115. številka.
Ljubljana, nedeljo 23. maja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dne, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« posti priman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 eold   za ool leta 8 eold. m fctrt ldU 4 gold - Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold 10 kr   Za nosili an i o na dum m računa 0 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gosSo le učite le na liudskth šolah " d,^k• V^A Zn,ian» ««• i1'"!™ " *8t? ]ei\2 5°.k/- P° P««> Prejeman za četrt l5a 3 gld.-Va^oznanua   e plačaj od četLt
•topne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 6e so tri- ali večkrat "tiska.
a celovški cesti v Tavčarjevi hiši .
iatrativne reži, je v „Narodni tiBkarni" v Tavčarjevi niši
Dopisi naj ae iavole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši   Hotel Evrona" Q>favniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošUjati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativr -
Po deželnih zborih.
i.
Izmej deželnih zborov, kjer so Slovenci zastopani, je najvažnejši naš osrednji, kranjski, v katerega smo npali in upamo še, da bodo enkrat v bodočnosti pošiljali vsi Slovenci zedinjeni svoje poslance. Ako se torej na letošnje delovanje deželnih zborov oziramo, naravno je, da kranjski zbor v prvi vrsti v razglede jemljemo.
Od poretka je bil zbor miren, tako, da smo se uže bali, da se tudi takoj razide. Ko bi se to bilo zgodilo, veseli bi bili samo nemškutarji in sovražniki slovenske narodnosti. Časi namreč nikakor nijso taki, da bi smeli poslanci našega naroda zaviti se v spravljiv in miroljuben plašč in molčati. Zadnje leto se je v šolah in v uradih naš jezik zaničevaluo odrival, zakonitost ali po-stavnost pri volitvah se je s nogami teptala. To je kričalo! To je povedano moralo biti. In veseli nas, da je bilo povedano pred vsem svetom.
Prvi odločni glas in protest od narodne strani je bila interpelacija zarad goljufij in sleparij pri zadnjih volitvah v trgovinsko zbornico. Nemškntarji so od jeze poskočili, kakor pičeni, zato ker so se zadete čutili. Ko bi se ne bili zadete čutili, nže zdavnaj bi bili morali nas, ki smo se precej po volitvah ponujali pred porotniki dokazati resničnost onih očitanj, tožiti. Tega nijso storili, si storiti nijso upali. Ako denes upi-jejo v svojih listih, da so navedene reči v interpelaciji neresnične, e zakaj se nij tožilo, zakaj se ne izdajo vsi akti, katere so preiskovalne sodnije po deželi in nekatera okrajna glavarstva naredila? Za to ne, ker \n se tako od vlade same moralo potrditi, da je stvarno vse resnično kar je narodna stranka očitala v tej interpelaciji. Volitve v trgovinsko zbornico so nezakonite, za torej nebode nikdar noben krajnski zbor zboroval kjer bi iz te nezakonite družbe voljena poslanca sedež imela.
Namestovalec deželnega načelnika, ali kakor ga je njegov sedanji tumulus gosp. Vestenek v nTagblattovemu članku imenoval g. „Platzhalter" Widnian je odgovoril na to interpelacijo, izvzemši izreka, da še sod-sko preiskavauje nij (!) končano, samo s frazami in nepotrebnim besedovanjem, katero gotovo ne kaže velicega državniškega talenta. Ušla mu je črez zobe beseda, da ima narodna stranka bruno v očesu, a priznal je, da vladna ali nemškutarska res nema Čistega očesa, ker Widman sam je z vladnega stola videl v njej pezdir (Splitter). No, ostanimo pri tem. Vlada po Widmanu prizna,  da od njene stranke vo-
litve nijso bile čiste, da v očesu zakona tiči „pezdir", in hoče to zagovarjati le s tem, da narodnej stranki očita še večji pezdir, bruno v očeh! Da, gospoda vladna, vi, ki imate zakon in zakonitost tako čuvati, da čista ostaneta, vi priznavate, da ste ga sami skalili! Kaki ste vi čuvaji zakona! Kako boste vi skrbeli in kako skrbite, da se pravni čut mej ljudstvom brani in bndi?
Prva hrvatska pevska slavnost
v Sisku o binkočtih Ki—18. maja 1875.
Prijazno in razprostrano na obeh obalih slovensko-hrvatske reke Kulpe blizu njenega iztoka v našo Savo ležeče staro-slavno mesto Sinek, kjer so se Slovenci s Hrvati vred proti Turkom borili, odelo seje pretočene binkoštne praznike v slavnostno odejo, da praznično izvrši na videz mali praznik, blago -»lovljenje zastave ondašnjega pevskega društva „Danice" in ob enem praznuje prvi shod vseh hrvatskih pevskih društev. Vsa ta lepa slavnost, na katero je bil pozvao kakor mili gost tudi .Sokol" ljubljanski izvršila se je prav lepo in krasno, ter gotovo muogo pripomogla k utr jen j" bratov ske zveze, ne samo mej hrvatskimi pevskimi brati, nego posebno še v uterjenje d u-ševne zveze mej Slovenci in Hrvati, katera se je, kakor nže lani pri otvorjevanji vseučilišča v Zagrebu, tudi letos zopet tako lepo prijavila. Iu v tem oziru prisojamo mi tej, in vsem bodočim enakim slavnostim posebno važnost, ker se pri taki priliki naj lepše osvedoči skupnost slovanskih bratov po rodu, ker se praktično goji ideja pobratimstva dveh jeduakorodnih plemen. Nij naš namen tukaj obširno popisavati vso slavnost, podati moremo le kratek obris v glavnih črtah. —
Uže soboto večer bil je ves grad praznično okinčan iz razsvetljen, ko so došla društva „Zora" iz Karlovca, „Kolo" iz Zagreba, „Zvono" iz Križevca, „Dvojnica" iz Belo vara, „Jeka" iz Samobora, „Lira" iz Velike Gorice, koja so bile od Sisačke „D an i ce" slovesno sprejeta in pozdravljena s pesmijo in godbo in z bakljado spremljana v mesto. Drago jutro v nedeljo bil je zopet 2. slovesen sprejem došllh gostov in društev „Slavnij" iz Petrinja, „Sokol" iz Gline, „Sokol" iz Kostanjice in „Davor" iz Broda, vsa ta društva podala so se potem na kolodvor, da pozdravijo od najdale došle svoje goste „Sokola" ljubljanskega, ki je v števila blizu 40 Sokolov dospel in z njim deputacija novo osnovanega „Sokola" zagrebškega. Sprejem je bil veličansk, navdušen in prisrčen, in vhod v mesto impo-zanten. Godba, petje in Sokolove trobke vrstile so se mej živijo klici ljudstva. Po
končanej sveČanej maši vršilo se je blago slovljenje zastavo „Danice" v nazočnosti obeh botric zaBtavinih in 16 praznično v belo oblečenih devic pri svečeniku, nalašč za to slavnost, pred novo zgrajeno areno postavljenem. Pevska društva zapela so skupno slavno pesem „Na proslava barjaka" od J. pl. Zajca. Zvečer ob 8. uri bil je slavnostni koncert v areni, pri kojem so se peli trije skupni zbori od vseh pevcev, namreč „himna pevač-k c m u saveza" od Zajca, Ipavčev naš „Kdo je mar" s spremljevanjem orkestra in Zajčeva „Iztočna zora", pri katerem je bila prostorna arena prenapolneua. Po koncertu bil je slavnosten ples in s tem se izvršil prvi dan slavnosti.
Drugi dan zjutraj ob 10. uri bil je v mestni dvorani sestanek zastopnikov vseh pevskih društev, v katerem so se potrdila pravila pevskega saveza vseh hrvatsko-sla-vonskih pevskih društev, ter volil definitivni centralni odbor. Po končanem tem shoda podali so se pevci z godbo na čela v areno, kjer je bil slavni banket vseh pevcev. Ako-ravno se tega nijso udeležili vsi pevci, kar bi bilo Želeti v prvej vrsti, bilo je prav živahno in govorila se je marsikatera lepa in krasna napitniga, posebno poudarjala se je sloga mej Hrvati i Slovenci, katera je vedno, kadar je bila omenjena v kakem govoru, našla navdušen odmev. Pevska produkcije našega „Sokola" bile so tukaj, kakor povsod, kjer je bila prilika oglasiti se, navdušeno sprejete. Isti dan zvečer bila je še vožnja po parobrodu, drugo jutro pa slovesen odhod gostov, koje je spremila „Danica" z godbo na kolodvor. „Sokolova" sastava bila je z venci in šopki od krasotic bogato obdarjena.
Vsa ta lepa slavnost služi na veliko čast mestu Sisku, društvu „Danici", marljivemu njenemu predsedniku gospodu Pavlici in odboru slavnosti, kake male hibe in pomanjkljivosti pa se pri tacih velikih slavnostih navadno lahko prigode, a nikakor ne »mejo kaliti splošne zadovoljnosti. V privatnih hišah ustanovljeni in pogostovani gostje, posebno naši „Sokoli" kot slovenski bratje imeli so priliko zopet spoznavati hrvatsko gostoljubnost in prijaznost prijateljsko nasproti gostu svojemu. Ob enem pa se je izjavila želja, katero je tudi pri banketu izrazil starosta „Sokolov", da bi nam Slovencem skoraj bila prilika povrniti na naši domači zemlji našim bratom dvakratni njih prijazen sprejem Slovencev. Znamenito je, da se je ravno v Sisku praznovala prva pevska slavnost, v istem mestu, odkoder je zasijalo Hrvatom po pregnanih listih „Zatočniku" in „Pozoru" v boji proti ltauchovemu nasilstvu, solnce svobode, katero jih ogreva, da se mogu veseliti obstanka svojega in
mirno razvijati da favne moči svojega naroda. Z radostjo se je vzelo na znanje, da se tudi pri nas dela za povzdigo pevstva, da se na pr. snuje pevsko društvo v Trstu, da nameravajo vsa goriška pevska društva združiti bo v zvezo itd., ter navdušeno se je napijalo bođočemn pevskemu savezu slovensko-hrvat-skcmu. Iu res bi bilo potrebno, in za narodno našo stvar neizmerno koristno, da se organizira pevstvo pri nas, da bodemo tudi mi Slovenci mogli kmalu praznovati enako slavnost, kakor je bila ravno miuola ▼ Sisku. J, N.
(Dopolnujemo to poročilo z nekaterimi stavki iz hrvatskega „Obzora**. Ta glavni list hrvatske narodne stranke mej drugim poroča: „Gosp. Pavlica nazdravi pjevačkim dru žt vam i mil i m gostom slovenskomu i hrvatskomu „Sokolu". 'G. No li u ime slovenskoga Sokola odzdravi i vatrenim govorom izreče nadu, da če slovenski narod ipak jednom izvojevati svoju pobjedu (zmago), jer da se je i u njem probudila silna sviest narodna, samo što ju pohlepa njemačkih kulturt iigera nemilo, nu tek prividno prigušuje. G. dr. Fon odzdravi od strane hrv. „Sokola". Hrvat g. Senoa nazdravi gradu Sisku, gdje je već Ljudevit PoBavskiu slozi za slovenskom vojskom oborio Franke, gdje se ista složna dva naroda toliko puta poboriše s Turci na obranu vjere i prosvjete i gdje se opet sastaju Slovenci sa svojom hrvatskom braćom, kojim mora da i budućnost bude zajednička. G. dr. Kontak nazdravi domovini, kojoj želi v narodnoj borbi izvojevati cielokapuost, a u borbi za slobodom samostalnost i neodvisnost. G. Zahar nazdravi slovenskim skladateljem Ipavcu i Jenku, koji su [takodjer svojimi skladbami dizali duh narodnosti i slobode. I tako se zdravice redahu, dok neki gostovi ne otidjoše večernim vlakom kući". — Sicer pa primeri izvrstno resnično končno opombo našega zabrebškega dopisnika v tej številki. Uredn.)
Politični razgled,
Sotrtmnje <l
V Izubijani 22. maja.
S*tt*jf'i-*k* namestnik Kllbek se je vslerl svoje nerodnosti ob zadnjih hrupih v Gradcu pri dvoru tako zameril, da ga mislijo odpraviti in rooravskega nam. barona Possingerja na njegovo mesto deti.
tlusirii so čudni ljudje in dostikrat prav politične šalobarde. V gališkem deželnem zboru je 21. rusinski poslanec Krzya no vuk i stavil nasvet, naj se po galiških šolah več nemško uči. Iz sovraštva do Poljakov se ti Uusini vežejo z dednim sovražnikom Slovanstva, z Nemcem!
Stovaifee „Nar. Novinv" prinašajo skoraj v vsakej številki dopise o pristopu Slovakov k „češkoj matici," od kar so jim Magjari zatrli njihovo. V enem tacem dopisu se piše: „Tega leta je umrl v liptov-skej stolici star ud „matice češke," naš narodni veteran Bolopotockv-Feherpataki, ki je v hudih dobah od leta 1830.—18G0., zajemajo moči iz tega prebogatega vira, pri nas deloval tako blagodarno, ter v mnogih raz-netil iskro narodne zavćsti in je probudil. Vsled tega in po izgledu naših velikanov Kollar-ja in Safarika se i mi obraćajmo k slavnej „matici češkej," mnogobrojno pristopujmo k njej za ude, okrepčujoč se z bogatimi plodi duha tekočimi iz njihove reke, ohranimo naš narod,  ter ga pripeljimo do popolnega iz-
poznanja samega sebe in na stopinjo izobraženosti ostalih narodov v Evropi".
Vimnle države.
Vrancoski pravosodni minister Du-faure je predložil skupščini postavo o vo-Htvi senatorjev. — Thiers se misli tudi v senat voliti dati, da prevzame predsedništvo. Orleauci se zarad tega nanj jezć, ker bi bili radi vojvodo d'Aumale na to mesto spravili.
Karlisti so se 13. t. m. prikazali pred Guetarijo, ter hoteli mesto z naskokom vzeti. Z okolnih vrhov so vrgli v mesto 380 bomb in 800 granatov. Tvrdnjava San Anton, podperaua po strel bi vojnih parnikov „Con-suelo," „Africa" in „Seguna," je odbila karlistični naskok. Prva dva parnika so karlisti zelo z hudo strelbo poškodovali, na „Africa" je bilo 8 pomorščakov ranjenih in 1 ubit. Don Carlos je osobno komandiral. Vladna armada ima sedaj 80—82 000 mož. Karlisti pak pravijo, da imajo 45 polkov ali kacih 45.000 mož. Karlisti so vrhu tega uvrstili mej vojščake vse mlade ljudi od 18. do 27. let meseca aprila po provinc, j ali, katere so sedaj njihova last.
M*š-ttsh<t gospodska zbornica je tudi sprejela premembo ustave v znanej proti-katoliškej smeri.
Dopisi.
Iz tržifc&ke okolice 18. maja [Izv. dopis.] Veliko in skoraj preveč se je uže po časnikih pisarilo o okrajnih pasih, od našega mestnega magistrata po našej okolici nalašč postavljenih, da bi slovensko narodnost zatrli, slovensko ljudstvo terorizirali, in ako bi mogoče bilo, celo uničili, kar pa upamo, da se jim ne bode nikdar posrečilo. Nezaslišano in neprenosno je pa surovo obnašanje ljutega slovenožrca L n k s e. Ta presega nže vse meje nepostavnosti, in k ljubu vsem pritožbam do mestnega magistrata, do starešinstva, do c. kr. deželne vlade — vse nič ne pomaga. Vsi ti imajo ušesa zaprta, da nečejo slišati pritožeb zvestih podložnikov države, mirnih in krivično zatiranih slovenskih okoličanov. Verjemite mi, da, ako bi se kateri hotel sam na tanko o vseh prestopkih in o krutem obnašanji tega sovraga podučiti, ta bi si moral misliti, je 1 i res mogoče, da se to godi v liberalnoj Avstriji, v 19. veku, pred nosom c. kr. deželne vlade, katere dolžnost bi vendar bila, Čuvati nad zakoni in varovati pravice državi amirom zvestih slovenskih okoličanov 1
Ne verjamem, da se v Bosni in v Hercegovini, turški paše hujše obnašajo proti kristijanom! Iu vendar kakor se misli, bi c. kr. avstrijska vlada rada ^osrečila" zatirane Slovane osvobodivši jih od turškega jarma, svoje Slovane pa pusti uklenene v verigah sužnosti laških in lahonskih mogotcev. Pino, c. kr. P ino, kaj ste glah in slep, da ne vidite, kaj se okolo vas godi? Bodete še dalje poslušali nasvete Rinaldinija in kompagnjije, kateri nem a jo za las boljšega Čutja za nas Slovence, kakor ga imajo Hermet et tutti quanti tiste stranke, ki ima blagost in zlo v rokah celega mesta in okolice. Mi slovenski okoličani smo stavili veliko upanja v osobo c. kr. deželnega glavarja g. Pina, ker se nam je pravilo, da je energičen in Slovencem pravičen mož. Ali žali bože, dozdaj nijsem zapazil le za las, da bi se bilo na boljše obrnilo. Vse je pri starem, in dokler ga bodo obdajali taki svetovalci, kakor sem enega prej omenil, nij upanja, da bode boljše. Torej g. baron Pino
skušajte se sami pri nas prepričati, kako se po tržaškej okolici godi, kaj ta ali oni okrajni načelnik dela. Vi ste cesarjev namestnik, skrbite, da se odvrno krivice, w\ nas tarejo. Zagotovi jam vas, da mi jih no bodemo mogli više prenašati; lojalno ljudstvo jo nejevoljno in celo razkačeno. Znano vam je, da vse naše prošnje do mestnega starešinstva nič ne pomagajo. Zadnjo stopinjo, ki jo mislijo okoličani v tej zadevi storiti, je še en tabor. Tam se boste toliko vi, kakor mestno starešinstvo lahko prepričali, da cela masa ljudstva prosi pomoči zoper te krivnike po legalnem potu. Torej opozorujemo vas, g. namestnik, pomagajte dokler je še čas. Ako bi se pozneje utegnile kake nerodnosti pripetiti, mi postavo spoštujoči okoličani ne bodemo tega krivi. Dalje ne moro in ne smć več trajati tak položaj kakor je zdaj.
O«! Sta*«' 18. maja. [Izv. dop.] Z velikim navdušenjem smo pozdravili Slovenci poročilo žurualov, da je namen potovanja Njih. Veličanstva, našega carja ta, da hc poudarja, na kakov način bi se Dalmacija z Hrvatsko kraljevino sklopila, ter se zvezala s Gislajtanijo.
Vse naredbe raagjarske vlade opominjajo Hrvate, se tej mori, prej ali slej o d-teg ni ti, ter se s Slovenci in Chhi zvezati. Res, da je cislajtanska vlada tudi Slovanom krivična, res, da še mi Slovenci skoraj nobenih narodnih pravic priborili nijsmo, res, da ste si ti vladi, kar krivice zadeva, podobni kakor krajcar kracarju, res, da se še naš biser, mladina po šolah namesto, da se hitreje izobražuje in um bistri, le s tujim jezikom trpinči, res, da še vlada v naših uradnijah tuji, nemški jezik, res, da ima cislajtanska vlada le ta namen, Slovenijo po-nemčiti. A vse te nezgode, katere še sedaj Slovenci trpimo, trajajo le še kratek Čas. Zgodovina vedno i vedno dela in gleda na roke krivične nemške vlade. Zgodovina vidi, kako se Slovani potegujejo in borijo za svojo dedino, za najdražji biser, za prirojeno pravico, za jezik pradedov. Gorje kri-vičnikom in odpadnikom! Zgodovinski sodbi ne odidejo. Naravno zahtevanje narodov je še vsikdar zmagalo. Vam, bratje naši, bi cislajtanska vlada vendar več škodovati ne mogla, kakor vam je uže magjar-ska. Vaša narodnost je uže osigurjena. Imate uže univerzo, srednje narodne šole na naravni, narodni podlagi.
Vaš jezik ukoreninjen je uže v vseh uradnijah. Te naše prirojeno in pri borje no ter utrjene pravice so nedotakljive. Bolj zatirani v Cislajtaniji ne morete biti, kakor ste v Translajtaniji, a v materijalnom obziru bodete vendar tukaj nekoliko na boljem. Mej drugim pa vam Nemci vaše vrlo napredovanje u/.o pripoznavajo, ter pridobivate vedno več simpatij mej njimi, več nego mej Magjari. Skoz zvezo Hrvatov s Cislajtanijo pridobo oni kakor tudi mi S 1 o-venci mnogo. Slovencem potem Hrvatska ne bi bila več „ausland". Slovenska naša mladina podala se bode veliko rajši študirat v Zagreb, kjer ji je tudi univerza na narodne] polagi na razpolaganje. Skupno delovanje Hrvatov in Slovencev pospešilo bi v v dušavnem obziru naš napredek i ne bilo bi dvombe, da dobivamo Slovenci na ta na
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slov. Naroda" 7c št. 115., 23. maja 1875.
Čin prej vse naše narodne pravice; da, celo Jngoslovanatvo s tem mnogo pridobi. — Zedinimo se!
Iz JPONtOJit« 20. maja {Izv. dop Jedva je preteklo štiri tedne, kar je naš trg obiskala nesreča z ogujem in baš včeraj je prišel nadzornik graškega zavarovalnega društva cenit škodo, katero jc napravil požar v Postojni v noči od 29. do 30. aprila — a denes je zopet naznanil zvon se žalnimi glasovi, da gori. Okolo polu dneva se je uamreč naenkrat vlila ploha in parkrat je zagrmelo ter treščilo v nekov skedenj v Zalogu, vasici komaj četrtinko ure od Pos tojne. Pogorel je bil skedenj, slama in vse kar je bilo v njem, pa en kozolec, vse ene mu gospodarju. Dragemu gospodarju je vrgla strela ali samo potres vsled strele na enem koncu hiše ves paž na tla. Zavarovana sta bila oba poškodovana, toda prvi slučajno ali iz nevednosti ali pa iz malomarnosti nij plačal letne pristojbine, in sedaj se ne vč, če bo dobil kaj povračila za škodo, katero mu je nčinil požar ali ne.
Zavarovan je bil ta pri graškem vza-jemno-zavarovalnem društvu, katero ima pravico, po eksekuciji izterjati zaostale pristojbine od kesnih plačevalcev, katere pravico druga enaka društva nemajo. Ko bi torej to društvo zavarovancu, premda nij plačal pristojbino za tekoče leto, ne povrnilo škode, bila bi to velika nedoslednost in po našem mnjenji tudi krivica, kajti če sme in tudi izterjuje zaostale pristojbine, moralo bi dosledno tudi škodo plačati, ker ne more drugače misliti, kakor da drnštvo sodi, kaj je tisti še zavarovan, pri katerem po eksekutivnem potu izterjuje pristojbino, ker jo sam nij o pravem času odrajtal. To bi se bilo prigodilo tudi temu kmetu in to tem gotoveje, ker je doslej redno plačeval in je bilo do letošnje ga leta vse plačano — samo za tekoče leto je bil na dolgu. Škode mu jo 400 gold., ka tere mu bode tako se nadejamo, društvo izplačalo iz gori navejenih uzrokov, pa tudi zato, da si ohrani in utrdi svoje dobro ime. Zaradi tega bom vam o tej zadevi ob svojem času tudi še poročal, ko bo prišel dotični odlok iz Gradca.
Ta nova nesreča po požaru in Škoda, katera bo morda zadela pogorelca, če mu je društvo ne povrne, pa naj bi vendar užo izmodrila naše ljudstvo, da bo poslej o pravem Času plačevalo letne doneske, one posestnike pa, koji še nijso zavarovani, da se takoj zavarujejo, ter so tako vsaj deloma ognejo škodi katera bi jih utegnila zadeti vsled enake nesreče.
Iz C<oreilj*lttknrit' 18, maja. [Izv. dop.J Žalostno je vedno, ako se sliši, da udje ovoga ali druzega stanu, katerega obstanek splošni interes terja, ne spolnujejo svoje dolžnosti vestno i na tanko.
Zandarmi na pr. ho v novejšem času tako plačani, da vendar ne bode težko v tej zadevi merodajni oblasti sposobne in za to stvar dosti izobražene ljudi dobiti. Žalibog, da se sedaj more reči, da je tako. To je dokazal zopet primerljaj, v katerem Bta bila dva žaudarma Radovljiške postaje nedavno upletena. — Bilo je pred 10 dnevi, ko so v Zgoši blizu Radovljico na večer v uekej tamošnji krčmi nekateri kmetje sedeli in pili. O 9 uri na večer prideta dva na patroli nahajoča se žandarma v revuo to krčmo in začneta tudi piti.  Ko je pivo zavžito in
jima kri dosti vnolo,  začela sta neke nav zoče obče spoštovane posestnike raznimi za bavljicami   pitati   in   Bta jih slednič brez uzroka iz izbe izpabniJa in jih tudi  z orožjem traktirala. Po dovršenji tega junaškega dela se vrneta v izbo in sta do pol treh zju traj pijančevala.   Kaj Hi bodejo ljudje mis lili, ako si Žandarjl delajo take čudne „ve selice"?   Oni so poklicani za red in mir mej ljudmi skrbeti i to oboje kalijo 1
Iz Ht.  It9i|M*r(;t  15. maja. [Izv. dop. I Ne zamerite,  da vam pišem tudi jaz nekaj vrstic o tistem aašem Dolarji, o katerem imate zel6 pogostoma dopise iz št. Itaperta, ki izvrstno popisujejo dejanja tega našega velicega nemškutarja, sedaj  Še našega župana. V 102. ševilki vašega lista so o tem Dolarji in drugih njegovih pajdaših prav dobro omenja, da so povsod bahajo „kako jim je ljudstva blagor na srci, kako skrbijo, da kmet napreduje" itd. A kolikor ta nem-škutar o sebi hvalo prepeva, tolikokrat ho kar na debelo neresnico govori kakor je sploh navada bahačem.   Ce jo D. ros ljudstva napredek na srci, kako jo  to, da jo enkrat, ko so jo gospod Radoslav Pakolj ponudil, da hoče brez plače ob nedeljah kmete v novej meri in vagi podučovati, tega gospoda ponudbo s tem rešil, da mu je rekel, in zagrozil, da, ako bi hotel g. P. kmete podučovati, bode navsako stran b c-riča dal, ki bosta imela povelje, iz šole ga poriniti, kakor hitro bi se drznil kaj črhniti o N e m c i h ali nemšk utarj i h ! Če bi g. P. kmetom rekel, da „motor" nij nemška beseda, ampak francoska, da beseda „deka, hekto, kilo, miriu nijso velicega nemškega rodu, marveč  grškega, potem bi beriča kar imela klasniti po g. P. ter ga tirati iz sobe.   Ta izrek, kakor ga je storil nasproti g. Pukelju Dolar, jo res vreden, da se javnosti izroči, naj svet izve in sodi, ka-kovšna da je omika Dolarjeva, in kako je v straheh, da bi kmet več vedel, kakor nevedni g. Dolar. Potem pak se hvali, ila mu je  napredek kmeta srci ?   Povem vam še da se Dolar nikogar toliko ne boji, kakor gospoda Pukelja. Cul pak D. gotovo še nij od nobenega toliko resnico v obraz, kakor od g. P., ki mu je nže več kot stokrat dokazal, kako krivični so nemčurji.   Zato se ga D. tudi tako zelo boji, posebno če bi o nemčurskih  »sleparijah"  Še govoriti hotel. Gotovo bi bilo potem njegove „slave" konec, in kmetje bi  Bprevideli,   kakovoga kozla imajo v svojem zelcujaku.   Kmetje, ki so pri zdravi pameti i ne po nemškutarskih kot med sladkih, pa vendar strupenih besedah omaljeni tudi uže gostokrat govorijo, da so si s tem, da so Dularja zvolili za župana, res malo časti nakopali na glavo iu da bodo pri prihodnjej volitvi bolj pazili, koga bodo volili.   Iu to je, če se uresniči, prav veselo, da nže kmetje izpuzuavajo, kaj da je prav kaj ne, kdo da je pošten, in kdo kmetu na dobro dela, in kdo resnico govori. Kadar se enkrat to zgodi, bomo vsi veselo vsklik-uili: bogu hvala, da je šlo Dolarjevo nem-skutarstvo in — rakom žvižgat.
Od. &livliij<» 15. maja [Izv. dopis. | Savinjsko učiteljsko društvo je imelo dne 13. maja shod v Braslovičah, katerega se je udeležilo 10 učiteljev. Predsednik g. Škof-lek pozdravi došlo gospode kolege. Društvo jo delovalo sicer še malo, — kriva je temu bila zima,  kajti  moglo  je imeti samo tri
shode. Kot novosti omenja, da je društvo izgubilo podpredsednika g. Preširna, nad-učitelja v Mozirji, kateri se je v Celovec preselil in g. KlopČiča, učitelja v Št. Pavla, sedaj učitelja v Konjicah. Mesto g. Preširna smo pa dobili g. Cizolja v Mozirje in g. Vodlaka v Št. Pavel pri Savinji. Pristopila sta radovoljno k našemu društvu In bodeta delala z nami v našem kolu za naš mili narod in našo slovensko mladino. — Dalje omenja, da bode društvo v prihodnjo red-neje zborovalo in odločili smo 3. junija v Petru pri Savinji zborovati. Za perovodjo je bil enoglasno izvoljen g. A. Leban učitelj v Mozirji. G. Škoflek, nadučitelj na Vranskem je bil potem izvoljen za predsednika, g. Meglic, učitelj na Vranskem, za tajnika, g. Cizelj, nadučitelj v Mozirji, za podpredsednika, g. Agrež, nadučitelj v Braslovčab, za blagajnika, in g. Škoflek tudi za pevo-vodjo.
Na to poprime besedo g. Škoflek, ter predava „o zgodovini v ljudski šoli" z posebnim ozirom na Slovane. Ta spis se bode „ad circulandum" pošiljal vsem učiteljem našega društva, da vsak dotične opombe in popravke ali dostavite doda. — O drugi točki nčetrtek — šolski praznik" poroča g. Meglic. Po temeljiti razpravi, pravi on, da bi bilo želeti, da bi tudi v prihodnje četrtek bil prosti dan.
Potem pridejo na vrsto razni nasveti. G. Meglic povdarja večjo živahnost društvu ; naj vsak učitelj po mogočnosti v svojem okraju nekaj podpornih udov dobi. — Ou obžaluje, da se nahajajo v krasnej savinskoj dolini nekateri učitelji, kateri „š e spijo nadnši" in se ne brigajo za društvo. Posebno v spod-njej in zgornjej savinskej dolini se nahajajo taki učitelji, kateri se za društvo ne brigajo. Bog daj, da bi se ti grešniki spokorili.
Potem smo imeli sknpni obed. — Peli smo narodne pesni; razni učitelji so na glasovir igrali, mej tem, ko so se vršilo razne napitnice.
Iz iVIJii 10. maja [Izv. dopis.) V vašem listu sem čital dopis o osodi mariborskih slovenskih dijakov; po pravici mora vsak priznati, da je huda in krivična. — Kakor se mi od dijakov pripoveduje, godi se tukaj slovenskim celjskim dijakom do zdaj Še vendar malo bolje. Oni imajo dovoljeno slovensko pevsko društvo, katero se prav lepo razcveta in jim je bilo tudi mogoče prvega maja izlet napraviti. Rečeno je sicer bilo, da se jim izlet le pod tem pogojem dovoljuje, ako ga napravijo skupaj z Nemci vred, ali ker „Nemci" nijso mogli za sebe izleta napraviti, (le pet jih jo šlo v Slovensko Bistrico, kjer so se z mariborskimi Nemci združili), so naši tem lažje prav po slovensko prvega maja obhajali. Zbralo se jih je blizu 40, in ko so na javnem prostoru navdušeno „Štovana" zapeli, odrinili so na brzik vozovih s slovensko zastavo na čeln, proti Šmarji. Okolo eno so došli na omenjeni kraj, kjer so so celi po polu dau moj soboj izvrstno zabavali. Na večer je došlo veliko rodoljubov iz Šmarja in iz okolice k veselici, pri kateri so se govori in razne pesmi vrstile.
Pri tej priložnosti izrekam v imenu vseh celjskih slovenskih dijakov presrčno hvalo vsem tistim gospodom, ki so se jim ta večer tako prijazne skazali. — Bog daj Še več takih narodnih slovenskih veselic, kakor jo
bil ta izlet 1. maja, in t<»lažljivo smemo gledati in upati na boljše Čase in boljšo prihodnost.
Iz Ziisrrettfl, 20. maja. [Izv. dop.j Naš sabor je na 20. t. m. sklican. Njegovo predstoječe zasedanje bo kratko, in za ta sabor zadnje, ker njegov mandat za skoro vgasne. Jeseni bodemo imeli nove volitve. Vladi se nij treba bati, da ne bi velike večine dobila. Njeni dosedanji vspeki so najbolje njeno priporočilo. Stari zastopniki bodo z malimi iznimkami zopet vsi voljeni, zlasti tisti, ki nijso uradniki. Uradniki so pa po novem volilnem zakonu, o katerem se čuje, da bo vendar potrjen, pasivno volilno pravico izgubili. — Novi politični in sodnijski uradniki so ravnokar imenovani. Vsak njih mora nže do zadnjega t. m. na svojem mostu biti. Ko je leta 1808. baron Rauck svoje mameluke imenoval, vrgel jim je tako rekoč deželo in narod pred noge, rekši: „nate, tu imate nagrado vašega ma-meluštva! Upravljajte z deželo tako, da se naša stranka, in vi ž njo, na krmilu vzdrži, za drugo si najte glavo preveč razbijati." — In res, mameluštvo se je kakor hudournik po deželi razpustilo. Vsak je grabil, kaj in kolikor je mogel. Hrvatska in Slavonija postali ste dva turška pašiluka. — Vse drugač je Mažuranič nove uraduike po deželi razposlal. Hodite, je rekel velikim in podžupanom, mej narod, postopajte ž njim blago in ljubezno, pošteno in vestno, bodite mu otac i majka, navodite ga k napredku, imajte njegovo dušno in telesno blagostanje pred očmi. Kdor pa neče: „patet exitus." Eden ali drugi je morebiti pri naimenovanji memoidjen, ter se čuti žaljenega, kateri drugi nadejal se je zopet morebiti večje karijere, pa osobni oziri se morajo pri takih zadevah stvari samej podrediti. — Predvčeranjem smo pokopali cdliČnega Slovenca dr. An drijo Gostiša, predstojnika vladnega oddelka za pravosodje. Po dolgej bolezni je umrl stoprv v 54. letu starosti svoje. Rodil se je v Cr-nicah pri Idriji. „Obzor" je svoje poročilo o njegovem življenji, delovanji, smrti in pogrebu s temi besedami zaključil: „Nezamie-raj poštena duša, da tebe Slovenca preda hrvatskoj zemlji Dalmatinac (na grobu je namreč govoril vseučiliščni profesor Vojnovič, rojen Dalmatinac), koji na svojoj učiteljskoj stolici sliedit će te kao uzor, i komu je čast dostala, da ti nazivlje vječni pokoj pod krilom one vjekovite Pravde, koju si ljubio za života svoga, i do mogućuosti u tvome visokome zvanju oživotvorio." — Pri pevskcj svečanosti v Sisku, obiskanoj po več kot 150 pevcev, pridobil si je ljubljanski „Sokol" zopet mnogo novih simpatij. P redno so se Italjani in Nemci politično zedinili, zedinili so se duševno, in to dušcvuo zediujeuje pospeševalo seje najbolj po šestin k ih pevcev, strelcev, telovadcev in e u a k i h društev. P o s n e m a j iu o jih, saj tudi mi Jugoslovani tožimo po duševnem in stvarnem zodinjenji.
Iz JBosite 10. maja [Izv. dop. j Tudi naši Turki se ločijo na stare iu na mlado. Razloček mej njimi je ta, da hočejo staro-turki turško državo ohraniti, kakoršna jo nekdaj bila, in kakoršna je v koranu popisana ; mladoturki pa hočejo turški državi zapadnoevropsko, moderno obliko ds>ti. Sta-roturki   so   fanatično-r oligijozu i, za
njih je po mahomedovej zapovedi vsak ino-vernik sovražik, katerega velja n go n o b i t i. Mladoturki so glede veroizpoved anja precej tolerantni, ter n? bi prav nič proti temu imeli, da so na Turškem vsa veroizpuvedanja ravnopravna, ».amo, da jim politična nadvlada neokrnjena ostane. Prvi vspeh so mladoturki v politiki s tem dosegli, da je bilo pred štiridesetimi leti staroturško janičarstvo odpravljeno. Od tistih iual se mlado in staro turštvo v krogih Carigradskega evleta, kakor se vlada imenuje, veduo sem ter tja riva. Enkrat 8o mladi goii in stari doli, drugikrat pa stari gori in mladi doli. Po vilajetih (provincijah) se tekmetstvo mej mladimi in starimi ne čuti iu ne javlja tako pregnantno kakor v Carigradu, in sploh je tudi mlado-turštvo v provincijah slabo zastopano, naj slabše bi rekel, da v Bosni, ki je skoz in skoz staroturška. Veliki vezir Ilussein Avni je bil staroturk od pete do glave. Ideja panmahomedanizma je našla v njem zvestega učenca, ognjenega razširitelja iu mogočnega zaštitnika. Mahomedanskemu verskemn fanatizmu je vidno vojke popuščal. Proganjanje kristjanov v Bosni iu Hercegovini, in pod-goriško klanje je bilo sad njegove notranje staroturške politike. Po vseh džamijskih me-dressah (mošejskih šolah) v Busni, učili so ulemi (turški duhovni) zaničevanje kristijan-skih džaurov (psov) iu piidigovali vojsko proti Karadaghu (Ornoj gori). IIussein-Avni je bil zlasti na Črnogorce piker. Valjda za to ker je bil v zadnjej črnogorsko-turškej vojni pri Grahovcu in v soteski Dugi od Crnegor-cev Bkoro d<> zadnjega moža pobit. Husseiu-Avnijev naslednik je mladoturk Essad-paša. Čuje se, da je v Parizu študiral, ter da ne nosi turbana, katerega bi staroturki po nobeni ceni s cilindrom ali fesom ne zame-nili. Essadpaša bo tako dolgo veziroval, dokler ne bo tudi on postal žrtva inostrane diplomacije. Zlasti angleška diplomacija bo proti njemu, ker ta povsod fanatično staro-turštvo, kot orožje proti Rusiji podpira. — Vojui hrup je pri nas nekaj utihnil. Neki de celo, da letos še ne pride do krvavega plesa, prihodnjo pomlad pa baje gotovo. To pa morem kot faktum poročati, da je prišel ukaz iz Carigrada, valjda še od prejšnjega vezira Avni-paše, da se ima ves „wakuf" (ležeče mošejsko premoženje), in celi „evkaf" (pobožni zakladi), popisati in izkaz v Carigrad poslati. Gotovo je carigradakej vladi denarja treba, in morebiti namerava „wakufu in „evkaf" posuditelju kot hipoteko založiti. Na ležeče cerkveno premoženje spada celih devet desetin bosniškega zemljišča, deseta desetina je spahiuska, raja pa nema niti toliko premoženja, kamo bi mogla hvojo tožno glavo položiti. Upati je, da se bo pod novim vezirom Eisad-pašo staujo raje kolikor toliko poboljšalo, sicer jej res ne bode dražega preostalo, nego culico povezati in erez mejo pobeguiti. O potovanji cesaro-kralja Franje-Josipa po Dalmaciji se pri nas vsa-korŠue anekdote pripovedujejo, kako je dober, kako pravičen, kako ubogcem poma ga, i u baje kako Turko Črti.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni zastop in neiušk u t aren j e.) Zadnji petek večer je imel ljubljanski mestui zastop sejo. Dr. Scbalier je predlagal, naj ljubljanska občina
protestira proti novoskleneni postavi, vsled katere bi bil slov. jezik na realki za vse Kranjce obligaten predmet, kakor je laški in nemški, ter naj se vlada prosi, da je ne sankcijo-nira. Njega so podpirali Dežman, Schrey, Supan in — glejte! — celo Aleksander Koruza je pobesedoval in govoril proti učenju našega jezika v naših šolah, tako, da na zadnje sam nij vedel, kaj bi rad. — Proti Scbaflerjevemu predloga sta govorila narodna mestna zastopnika dr. Karel Bleivveis in Potočnik, naglaševaje potrebo učenja slovenskega jezika na realki. — Schallerjev predlog je bil potem sprejet, a ne enoglasno, kajti razen naših domačih narodnih zastopnikov, glasovali so še trije drugi pošteni proti Schaflerju, mej temi je bil tudi gosp. Doberlet.
— (Solkanska čitalnica) bode imela 30. maja 1875 ob 3. uri po polu dne v čitalnični sobi letni občni zbor. Prav prijazno vabi čitalnični odbor vse ude, da se v prav obilnem številu udeleže. Ob 4tyi« po polu dne po občnem zboru bo v Verdikon-ovem lepo okinčanem vrtu „koncert," pri katerem bo svirala vojaška godba, vmes se bo vrstilo narodno petje. K veselici vabi odbor tudi vse rodoljube.
— (F z m. Kuhn), bivši vojni minister, in sedaj komandujoči general v Gradci, je predvčeranjem v Ljubljani vojake nadziral. Bil je z vtisom nezadovoljen in je grajal višje oficirje, da za red in izurjenje vojakov premalo store.
— (Dramatičnemu društvu) je pri letošnjem izžrebanji o sv. Janu v Pragi pripadel v „ umetniške j besedi" krasen dobitek : slika „okolica na kmetih" od lTika na št. 1329.
— (Proti lesnemu črvu) nemško imenovanemu „borkenkiifer" je vlada postavila za ljubljansko okolico, Kranj in Radovljico posebno komisijo, katera ima čuvati, da se ta gozdom škodljivi mrčes ne širi, in kmetom ob potrebi svetovati. Udje te komisije so gg. Seitner iz Javornika, Miklitz iz Radovljice, Fr. Rupnik iz Radovljice, Vičl iz Ljubljane, K o mač iz Kamnika in Rant iz Loke.
Razne vesti.
* (Strašen umor.) Iz Biale na ttlez-kem se dunajskim listom poroča: Minolo nedeljo do polu dne je našla neka pastariea iz Lipnice baš na meji Bialske okolice mlado, mrtvo ženo ležečo, ki je bila v pravem pomenu besede z krvjo kar zalita. Pastariea pokliče sosede, ki brzo potem pripeljejo c. kr. sodnijsko komisijo. Dokazalo se je, da je bila ženska umorjena v minolej noči, in da je še le 25 let stara. Glavo je imela popolnem odrezano in vrhu tega izrezan goltauec. Telo je bilo od zdolej do prs proparano, iu vrhu tega so se pogrešale umetno izrezane genitalije, katere je morilec vzel soboj. Ker je umorjena imela rane na nogah iu rokah, je dokaz, da se je branila. Splošno se trdi, da jo ta strašni umor u oni i 1 nek mesar, njen mož, ki jo je hotel kaznovati zaradi zakonske nezvestobe.  Baje so ga uže dobili.
" (Goljufano dekle). Hči krčmarja v Sedlci na Češkem Marija M., zaljubila se je strastno v mladega udovca. Verjela mu je, ter se mu podala popolnem. Od te dobo jo pak tudi ljubezen njenega mladega udovca hladneja postajala, in to šo tem bolj, ker so se na dekletu jasno prikazovali nasledki tega znanja. Oče njen je ponudil udovcu 1000 gld. dote, ako jo vzeme takoj za žeuo.   Ali udovček je iiuel uže drugo
„partijo" poiskano, neko bogato nđovo. ZapnSčena ni je vzela to osodo tako k srci, da je doć 4. t. m. zapustila očetovski dom in si bliza vasi Ilrasek zabodla nož v prsi. Rana nij bila smrtna; torej si nož Se enkrat zahode v pijača in pod srce ali tndi to jo nij usmrtilo. Uboga deklica se je le s težo doplazila na ondotao pokopališče, kjer je prebdela celo noč in dan v grozovitnib bolečinah. Zvečer se je vlekla z pokopališča v vas Ilraiek, kjer je umrla pri svojej sestri 9. t. m.
* (Mlada za p ravl ji v k a.) Pred porotno sodnijo v Gradcu pride kmalu zanimiva pravda na vrsto, v katere j je lepa, sedemnajstletna deklica obdolžena goljufije. Zatožena je pred 2 leti, obiskavša še šolo, izvabila svojej gospodinji pri raznih prilikah dvanajst tisoč goldinarjev, češ, da denar pogojuje nečemu imenitnemu gospodu na visoke obresti. Toda vse to je bilo le izmišljeno, kajti mlada deklica, jedva otroškimi leti odrasla je denar obdržala za se, ter ga potrosila na neverjetni način. Dajala jeza plese, aranžirala izlete, svoje učiteljice in prijateljic« pak obdarila z najdražjimi oblačili, biseri itd. Mala zaprav ljivka ee je habala po štacunah s tisočaki in živela, ko kneginja. Vrha tepa je trgovce in zlatarje oplahtala za zlatnino in dragocene reči v zneska 800 gold. Sploh je počenjanje čudnega dekleta, ki z njeno krasno postavo in lepem vedenjem učini na vsacega prijeten vtis, vzbudilo povsodi veliko senzacijo, ki daje povod različnim povestim. Zatožena se zove Marija Fograš in je dete revnih staršev iz Brez na Koroškem.
* (Rozsa S and o r ušel.) Neverjetno, ali res. Znano je, da je bil obsojen za celo življenje, in sicer v ječi Samoš Ujvarskej. V poslednjej dobi se je hlinil na videz jako pobožnega, ter vedno zahteval spovednika. Frančiškanskega mniha, ki ho ga k njemu poslali, je zvezal, oblekel se v njegovo kuto, ter na ta način pobegnil črez gore in doline.
* (Velik po žar), ki je nastal 17. t. m. v mestu Pešaver v Indiji in je trajal GO ur, vpepelil je celo petino mesta. Blizo 15.000 osob je brez pristrešja.
Vsem bolnim mož in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere dn Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečino v ledvicab, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenjo, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v plavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, biedičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in ie boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerjii, g. F. V.Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angclsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćdć, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih Oflob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzorja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalescičro Du Barry v mnogih slučajih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri priBiidljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. —' Najboljo in in neprecenljivo sredstvo no Burno pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VV u r z o r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
"VVinchestcr, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrBtna Revalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. JameB Shoroland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gled6 Revalescičro du Barry VBestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s tein, tajni sunit, svetovalec.
Spričevalo St. 76.921.
Obergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M on t on a, Istra.
Učinki Revalescičro da Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,Berliner Klinische Wochenschriftu od 8. aprila 1872 to le: »Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vaa zdravila aiiso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dllsscldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St, 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javno trgovinske akademijo dunajsko, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nopro-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.928. Barona Sigmo 10letno hramoto na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, gledč hrane.
V plohastih pngioah po pol funta 1 gold. 50 kr, l funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold,
— Revaloooiere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 lulo 4 gold 50 kr. — Rovaloscioro-Chocolateo v prahr in v ploščicah za, IV, t&B 1 gold. 50 kr., 24 tal 2 gold 'O kr., 48 tao 4 gold. 50 kr., v prahu sa 120 to 10 gold., za 288 ta» 20 gold., — sa 576 taa 36 gold.
— Prodr.je: BarryduBarry & Comp. na Itn-nuji, WAllClaol«guH8e št 8, v Ljubljani Ed )iahr, v AJradai bratje Oboranzmeyr, v In» biruhu D i e 0 htl & Frank, v Celo vci P. B i r n-baeher, v *,<■. nil Ludvig Utiller, v Mariboru M. Kor iS, v Meranu J. B ^tookhauten, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v €er-novicali pri N. Šnirhu, v Onekn pri Jul. Davidu, lekarju, v Graucu pri bratih Obcrranz-meyr, v Tenieftvarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnorju, lekarju, v Varnž* illuu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vseh cnestih pri dobrih logarjih in ane-oeriJBkih trgovcih-, tudi razpošilja dunajska hiša na veo kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Uradno uaziiiiiiilo.
23. maja 1875. Javne dražbe: Jov. Flajnikovo iz Hrastja, 26. maja (I. Črnomelj). —  Marijo  Ostormanove iz Deskove vasi, 26. maja (1. Črnomelj). — Jak. Za-larjovo iz Studenca, 5. junija (III. Ljubljana).
Umrli v lJiil»Mtiu6
od 1H. do 20. maja: Jos. KriŽman, v prisilni delavnici, 38 1, na jetiki — M. Prekova, gostica, 80 1., na starostnem opešanji. — Matija  Gradišnik, krojač, 47 1, na sušici.
Tržno cene
v Izubijani 22. maja t. 1. Pšonica 4 gld. 80 kr.; — rež 3  gld. 50 kr.;
— ječmen 2 gld. 70 kr.; — ovos 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 60 kr.; — proso 2 gld. 8'J kr.; — koruza 8 gold. 10 kr.; krompir 1 gld. 80 kr.; — fižol 5 gld. 40 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — spoli hišen — gld. 40 kr.; — špeh povojen
— gld. 4.'! kr.; jajco po 11; kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — teletnino funt 25 kr.; svinjsko moso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. GO kr.; — slamo cent 1 gld. 15 kr.; — drva trda 6 golil. 20 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Loterij ne srečke.
V Gradcu 15. maja: 70. 71. 36. 5. 48. Na Dunaji 15. maja: (59. 23. 17. 39. 42.
Vabilo.
Dene* nedeljo maja bodo
v čitalnični restavraciji
vojaške godbe pešpolka Sachseu-Meiningon.
Začetek ob H. uri.
Za dobro pijačo, okusne jedi in hitro postrežbo bodo skrbel, in se priporoča
Ivan Tanko,
(174) gostilničar.
Nova najbolj rudeča vinska barva
vztrajajoča in selo koncentrirana.
Va kilo na 100 litrov, 6  kilo na 1200 litrov,
zadostuje, bolo vino pobarvati lepo temno-rudečo, brez kalenja; barvo, narejeno otl najneškodljivcjših tvarin, nij moč ločiti od naravne i*ii«lo«v,o vln»lc© lmi*vo.
Pri i'ii«iooili viiiili, posebno pa pri mladih vntleoili vinili ima dalje barvanje to lastnost, ka ono n.- pobarvi samo -vino. nego i učini krasno. Lepota je namreč, ako se primeša barve, taka, kakor pri vsili drugih lepo-barvanjih. Vino je namreč momentanno ka'no In so mora pustili nekoliko dnij mirno ležati, da postane bistro, potem ie le so mu doda navadno razi i oje. Vino so izčisti HUino oii hiebe, toi- no poti*el>iifo rndi to^st nol»ono»si c1i*uko<>-u ioi>otioiio<>-ji ibi* o ti atvai
Pri rabi barvanja jo treba barvo prej  v kakoj steklonej posodi pravilno razpustiti malo
z vinom.
(143-4) GllStaV  PokOriiy,   Dunaj, hintero Zollaiiitsstrassc Nro. 0.
Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
t»ul»rl<*l PlCCOl i ju.
leka !• j.i v Ljubljani, na rtu naj s kej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Uoljši, nego vsaka druga zobna voda in sobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in niajanje zob, zoper dilteritis ali vnetko grla in skorhut, prijetnega didia in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kodo r ga onkiat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlie vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 6U kr., 1 škatlja 40 kr.
e  olje,   poliljano na ravnost iz mesta I Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeČe, 1 originalna steklenica HO kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tacat ikatelj o gold. (io kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč holchiieinu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do I
sedaj znani želodečni liker. PoBpeiuje cirkulacijo in probavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, j« posebno izborno sred- I
stvo zoper razpokano ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 80 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. ■
Specijalno, da so ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej daje prednost pred vsemi umivalniim vodami, lepoti«jem in lepotičniiu sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi pulver.   izkijučijivo h vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brbkost io čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih ■
iztlačen.   Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega loka jo dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lok uže poskusil sam na sebi, se ■ bode radostno prepričal, da je najmočneje in I zanesljivejše sredstvo du sedaj znanih zoper I ponavljajočo so mrzlico, l Bteklenloa 80 kr. |I Naroeila se izvršujejo vračujočoj so pošto I proti ioiM ur m u iM»vz«'tju. (132—18) I
I Trgovsk praMtat
+ht za mojo manuiakt irno Štacnno tn se takoj sprejme. Fantje z dežele imajo ^ prednost
I
(173—1) (igovec v Ljubljani.
Odpretje gostilnice.
Uljudno podpisani javlja, da je v liiai na kitrlovMkem |>r< <l ni<»l j i obstoječo
krem arijo
ftt. H
vzel v najem in odprl. — (torka in mrzla jedila, "bizeljska vina, Avtovo pivo, 1 vrček k 10 kr., so naj-okusnejo servirajo. Prav mnogobrojnoga obiska se nadeja s posebnim spoštovanjem
(171—1)
Jakob Povše.
I sm~ Zrvenjak
w    (Graham-ov kruh)
/\ najboljšega okusa ne dobiva pri
Si •Tos-iijpii. C^adii,
(172—1)  na s far«'m trgu, h. štev. 33.
Tujci.
91, maja:
Pri Slonu: Puher iz Kodiča. — Petrovčič iz Trsta. — gr. Pačo iz Ponovič.i.
Pri .11» H«-1: Lcsner iz Dunaja. — Urbančič iz Preddvora. — Fobr iz Dunaja. — Schink iz Zagorja. — Mostig iz Dunaja. — Kamor iz Trata. — Engel iz Dunaja. — Drioli iz Trsta. — Spazapsn iz Vipave._
Gospodarji pozor!
Zavarovalnica »Minerva"
zavaruje po nujni/ji ceni
proti skočil po toči
za gotovo promijo ali pa proti monjicam.
Ravnateljstvo za slov. dežele: •Ta/nose Jorob.
Pisarn ;i v Ljubljani na s Lil Tin trgu št. 155.
(164—2) _
1 r5 > £ w M
b.ftft.0* »
5 .       ta STt3 I* S< w o o
,        oP-" B**
* <=:cJ<o. 2. o cd o tr:^ <D
* *       g*° < <
• •  •   •   I      a n>
. r g. tr
-    rr mm*
p p
i P
5T o
<i P It)
•   •   •   . . ,  TI (O
»«<«iŠ&8Bi23§a
3<q C (g
P O
» oc i   i i
O tO id Cji
0) C3
i
i i i i
I
I
: l
ev. 1885.
Razglas.
• v D
»i
Ljubljanska hranilnica proda prostovoljno svoji hiši stev. 4 in 5 v gradisnem predmestji, zraven realke s pritiklino vred. — Najnižja kupna cena obema hišama je 25.000 gold. a. v.
Dotične ponudbe in vadium, 2.500 gold. (gotovina, hranilnične bukvice, ali pa državna dolžna pisma po kursu) naj se oddajo
do       moja t. 1.
o polu dne ravnateljstvu hranilnice, kjer se morejo tudi 1 kupni pogoji pregledati. (165—3) J
ani,
L...
i
12. maja 1875.
J
v Ljubljani
so priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po nujni:* j i coni, posebno:
1000 poštnih voznih listov         .... 5 gld. — kr.
vsakih 1000 več..... 3    „ 20 „
1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom 7   _ 50 „ 200O                          „              „ 13   J 50 J 1000 za brzovoznino s firmo in Železniškim kolekom 9   „ — „
2^      ... » ■ " 16   -   60 »
1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo        .     4   „   — „
1000 „ v oktav      „ 3   „   80 „
za c. kr. Kodnije, občinsko urade, okrajne zastopa,  šole, cerkve in cerkvene urade,  advokate in notarje, pobotnice za mesečne plače i. t. d.
dunajske tiskarske tovarne katuna.
Dovoljujemo si sledeči najceneji tovarniški cenik za saisono 1875 uljudno predložiti. Svoje izdelke razločujemo v dve vrste, ter smo porok za dobroto robe in zagotovljamo, da bo vsako naročilo tako točno izvrši, kakor bi si naročnik sam izbral. Na zahtevanje pošljemo na ogled obširni cenik. Priporočcvaje najtopleje naše podvzetjč, ostajamo in so znamenjamo s odličnim spoštovanjem
vodstvo nroda'alnico.
(51-12)
O e 33. i k.
Vatli, roba.
Vlastni izdelek v perkalinu in platna za srajce, vatel po gold.
Kosmonoški izdelki v perkalinu, kretonu in platnu za srajce,     vatel po gold.
Neunkirchnerski izdelki ba-tista in jaconeta, vatel pO gold.
Urancozki izdelki jaconeta in mouseiina,    vatel po gold.
Girofle-Gircfla, najneveja roba za plesno in letno obleko,   vatel po gold.
Turški creton za spalne haljine najnovejoga kroja in vrste, vatel po gold.
Percail za mehlje vsake barve in dessin,    vatel po gold. Izbran   iruncozki brilantin, vatel po gold. Beli in gladki brilantin, vatel po gold.
Belo in ogledno tkanje za životke,        vatel po gold.
Kosmouoška kuža za damsku in otroško obleko, vatel po gold.
Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold.
Beli chififon, chirting in domače platno, vatel po gold. Chiflon ali pereail za srajce, vatel po gold. Beli damastni gradi in beli ali rumeni nauking, vatel po gold.
Brisače ročno od jaguardu vali damasta, vatel po gold. Orni orlean, vatel po gold. Orni luster, vatel po gold. Orni svileni lustrin, vatel po gold.
angl. rips za obleko ali dolmane,      vatel po gold. Koba za obleko, gladkih ali koženih barv, vatel po gold.
Posamezni predmeti robo.
Kumburške platneno rjuhe brez šiva, '■"/* vatlov široke, 3 vatle dolge, kos po gold.
Barvani mizni prti h kavi raznobarvani, kos po gold.
1   pokrivač  od pupieta za deca, bele ali pisane barve, kos po gold.
Ena garnitura pokrivač za postelje in piqueta barva-nega, 2 kosa po gold.
Mizni prti od platnenega damasta.
_8/«_^   "V* "7«
gold. 3,   3.50,   4.50, 6.50
Garniture, bele ali barvane v jaguurdu,
j četrt.	11. četrt.
—.25	-.20
—.30	—.25
—.30	—.25
—.40	—.35
—.45	—.40
—.30	—.—
—.35	—.30
-.35	—.30
—.35	—.30
-.30	-.25
—.45	-.40
—.30	—.—
—.25	—.20
—.35	—.30
—.30	—.25
—.30 —.50 —.70	—.25 —.40 —.60
1.20	1.—
1.60	1.30
-.40	—.30
4.-	3.—
—.80	—.—
1.30 6.—	1.10 5.—
Koba na kose od 30 + . ' 50 ali 54 vatlov. četrt
*/« 30 vatlovega platna od
prediva, kos po gold.
»78 30vatlov. pranega platna
od creasa, kos po gold. */« 30vatlov. pranega platna
za mline prte, kos po gold. s/« 30vatlov. pranega platna
od creasa, kos po gold. 5/4 50vatlovega nizozemskega
platna, kos po gold.jl4.—
hlA  5Uvatlovega bolniškega
platna, kos po gold. 16.—
5/« 50vatlov. irskega platna, kos po gold. e/„ rumburškega platna (samo
Alay in Ilolteld) 6 vrst, gld.
3U—40—50—60—70 kos po
24 vatlov.
Koba na tucate.
8 — 8.— 10.— 12.—
25.—
Garniture, bele ali pisane v damastu,
Žepni robci za deca z slikami ali pisanimi okraji, tueat po gold.
Žepni robci za dekleta z pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold.
Žepni robci za gospe, od batista ali jaconeta z pisanimi okraji, tucat po gold.
Žepni robci za gospode, z pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold.
Uumburški platneni robci, tucat po gold.
Lrski platneni robci, 5 vrBt, gold. 4, 5, 6, 7, 8 tucat.
V lastni izdelki, robci od katuna za glavo, tucat po gold.
Kosmonoški izdelki od katuna ali batista robci za glavo, tucat po gold.
Foiilard robci za glavo, tucat po gold.
KoBmonoški   foulard žepni robci za gospode, tucat po gold.
Vlastni izdelek, žepni robci za gospode, tucat po gold.
Platnene servijeto od jagu-arda, tucat po gold.
Platneno servijeto od damasta, tucat po gold.
Platnene brisače ročne od jaguarda,     tucat po gold.
Platnene brisačo ročno od damastu,      tucat po gold.
Servijeto za desert, bele ali pisane, v damastu, tucat po gold.
Turške hagabug ročno brisače,   tucat po gold.
za 6 osob, 12 osob, 18 osob, 24 osob, gl. 5,   "  gl. 10,     gl. 15,     gl. 20."
za 6 osob, 12 OBob, 18 osob, 24 osob,
gl 24.
ur
četrt.
1.-	85.—
1. 5	95.—
1.60	1.30
3,—	2.50
3.—	2.—
2.50	2.—
3.80	3.20
3.50	3 —
4.—	3.—
3.—	2.50
4.—	3.—
6.—	5.—
5.—	4.—
7.—	6.—
3.50	2.50
4.—	3.—
in štev
gl. 6,      gl. 12,     gl. 18,
Pošilja se proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, da se na firmo Lsvilko dobro pazi, da neprevarijo dugi nepovoljeni in krivični prodajalci.
Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna,
mesto. Ruprechtsplatz, št. 3, le št. 3,
zadaj za Iiuprechtovo cerkvijo, naproti vhodu v zakristijo.
ladajatelj in nrednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk nNarodne tinkarnew.