabom. V teh krogih pravijo, da je treba izredno kratko poročilo alžirske vlade tolmačiti kot »povsem pozitivno«. Že prej se je namreč računalo, da alžirska vlada ne bo mogla napovedati sporazuma o ustavitvi sovražnosti, ker mora sporazum odobriti narodni »vet. V uradnem sporočilu alžirske vlade vidijo v Parizu potrditev čimprejšnjega sestanka med visokimi alžirskimi in francoskimi osebnostmi, do katerega bo prišlo jutri ali najpozneje v četrtek. Zatrjuje se tudi, da se alžirska vlada in de Gaulle strinjata v tem, da bo do sporazuma prišlo »zelo kmalu«. Kar se tiče reakcije na de Gaullov govor, je v arabskih krogih v glavnem pozitivna. »Skoraj v celoti smo zadovoljni z njegovo obrazložitvijo«, piše glasilo tunizijske stranke Neodestur »Al Amal«. List »Maroc Information« iz Rabata ki je zelo blizu krogom FLN, objavlja članek pod naslednjim naslovom in podnaslovom, ki sta morda preoptimistična: V naslovu je rečeno: »Dosežen sporazum med Joxejem in Dahlabom« Podnaslov pa se glasi: »Začasna izvršilna oblast bo sestavljena iz šestih članov in Ji bo predsedoval Alžirec« List pravi, da, če ni de Gaulle sinoči napovedal konca sovražnosti, »je to zaradi tega, ker se mu je zdelo bolj pametno čakati na dokončno o-dobritev alžirske vlade« Po mnenju lista pa je bil sporazum dosežen že okoli 26. ali 27. januarja. Tunizijski tednik »Jeune A-frique« objavlja uvodnik, v katerem piše med drugim: • Sporazum je dejansko dosežen in ustavitev sovražnosti praktično določena za datum, ki pade pred koncem februarja, verjetno okoli 15». List nadaljuje: »Delne sporazume sta sklenila in parafirala Joxe in Dahlab proti koncu januarja«. List dodaja, da sta se Joxe in Dahlab sestala večkrat tudi v Franciji in se bosta spet sestala, da končata svoje razgovore. V Tunisu izjavljajo da se tajni stiki nadaljujejo brez prestanka «pn vseh mogočih poteh«. Na splošno prevladuje mnenje, da bo sedanja tajnost okoli pogajanj še trajala precej dni. V Bejrutu se je končala konferenca načelnikov alžirskih diplomatskih predstavništev xv arabskih deželah. Ob zaključku konference so objavili sporočilo, s katerim javljajo, da je osrednja uprava zunanjega ministrstva alžirske vlade obvestila omenjene načelnike o zadnjem razvoju alžirskega vprašanja. Poročilo dodaja: «Na konferenci so govorili o ukrepih, ki so potrebni za izboljšanje koordiniranja dejavnosti alžirskih diplomatskih misij na a-rabskem vzhodu, tako da se prepreči kolonialistična spletka, ki skuša prepričati javno mnenje, da se je rešitev alžirskega vprašanja dejansko našla«. »Udeleženci konference, pravi dalje poročilo, so izrekli zaupanje v bratske arabske vlade in v bratsko arabsko ljudstvo v prepričanju, da bodo zastavili vse napore za materialno in moralno pomoč alžirskemu ljudstvu v tej odločilni fazi njegove borbe«. V Kairu je glavni tajnik Arabske lige Hasuna izjavil, da je včerajšnji de Gaullov govor vzbudil mnogo upanja v arabskem svetu glede re- se bo zagotovila neodvisnost in svoboda Alžirije. Medtem se v Parizu nadaljujejo protestna zborovanja proti OAS. Danes so na univerzah in v gimnazijah proslavljali dan »za obrair.'^ temeljnih pravic«. Na vseh šolah so prekinili pouk v znak protesta proti fašistični dejavnosti OAS. V Parizu se je zbralo nad deset tisoč študentov in profesorjev na raznih krajih. V amfiteatru »Mutua-Iite« se je zbralo okoli devet tisoč študentov in profesorjev. Na zborovanju je govoril med drugimi profesor Pier-re Grappin, ki je obsojal dejavnost OAS in pozival na skupno borbo proti fašistični nevarnosti. Večje zborovanje je bilo tudi v dvorani Delavske zbornice. Tudi v drugih krajih Francije so bila protestna zborovanja proti OAS, ki so potekala v največjem redu. Na pariškem področju je nad petdeset odstotkov učnega osebja stavkalo, druga polovica pa je po navodilih narodne zveze šolnikov ostala v šolah, da jih nadzoruje. Popolnoma prazna pa je bila sorbonska univerza. Nocoj sta narodna zveza šol-nikov in narodna zveza študentov objavili izjavo, s katero izrekata zadovoljstvo z uspelo akcijo, in pozivata Francoze, naj se postavijo v bran proti fašističnemu nasilju ter naj zahtevajo mir v Alžiriji. Iz Alžira poročajo, da so v Philippevillu aretirali okoli štirideset pripadnikov OAS. šitve alžirskega vprašanja, če i V Alžiru so ultrasi izvršili ......""..*................""""..............»»mr.««,,,..,,,!,,.„„„„„„„.... 0 «Atlantski trgovinski skupnosti» Britanija še ne ve za jasne I tha naklonjene vstopu Anglije pogoje, v katerih bo lahko po- v skupno tržišče. Baje bo po-stala članica tega tržišča. Prav trebno še sest mesecev, pre-tako ni se do kraja jasno, ali I den bo vsa zadeva razčiščena. strBovUSevropske gospodarske se’ da V,elika I s? vse. Commonweal- skupnosti je danes objavil izjavo, v kateri zavzema ugodno stališče do predsednikovega predloga o »carinski razorožitvi« med ZDA in Zahodno Evropo kot uvod v »atlantsko trgovinsko skupnost«. Vendar pa izreka pri tem nekatere pridržke. Izjava izraža upanje, da bo prišlo »do novega napredovanja pri znižanju carin za prispevanje k razvoju mednarodne trgovine ob upoštevanju vloge, ki jo morajo industrializirane države imeti na tem področju«. Med drugim izreka izjava prepričanje, da je na podlagi pridobljenih izkušenj nujni pogoj, da se zajamči učinkovitost katerega koli novega večstranskega napora, kar se tiče carin, v dejstvu, da morajo vse prizadete strani razpolagati s pravnega stališča z enako oblastjo. Zadnji stavek se zdi, da namiguje, naj bi kongres ZDA dovolil Kennedyju zelo široka pooblastila pri pogajanjih, ker skupina šestih razpolaga s skoraj absolutnimi pooblastili, kar se tiče tega. Predsednik angleške vlade Mac Millan je danes izjavil, da so v prvih treh mesecih pogajanj o vključitvi Velike Britanije v skupno tržišče dobro napredovali. Dodal je, da se je na pogajanjih ustvarilo ozračje sodelovanja in kon kretnih razgovorov. V poučenih krogih v Londonu izjav-1 ljajo, da se ne predvideva se-stanek ministrskih predsednikov Commonvvealtha za letos ki naj bi proučili vstop Veli. ke Britanije v skupno trži-, atentat na ravnatelja radii-televizije Jeana Oudinota, ki je bil hudo ranjen, medtem ko je bil njegov šofer ubit. Od 6.30 do 8 so ultrasi ubili danes v Alžiru štiri osebe, eup pa ranili. Zvečer je eksplodirala močna bomba v dvigalu občinske palače v Alžiru. Nastala je velika škoda, a ni bilo človeških žrtev. V Oranu je skupina trideset zakrinkanih in oboroženih ultrasov vdrla v tiskarno lista »L’Echo D'Oran», ter je prisilila tamkajšnje tiskarje, da so na podlagi že pripravljenega »flana«, ki so ga prinesli s seboj, nadomestili osmo etran omenjenega lista in tiskali posebno stran pod naslovom na osmih stolpcih: »Posebna izdaja OAS«. Na tej strani je objavljen govor, ki ga je imel sinoči po tajni radijski oddaji bivši general Jouhaud, in njegova fotografija. Natiskali so dvajset tisoč izvodov časopisa in so se nato umaknili. Davi so izvode časopisa razdajali brezplačno v razprodajal-nicah. Oranski policijski prefekt je odredil prekinitev izhajanja časopisov «L’Echo d’Oran» in *L’Echo Soir« »za ves čas preiskave«. V Boni je v današnjih prvih popoldanskih urah nastala eksplozija na francoski ladji »Ville de Bordeaux» prav v trenutku, ko se je ladja pri. pravljala na odhod. Ubite so bile štiri osebe, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Eksplozivni naboj je bil v avtomobilu, ki so ga natovorili na ladjo. Na ladji je bila skupina pripadnikov republikanske garde ki se je vračala v Francijo. Tudi na neki drugi ladji v Boni, ki je prevažala oddelke pripadnikov republikanske garde v Francijo, je nastala eksplozija, ki je povzročila veliko škodo. Do polnoči je bilo izvršenih v Alžiriji 32 atentatov s skupno 20 mrtvimi in 20 ranjenimi. Od 23. jannuarja do 5. februarja je policija aretirala 107 oseb zaradi njih pripadnosti k OAS. ----«»---- Finske volitve HELSINKI, 6. — Poluradni izidi volitev v finsko poslansko zbornico, ki je bila izvoljena za štiri leta so nasled-nji; komunisti 47 poslancev (— 3), socialdemokrati 38 poslancev (— 10), agrarci 55 (+ 7), konservativci 32 (+ 3), švedski liberalci 14, finski liberalci 9 (+ 1), socialdemokratski odpadniki 3, mali kmetje 2 (+ 2). Volitev se je udeležilo nad 2.221.000 volivcev, kar predstavlja rekordno število voliv-ne udeležbe. Desnica je napredovala zmerno, nelevičarske stranke imajo večino v parlamentu. Komunisti, ki so bili do sedaj najmočnejša stranka, takoj za agrarci, so sedaj na drugem mestu. Zaradi razkola in razprtij, ki so trajale daldemokrati iz- ga nujno izboljšanje vzgojne in učne ravni učnega osebja in poudarja, da petina učnega osebja v osnovnih in srednjih šolah nima diplom, ki so potrebne za izvajanje poklica. Kennedy poziva kongres, naj odobri dodelitev 2500 štipendij letno za zaslužno učno osebje, da med letom lahko spopolnijo svoje tehnično znanje. Dalje omenja predsednik, da se bo med leti 1960 in 1970 število učencev, ki bo obiskovalo univerze, podvojilo in zato bo potrebno nakazati oko. li deset milijard dolarjev za potrebe višjega šolstva. Predsednik omenja tudi primer 400.000 srednješolskih študen. tov, ki niso bili sprejeti na univerzo; od teh jih ni bila polovica sprejetih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Predsednik poziva kongres, naj dodeli 200.000 štipendij potrebnim učencem da bodo lahko nadaljevali svoje študije. Kar se tiče specializacije v izobrazbi, priporoča Kennedy posebne napore za formiranje znanstvenikov, kar je potrebno zaradi razvoja gospodar, ske, znanstvene in vojaške moči ZDA. Dalje priporoča nakazilo posebnih fondov za zgraditev novih laboratorijev raziskovalnih središč in za formacijo specializiranih profesorjev. Zatem omenja predsednik, da v ZDA še vedno »divja« analfabetizem. Nad osem milijonov Američanov, starejših od 25 let, je obiskovalo šolo manj kakor pet let; tretjina od teh pa ne zna ne pisati ne čitati. Na koncu predlaga predsednik podpore za izvajanje »zgojnih programov na tele-viziji in podpore na področju umetnosti. ----«»--- Adula o pomoči Kongu WASHINGTON, 6. — Predsednik kongoške vlade Adula, ki je imel sinoči razgovor s Kennedyjem, je izjavil danes po televiziji, da Kongo ne more v sedanjem stanju sprejeti neposredne pomoči od nobene države, temveč samo preko Združenih narodov. Dodal je: «Hočemo predvsem okrepiti našo neodvisnost. Takoj ko bo to storjeno, bomo lahko začeli pogajanja za dvostranske sporazume.« Adula je Izrekel zadovoljstvo, ker se je Combe baje obvezal, da bo sodeloval z Združenimi narodi za izgon plačancev iz Katange, dodal pa je, da je skeptičen glede tega, «ker Combe lahko vsaN trenutek menja stališče«. Danes je Adula na tiskovni konferenci sporočil, da je o-srednja kongoška vlada stopila v stik s predstavniki »Union Miničre«. Dodal je, d« upa, da bo ta družba plačala davke, ki jih dolguje in da bo odslej plačevala davka neposredno osrednji vladi. Kar se tiče položaja v Kongu, je Adula izjavil, da ja Combe poslal v Leopoldvill« delegacijo parlamentarcev svoje stranke in strokovnjake, da bi skupno z osrednjo vlado pripravili ustavo enotnega Konga. «Ce bo Combe pismeno zahteval vključitev v o-srednjo vlado, je dodal Adula, se bo njegova zahteva skrbno proučila.« Glede Gizenge je Adula trdil, da je kriv »upora proti zakoniti oblasti«* in da je njegov primer sedaj pred sodiščem. Kaj takega pa o Combeju, ki je izdajalec, ni rekel, temveč ga misli celo sprejeti v vlado. Na vprašanje, o čem se j« razgovarjal s Kennedyjem, je Adula odgovoril, da sta govorila o položaju v Kongu ter o gospodarski in finančni pomoči ZDA, »ki se bo še dalje dajala preko Združenih narodov«. Danes se je Adula sestal s predsednikom Svetovne banke Blackom in je nato odpotoval v New York, od koder se bo vrnil v Leopold-ville. Laos LONDON, 6. — Predstavnik Foreign Officea je potrdil, da sta britanski in sovjetski poslanik v Laosu odpotovala v Ksjang Huang, kjer sta se sestala s princem Suvano Fu-mo Spremljali so ju člani mednarodne nadzorstvene komisije v Laosu. Predstavnik je dodal, da je namen tega sestanka pospešiti sklenitev sporazuma med tremi princi za sestavo koalicijske vlade. Dalje je predstavnik potrdil, da se je angleški poslanik v Moskvi v soboto in ponedeljek razgovarjal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Fuškinom v zvezi z Laosom. Dalje je Izjavil, da ne bi smeli pretiravati glede bojev, do katerih je prišlo nedavno v Nam Ta. ----«»__ Anglija razpustila federacijo Antilskih otokov LONDON, 6. — Angleški minister za kolonije Maudling je danes izjavil v spodnji zbornici, da je britanska vlada z obžalovanjem sklenila razpustiti federacijo britanskih Antilskih otokov. To je bilo potrebno, ker se je Jamaica umaknila iz federacije, otoki Trimdad, Tobago, Barbados, Otoki pod vetrom in Otoki proti vetru pa so odklonili udeležbo v novi Vzhodni karibski federaciji. Po odpoklicu veleposlanikov iz Beograda in Pariza Pariški «Le Monde» obsoja vladni ukrep Tudi vi vladi sodelovali tudi ko-1 munisti. PARIZ, 6. — Enostranski sklep francoske vlade o zmanj. šanju zastopništva med Jugoslavijo in Francio na stopnji odpravnikov poslov je naletel na obsodbo več pariških časopisov. Ugledni list «Le Monde« piše, dia je francoska vlada grozila, da bo prekinila diplomatske odnose z vsemi državami, ko bodo priznale začasno alžirsko vlado. Toda tega ni storila. Zato je težko razumeti sklep, ki ga je francoska vlada sprejela proti Jugoslaviji in to v času, ko ves svet ve, da francoska vlada vodi pogajanja z zastopniki začasne alžirske vlade. List »Liberation« prav tako obsoja ravnanje francoske vlade kot nevljudno gesto, posebno še, ker se je zgodila v času, ko se vodijo tajna pogajanja z alžirsko narodnoosvobodilno fronto. »Kolikor nam je znano«, zaključuje »Liberation«, je de Gaulle zelo prijateljsko sprejel kamboškega princa Norodoma Slhhnuka, čeprav je on na beograjski konferenc) izvenblokovskih držav sporočil, da njegova vlada priznava začasno alžirsko vlado.« Zasedanje ljudske skupščine Slovenije LJUBLJANA, 6. — Pod predsedstvom Mihe Marinka se je začelo danes v Ljubljani plenarno zasedanje ljudske skupščine Slovenije, na katerem je na dnevnem redu predlog resolucije o politiki gospodarskega razvoja republike v le- tu 1962. Ljudska republika Slovenija je prva republika, 1 ki bo osnovne smernice gospodarskega razvoja v tekočem letu formulirala v obliki resolucije namesto običajnega gospodarskega načrta. Predlog resolucije, ki je bil predhod. no dan na javno diskusijo, so podprle gospodarske ustanove in organizacije, gospodarski odbori in zadružni odbori republiške skupščine. Resolucija predvideva, da se v sklada s pogoji in danimi možnostmi celotni družbeni produkt Slovenije v tekočem letu poveča za 11 do 12 odst., izvoz za 18 odst. Poleg dviga proizvodnje bo posebna pozornost posvečena izvozu, kt naj bi se v primerjavi z izvozom 1961 povečal za 28 in pol milijarde dinarjev oziroma za 18 odst. Glavni del tega povečanja odpade na in-dustrijo (22 milijard). ----««---- Uradno zanikanje o atentatu na Hruščeva MOSKVA, 6. — Predstavnik sovjetske vlade je zanikal govorice o atentatu na Hrušče-va in prav tako tudi predstavnik zunanjega ministrstva. Pr. vi je izjavil: «Menimo, da vrši svoje delo zelo dobro in na pravem mestu.« Predstavnik zunanjega ministrstva pa je izjavil, da so novice o atentatu izzivalne in plod domišljije. Pripomnil je, da ne ve, kje . je sedaj Hruščev. 26 januarja | je sprejel v Kijevu burmansko : delegacijo. Domnevajo, da je sedaj blizu Sočija ob Črnem morju. PRIMORSKI DNEVNIK 2 7. februarja 1962 Vreme včeraj: najvišja temperatura 9, najnižja 4.4, ob 19. uri T.*; zračni tlak 1026 raste, vlage Sl odst., nebo 8 desetin po-oblačeno. morje mirno, temperatura morja 7.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 7. februarja Ksenija Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.18, Dolžina dneva 9.57. Luna vzide ob 8.54 in zatone ob 20.36 Jutri, ČETRTEK, 8. februarja Janez Pristaniški delavci in ladjedelci še vedno v ostrem stavkovnem boju Včeraj je Delavska zbornica-CGIL priredila javno zborovanje, na katerem je tajnik Arturo Calabria govoril o sedanjih ostrih sindikalnih borbah Danes bodo ponovno stavkali uslužbenci ČRPA v Trstu in v Tržiču. Stavka je enotna in so jo proglasile vse prizadete sindikalne organizacije. Kot smo že poročali, zahtevajo uradniki GRDA bistveno izboljšanje plač, uvedbo 13. plače in nekatere normativne izboljšave. Vsa pogajanja so se do sedaj končala brezuspešno. Uradniki CRDA v Tržiču, ki stavkajo že dalj časa, so intervenirali pri predstavnikih oblasti goriške pokrajine in pričakujejo, da bo prišlo do stvarnih odgovorov. Tudi tržaški pristaniški delavci še vedno stavkajo, saj so včeraj ponovno prenehali z delom ob 17. uri in je stavka napovedana do danes 8. ure zjutraj. Včeraj so Javna skladišča zahtevala od sindikalne organizacije pojasnila glede 16 spornih točk. Sindikalna organizacija je ta pojasnila takoj sporočila, tako da se lahko pričakuje, da obstaja osnova za pričetek pogajanj. Vendar pa se stavka nadaljuje, vse dokler se pogajanja ne prično. Po neuradnih vesteh se bodo pogajanja pričela v četrtek. Včeraj je bila po vsej Italiji stavka ladjedelniške industrije, ki jo je proglasila v vsedržavnem okviru FTOM -OGIL. Na našem področju se je gibalo število stavkajočih v ladjedelnici Sv. Marka in Tržaškem arzenalu okoli 80 odstotkov, nekaj nižje pa je bilo v ostalih obratih ladjedelniške industrije. Nova delavska zbornica CG IL je sklicala včeraj dopol- dne v kinu «Alabarda» dobro obiskano javno zborovanje, na katerem je govoril tajnik Arturo Calabria o sedanjih o-strih sindikalnih borbah, ki so ■lesno povezane s splošnim tržaškim gospodarskim položajem. Tako je tajnik podčrtal, da delavci ladjedelniške industrije ne stavkajo samo za izboljšanje svojih prejemkov, temveč v prvi vrsti zato, da bi branili ladjedelniško industrijo, njene proizvodne sposobnosti in število zaposlenih. Tu gre v bistvu za dve povsem različni politiki. Po eni plati se skuša znižati pomen te industrijske panoge, medtem ko FIOM-CGIL zahteva uveljavitev širše pomorske politike in torej obnovitev italijanske trgovinske mornarice ter zlasti okrepitev državnih pomorskih družb. V tej zvezi je tajnik polemiziral s predsednikom tržaških industrijcev, ki je mnenja, da so delavske zahteve pretirane in ki je celo trdif, da naj bi šlo povečanje proizvodnje in produktivnosti dela v korist delavcev. Dobro je namreč znano, da to ni točno in da delavske plače še zdaleč tako naglo ne naraščajo, kot naraščajo dobički industrijskih podjetij. Sedaj se tudi mnogo govori in obtožuje pristaniške delavce, da škodujejo tržaškemu pristanišču, kot bi bili ti delavci nekako grobarji pristanišča. Tudi take trditve so povsem lažne, saj je dobro znano, da delavci zahtevajo samo pravično plačilo za svo- je trdo delo. Poleg tega so se prav pristaniški delavci predvsem trudili, da se uveljavi taka politika do tržaškega pristanišča, ki bi pristanišču omogočila zdrav razvoj in izvrševanje njegove posredniške vloge z zaledjem. Tajnik je omenil, da se sedaj mnogo govori o konkurenci Reke in Kopra, pri tem pa se zlonamerno pozablja, da tam pač vodijo politiko v korist teh pristanišč in da gledajo na pomen pristanišča iz drugega zornega kota. Podčrtal je, da je treba tudi pereča vprašanja tržaškega pristanišča rešiti, in to tako, da se bo upoštevalo stvarno stanje tržaškega pristanišča. Delavci na zborovanju Delavske zbornice - CGIL v kinema-togralski dvorani hAlabardau ..................................mm....■■■■•■••> Na površini 15.000 kv. metrov V Žavljah bodo ustanovili podjetje za predelovanje smeti Občina si je že zagotovila zemljišče v industrijskem pristanišču Tržaško županstvo je navezalo stike z ustanovo industrijskega pristanišča, da bi naročilo v Žavljah zemljišče, na ka. terem bodo zgradili tovarno za predelovanje smeti. Županstvo se je sporazumelo z usta: novo, ki mu bo odstopila lo tisoč kv. m površine blizu stare klavnice Pobuda tržaškega županstva predstavlja važen korak k uresničenju načrta za zgraditev tovarne, ki bo predelovala smeti v- gnojilo. županstvo je prejelo v ta namen številne ponudbe podjetij, ki so specializirana na tem področju. Med temi ponudbami so tri. ki lahko pridejo v poštev, ker so v skladu s pogoji, ki jih je postavilo županstvo. Občinska uprava namerava poveriti gradnjo tovarne nekemu podjetju, kateremu bo plačala vsako leto določen prispevek za amortizacijo naprav, tako da lahko po določenem številu let odkupi tovarno. , . Upamo, da se bo vsa stvar premaknila z mrtve točke, saj se vsi pritožujejo, ker odlaga-jo se.... Seja občinskega odbora 150 milijonov posojila za ceste v predmestjih V Barkovljah bodo spremenili ploščad v javen vrt O-Oo«—*' r/XX)0»ocOOCeO Arcobaleno 15.45 »I comanceros« Barve, de Luxe. John Wayne, Glasbena Matica v Trstu priredi v četrtek, 8. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul .Geppa 9 komorni koncert dijakov srednje glasbene šole iz Ljubljane Nastopajo solisti, komorni pevski zbor, dirigent Janez Bole ter komorni godalni ansambel, dirigent Ciril Veronik oiioscpooooooooooooc Slovensko gledališče v Trstu bo v prihodnjih dneh na turneji po Sloveniji: v četrtek, 8. t m. v Postojni, v petek, 9. t. m. v Medvodah, v soboto, 10. t. m. v Novem mestu, v nedeljo, 11. t. m. v Mestnem gledališču v Ljubljani Gostovalo bo z igro Josipa Tavčarja «ZEH PRED SMRTJO* ( GLEDALIŠČA____________J VERDI Skupina ((Erminio Macarlo« bo v petek, soboto in nedeljo igrala zabavno novost Maria Amendole ((Diaboličen ljubimec«. Danes začetek prodaje vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Jutri ob 21. uri predstava Goldonijeve komedije ((Harlekin, sluga dveh gospodarjev«. Isto predstavo bodo ponovili še nekaj dni zaporedoma. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti. ( K I NI O ) Nazlonale 15.30 ({Pošast za vogalom« (U mostro dletro l’ango-lo). Cameron Mitohel. Fenlce 15.00 ((Most Pff>t,i soncu« (iVnce verso 11 sole). Carroll Baker. Excelsior 16.00 ((■Ultimat življenju« (Ultimatum alla vita). Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Iz romana Arthurja Millerja. Raf Vallone, Jean Sorel, Ca-rol Lavvrence. Prepovedano mladini. Lee Marvin. Supercinema 16.00 ((Gusarji Tor-tuge» (I pirati di Tortuga) — Teohnicolor. Ken Scott. Alabarda 16.00 ((Trojanska vojna« (La guerra di Troia). Tech-nicoior. Steve Reeves, Juliette Maymel. Aurora 16.30 ((Sijaj med travo« (Spiendore nelTerba). Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «Pošast, ki ubije« (11 mostro che uiccide). Vincent Priče. Garibaldi 16.00 «Zadnjl Coman-ches« (L’ultimo dei Coman-ches). Teohnicolor. Capitol 16.00 «Navaronskl topovi« (I cannom dl Navarone«. Impero 16.30 19., 21.45: ((Nomadi«. Italia lb.00 «11 federalen. Ugo Tognazzi, George VVilson. Zadnji dan. Massimo 15.30 «Adam ln Eva« (Ustvaritev sveta). Technico-lor. Christiane Martel, Charles Baena. Moderno 16.00 «Don Camillo monsignor, a ne preveč« (Don Camillo monsignore ma non troppo). Fernandel. Gino Cer-vi. Astra 16.30 ((Ljubimci Pacifika« (Oll amantl del Paclfico). Prepovedano mladini. Astoria 16.00 «Prek0 meje« (01-tre 11 confine). Anita Ekberg. Vittorio Veneto 16.00 «Pepe» — Cantiflas. Kirn Novak. Technt-color. Ideale 16.00 »Misterius«. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 »Rio Bravo«. John Wayne, Maureen 0’Hara. Abbazia 16.00 »Caffe Europa«-Teohnicolor. Elvvis Presley. Odeon 16.00 ((Prepovedane sanje« (Sognl iproibiti). Techni-color. Danny Kaye, Virginia Mayo. KINO PR0SEK-K0N10VII predvaja danes 7. t. m-ob 19.30 Metro film: TOPLA POLETNA NOČ (Una caida notte d’estate) Kino RGSftNDBA-BoliBH6ll predvaja danes 7. t. m-ob 19.30 film «P0R0ČNfl NOČ* (La notte di nozze) Igrajo: BRIGITTE BARDOT, GIORGIO ALBERTAZZI in PIERRE GRESSOV iSnoči je bila redna seja tržaškega občinskega sveta. Predsedoval ji je podžupan prof. Cumbat, ker je župan dr. Franzil odsoten. Z letalom je namreč odletel iz Milana v Berlin, kjer so tamkajšnjim občinskim možem izročili neko zastavo. Dr. Franzil se bo vrnil iz Berlina danes. Na seji so obravnavali veliko število navadnih upravnih vprašanj in odobrili vrsto upravnih sklepov. Najbolj važen je bil sklep, da bodo najeli pri Tržaški hranilnici nadaljnjih 150 milijonov lir posojila za vzdrževalna dela in ureditev cest v predmestjih in bližnji okolici. Med drugim bodo s tem denarjem kupili tudi dve zemljišči, tako da bodo lahko uredili Ulico Scar-licchio in Ulico Scaglioni. Nadalje so sklenili, da bodo o-pravili razna dela in namestili nove sanitarije v osnovnih šolah «Suvich», «St'upa-rich» in , (oDardi)). Z .drug™ sklepom so določili tri milijone lir za nakup drevesc, sadik in semen, s katerimi bodo nasadili in posejali plo-ščad v Barkovljah, pridobljeno z zasipanjem morja. To ploščad hočejo okrasiti, tako da bi bila spomladi in poleti vabljiva za turiste. V ta na-,men bodo namestili tudi nekaj klopi. Skratka, v Bar-kovljah naj bi nastal nov javen vrt. Ne ve se pa še nič, kdaj bodo zgradili tam razsvetljeni vodnjak, o katerem že tako dolgo govorijo in ki je sprožil toliko polemik. ----o---- Nadlegovala je sopotnike Agenti letegeča oddelka kvesture so aretirali in prijavili sodnim oblastem 54-letno Katarino Logar, ki biva v Ul. Pondares 5, ker je bila vinjena in je nadlegovala potnike v trolejbusu št. 5. Sprevodnik jo je opozoril, toda ženska se ni za to zmenila, zaradi česar je pokHcal na pomoč agenta javne varnosti, ki je žensko odpeljal na komisariat. Žeparji in tatovi nimajo dopusta Ko je 64-letna Carla Se-moli iz Ul. Zorutti 30 na Trgu trolejbus, iz torbice denarnico, v kateri je imela 28.000 lir in dokumente. Prav tako je 58-letna Luigia Tonini iz Ul. Segan-tini 6 prijavila policiji, da ji je nekdo ukradel na Trgu sv. Ivana iz torbice denarnico, v kateri je imela 900 lir in osebne dokumente. Mario Frandoli iz Ul. sv. Frančiška 70 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral na obrežju. Anfonella Dušic por. Coretti s Trga Gia-rizzole je prijavila policiji, da so ji neznanci ukradli iz kleti tri oblice, dve konici svedra in ploščo štedilnika. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi dne 11. t.m. ob 17. uri v Avditoriju, Ul. Teatro Romano 3 Prešernovo proslavo Sodelujejo: Združeni moški zbori z Goriškega, mešana zbora iz Padrič in Boršta, združeni moški zbori s Tržaškega, združeni moški zbori z Goriškega in s Tržaškega, folklorna skupina z Opčin in tamburaški zbor s Pro-seka-Kontovela. Prodaja vstopnic od četrtka, 8. t. m. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin (nasproti Avditorija) JUitona predvaja danes 7. t m. z začetkom ob 18. .uri Columbia film: «EKSTAZA» (ESTASI) Igrajo: DIRK BOGARDE, GENEVIEVE PAGE in PATRIZIA MORISON Včeraj veliki požari suhe trave v bližnji okolici Tudi včeraj so imeli gasilci iz Trsta in z Opčin polne roke dela, da so pogasili požare, ki so nastali na gmajnah in pašnikih, kjer je gorela suha trava in grmičevje. Najprej so morali pohiteti v Grižo, kjer je nad Napoleonsko cesto gorela suha trava. Pri gašenju požara so sodelovali gasilci iz Trsta in z Opčin. . Nato so gasilce poklicali, ker 1 Goldoni čakala mo "—j"-". .iv ...v.v ie požar zajel veliko površi-lji je spretni žepar ukradell viti od 1Q do 40 dni. Nalomil si je rebra Na II. kirurški oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 66-lejtnega Nazaria Bertocchija iz UT7 Vergottini 3, ki se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. Bertocchi si je nalomil rebra ko se je spotaknil in je padel na vrtu blizu svojega doma. -------------«»---- Poskus samomora Zaradi živčne bolezni si je včeraj hotela vzeti življenje 36-letna Jolanda Rigo por. Ar-tico iz Ul. Aldegardi 25, ki je v ta namen zaužila precejšnjo količino uspavalnih sredstev, Ko se je mož vrnil domov, jo je našel nezavestno na tleh v kuhinji. Poklical je rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na IV. medicinski oddelek. ----«»---- Nerodno sta padla V spalnici je nerodno padel 84-letni Tommaso Loren-zutti iz Ul. Paduina 13, ki si je zlomil desno nogo. Z re šilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ce ne bodo nastopile komplikacije bo okreval v dveh mesecih. V kuhinji se je 63-letni Mariji Belgrado por. Scarpa iz Ul. Capelletti 23 spodrsnilo' in je nerodno padla. Pri tem se je pobila in si verjetno nalomila rebra, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdra- Dne 6. februarja 1962 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo Pa je 12 oseb. UMRLI SO: 50-letna Margheri-ta Veroni por. Hussu, 72-letni Giuseppe Benincasa, 56-letni Al-fio Galeazzi, 84-letna Frančiška Pauletič por. Brajkovič, 72-letni Antonio Bernardls, 80-letna San-te Pacolln vd. Blzzotto, 38-letna Iolanda Pechiar por. Duše, 78-letna Clotilde Stagnani por. La-■nieri, 62-lethl Ugo Lescbi, 66-let-na Eleonora Zar por. Rose, 88-letni Rodolfo Saull, 12-letna Ma-falda Palombaro. ----«»---- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike bivšega ekonomskega staleža na sestanek, ki bo danes 7. t. m., ob 18. uri na sedežu — Ul. F. Filzi 8. Jave se sprejemajo v Ul. Gep-pa MI. Na Isti dan priredi smučarski Izlet v Črni vrh. Vpisovanja In obvestila prav tako v Ul. Geppa 9-11, Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi v nedeljo 18. februarja enodnevni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje vsak torek in petek od 20.30 do 22. ure. i?wflsB(aq© V baru Tivoli bo danes ob 18,30 otvoritev razstave det petih tržaških slikarjev. Razstavljajo: Černigoj, Moretti, Ponte, Palčič in Sircely. HIŠNO GOSPODINJO od 8. do 15. ure iščem. Naslov na upravi lista, Trst, Ultca sv. Frančiška št. 20. Jospo daruje 500 lir za ško Matico. V počastitev spomina Pol<-sipine Emberger vd. Dekleva ruje Benjamin Žerjal 1000 Uf Dijaško Matico. Toplo se zahvaljujemo 0„ ki so z nami sočustvoval' . bridki izgubi naše drage sCS Pavle Maganja por. Milič 16 Posebna zahvala godb)! j. pevcem s Proseka, sor?ce6' kom in vsem darova' cvetja. Žalujoče SESTRE, „,i BRAT (odsoten) z druž*nP Trst, Sv. Križ, Šmarje ^ 7. februarja 1962. . 0an©B0 Smučarski izlet SPDT v Črni vrh in tekma v veleslalomu Za nedeljo dne 18. t.m. razpisuje SPDT nagradno tekmovanje v veleslalomu v Črnem vrhu za ženske in za moške. Pri- SOŽALJE Ob izgubi gospe matere častitega gospoda župnL ka s Proseka MARNE ŠIBENIK izrekamo najgloblje sožalje. VAŠČANI Prosek, 7.II.1962. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — I RAZVOJ ITALIJANSKE INDUSTRIJE 7. februarja 1962 Novnapredek v metalurgiji Skok v proizvodnji termičnih in padec proizvodnje hidrocentral - Italija beleži največji napredek v metalurgiji na Zahodu Po podatkih državne ustanove za statistiko in osrednje Ustanove za energetiko je italijanska proizvodnja energije In nekaterih kovin še vedno v fazi ekspanzije. Podatki sicer ne jemljejo v poštev zadnjih dveh mesecev, zato razpolagamo s podatki prvih mesecev lanskega leta. Sicer bi se mogli v nekaterih primerih ustaviti pri posameznih Podatkih in pri stanju v posameznih industrijskih panogah, ker pa bi to terjalo daljne komentarje, bomo navedli le podatke) ki izhajajo iz biltenov zgoraj omenjenih ustanov. Po teh podatkih se je ir dustrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1960 v lanskem avgustu povečala za 6, v septembru za 10, v oktobru 2a 13, v novembru pa kar za 14 odstotkov, v povprečju za vseh prvih enajst mesecev pa za 9 odstotkov. Eden osnovnih elementov industrijske proizvodnje so vsekakor viri energetike, kjer so Po podatkih ministrstva za industrijo v minulem letu zabeležili n. pr. v avgustu 5, septembru in oktobru 1, v novembru pa spet 5-odstotno Povečanje, dočim velja za prvih 11 mesecev v letu povprečno 6-odstotno povečanje Proizvodnje energije. Ce primerjamo te podatke s podatki P Povečanju industrijske pro-izvodnje, bomo ugotovili neko neskladje, pravzaprav že Protislovje, kajti zdi se sko-raj nemogoče, da bi se proizvodnja energetskih virov n. pr. v septembru in oktobru povečala le za 1 odst., industrijska Proizvodnja pa v istem obdob-kar za 10 ali celo 13 odst. Si-j\ei' Pa je to stvar statistike, ki 11 Prepuščamo vso odgovornost. Ce bi vzeli kot merilo pre-n‘°g s 7400 kalorijami, je bilo v Prvih 11 mesecih lanskega le-*a v Italiji proizvedene toliko Pcgonske energije, kolikor bi Ustrezalo 59 milijonom t. pre-m°ga. Ce računamo še morebit- Proizvodnjo energije za lan* december, bi celotna proiz? Vodnja energije znašala za 65 bilijonov ton premoga, kar je ?a 4 milijone ton več kot v letu 1960. Preidimo sedaj na posamezni6 vire energetike. Kar se hi-droelektričnih energetskih vi-J°v tiče, so tl dali za 7 odst. j?ahj toka kot v enakem ob-d°bju leta 1960. Zato pa se je uporabila večja količina goriv u sicer za 16 odst. več tekočih gcriv jn za 7 odst. več premo-8a> lignita in zemeljskega plina. Kar se pa tiče posameznih t-Uftv pri, proizvodnji energije je delež tekočih goriv pove-Cal od prejšnjih 39.3 na 42.9 °«st„ delež premoga se je po-le od 17.9 na 18 odst., de- zemeljskega plina je znašal 'odst,, zmanjšaj Pa se je ^elež hidroelektričnih central °d Prejšnjih 31.2 na lanskih "‘•5 odst. Zaradi večje potrošnje goriv bilo treba povečati predvsem Uvoz premoga. Tako so v pr-v'h 11 mesecih lanskega leta Uvozili 9 milijonov 645.000 ton bremoga, kar je za 332.000 ton kot v letu 1960. Tu pa U> vštet uvoz antracita in ko-ksi kazati še ekspanzijo v kovinski industriji. Znano je, da ta proizvodnja v zahodnem svetu stagnira ali celo upada. Na Nizozemskem so n. pr. lani zabeležili le 5.3 odst. na Švedskem 6.2 odst., v Franciji pa celo komaj 1.2 odst. večjo proizvodnjo kot v letu prej. V Zahodni Nemčiji, v Belgiji, v Angliji in tudi v ZDA pa je proizvodnja jekla in železa ter drugih kovin celo padla. V istem času pa se je proizvodnja kovin v Italiji povečala za 11 odst. in je torej v zahodnem svetu Italija glede tega še vedno v izraziti ekspanziji. Kar velja za jeklo in železo, velja tudi za surov in pol-obdelan aluminij. Glede tega veljajo sledeči podatki: v letu 1960 se je proizvodnja aluminija v Italiji povečala za 18.000 ton v primerjavi z letom prej in dosegla 82.000 ton proizvodnje, v letu 1961, pa se je proizvodnja surovega aluminija povečala še za 3000 ton. Tudi proizvodnja surovega cinka se je povečala. Za njo veljajo sledeče številke: v letu 1960 se je proizvodnja cinka povečala — primerjavi z letom 1959 — za 4000 ton, v lanskem letu pa je dosegla že 84.000 ton. Proizvodnja magnezija se je povečala od 5500 na 5700 ton, proizvodnja svinca pa, ki se je v letu 1960 nekoliko skrčila za 4000 ton, je lani pri 43.000 tonah ostala na isti ravni. Vsekakor kažejo gornji podatki napredek, ki je v polizdelkih še večji. Tako je n pr. industrija, ki obdeluje aluminij, dala 88.000 t. polizdelkov, kar je za 8000 ton več kot v letu 1960, za baker oa veljata sledeči številki: v letu 1960 je industrija dala 123.000 ton v lanskem letu pa 13C.OOO ton polizdelkov. Za konec še nekaj številk o cementni industriji, ki je v prvih desetih mesecih lanskega leta zabeležila 13 odst večjo proizvodnjo in s tem d -segla peto mesto v svetu. V povezavi š cementno industrijo je tudi"gradnjar stanovanj,' kjer so v lanskem letu /abe-žili 8.7 odst. večjo proizvodnjo kot v letu 1960. Kakor Smo že v samem začetku omenili, bi ti podatki terjali tudi nekaj komentarja, vendar bomo glede tega rekli le to, da je proizvodnja jeklarn in železarn sicer zabeležila največji napredek evropskega zahoda, toda ,to še ne zanika dejstva, da je Italija na tem področju — v razmerju z ostalimi deželami zahoda — malone povsod na zadnjem mestu, kajti na primer Francija, Velika Britanija in Zahodna Nemčija so daleč pred njo. Zato bo Italija morala še krepko pohiteti, da bi jih dohitela. V tem merilu so zato sedanji neizpodbitni uspehi le relativni in kot take jih je treba je* mati. Na ledeni ploščadi RASTOČE POTREBE STALNO NARAŠČAJOČEGA MESTA V Ljubljani bodo zgradili moderen turistični obiekt ^mi,« ■ mi«-—.i— i —-—mn- rn i inn——'luiimm —■mmmmm.. Na Bledu sicer ni snega, toda jezero je čez in čez zamrznjeno in nudi mladim in odraslim obilo zabave z drsanjem in posebnim balinanjem na ledu. (Foto Bubnič) Prostor za zabavo in oddih na Ježici ob desnem bregu Save na površini 30 ha z dnevno zmogljivostjo od S do 6 tisoč gostov Marsikdo od nas gre vsako leto na letovanje ali pa samo na krajše ali daljše izlete v Slovenijo. V Ljubljani se izletniki zelo malo časa ustavljajo, ker je Ljubljana do danes veljala za neturi-stični kraj. Ima sicer lepo okolico in krasne turistične točke za tiste, ki imajo svoje prevozno sredstvo, toda v mestu samem ni kake posebne turistične privlačnosti, kjer bi se turist ustavil dalj časa. Lansko leto je sicer deloval camping na Ježici, kjer so se turisti ustavljali tudi več dni, a niso imeli primernih krajev za kopanje in za zabavo. Zaradi teh pomanjkljivosti je Ljubljana le nekaka prehodna turistična točka med gorato Gorenjsko in sončno primorsko obalo. Ljubljančani sami zelo radi izkoriščajo prelepo bližnjo in daljno okolico za izlete ob nedeljah in praznikih. Zlasti .....................""‘""""'"""""I..............................................„„„„„„„„„„„„ se Ljubljana izprazni ob vročih poletnih dneh, ko si vsi želijo osvežitve v hladni vodi. Kopališča, ki jih ima Ljubljana, imajo absolutno premajhno kapaciteto. Do Save ali Ljubljanice je marsikomu predaleč, zlasti še, če nima prevoznega sredstva. Vsi ti problemi so privedli Občinski ljudski odbor Ljubljana-Beži-grad do zamisli, da bi uredili hekak zabaviščni prostor ob Savi na Ježici, do koder je lahek dostop s trolejbusom (filovijo). Za tak zabaviščni prostor se je zanimalo Turistično društvo Ljubljana že leta 1953, leta 1958 pa Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad, vendar do realizacije tega načrta do danes ni prišlo, ker ni noben elaborat vseboval dovolj tehničnih elementov, da bi služil kot podlaga za izvedbo programa. Lani pa je Konstrukta-Lju-bljana napravila načrt za ure- ŠKANDALI IN SKANDALČKI KOT NA TEKOČEM TRAKU Sleparije v beneški igralnici za čedno vsotico pol milijarde ditveni program za kopališče Ježica po naročilu Občinskega ljudskega odbora Ljublja-na-Bežigrad. Ta ureditveni program je izdelal ing. Janez Sraka s sodelavci in ga predložil revizijski komisiji. Iz tega načrta smo dobili vse naslednje podatke. Prejšnji načrti so predvidevali regulacijo Save in zgraditev bazenov, v katere bi voda dotekala direktno iz Save. Toda Sava ima zelo u-mazano vodo, ker vsebuje znatno količino industrijskih neprečiščenih odplak (od Jesenic do Kranja in Medvod, kjer so razne tovarne) in pre- nih gostinskih objektov, bi bili nameščeni še razni kioski, ki bi imeli sezonski značaj. Prometne poti bi bile v tem kraju brez prahu, asfaltne oziroma betonske. Prepovedan ni bil vsak promet z motornimi vozili in kolesi. V ta namen bosta nastala dva parkirna prostora na dveh mestih, kjer bosta vhoda v kopališko cono. Zveza med obema parkirnima prostoroma bi bila izven zabaviščnega prostora. Prometne poti, ki dovedejo do kopališča, bi bile ločene: za pešce in za motorna vozila. Pešci bi prišli v kopališče od trolejbusne po- i cej odplak iz mestnih kana-1 staje po najkrajši poti skozi Doslej so aretirali in zaslišali že več uslužbencev igralnice in njenih stalnih klientov ■ Možnost zapore ^kazine^ do zaključka preiskave 2ivimo v znamenju škanda- ralo biti. Da obstaja tu sku- lov. Sledijo si zapovrstjo, saj ne mine dan, da bi časopisje ne objavilo kak nov senzacionalen primer. In pri tem ne gre za majhne zadevice nekaj sto tisočev ali nekaj milijonov, temveč se škoda, storjena običajno od strani enega ali več «spretnjakovi-čev« na račun skupnosti, po na,va4i' vrti okrog nekaj sfto .tpilijo.hov in celo milijard ,, Ni še dobro polegla stvar Fiumicinom, že prinašajo časopisi najnovejšo vest o primeru na milanski borzi, kjer si je neki Majocchi mimogrede spravil v žep kakih 700 milijonov. Mimo tega pa še zanimive vesti v zvezi z beneškim «Kazinom», kjer menda tudi ne more biti vse najbolj v redu. V zvezi z nekaterimi aretacijami «croupierjev», po nalogu državnega pravdnika, se zdi — in o tem se v javnosti na široko razpravlja da so v poslovanju omenjenega «Kazina» prišli na sled nekaterim nameščencem, predvsem «croupierjem», ki so z goljufijo oškodovali omenjeno ustanovo za vsoto, ki presega pol milijarde lir. Sicer se je v javnosti že dalj časa šušljalo, da v ((Kazini« ni vse tako, kot bi mo- pina nameščencev, «croupier-jev», povezanih z nekaterimi osebami izven usianove, ki si s pomočjo najrazličnejših trikov in sistemov prilašča tako imenovane žetone, ki jih zatem — znova s pomočjo svojih sodelavcev — vnovčijo, denar po porazdele. Toda to so ostala le sumničenja vse dokler zadeva ni postala konkretnejša in resnejša. Stvar se je pravzaprav začela z nekim poročilom, ki ga je v zvezi s «Kazinom» predložil županu občinski inšpektor pri omenjeni ustanovi, Mario Baretton. Kaj vse je vsebovalo to poročilo, o tem se ničesar natančneje ne ve. znano pa je, da je bilo kmalu zatem, aprila 1961 odpuščenih 15 nameščencev ((Kazina«, med temi tudi nekaj teh, ki so hilj zdaj aretirani. Torej, v zvezi s poročilom, ki ga je lansko leto aprila sestavil inšpektor Baretton, je bila zatem — še posebno zaradi velikega razburjenja v javnosti — sestavljena posebna občinska preiskovalna komisija, da bi stvar razčistila. Toda kormsija ni našla v zvezi s poslovanjem «Kazina» nič takšnega, kar bi potrdilo zelo resne sumnje, če ne obtožbe, ki jih je verjetno vse- bovalo Barettonovo poročilo. Potemtakem je bilo v ((Kazini« vse v redu, pa je občinska uprava zaradi tega razveljavila že omenjeno definitivno odpoved petnajstim pa so bili že 31. januarja po nalogu namestnika državnega pravdnika, dr. Palminteri-ja, ki je dva meseca proučeval posredovano mu gradivo v zvezi z zadevo, aretirani nameščencem «Kazinč» ter jo «croupierji» Adolfo Candreva. spremenila v začasno, nakar | Ennio Penso, Raffaele Rus-je bila novembra s sklepom občinskega sveta še ta umaknjena. Ves predmet je bil zatem Pfledfin, v roke pravosodnifn organom,‘ tembolj, ker je* Ba- 7Sa za plin, katerih uvoz se Je ali zmanjšal ali ostal na lst* ravni. Nafte so v prvih 11 mese-'a lanskega leta uvozili 30 ^‘lijonov 219.000 ton odnosno ? 15 odst. več kot v istem °bdobju leta 1960. Kot smo že rekli, se je v v,*h 11 mesecih lanskega leta ^oizvodnja električne energi- ^p^anjšal^ zato pa so na- iz domačih petrolejskih 7 icev nekaj več nafte in za tla 0t*St' ved zemeljskega pli-s • Tudi premoga in lignita v >ani nakopali za 33 odst. grc kot v letu 1960. Seveda -_e v tem primeru za razmera m = il----- v I*a majhne količine, saj so t0 e*u 1960 nakopali le 900.000 to”’ !ani Pa 300.000 M " Premoga. Približno enako ki reči tudi za nafto, je doma načrpali za pri-]g6ijn? 2 milijona ton v letu --- ---- -------- -v 'n približno enako v lan-ke,» letu. Setu- zadni° postavko ener-1. virov bomo prikazali Prv g r° in termocentrale. V . 11 mesecih so proizvedli ktyN manj kot 53.5 milijarde dar e*ektrične energije, ven-*re ves napredek na tem centr°^U na ra6un termičnih jp0 ral, torej uvoženega pte- jw8a’ kjer so v enem letu ''lih „V-*’ pravi skok od prejš- hiilii 8,8 milijarde kWh na 13 hjrt Jard kWh v lanskem letu, tpes °centrale pa so v istih 11 kon^'*1 lanskega leta dale SprQaj 38 milijard kWh na- Prvjjj1 ^1.5 milijarde kWh v 11 mesecih 1960. leta. taanj tolikšnemu padcu so Is. BaHavino Iri c r\ lani **la8al Padavdne’ ki so lani komaj 623.5 mm, na- « ,s‘o 943 7 mm v istem ob- jJu 1960. leta. . *o . _, 8*tsk Sm? tako Prikazan ener- ^ Vlfg mL 11A n 1« Mnl. bomo skušali pri- »reda, 7. februarja Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in »lasov; 17.00: Igra ansambel Franco Vallisne-ri; 17.20: Pesem In ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: 15.15: Poje Miranda Martino; 15.30: Tečaj nemščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Mednarodna univerza «G. Marconi«; 17.20: Koncertni pro- gram; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred- 19.15: Mi državljani; 19.30: Pregled upodabljajoče umetnosti; 2.0.00: --------—~ .v.w, uc.u»jajtn.c umetnosti; zu.ou: Umetnost, književnost in pri- Glasbeni album; 21.05: Polltič- redltve; 18.30: Ital. operni pevci:. (oGiulietta Simionato«; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kaleldoskop; 20.00: Šport; 20.30: Jean Baptiste Moliere: «SKOPUH»; nato Iz babičine glasbene skrinjice; 22.30: Tur-chi: Koncert za godala; 22.55: Melodije v polmraku. na tribuna; ;22.50: Tedenski literarni pregled. II. program 9.00: Jutranje vesti- New York - Rim 10.00: ne; 13.45: Zvočna mavrica; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Massenet: Slike iz Alzacije; 15.20: Sklep Haj/dnovega kvarteta v f-molu; 15.25: Skladbe Primoža Ramovša; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Šoferjem na pot; 17.50: Orkester Alfred Soholz; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Maria Callas v velikih scenah; 18.45: Ljudski parla- ment; 19,05; Bila je le ena Jo-sephine...; 19.20: Šopek melodij; 20.00: L. M. Škerjanc: Sonetni venec; 21.30: Lepe melodije; 22.15: Po svetu jazza; 12.25: Tretja stran; 14.2.0: Prijatelj cvetja; 14.30: Tretje in četrto dejanje Gounodove o-pere »Faust«; 15.20; P. A. Qua-rantotti Gambinl: «La rosa ros-sa» (IV. nadaljevanje). New York; 14.00: Naši pevci; 15.00? pfo!£ 15.15: Ital. narodne -pesmi; 2 '2°' a glasba- 16.00: Program ob štirih- 17.30: Giuseppe Berto: «Tolovaj»- 18.10: Orkester Artura Manto- 8.30, 14.00, 15.00: TV šola; vanija; 20.30; Jazzovska glasba; 17.30: Program za najmlajše; 21.45: Simfonični koncert; 22.30: 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni 1100- Glasba za vas «i 22’50: Literarni nokturno; 2.3.05: {J™: £i«rL.Za,VaS-,*.1 8el?;e' Ansambel Mojmira Sepeta; Ital. televizija Poje Henry Salvador. Koper lil. program 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanskega jezika; 8.00: Prenos RL; 12.00; Opoldanski koktajl; 12.45: Operne skladbe; 13.15: Aktual- nosti iz kulturnega sveta; 13.40: Zabavni ritmi; 14.00: Odmevi iz Jugoslavije; 14.30; Za oddih in razvedrilo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Zborovsko petje; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Ameriški pevci; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Jean Thiel- mans; 19.30: Prenos RL; 22.15: Shovv Boat z Johnom Carisi-jem; 22.35: Konjovičev Kvartet za godala; 23.00: Prenos RL. 17.00: Simfonični koncert, na programu Haydn, Leclair in Beethoven; 18.15: Pregled srednjeveške zgodovine; 18.45: Na programu Bachove skladbe; 19.15: Ital. periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Enodejanka Gabriela Marcela: «La pupa e la pupil-la»; 22.05: Na programu Frank Martin. prepozno; 19.15; Med norveškimi fjordi; 19.35: Glasbeni kar-net; 20.20: Športne vesti; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Politična tribuna; 22.05: Registriran športni dogodek; 22.50: Literarna oddaja; 23.2.0: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Mali koncert; 21.45: Dnevnik; 22.05: Deset minut z Albertom Bonuce-ijem-; 22.15: Srečanje z Amedeom Majuriem; 23.00: Šestdnevne kolesarske dirke v Milanu. Slovenija Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.30- Omnibus; 10.00: Radijska šola; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: -Glasben-i album; 13 30: Neapeljske popevke; 5.00: Dcibro jutro!; 8.05: Jutranje glasbeno popotovanje; 8.55: Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25: Clermont Pepin: Frenetlčen ples; 9.29: Ernest Dohnanyi: Godalni kvartet v A-duru; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Greta Ložar in Danica Filipčič; 11.15: Človek in zdravje; 11.2.5: Iz treh dežel; 12.05: Kmečka godba; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30; Dalmatinske narod- Jug. televizija Ljubljana 18.00; Mali vrtiljak — zabavna oddaja za o-troke; 18.40: Jim iz džungle — film; 19.05: Drugače bi svet miroval — oddaja o naših izumiteljih, Zagreb 18.00: Pio- nirski mozaik; 19.00: Cannon-ball — film. Ljubljana 19.30: TV obzornik. JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.20: Propagandna oddaja; 20.30: Revija narodnih plesov. Zagreb 21.30: Portreti in srečanja: A-kademija likovnih umetnosti JRT 22.00: TV dnevnik retton vztrajal na, svojem stališču, da je v «Kazini» ugotovil stanje, pri katerem je malo verjetno da tu ni prišlo do številnih primerov kaznivih dejanj, kar bi nekako potrjevale tudi izjave nekaterih nameščencev «Kazine», med temi kurirja Hamleta Boccanegre, ki jih je hotel kasneje — v bojazni, da ni povedal preveč — nekoliko spremeniti, kar pa še močneje potrjuje domnevo, da ozadje vse te zadeve ne more biti najbolj čisto. Pravosodne oblasti so, brž ko jim je bil predmet izročen, takoj začele s preiskavo. In že na osnovi prvega soočenja med Boccanegro in nekaterimi aretiranci, kakor tudi na osnovi izjav, ki jih je s tem v zvezi dal mesar Antonio Vianello (eden glavnih puoudnikov za lase privlečenih «dobitkov»), je bilo moč ugotoviti, da je zadeva v zvezi s poslovanjem «Kazine» vse kaj drugega kot enostavna in nedolžna. Pa tudi način življenja, ki so ga vodili nekateri osumljenci še potem, ko so bili odpuščeni, in ki nikakor ni mogel biti v skladu z njihovimi gospodarskimi možnostmi, je potrjeval sum, In tako je prišlo do aretacije Luigija Gasparinija, nameščenca »Kazine« v svojstvu inšpektorja, Ruggera Malusa in Giorgia Gasparonija. Hkrati s temi je bil aretiran tudi Renato Gianolla, prav tako zaposlen v »Kazini«, ki pa je bil zaradi slabega zdravja kasneje začasno izpuščen. V nekem industrijskem centru Lombardije so priprli tudi nekega izredno vnetega obiskovalca »Kazine«, za katerega se sumi, da je bil v najtesnejši povezavi s «croupierji», ki so se posvetili izmikanju žetonov. In tudi neki znan hotelir iz Benetk, za katerega se zdi, da je obdolžencem šel na roko pri vnovčevanju z goljufijo pridobljenih, ali pa enostavno ukradenih žetonov, je bil od strani varnostnih organov pridržan. Zdi se, da jim je nekajkrat zapovrstjo omogočil vnovčenje žetonov po 10 in 50 tisoč lir. Se pred zgoraj omenjenimi, so, kakor tudi že omenjeni mesar Antonio Vianello, vnet igralec in stalni obiskovalec «Kažin6«, ki je'— kot se zdi — precej izčrpno pojasnil, kako se je razvijala njihova protizakonita, a zato zelo donosna obrt. se je igralcu, ki mu je bil dobitek že izplačan, izplačal ta še enkrat, ker je pač njegovo izjavo, da nagrade še ni prejel, potrdil tudi «crou- I Save Spočetka je bilo mišljeno, da pier«. Najpreprostejši način pa bi bil, kot se zatrjuje, tako imenovani način «navidezne napovedi«. »Napoved« bi pomenila vsoto denarja, ki. jo igralec izroči «croupierju», hkrati pa naglas' ''izrtčeha Ste* vilka alf številke, na katere želi staviti. Denar svojega «khenta» pa postavi croupier tik zraven sebe, kot češ, da lizacij vseh naselij, ki so blizu Save Ce bi to vodo zajeli v bazene, kakor so predvidevali poprejšnji načrti, bi se v kratkem času usedale na dno bazenov mulj, blato in druge organske snovi, ki bi onemogočile kopanje in podražile redno vzdrževanje in čiščenje objektov. Načrt ing. Srake predvideva za bazene dovod vode, ki je tovarna Belinka izpusti dnevno 5.000 kub. m s temperaturo 26 stop. C. Tovarna Belinka je v Črnučah in je oddaljena od kraja tega zabaviščnega prostora le pet kilometrov. To vodo bi dovajali v kopališče po izoliranem cevovodu preko Save in bi stroški cevovoda znašali okrog 50.000.000 dinarjev. Prednosti tega načina bi bile, da bi bile zagotovljene potrebne dnevne količine tople vode v vsakem letnem času. stroški za cevovod pa bi bili enkratni in kasneje ne bi bilo več praktično nobenih stroškov. Voda po cevovodu bi se ohladila največ za pol stopinje C, pa tudi če bi se za celo stopinjo, bi bila voda ravna primerna za kopanje. Ce primerjamo temperaturo in Ljubljanice vidimo, gre pri tem tudi za pri- I bi ne bil na igralni mizi pre- mere prave tatvine. Kakor so se doslej razvile stvari v zvezi s preiskavo, se zdi, da pa v že ugotovljenih prekrških ni elementov prave tatvine, pač pa so si omenjeni »gospodje« pomagali na več drugih nedovoljenih načinov, da so se polastili žetonov, ki si jih niso na pošten način priigrali. Primer, gostu, ki je želel zamenjati določeno vsoto denarja za ustrezno število žetonov, so postregli z večjim številom le-teh, kot pa mu jih je šlo, ali pa jih je celo prejel, ne da bi sploh kaj plačal zanje. Lahko so mu tudi prisodili dobitek, ne da bi ga bil zadel, pri čemer se je »croupier« napravil, kot da bi ne bil opazil, da je na pr. rdeča barva, ki je nanjo stavil, izgubila. Ali pa več v napoto, potisne pa ga na stavno mesto samo v primeru, da je »napoved« zadeta. Navedli smo v ilustracijo samo nekaj primerov, kako se da na lahek način služiti denar. Nadaljnja preiskava nas bo morda seznanita s še bolj ((genialnimi« načini, kakor bo da je za Savo najvišja temperatura 15,3 stopinje C v avgustu, za Ljubljanico da 17,1 stopinje C v juniju. Iz tega je razvidno kako koristna hi bila napeljava vode iz Belinke, ki- bi lahko služita iudi v zimskih mesecih, če bi bili'k'i>'b‘&lhi bazeni pokriti. Poleg bazenov za kopanje predvideva načrt ing. Srake še druge objekte na tem zabaviščnem prostoru, ki bi segal ob desnem bregu Save do železniškega mosta proti jugu v dolžim kakih 1800 m in v povprečni širini 250 m, na skupni površini 30 ha. Kot vsak sličen prostor bi tudi ta imel igrišča za najrazličnejše igre, primeren prostor v senci pod drevesi, kamor ne bi segal promet z vozili, go- že obstoječi drevored. Na severni strani cone bi bil camping, ki bi bil direktno vezan na stalni gostinski obiekt. Načrt predvideva uresničenje vseh objektov celotnega plana v treh etapah od prihodnje pomladi do leta 1964. Prva etapa predvideva odobritev elaborata ureditvenega programa in izvedbo zasaditve nad tisoč sadik dreves za zeleni tampon med zabaviščnim prostorom in zazidalnim prostorom Male vasi. To prvo etapo bi izvršili letos spomladi. Potrebno bi bilo, da bi se načrt izvajal ne po predvidenem planu, ampak po nekem miselnem zaporedju: najprej kar je najbolj privlačno pri takem objektu, t. j. cevovod tople vode iz tovarne Belinke in bazen. Bazen naj bi bil ljudski bazen, čim cenejši, plitek (150 cm povprečne globine), velike površine, da bi mogel sprejemati čimveč kopalcev. Poleg bazena bi bilo treba v tej prvi etapi zgraditi še kabine in druge take nujne prostore, tako da bi predvidena kapaciteta zabaviščnega prostora 5—6 tisoč kopalcev bila v glavnem dosežena že v prvi fazi. ETTDRE SPECOGNA tudi, upajmo razkrita, kdo \ stinske naprave s campin- vse je še sodeloval ali ka-karkoli bil vpleten v to zadevo, ki je prizadeta ugled in tudi interese beneške občine. «Kazipa« je namreč tast občine, a jo ta daja v zakup privatnikom. Kdo ve, ali bo tudi ta «škandalček» — saj gre samo za pol milijarde — potem ko bo dodobra oglodan od vseh plati, šel v pozabljenje, kot toliko drugih?! Bomo videli... gom, prostore za parkiranje v senci dreves in drugo. Bazeni za kopanje, plavanje in skoke bi bili centralni objekti celega področja. Tu bi bilo dovolj prostora tudi za sončenje in igre. Kabine so predvidene blizu bazenov in z eno stranjo prislonjene k zelenemu pasu, ki bi obdajal ves prostor. Predvidena so tudi dobro urejena gostišča in poleg stal- itimiHiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiuMiiiiiiiiiMi Morda vas zanima Se ena funkcija grofa Snovvdonskega LONDON, 6. — Snowdon-ski grof, mož princesinje Margaret, je sprejel mesto aktivnega člana v Svetu vsedržavnega sklada za raziskovanje poliomielitisa in drugih bolezni, ki povzročajo invalidnost. Ta sklad je zelo važna ustanova. Samo v lanskem letu je razdelila o-krog 187.000 šterlingov (približno 327 milijonov lir) za finansiranje znanstvenih načrtov na področju preventive in terapije bolezni, ki povzročajo invalidnost. Perona ne marajo Karneval 1S62 v Viareggiu moX8r BUENOS AIRES, 6. — Sodnik volilnega sodišča v Buenos Airesu je zavrnil predlagano kandidaturo bivšega argentinskega diktatorja Juana Perona na parlamentarnih volitvah, ki bodo 18. marca letos. Njegovo kandidaturo so predlagale 3 stranke s peronistično orientacijo. Sodnik je utemeljil svoj sklep z motivacijo, da bi moral Peron, ki živi sedaj v Španiji pri svojem osebnem prijatelju Francu, priti pred sodišče zaradi številnih kršitev splošnega prava in da bi njegova pojava v Argentini avtomatično povzročila njegovo aretacijo. Jacques Ibert umri PARIZ, 6. — V svojem stanovanju v Parizu je umrl znani francoski skladatelj Jacques Ibert. Bil je član Akademije lepih umetnosti in med drugim tudi direktor francoske akademije v Vil-la Medici v Rimu. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Koristni nasveti vam bodo pomagali rešiti zapleten problem. Razburljiva diskusija z ljubljeno o-sebo. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri nekem nevšečnem poslu bodo potrebni hladni kri m močni živci. Izpolnili boste željo drage osebe, čeprav to ne bo lahko. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dogodki se bodo odvijali nekoliko drugače kot ste predvidevali. Zanesite se na svoje sodelavce, ki vas cenijo. Ljubezensko pismo. 1 RAK (Od 23.6. do 22.7.) Odlični navdihi, posebno če imate u-metniška nagnjenja. Ugoden tre- ..........................................................MM.............mn,.h,..n,........... nutek zt izvedbo nekega potovanja v dvoje. Nervoznost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Premislite preden se odločite za neki korak. Vesel in razgiban večer s posledicami za vaše sentimentalno življenje. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Na neobičajne predloge reagirajte z diplomacijo in realizmom. Preprečili boste dokončno prekinitev z osebo, ki J<, ljubite. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sreča vam je naklonjena: uspeli boste v vsem. Harmonija v družinskem življenju kljub vmesnim težavam. Glavobol. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Vaši osebni Interesi bodo ogroženi: branite jih z vso o-dločnostjo. Od nesporazuma do neprijetnega spora. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Težave s sodelavci, ki so vam zelo koristni. Ne pretiravajte v pesimizmu, četudi gre kaj narobe. Uspeh v ljubezni. KOZOROG (Od 31.12. d0 20.1.) Uspešen dan če se ukvarjate z raziskovanji. V določenem trenutku je treba znati popustiti če hočeta ohraniti dobre odnose. VODNAR (od 2.1.1. do 19.2.) Spekulacija »li drzne akcije se danes ne bi obnesle. Vaš ugled se bo povečal posebno Pri mlajših drugega spola. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nadrejeni bodo cenili vaše pobude. Prijetna vest od starega prijatelja Nepr čnkovan zaslužek po zaslug; osebe, m vas ljubi. Somersetova zbirka ogromen zaklad Pred dnevi so v popolni tajnosti pripeljali z letalom na londonsko letališče zbirko umotvorov, ki so tast 87-letnega pisatelja Somer-seta Maughama. Ko je zbirka srečno prispela na londonsko letališče, jo je vzela v varstvo močna policijska straža, ki jo je naložila na policijski jeep in odpeljala na določeno mesto. Cernu tolikšna previdnost? V zadnjih letih smo bili priča kar celi vrsti tatvin dragocenih umetniških del ali zbirk. V tej zbirki je več Picassojevih, Renoarje-vih, Toulouse - Lautrecovih, Monetovih, Utrillovih, Bon-nardovih in Vuillardovih del v skupni vrednosti poldruge milijarde lir. Zbirka bo v bližnji pomladi prodana, izkupiček pa bo šel v sklad za pomoč egiro-mašelim umetnikom. Slike bodo razpnjddtit na družbi v galeriji «otheby. kjer so pred časom prodali tudi Goyevega «Wellington-skega vojvodo«, ki so "a kmalu pozneje iz muzeja u-kradli. * 7. februarja I9b2 PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — Goriško-beneški dnevnik Nezadovoljstvo delavcev zaradi obnašanja industrijcev V Milnih tovarnah še ne izvajajo V soboto prične veljati določilo o skrajšanem delovnem času Tekstilni delavci in delavke, ki so z lansko uspelo stavko prisilili delodajalce na podpis nove delovne pogodbe, se sprašujejo, kdaj bodo pogodbo pričeli izvajati. Njena določila namreč predvidevajo, da se bo n.ezdni del pričel izvajati X. januarja 1962, normativni del pa 5. februarja 1962. Za mezdni del še niso sestavili plačilnih tabel in jim zaradi tega ne morejo izplačati mezde po novih predpisih. Kadar bodo te tabele se. stavljene, jim bodo izplačali zaostanke. Kar pa se tiče normativnega dela, z njim ni mogoče odlašati. Z njegovim izvajanjem bi morali začeti 5. februarja, to se pravi že ta teden. Normativni del vsebuje določilo, da se tedenski delovni čas od dosedanjih 48 zniža na 46 plačanih ur Delavke in delavci v ogromni večini, lahko bi rekli stoodstotno, zahtevajo, da se delovni čas skrči ob sobotah, ko naj namesto sedanjih osem, delajo samo po šest ur. Delodajalci se temu upirajo in bi radi vse ure, po dve na teden, sešteli in priznali delavcem enkrat mesečno pravico do prostega dneva. Tako si tolmačijo normativni del delovne pogodbe zaradi tega, da bi tisti dan ustavili proizvodnjo in znižali režijske stroške. Tekstilni delavci pa niso tega mnenja, ker želijo, da bodo imeli kakšne koristi od skrajšanega delovnega časa. Prva izmena, ki gre delat ob 6. uri zjutraj, bi po 6 urah dela končala ob 12. uri na. mesto ob 14. uri. Druga izmena bi začela z delom dve uri prej, in sicer ob 12. uri in bi končala z delom ob 18. uri namesto ob 22. uri, kakor ostale dneve v tednu. Nočna izmena, ki je sestavljena samo iz mladeničev, pa bi začela ob 18. namesto ob 22. uri in bi zapustila obrat ob 24. namesto naslednji dan, to je v nedeljo ob 6. uri zjutraj. S takšnim načinom dela bi imele delavke, ki delajo v popoldanski izmeni, nekaj od sobote, mladeniči pa, ki delajo vedno ponoči, bi šli vsaj enkrat v tednu spat nekaj po polnoči in bi imeli vsaj ne-delje na razpolago, medtem ko jo sedaj v glavnem prespijo. Notranja komisija v podgor- flllllltltllllllllltllHIIIIIIIIIIIItflHIIIIVIIIIIIMIIIt ski tekstilni tovarni je bila včeraj pri ravnateljstvu, da bi čimprej začeli izvajati normativni del pogodbe, in sicer v skladu z interesi delavcev. Ce upoštevamo mezdne izboljšave, ki so bile priznane tekstilnim delavcem v višini 14 odstotkov, in skrajšanje delovnega časa za dve uri, kar predstavlja nadaljnje 4 odst., se je z novo pogodbo mezda tekstilnega delavca zvišala za 18 odstotkov. V odstotkih je videti povišanje zelo veliko, če pa upoštevamo, da so imeli tekstilni delavci najslabšo delovno pogodbo, tedaj so se novo pogodbo njihovi prejemki samo približali ostalim kategorijam. Z novo pogodbo so se prejemki mladih delavcev, starih od 14 do 13 let, približali 5 odst. mezdi odraslega delavca. Delavci v starosti od 18 do 20 let, ki so prej imeli za 5 odst, manjšo mezdo kot odrasli delavec, pa so po novem izenačeni z njim. Uspeh sindikalne akcije je tudi v tem, da delavcem ne bo treba več čakati 15 let na izplačilo starostne doklade, ki znaša 150 ur (okoli 20.000 lir), ampak bodo to doklado dobili že po 10 letih delovnega razmerja. tiče, mora dodeliti razpoložljiva stanovanja tistim prosilcem, ki imajo zanje po obstoječih predpisih več točk in ki so jih torej bolj potrebni. Ta teden so delavci podjetja CAPO tudi v Rupi začeli z napeljavo vode po hišah. Zal pa delo le počasi napreduje, ker sta pri njem zaposlena samo dva delavca. Pravijo, da ima podjetje težave pri najemanju specializiranih delav-eev. Prejšnji teden so napeljevali vodo na Peči, pa so morali z delom začasno prenehati, ker so naleteli na skalo in morajo počakati, da bodo dobili kompresor, s katerim jo bodo izvrtali. Odhodi avtobusov za pevce z Goriškega na Prešernovo proslavo v Trstu dne 11. t. m. STEVERJAN: odhod izpred Dvora ob 13. uri; avtobus se bo ustavil še na Bukovju in v Grojni. SOVODNJE: odhod izpred Tomšičeve gostilne ob 13.30; avtobus se bo ustavil še pred cerkvijo. RUPA: odhod ob 13.45. PALKISCE: odhod ob 14. VRH: odhod izpred prve gostilne ob 13.15. POLJANE: odhod ob 13.20. DOBERDOB: odhod iz- pred prosvetne dvorane ob 13.45. BONETI: odhod ob 14. uri. Kdor želi skupno s pevci odpotovati v Trst na uPre-šernovo proslavo«, naj se DO SREDE ZVEČER PRIJAVI v društvu, kjer bo dobil vozovnico, ki stane v obe smeri 500 lir. Vpisovanje samo še danes. : ■ ii Francoska vlada je potrdila: nobenega vizuma vzhodnim Nemcem FIS uradno dokončno odpovedala svetovno prvenstvo v Chamonixu Namesto prvenstva bodo «Svetovne igre FIS 1962» BERN, 6. — Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki Je bilo na sporedu v Chamonixu od 10. do 18. t. m., je bilo danes uradno odpovedano. To je Javil predsednik mednarodne smučarskezveze Marc Hodler, ki Je pripomnil, da ga je francoska vlada obvestila, da zavezniške oblasti v Berlinu ne bodo izdale vzhodnim Nemcem vstopna dovoljenja. ____ «V tem primeru« je izjavil Hodler »nimam druge izbire Moram odpovedati svetovno prvenstvo.« Kot je znano pravilnik FIS predvideva, da imajo vse včla. njene države pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu: ta pogoj pa je za Chamonix odpadel, ker so zavezniške oblasti zahodnega dela Berlina sklenile, da ne bodo izdale vstopnih vizumov oziroma P’ tovalnih dovoljenj državlj •lilialiliuiiiiiiiiiiiiiiilRlliiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliimiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiliiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii.il Obmejni promet v januarju Skoro 90.000 prehodov na Goriškem s propustnicami in potnimi listi C KINO CORSO. 16.00: «Bitka na mor. jih«. Crnobeli dokumentarni film. VERDI, 17.00: »Vratolomni dirkači«, B. Travers in J. Bra-cham. Crnobeli ameriški film. VITTORIA. 17.00: »Neizprosno sovraštvo«, R. Mitchum in R, Joung. Crnobeli ameriški film. CENTRALE. 17.00: «Pečat odpadnikov«, R. Montalban Cyd in Charisse. Ameriški barvni kavbojski film. DE2URNA*”lEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna FONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. ---«»--- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 12.30, najnižjo 3,6 stopinje pod ničlo ob 3. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odst. Prispevki za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji so še prispevali: Peric, Poljane 1000 lir; Ger-golet, Poljane 1.000; F. Lavrenčič, Poljane 500; J. Lavrenčič, Poljane 500; Ferletlč, Polja, ne 500; Peric, Poljane 300; Lavrenčič, Poljane 300; Durch, Poljane 500; N. M., Poljane 500; A. Semolič, Poljane 1.000; skupina prebivalcev iz Doberdoba 10.000; Franc Komel, Gorica 1000 lir. * Do predvčerajšnjim smo nabrali 80.500 Ur, tekom včerajšnjega dne pa še 17.100 lir Skupaj: 97.600 lir. ----«x--- Občinski davki na vpogled Goriško županstvo sporoča, da je od 6. do 10. februarja pri občinskem protokolnem uradu na vpogled seznam državnih in občinskih davkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu marcu 1962, in seznam davčne doklade za ECA za leto 1961. Od tega je šlo čez mejo z navadnimi propustnicami 21.034 italijanskih in 54.427 jugoslovanskih državljanov - Normalen obmejni promet tudi v Beneški Sloveniji Drobne vesti iz Rupe Prejšnji mesec se je neka družina iz Rupe preselila Gorico. Dejali so, da se neradi selijo in bi raje ostali v Rupi, pa da je kriva občinska uprava, ki jim ni dodelila stanovanja. Vsaj -tako je ne. kdo zapisal v nekem tedniku. Bolj kot pravi vzrok se zdi vaščanom, da je to samo opravičilo. Omenjena družina bi si namreč lahko tudi sama preskrbela stanovanje, saj so kar štirje njeni člani stalno zaposleni. Prav gotovo bi za stanovanje v Rupi, ali v kakšni drugi vasi naše občine, plačevali manj najemnine, kot pa jo bodo morali v mestu. Kar se pa občinske uprave Januar spada med tiste mesece, ko ljudje najmanj potujejo in se premaknejo od doma le, če je nujna potreba. Tudi delo na polju počiva. To se odraža tudi v maloobmejnem prometu na Goriškem. Vendar pa so kljub mrazu in slabemu vremenu zabeležili v okviru maloobmejnega prometa in prometa s potnimi listi na goriškem področju v preteklem mesecu le nekaj manj kot 90 tisoč prehodov, ali točno 89.365. S potnimi listi na prehodu pri Rdeči hiši je odšlo ali prišlo 4.441 italijanskih in 2455 tujih državljanov ali skupno 6.896. To je celo nekaj več kot lani v istem mesecu, ko je na istem prehodu prešlo hiejo s potnimi listi skupaj 6.400 ljudi. Z dvolastniškimi dovoljenji je šlo na sosednje področje 1500 italijanskih in 2787 jugoslovanskih državljanov, ali le nekaj manj kot lani v januarju, ko jih je šlo čez mejo 4932. Z navadnimi propustnicami je šlo čez mejo 21.034 italijanskih in 54.427 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi in izrednimi dovoljenji 635 italijanskih in 82 jugoslovanskih državljenov, s tranzitnim dovoljenjem pa 1995 Jugoslovanov, povečini Bricev, ki hodijo v Novo Gorico, odnosno v Solkan. Z raznimi vrstami propustnic je torej šlo preko meje 78.173 ljudi z obeh strani meje. S propustnicami je bil tudi za malenkost manjši promet kot lani v istem mesecu. V celoti je, kot rečeno, prejšnji mesec šlo preko meje na goriškem področju 89.365 ljudi, ali le zelo manj kot v lanskem januarju. To je dokaz, da je maloobmejni promet že nekako ustaljen in je postal sestavni del življenja obmejnega prebivalstva, ki bi ga več ne moglo pogrešati. Omenimo naj še, da je v preteklem decembru dosegel maloobmejni osebni promet na Goriškem nekaj nad 194 tisoč prehodov. Tudi v Beneški Sloveniji je v januarju ostalo odprtih 5 obmejnih prehodov, na katerih je prešlo mejo nekaj nad 9000 potnikov s propustnica- mi in potnimi listi. Kar se prometa s potnimi listi tiče, je šlo na bloku pri Stupici čez mejo 1247 italijanskih in 1856 tujih državljanov. Z italijanskim avtobusom se je v januarju prepeljalo na progi Tolmin-Cedad 354 potnikov, z jugoslovanskim avtobusom na isti progi pa 1075. dobu ali v Jamljah. Kdor ne bo pravočasno izpolnil prijave, jo lahko prinese do 20. februarja v urad preprečevanje ponarejanja vina v Ronkah. Dostava telefonskih imenikov Tudi letos je uprava telefonske družbe Telve poverila razdelitev novih telefonskih seznamov v Gorici Državni zvezi slepih, ki jih bo po svojih pooblaščencih dostavila na dom telefonskim naročnikom. Telefonska družba bo za to delo zaračunala vsakemu po 100 lir na računu za prihodnje tromesečje. Z dostav ljanjem novih seznamov so že začeli in v kratkem jih bodo prejeli tudi v Gorici vsi naročniki, ki bodo seveda morali obenem izročiti staro telefonsko knjigo. Lani se je število telefon- skih naročnikov v Gorici povečalo za 350 in jih je sedaj skupno 3800. Lani je, kot znano, začela delovati tudi avtomatična medpokrajinska telefonska služba ali kot se imenuje feleselezione, ki se je uveljavila zlasti za krajše razgovore. Prijavite lanski pridelek vina Doberdobska občina sporo ča, da morajo vsi lastniki vi na prijaviti zalogo najkasneje do 20. februarja 1962. Prijaviti morajo tudi količino vina, ki jim je ostala v kleteh od predzadnje letine. Tiskovine dobijo na županstvu. Urad za preprečevanje ponarejanja vina bo prijave sprejemal 17. februarja v Doberdobu v gostilni Nardi Ro-setta od 9. do 12. ure. Za Ja-meljce pa bodo uslužbenci urada INGIC na razpolago isti dan od 14. do 17. ure v gostilni Alojz Pahor. Za Dol in Poljane se bodo prijave sprejemale v Dober- Mcnični protesti V prvi polovici meseca januarja je bilo na Goriškem 850 meničnih protestov. Od teh jih je bilo ?38 v Gorici, 252 v Tržiču, 62 v Gradežu, 50 v Gradiški, 39 v Ronkah, 34 v Kr-minu, 14 v Škocjanu, 12 v Ro-mansu, 10 v Štarancanu, 7 v Turjaku, 7 v Zagraju, 6 v St. Petru ob Soči, 3 v Foglianu-Redipugli, 3 v Farri, 2 v Dolenjah, v Kaprivi, Moši in Vil-lesse pa. so imeli po enega. Izmed treh slovenskih občin so imel; v Doberdobu in Šte-verjanu vsaka po 4 menične proteste, v Sovodnjah pa nobenega. ---«»---- Mož iz Ločnika si je zlomil stegnenico Uslužbence Zelenega križa so v ponedeljek ob 22.30 poklicali v Ločnik, kjer so na cesti našli priletnega moža, v katerem so pozneje spoznali Luigija Turca iz Ul. Sartorio štev. 1. V bolnišnici so ugotovili, da je Turco tako globoko pogledal v kozarec, da ga noge niso več držale. Nerodno je padel na asfalt in si zlomil levo stegnenico. Preden bo ozdravel, bo poteklo vsaj 40 dni. ---«#---- Trava je gorela ob Svetogorski cesti Gasilce so včeraj popoldne poklicali na Svetogorsko cesto, kjer se je za shrambo AGIP vnela trava, ki raste na zemljišču Domenica Fabra. Sodijo, da so požar zaradi neprevidnosti pri upravljanju z ognjem povzročili otroci. Gasilci so v pol ure ogenj pogasili, ki ni povzročil nobene škode. nom Vzhodne Nemčije. Hodler je še dodal, da od tega trenutka dalje tekmovanja v Chamonixu ne bodo l-mela naziva svetovnega prvenstva. . ■ , V €hamonixu bodo v obdobju, ko bi moralo biti svetovno prvenstvo, tekmovanja smučarjev in smučark- Izvršni odbor FIS, ki se je ponovno sestal, proučuje spored in podrobnosti ter predvsem naziv prireditve. Do -danes se je govorilo o »mednarodnem smučarskemu tednu«. Odbor mednarodne smučarske zveze se je sestal že v nedeljo, da bi proučil nastali položaj. Tedaj je sklenil izvesti zadnji poskus pri francoski vladi v upanju, da odpravi zadnje ovire pri izdaji vstopnih vizumov vzhodnonemškim tekmovalcem. Danes pa je francoska vlada potrdila prvotni sklep ter je s tem zakrivila odpoved najbolj pričakovanega športnega dogod. ka na njenem ozemlju in sploh na svetu. Kasneje se je izvedelo, da je odbor preimenoval svetovno prvenstvo v «Svetovne igre mednarodne smučarske zveze 1962». Odbor je nadalje sklenil, da bo tekmovanje potekalo po že določenem razporedu za svetovno prvenstvo. ---«»--- TEKMA A LIGE Danes popoldne Padova-Udinese PADOVA 6. — Jutri v sre do bodo v Padovi odigrali odloženo tekmo z Udinese, katero so morali pred tedni pri stanju 1:1 prekiniti zaradi megle. Tekmo III. kola povratnega prvenstva A lige med Padovo in Udinese, ki se bo začela ob 14.30, bo sodil Pietro Angelini -------------«))-- DANES V BOLOGNI Tretji trening Italijanov za Čile BOLOGNA, 6. — Danes bo na občinskem stadionu ’ ret ji trening italijanskih nogometašev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance za svetovno prvenstvo v Čilu. Nocoj so se zbrali v Bologni vsi povabljenci. Te bodo razdelili v dve enajsterici: prva v rdečih majicah bo nastopila proti švicarskemu moštvu Chaux de Fonds, druga v zelenih dresih pa proti prvoligaškemu klubu Švice Servette. Italijani bodo vsakem polčasu zamenjali Zoericha bodo odpotovali z letalom do Krakova, od koder bodo nadaljevali pot do Zakopan. Njihov prihod je predviden za jutri zvečer Drugi del reprezentance, v katerem bodo skakalci in zvezni funkcionarji, bo odpotoval v nedeljo. V prvi skupini so Mario Ba-cber, Marcello De Dorigo, Giu. lio De Florian, Alfredo Di Bona, Franco Manfroi, Enzo Perm, Eugenio Mayer, Giuseppe Steiner, Gianfranco Stella in Livio Stuffer. Diletantsko nogometno prvenstvo V drugem povratnem kolu predvidene zmage favoritov Po petih neuspešnih nedeljah ponovna zmaga Muggesane Kot je bilo mogoče že vnaprej predvidevati, so vse enajstorlce B skupine v preteklem II. kolu povratnega dela diletantskega prvenstva obogatele na račun nasprotnic, bve-toivančani so tako obdržali prvo mesto in to po zaslugi zmage nad oglejskimi gosti, ki so sicer napravili vse, da bi ostal njihov poraz v dostojnih mejah. Kljub temu niso mogli prepriči-ti treh golov, pa čeprav se je tudi njim posrečilo doseči častnega. Tudi napadalci Ponziane so bili v nedeljo zelo uspešni in so brez težkoč odpravil; goste iz Cervignana. Že po desetih minutah igre so domačini prišli z enajstmetrovko v vodstvo, dvajset minut kasneje pa je Gregor! potrdil premoč z Na ((bananinemu olupku («L’Equipe», Pariz) PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 igralce, ki bodo nastopili kakor sledi: Italija - Chaux de Fonds: I. polčas: Sarti; Capra, Ro-botti; Malatrasi, Gonfiantini, Fogli; Perani, Dell’Angelo, Milani, Rivera. II. polčas: Mattrel; Malatrasi, Robotti; Tumburus, Janicli, Fogli: Perani, Cella, Nicolč, Bulgarelli, Petris. Italija - Servette: I. polčas: Buffon; David, Pa-vinato; Losi, Maldini, Bolchi; Nicole, Maschto, Altafini, Si-vori, Corso. II. polčas: Buffon; Losi, Pa-vinato; Guarneri, Maldini, Trapattoni; Mora, Maschio, Al. tafini, Sivori, Corso. — «»----- £A NORDIJSKE PANOGE Italijani odpotovali na prvenstvo v Zakopane MILAN. 6, — Danes zjutraj so odpotovali v Zuerich člani Italijanske smučarske reprezentance, ki bodo nastopila na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki bo v Znkopanih na Poljskem. Iz Od 23. t. m. do 5. marca v Viareggiu Šestnajst enajstoric na mednarodnem turnirju Tradicionalnega mladinskega nogometnega turnirja se bodo udeležila tudi moštva Rijeke, Dinama in Partizana VIAREGGIO, 6. — Pred dnevi so v Viareggiu izžrebali pare za nastop na 14. mednarodnem mladinskem nogomet, nrm turnirju, ki bo v okviru pustnih prireditev od 23. t. m. do 5- marca. Prijavljene klube so razdelil; v štiri skupine in sicer: A ----- drugim golom, proti koncu drugega polčasa pa je Lupo" zapečatil usodo Cervignana. Po petih kolih neuspešnih nastopov je Muggesana ponovno našla srečen dan in prea-vsem pot do nasprotnikovega gola. Res je, da so gostje dvakrat zadeli v mrežo Muggesane, toda napadalci slednje so jim petkrat odgovorili. Prav toliko golov so dosegli tudi napadale; Sangiorgine. ki so »-meli v gosteh enajstorico Ronk. Sangiorgina je tako pokazala, da ji tretje mesto u-pravičeno pripada. Pieris je v nedeljo dosegel edino zmago na tujih tleh m sicer v Gradežu, kjer je domačine, k; niso znali izrabit' vseh ugodnih priložnosti in niti enajstmetrovke, odpravil * dovolj zgovornim 3:1. Ostala dva tržaška predstavnika Cremcaffč ip Libertas P* sta se morala zadovoljiti le 5 točko. Cremcaffč to lahko sejemo v dobro, predvsem, ker je v izrednem slabem dnevu prinesel pol dosežka iz Castion-sa, medtem ko je neodločen izid za Libertas kaj slabo znamenje. Vedeti je treba, da s® Tržačani imeli v gosteh zadnje-plasirano moštvo tega prvenstva Gonars, ki je celo PrVl prišel do vodstva. Skupina B IZIDI •Castionese-Cremcaffč •Muggesana-Romana •Turriaco-Panzano ♦Sangiorgina-Ronchi Pieris-*Gradese *Ponzia>na-Cervignano *S. Giovanni-Aquileia •Libertas-Gonars LESTVICA S. Giovanni 17 9 8 0 19 5 26 Ponziana Sangiorgina Cremcaffč Muggesana Aquileia Pieris Cervignano Turriaco Gradese Romana Libertas Ronchi Panzano Castionese Gonars 0:0 5:2 0:0 5:0 3:1 3:0 3:1 1:1 Torino, Partizan (Beo-Dukla (Praga), Samp- Milan, Rijeka, Barcelona. Bologna B — Juventus, CDNA (Sofija), Fiorentina, Dinamo (Zagreb) C — Inter, Progresul, (Bukarešta), Budimpešta, LR Vicem z a D -grad) doria Tekme bodo potekale, po sledečem, razporedu: V petek 23. t. m. Viareggio ob 15: Juventus - CDNA V soboto 24. t. m. Viareggio ob 15: Inter - Pro- gressul Piša ob 15: Barceiona-Bologna Montecatini ob 15: Fiorentina -Dinamo Carrara ob 15: Partizan-Torino Pontedera ob 15: Budimpešta-LR Vicenza Pie-tras inta ob 15: Milan-Rijeka La Spezia ob 15: Dukla-Samp-doria V nedeljo 25. t. m.: počitek *V ponedeljev 26. t. m. Viareggio ob 15: Boiogna-Bar-ceiona Carrara ob 15: Rijeka-Milan Piša ob 15: CDNA - Juventus Camaiore ob 15: Dinamo - Fiorentina V tbrek 27. t. m. Viareggio ob 15: Torino - Partizan Montecatini ob 15: Progressul-Inter Cascina ob 15: Sampdoria - Dukla Forte dei Marmi ob 15: LR Vicenza - Budimpešta V sredo, 28. februarja bodo srečanja med prvima dvema vsake skupine in sicer v Viareggiu med zmagovalcema A. v Carrari pa B skupine. V četrtek, 1. marca bo isto za zmagovalca C in D skupine, in sicer v Viareggiu in Montecatiniju. V petek, 2. marca bo počitek, dan kasneje pa bo v Viareggiu srečanje zmagovalca A z zmagovalcem skupine B, v Piši pa med najboljšima predstavnikoma C in D sknpine. V nedeljo, 4. marca bo ponovno počitek, v ponedeljek pa bo v Viareggiu najprej finale za tretje in četrto in nato še za prvo in drugo mesto. 17 10 5 2 32 9 25 16 10 3 3 37 16 23 17 5 10 2 27 14 2« 17 6 8 3 27 20 20 16 6 6 4 20 15 J® 16 5 6 5 21 17 J® 17 5 6 6 22 21 J® 17 4 6 7 14 22 }* 17 3 8 6 14 23 J* 15 3 7 5 16 25 }3 16 3 7 6 21 32 JO 17 3 7 7 20 29 1» 16 4 4 8 11 18 Jf 17 3 6 8 14 36 lj 16 0 9 7 16 31 “ Prihodnje tekme (11.2.1962) Romana-San Giovanni, zano - Ponziana, Cervignano Libertas, Aquileia - Turriac > Gonars . Sangiorgina, Cre® caffč - Gradese, Ronchi -stionese, Pieris - Muggesana. Zaradi izločitve iz evropske cone Protest Jugoslavije odboru za Davisov pokal BEOGRAD, 6. — Jugoslo* panska teniška zveza ima ,,fl men protestirati pri odl>°r‘ za Davisov pokal proti skl*Pu' s katerim so izločili Jugosl0^ vijo iz evropske cone. Kot 1. znano je odbor med ses'8" kom v Melbournu sklenil, “ se lahko izločilnega tekmo1' ^ nja v okviru evropske c0J1 udeležbi le 28 ekip. Zaradi ga so izločili iz te cone JuO slavijo, Rodezijo in Maroko pripombo, da lahko nastopi v ameriški skupini. Predsednik jugoslovans^1 zveze Miladin Sakič je l'e>f o protestu sporočil tisku •' je pripomnil, da je prav1 nastopa 28 ekip anahronistic0 ter da bi morala biti ude*® ba zagotovljena vsem dr~ vam. Sakič je pripomnil, da *v> za še ni sklenila vpisa v riško cono, ker bi to sprflWl ■ Jugoslavijo zaradi visok1 stroškov v resno zagato. ANTON P. ČEHOV: Grenko v- v- maščevanje Lev Turmanov, povprečni državljan, lastnik majhnega kapitala, mlade žene in u-gledne pleše, je obiskal svojega prijatelja, da bi proslavili njegov god. Igrali so karte, Turmanov je izgubil partijo in v stiski se je domislil, da že dalj čar sa ni pil vodke. Vstal je, odšel po prstih iz sobe in skozi majhna vrata v prostor, kjer je bil pripravljen hladen prigrizek. Tukaj, na okrogli mizici, so stale steklenice z vodko. Zraven njih je sredi drugih dobrot ležal na pol razkosan slanik, ovenčan s peteršiljem in drobnjakom Turmanov si je nalil kozarec vodke, ga izpil in segel z. vilico previdno proti slaniku. Tedaj je nenadoma zaslišal glasove onstran španske stene. »Prosim, prosim!« Je pravil živahen ženski glas. »Toda kdaj bi mogla...« »Moja žena,» Je pomislil Turmanov. »Toda kdo Je pri njej?« »Kadarkoli želiš, moja draga!« je odgovoril nekdo v globokem basu. »Danes ni primemo, jutri pa sem ves dan zaposlen...« »To je Dehtjarev! Ta mladi pobalin!« Turmanov je po glasu spoznal enega svojih znancev, »in ona mu to dovoljuje! Mar ga je celo že poljubila? Ta prismojena, nenasitna ženščina! Se dneva ne more preživeti brez takšne prigodice!« »Da, jutri sem zaposlen,« Je nadaljeval bas. «Pisala pa bi mi lahko pisemce. Srčno bi me veselilo. Tatjana... nekako morava urediti najino dopisovanje. Zvijačo potrebujeva. Pošta ni primerna. Ako ti pošljem pismo, ga utegne tvoj puran stakniti pri poštarju. In če mi pišeš ti, utegne prestreči pismo moja boljša polovica. Nedvomno bi ga odprla.« »Torej, kaj naj storiva?« »Nekaj si morava izmisliti. Tudi sel ni primeren, tvoj pasji sin opazuje najbrž vsako služkinjo ali lakaja.. Sicer pa, spet kvartal« «Da, vselej enako! Neumno pri stvari je to, da nenehno izgublja.« »Vrhu vsega pravijo, da i-ma človek v tem primeru srečo pri ljubezni!« Dehtjarev onkraj španske stene se je zoprno nasmejal. »Tako, moja srčna dama, imam jo. Jutri ob šestih, ko pridem iz pisarne, pojdem skozi mestni park. Zaklad moj, do šestih poskušaj skriti pisemce v veliko marmornato yazo, ki stoji na levi zraven trte. Saj veš, katero mislim?« »Verni« »To je poezija... nekaj povsem novega. Niti tvoj debeluh niti moja častitljiva ne bosta izvedela za to!« Turmanov je izpil še kozarček. Po polovici slanika ga je minil tek. Vrnil se je k igri. Odkritje ga ni posebno presenetilo, časi, ko je besnel in se prepiral, so bili mimo. Jezilo pa ga je, ker so ga imenovali «puran», »debeluh« in «pasji sin«. To je bilo prehudo. Vrhu vsega se mu Je zdelo, da ga njegov nasprotnik onstran mize, galanterijski trgovec Duli-nov, meri s prezirljivim pogledom. »Zoprni krošnjar!« je pomislil Turmanov. »Tudi ta se je nekoč oziral za mojo ženo!« Turmanov je spet izgubil. V njem je plamtela Jeza. «Ne, kakšen ničvrednež je ta Dehtjarev!« je razmišljal. «Na cesti prijazno pozdravlja, se smehlja in kaže svoje velike zobe! Zdaj pa takšne nesramnosti! V obraz me hvali, za hrbtom pa pravi, da sem puran, debeluh in pasji sin!« čim večkrat je izgubil, tem huje se je jezil. »Zelenec!« je pomislil jezno. «Smrkavi pobalin... tokrat tega ne bom požrl... pokazal ti bom, kdo je pasji sin!« Po jedi skoraj ni mogel več prenašati pogleda Deh-tjareva. Dehtjarev pa je vsiljivo pristopil in ga vprašal, če ima srečo pri igri, čemu je videti tako žalosten in podobno. Celo tako predrzen je bil, da je Turma-novo mlado soprogo glasno pokaral, ker se ne briga dovolj za zdravje svojega moža! Tatjana je zrla v svojega moža z ganjenimi očmi, ko da se ni nič zgodilo, se veselo smehljala in kramljala tako nedolžno, da bi še vrag ne podvomil vanjo. Po vrnitvi domov je bil Turmanov tako slabe volje in nezadovoljen, ko da je namesto okusne telečje pečenke požrl star čevelj. Morda bi se pomiril in pozabil zadevo, ko ga ne bi klepetanje soproge in njeno smehljanje nenehno spominjalo na purana, debeluha in pasjega sina... «Oklofutati bi ga moral, ničvredneža, pretepsti pred vsemi!« In Turmanov je razmišljal, kako lepo bi bilo, ko bi Dehtjareva pošteno premikastil ali ustrelil v dvoboju. Morda bi bilo dobro, ko bi v vazo položil kaj gnusnega, na primer podgano. Turmanov se je dolgo sprehajal po sobi ter užival v podobnih mislih. Nenadoma je obstal in plosnil z roko po čelu. »Imam ga! Imenitno!« je zavpil veselo. »Odlična stvar! Tako se bom obenem maščeval še branjarju Duli-novu, ki je prav tako lazil za mojo ženo!« Turmanov je sedel in skrbno napisal s spremenjeno pisavo in namernimi napakami naslednje vrstice: »Trgovcu Dulinovu: spoštovani gospod! Ako danes, 12. septembra, ne položite v marmornato vazo levo od trte v mestnem parku dva bankovca po sto rubljev, boste umorjeni, vaša smešna branjarija pa bo odfrčala v zrak!« Turmanov je dokončal pismo in skakal od veselja. «Tole je domislica, kaj?« je mrmral predse in si mel roke. Elegantna zadeva. Še satan si ne bi izmislil boljše. Strahopetni Dulinov bo trepetal od strahu in obvestil policijo. Policisti se bodo skrili blizu vaze, in potem gorje tebi, moj ljubi Dehtjarev! Aretirali te bodo, če le prideš! In precej truda te bo veljalo, dokler jim ne boš pojasnil zadeve!« Turmanov je odnesel pismo v predalček na vogalu. Blaženo smehljaje je zaspal. Tako sladko je dremal, kakor ne od otroških dni dalje. Prebudil se je dobre volje in uščipnil svojo nezvesto družico pod brado. Med službo v uradu se je ves čas smehljal predse- Z za- dovoljstvom si je zamišljal, kako se Dulinov boji in kako bo Dehtjarev presenečen. Proti šesti uri zvečer Je odšel v mestni park in se skril blizu trte, da bi z lastnimi očmi spremljal usodo svojega sovražnika. «Aha!» je dejal, ko je v bližini zagledal orožnika, ki se je sprehajal z umerjenimi koraki. Točno ob šestih se je prikazal Dehtjarev. Mladi nadutež je bil očitno imenitne volje. Klobuk si je potisnil bahavo na tilnik. Pod razpetim plaščem je bilo videti elegantno jopico. Tiho je požvižgaval predse in držal v roki drago cigaro. «Takoj boš spoznal, kdo Je puran!« se je veselil Turmanov v svojem skrivališču. «Le počakaj!« Dehtjarev je stopil k vazi in vtaknil vanjo roko. Iz nje je potegnil majhen zavitek. Odkimal je, pogledal krog sebe — v daljavi je izginjal orožnik — in ga odvil. Prikazala sta se dva pisana bankovca. Bankovca po sto rubljev... Sprva začuden, poteh1 L vesel je Dehtjarev ogl®a„ val bankovca, ju del v 1 in segel še enkrat v Tokrat je potegnil iz "'j, majceno pisemce, ga odPp, prebral in odšel z vese' smehljajem na obrazu-Turmanov je osupel zrl njim iz svojega skrivali^u, Menil je, da se bo razP%, Preklinjal je samega s® y srečneža Dehtjareva, njarja Dulinova, ki je 9l preneumen, da bi pok" y policijo, pa je raje del vazo dve sto rubljev... ( Turmanov je ves stal pred trgovino Duli"% v hišni senci, pretil s P jo in psoval: 5, »Strahopetec! Ubogi k*Al njar! Umazani ničvredP Ušivi zajec!« m, Dehtjarev pa si je * ,#! tjano Turmanovo pripri-imeniten večer v dragj> *.evi ti restavraciji. Krošnja^ < rublji pa so padli nal&* ta namen. «To bi mora',pi-detl tvoj ušivec,« se jegr tal Dehtjarev in vnovl griznil v sočno kokoško- UL. SV. FRANČIŠKA -------------------------ttt iurrnaTTprrHi rti TFT FFON OT-ROR IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-D. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 P _ g. mezna 40 din, |etno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun letna 1800 lir, polletna 3500 Idr, celoletna 6400 lir — FLRJ. v tetou 20 din-mesečno 4 n CeneP oelasov- Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. Stritarjeva ullcV 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 lzdaj8 in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: ftph : Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS,Ljub Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upr*