TRST, petek 1. junija 1956	'
Leto XII. - Št. 127 (3365)
UHEDNiSTVO:	UL. MONTECCH1 St. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2t — Tel.
st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ‘sine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,oletna 4100 Ur.-FLRJ: Izvod 1°, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloZDa “ Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. zuz-
MINISTER TAMBR0N1 ŠE IONU M (111,1,1111, Vm.ll.NIH IZIDIIV
Vatikan in Katoliška akcija zagovarjata komisarske uprave ali pa usmeritev na desno
io USI spot predlaga razširitev levičarskih okčioskili uprav tudi na KI), drugod pa sporazume - Kred skupnim sestankom vodstev PSI, PSIH in KP - Fanlanijcva najnnvejša formula: „od primera do primera" - Segni in IVIartino še nista uradno povabljena v S/
Včeraj je Tito
potoval skozi Bukarešto
Danes je predsednik FLRJ prestopil sovjetsko mejo
(Od našega dopisnika) | rala izginiti, sicer jo bodo do-HIM, 31. - Vodstvo Nenni-1 S°dki poteptali, njene odgo-
dalo	mec*	Prv^mi	lz“
lih • ?oroč'il0 ° oceni volil-ižidov, potem ko je o tem , ? dni razpravljalo. V po-% ie rečeno, da je vod-tev° zadovoljno z izidi voli-Ve|! so prinesli stranki toki VsPeh> kar da je potr-0 njeno pravilno politično
„ '1° in s čimer se je volil-ii_. “aza premaknila
levo.
H : •»= vodstvo zahvaljuje 1-lrn in novim socialističnim
sto
&cem ter prijateljem od
»dvi
J*a Popolare kakor tudi ne-
',‘snim socialistom za po-c v volilni bitki. Na sploš-
lit,.Se lahko reče, da so vo-lV« pokazale
,pokazale premaknitev j, Vcev od skrajne desn-ce J«»tru m od centra k legali) “^Pdi napredovanje so-,iv »emokratov pomeni pozi-v0lh rezultat takšnega raz-- • kar tudi sicer potrjuje
J.»ž:
»«i,
?dovanje monarhistično-fa-
>tv0
lche desnice in tudi dej-
fija
da krščanska demokra-
t(t J11 Pridobila novih glasov “a je spodletel poskus po-
lj bega pridobivanja monopo-i fj.Sa je izvajala od 1948
V ”
l)ga°dstv° PSI ponovno pred-ij ’ Paj bi se nove občinske »i|e ^“krajinske uprave sesta-j(j tako, da bi se tam. kjer •‘Ho dosegla absolutno ve-iil ’ razširile tudi na skupine t(, Ranice laične demokracije
Hj^rinah in pokrajinah, kjer
Ja krščansko demokracijo;
J'Ve ne demokristjanske
15'dtne večine, pa naj bi
k.-, ‘k
iijj 0 do sporazumov, ki bi Sj^jasno usmerjeni na levo.
(s Pa vodstvo čaka na skle-
davnega odbora krščanske
°kr?.cije in želi. da bi pri .Prevladal čut demokratič-1)3 republikanske odgovor-’ks J Vodstvo je sklenilo,- da dalo pobudo za sestanek ??stvom socialdemokratov, • 1 skupaj ocenili položaj
iyjj0ločjii praktične akcije, na l-*8i katerih bi bilo mogo-iost 0t*	(renu'ka	dalje
^ taviti sporazum med obe-
hastal pri volitvah, ter
ijj, Brankama. V prihodnjih
L.	ca	ioimetuf) P(CI
k, Pa se bo tajništvo PSI ■ ‘«lo ........ -—
s tajništvom KP prav
H .?aradi proučevanja volil-
i| Jtidov in vseh vprašanj. Uh
>ke J položaj postavlja pred
<i ?elavski stranki. Central-I) jkomjte PSI je sklican y ' >n 8. junij. ^.Pričakovanju nedeljskega kžni n)a glavnega odbora ob-
No k'anfan>.ia. da je
Politiko pripravil seda-)(,jzagato in zmedo, ker je 4 D,N° volilno kampanjo tali H.0®00 ((zapiral na levo in
V^boi, in ker hoče sedaj
»i^°ma začeti
»odpira-
Pa vse strani«, kajti
'‘Uk pomeni njegova for-
H, «od primera do prime-'V .Konkretno bi Fanfari,
pride do manjšinskih IC.V 'h odborov tam, kjer
- centra nimajo abso-Večine. K temu se pri-
u^ia, da bodo po volitvah
, Živeli pod eno streho
^demokrati in liberalci, sedaj, ko so si med vo-Ni^anipanjo vse prerekli. \daljnja možnost'pa so e-''<tf vni občinski odbori, za '*lCje Pa se ve, da jim libe->t( ..odločno nasprotujejo, Vb> na ta način nujno [t i l svoj vpliv, ki ga mno. [tl Ze izvajajo po občinah v vladi. Po drugi
V6*
[H h' Pa Fanfanijeva taktika
,4 w . *	i	aiiiuiiijviu	----
%flrilera do primera» prak-
■ (j.^ončno vendar odgovar Vjjftju na levo, če upo-
sedanjo razvrstitev
A-N Političnih sil ’ jjV,9 demokratski minister N Pa dela Romita nadalju-'ij ^fopagiramem povezova-s,‘kov
Pjed
in sporazumeva-
le emokrati Jh
Jil'*’ da je Saragat že opom-A 5? se povsem ne stri— '-ato je Komi ta nek at e-
lJevimi socialisti. Govo-
vorne ljudi pa odstranili.
Notranji minister Tambroni še vedno ni objavil volilnih rezultatov, kar omogoča polemiko med demokristjanslkim glasilom in «Unita». Seveda je na dlani, da demokristjani letošnjih volitev ne morejo označiti kot zmago. Zato ima «Unita» v polemiki kaj lahko delo. Znane so številke o posameznih sedežih v 88 glavnih mestih pokrajin. Center je dobil 1951-52 na 3990 sedežev v občinskih svetih 2073 sedežev, ki so se letos zmanjšali na 1925. L_evica je prejela 1052. leta 1280 sedežev. ki jih je letos povišala na 1468. Desnica pa, ki je imela 625 sedežev, jih ima danes samo še 546, vsi ostali sedeži pa pripadajo lokalnim listam.
Danes popoldne je bil
tu Kvirinala sprejem diplomatskega zbora ob proslavi praznika republike. Predsednik republike Gronchi se je razgovarjal z raznimi tujimi diplomati. Zunanji minister Martino se je razgovarjal s sovjetskim veleposlanikom Bo. gomolovom. Dopisniki tujega tiska so Martina spraševali glede govoric o sovjetskem vabilu ministrskemu predsedniku in njemu za obisk v Mcskvi. Martino je odgovoril, da ni prišlo uradno še nobeno vabilo, medtem ko je vlada dala ugodno mnenje o načrtu obiska italijanskih parlamentarcev v SZ v okviru obiskov, za katere je dala pobudo medparlamentarna u-nija.
Deseto obletnico proglasitve republike bodo svečano proslavili v vsej Italiji. V. vseh
večjih mestih bodo vojaške
parade. V Rimu bo paradi prisostvoval predsednik republike.
A. P.
Kraljica Elizabeta ima trideset let
LONDON. 31,	— Angleška
kraljica Elizabeta proslavlja danes svoj 30. rojstni dan.
V britansKih diplomatskih predstavništvih v tujini so priredili danes svečane sprejeme. V Moskvi so se sprejema na britanskem veleposlaništvu udeležili maršal Bulganin. prvi sekretar sovjetske KP Hruščev, zunanji minister Molotov ter minister za električne centrale Malen-kov.
BUKAREŠTA, 31. — Predsednik republike FLRJ maršal Tito je na poti v Sovjetsko zvezo prispel nocoj v Buk* rešto, kjer so ga na železniški postaji pozdravili predsednik romunske vlade Kivu Stoika, prvi tajnik romunske delavske stranke Georgu Dej in okrog 500 romunskih najuglednejših državnih, partijskih in vojaških osebnosti, zastopniki sindikata, javni in kulturni delavci. Železniška postaja v Bukarešti je bila okrašena z jugoslovanskimi in romunskimi zastavami in s transparenti z napisi o romun-sko-jugoslovanskem prijateljstvu ter s cvetjem.
Po odsviranju himne ln pregledu častnega bataljona ter pozdravom je maršal Tito odšel s svojim spremstvom v salon na železniški postaji, kjer sta mu Georgiju Dej in Kivu Stoika priredila zakusko. Po dveurnem razgovoru z uglednimi romunskimi državniki je maršal Tito s svojim spremstvom odpotoval v
Združeno	poveljstvo
delovanje	komisije	za	nad
Severnokorejska vlada napoveduje, da bo znižala za 80.000 število svoj ib čet - Zavrnjen predlog kitajske vlade za sklicanje nove konference o Koreji - Komentar moskovskega radia
LONDON, 31, — Šestnajst držav, ki se je udeležilo vojne na Koreji, je zavrnilo predlog kitajske vlade, naj bi sklicali mednarodno konferenco, na kateri naj bi razpravljali o umiku tujih čet s Koreje in o združitvi te dežele.
Odgovor šestnajstih držav je bil izročen 28. maja v Pekingu. Izročil ga je angleški odpravnik poslov in njega besedilo je danes Foreign Office objavil. V odgovoru je rečeno, da, dokler ne bosta Sčverna Koreja in Kitajska pripravljeni «iskreno pogajati se na podlagi smotrov Združenih narodov, ne bi nova konferenca o Koreji služila nobenemu koristnemu namenu«. «Do sedaj, pravi odgovor, nista Severna Koreja in Kitajska dokazali dobre vere, ki bi edina lahko spravila konferenco v položaj, da služi koristnim namenom.«
V odgovoru je tudi rečeno, da je ((šestnajst držav pripravljenih proučiti «vsak konkreten predlog«, ki bi ga Kitajska in Severna Koreja predložili.
Medtem je severnokorejski radio danes objavil poročilo vlade, s katerim javlja, da bodo do 31. avgusta zmanjšali število severnokorejskega vojaštva za 80.000 mož, med katerimi bodo častniki in vojaki.
»Severna Koreja ne bo nikoli obrnila orožja proti Južni Koreji, pravi poročilo, razen če ne bo ta prva napadla, ter jo poziva, naj sodeluje s Severno Korejo za združitev Koreje ter naj s
svojega vojaštva.«
Skupno zahodno poveljstvo na Koreji pa je v nasprotju s tem danes obtožilo Severno Korejo, da je povečala svojo oborožitev in število vojaštva, in je sklenilo začasno prekiniti izvajanje določb o premirju na Koreji, kar se tiče delovanja nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem. Ta sklep je poveljstvo sporočilo severnokorejskim predstavnikom na seji komisije za premirje v Fanmunjomu.
Ameriški general Gard izjavlja v zadevnem poročilu, da je bil sklep sprejet, ker da so Severni Korejci nenehno kršili sporazum a premirju, s tem da so .(nezakonito dovažali na Severno Koiejc borbena letala in ker so češkoslovaški in poljski inšpektorji v nevtralni komisiji zavzeli stališče, ki ni v skladu z nevtralnostjo#^ Sklep bo stopil v veljavo čez teden dni.
Na sestanku komisije o premirju je ameriški general Gard obtožil Severne Korejce, da so pripeljali na Severno Korejo 400 do 500 vojnih letal. od katerih je polovica reaktivnih, in da so na to o-zemlje pripeljali vojaštvo in vojaški material skozi pristanišča, ki niso določena v sporazumu o premirju. General Gard je dalje obtožil češkoslovaške in poljske inšpektorje v nevtralni komisiji, da so postavili veto proti inšpekcijam na Severni Koreji in da so sodelovali s Kitajci in Severnimi Korejci, da se prepreči Švicar.-kim in švedskim članom komisije izpolnjevanje
svoje strani zmanjša število njihove naloge. General Gard
ZANIMIVI NAP0VH)/ HRUŠČEV A
DRUG« LETO V SOVJETSKI ZVEZI mednarodni avtomobilski turizem
Sl Pa
zaniKul; kljub
:ij0 ***» te ve, da bo svojo
(3*1 ftadaljevai in % ■ Ha vsak način
da bo
vsak naetn dosegi S aJ^enovani «pakt o akcij-
l trt	"
^Ožnosti. da pride do
N	upi	a	v.	ki	po	za-
smejo imeti drugih
»K "l,vu
Vi.°.*hosti».
tlio : Jžnos tVatsk M,- P*
ra
tr0gi
A . lrno še, kakšne so da-žnosti. da
} hi r*zen čisto upravnih.
rji domenilo, da bi komi-
#.V	.	 1	„
^k.Pa zakonu ne tnneli po-
I, bj‘ nič drugega kot to, 6 Se omejili na reševa-
upravnih zadev, Jo j1 ko je znano, da moli1, i> večja mesta reše-hi *^dno težke probleme,
Ui Oj jčc*
Sto h h komisarji nenehno
kv s j® bilo pričakovati se P»V stavo bodočih občinskih NkiVn>ešal tudi Vatikan s
u akcijo. Oba propa-
. K	 ..	J „ miili
brj^Pihisarje, če pa do njih
potem pa zavezništvo
Ki arhofašisti. V lej kam-* iftN odlikujejo liberalni opisje Confindustri-‘‘animiv je na primer
šS^o nekega senatorja, ki
'H, Pravi, da se «fašisti
A^Pfav ne morejo uvršča-P . desničarske sile « Brati1 »t l' (la se bo vmešal ;EjV. 3r‘ Don Sturzo, ki bo
zavezništvo z mo-
Ni ,*<H|
•h fašisti.
ta aj pa je jasno, da bi
Pnvezava močno ško-emokrist janski stran h» negibljivost bo mo
MOSKVA, 31. — Prvi sekre-tat sovjetske KP Hruščev je darfSs v Moskvi neki delegaciji' danskih parlamentarcev izjavil, da Sovjetska zveza nima strahu glede programa kontrole za razorožitev, ki ga je predlagal Eisenhower in po katerem naj bi se izvajalo obojestransko letalsko nadzorstvo- «Ce bi imeli kaj skrivati. je dejal Hruščev, bi lahko to vseeno storili, ker je naša država zelo obširna. Ko bo prišel čas za to, boste lahko šli kamor koli peš po vsem sovjetskem ozemlju in ne bo se vam treba omejevati r.a to, da bi ga opazovali zgolj z letala«.
Ko je neki član danske delegacije# vprašal, zakaj niso v zadpjih Stalinovih letih, ko se je pričel kult osebnosti, Stalina kar odstranili, je Hrj-ščev odgovoril; ((Juridično ;e bilo to mogoče, praktično pa ne«. Ce bi namreč nastalo vprašanje, kdo naj ga zamenja, bi prišlo do borbe. Zato je bilo treba imeti potrplje-
nje,	,
«Ce bi začeli borbo zoper kult osebnosti takoj po Stalinovi smrti, bi ljudstvo tega ne razumelo, je rekel Hruščev. Ne sme se pozabiti, da je bil Stalin pravi mit in da je tudi napravil zelo mnogo za nas v Sovjetski zvezi. Bil je kar najbolj prepričan marksist in trden v svojem zaupanju do ljudstva- Toda po našem mnenju se kult o-sebnosti ne sklada z marksizmom in je ljudstvu škodljiv; mi se bomo borili, da se ne pojavi več«,
Bulganin in Hruščev, s ka-terimu se je sestala danska delegacija, ki je sedaj na obisku v Sovjetski zvezi, sta
med drugim tudi povedala, da se pripravljajo važni korak: da se odpre pot mednarodnemu avtomobilskemu turizmu v SZ. Sovjetska voditelja sta izrazila upanje, da bodo prihodnje leto lahko obiskali Sovjetsko zvezo turisti z avtomobili.
V nadaljnjem razgovoru s člani danske parlamentarne delegacije je Hruščev dejal: «Nočem zahtevati da bi nihče ne bil nezadovoljen s Sovjetsko zvezo. Prav čobro pozna-Ino naše nepopolnosti in na drugi strani nikakor ne pretiravamo naših rezultatov. Preurediti moramo naše vasi in predvsem sezidati stanovanja. Potrebujemo tudi več potrošnih proizvodov ter delamo na to. da bi tem potrebam zadostili. To bo povzročilo tekmovanje z vsem kapitalističnim svetom, ki ga na to tekmovanje vabimo. Vztrajati moramo na delu za dvig življenjske ravni; to pa ima za posledico, da bomo morali okrepiti naše odnose s tujino«.
Sedaj še Bailly povabljen v Moskvo
PARIZ, 31.	— Za
skim letalskim ministrom ter za šefom vrhovnega štaba letalstva ZDA je prejel vabilo, da pride za «dan letalstva« 24. junija v Moskvo, tudi šef vrhovnega štaba francoskega letalstva general Paul Bailly. Vabilo je oddalo sovjetsko veleposlaništvo v Parizu danes dopoldne. Verjetno se bo tudi Bailly tako kot brijanski minister Nigel Birch ter general l'winmg vabilu odzval,
je na koncu izjavil, da spričo dejstva, da skupine komisije na Severni Koreji niso mogle izpolniti svoje naloge, je zahodno poveljstvo mnenja, da je brezpredmeten njih nadaljnji obstoj.
Gard je tudi izjavil, da so bili švicarski in švedski člani komisije «res nevtralni«, in je zaključil, da je poveljstvo mnenja, da je sporazum še vedno v veljavi in da bo nevtralna komisija lahko zopet nadaljevala svoje delo, če bodo Severni Korejci sprejeli sledeče ukrepe: 1. Jasna objava vseh pošiljk vojaškega materiala in vojaških letal, «ki so nezakonito prišle na Korejo po podpisu sporazuma o premirju«. 2. Dokončno prenehanje ((trkih nezakonitih uvozov«. 3. Odstranitev vsega tega ((nezakonito pripeljanega materiala«.
Po kratki prekinitvi seje so predstavniki Severne Koreje odgovorili, da je nevtralna komisija na Koreji potrebna in koristna. Dodali so. da bo v primeru enostranskega sklepa zahodnega poveljstva o ukinitvi delovanja nevtralnih inšpektorjev moralo to poveljstvo nositi vse posledice.
Seja je trajala skoraj tri ure in ob* zaključku je general Gard izjavil, da bo ameriška osma armada «sprejela potrebne ukrepe«, če ne bodo inšpektorji iftvtralne komisije zapustili Koreje.
Švicarski in švedski člani nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem pa so priredili tiskovno konferenco, na kateri so izjavili, da bodo v skladu s sklepom združenega poveljstva prenehali svoje delovanje na Južni Koreji kljub ugovorom poljskih in češkoslovaških članov komisije.
Foreign Office je objavil izjavo, v kateri pravi, da se Velika Britanija strinja z odločitvijo o prekinitvi delovanja nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem na Koreji. Uradni predstavnik je tudi izjavil, da se Velika Britanija zahvaljuje švicarskim in švedskim članom nadzorstvene komisije za njihovo delovanje. Današnji sklep je bil sprejet po posvetovanjih med predstavniki 16 držav, ki so poslali svoje čete na Korejo.
S svojim sklepom je združeno poveljstvo, ki je v ameriških rokah, ugodilo Sing-manu Riju, ki je stalno zahteval razpustitev nadzorstvene komisije. In sklep združenega poveljstva dejansko pomeni razpustitev komisije «de fac-to» Zato je razumljivo, ia so v Seulu sklep pozdravili «kot prvi korak k popolni razpu stitvi komisije«
Ameriški pobudi je Vriika Britanija prvotno nasprotovt-la, a je pozneje nanjo pristala' V pristojnih keogih pa izjavljajo, da se združeno poveljstvo drži veljavnosti sporazuma o premirju in da se je omejilo samo na ukinitev potujočih skupin nevtralne komisije, ki da so postali nekoristni, ter da prepušča ko misiji možnost, da se umakne z demilitariziranega področja Moskovski radio je nocoj v svojem komentarju poudaril, da Sovjetska zveza obtožuje začasno prekinitev delovanja komisije za * nadzorstvo nad premirjem na Južni Koreji kot «grobo kršitev določb o premiiju na Koreji«. Radio je britan- dodal, da so pravi vzroki tega sklepa, ki ga pripisuje poveljstvu ameriških čet na Koreji, »vedno večje oboroževanje Južne Koreje s pomočjo ameriških vojaških oblasti in Singman Rijeve klike, ker je očitno, da je komisija za premirje postala ovira za sovražnike miru na Koreji«.
»Splošno znano je, je do dal radio, da se delo nevtralne komisije ovira na Južni Koreji jn ne na Severni. Do-
volj je omeniti napade na poljske člane komisije in na grožnje in ustrahovanja Singman Rijeve policije «
Predstavniki šestnajstih držav se bodo verjetno ponovno sestali prihodnji teden v Wa-shingtonu, da sprejmejo na znanje izvedbo njihovega skle. pa.
Severnokorejski radio je danes tudi javil, da je severnokorejski ministrski predsednik Kirn II Sung sprejel vabilo sovjetske vlade, naj pride na obisk v MoskiO. Sc prej je sprejel podobno vabilo CSR Romunije, Madžarske in Poljske
smeri romunsko-sovjetsike meje, kamor bo prispel jutri zjutraj. Od romunsko-jugoslovan-ske meje do romunsko-sovjet-sike meje spremlja maršala Tita delegacija romunske vlade pod vodstvom podpredsednika vlade Constantinesca. Od romunske meje do Moskve bo maršal Tito nadaljeval vožnjo v sovjetski širokotirni kompoziciji. Pričakujejo, da bo maršal Tito prispel v Moskvo v soboto popoldne.
Na poti do Bukarešte je prebivalstvo Romunije v Te-mišvaru, Lukošu, Krajovi in drugih mestih vzklikalo maršalu Titu in jugoslovansko-romunskemu prijateljstvu.
Sovjetska flota v splitski luki
Oster začetek
v francoski narodni
debate
skupščini
Poujadisti povzročili nerede - Duclos zahteva pogajanja v Alžiru in ločeno glasovanje o tem vprašanju
SPLIT, 31. Danes zjutraj je prispela na prijateljski obisk v Split sovjetska črnomorska eskadra; križarka »Mihail Ku-tuzov« in rušilca «Besmrtni» in «Bezukoriznjeni» poc poveljstvom admirala Kasatono-va. Po izmenjav: pozdravnih strelov je admiral Kasatonov obiskal predsednika okrajnega ljudskega odbora Splita Se-nianoviča, predsednika splitske občine Rato Tumoviča in viceadmirala Mato Jerkoviča.
Popoldne je admiral Kara-tonov priredil na križarki kosilo na čast viceadmiralu Mati Jerkoviču, medtem ko je predsednik okrajnega odbora Senjanovič priredil popoldne svečan sprejem na čast sovjetskim oficirjem v hotelu «Mosor». Med petdnevnim bivanjem v Splitu si bo posadka sovjetske eskadre ogledala Split in njegove kulturno-umetniške zanimivosti. S sovjetsko eskadro je prispel tudi ansambel narodnih plesbv s plesalci črnomorske flote, ki bo priredil več koncertov v Splitu in Divuljah.
Jankovič nadomesfuje Tila
im
orevozi
RIO DE JANEIRO, 31. — Študentje v prestolnici so včeraj uprizorili protestne demonstracije proti 100-odstotnemu povišanju prevozniških tarif Pri tem je bilo več kot sto tramvajskih vozil poškodovanih. Tramvajski promet je bil prekinjen za več ur, ker so skupine mladeničev postavile ovire na glavnih progah. V spopadih med .policijo in demonstranti je bilo več ranjenih. Sodijo, da znaša materialna škoda 500 tisoč kruzejrov.
Danes so se demonstracije načaljevale. Študentje i'0 poskušali zanetiti požar pri nekem poveljstvu policije, medtem ko so bili. pri juridični fakulteti številni spopadi. Število poškodovanih tramvajskih voz se je močno dvignilo, štiri filobuse pa so zažgali.
Predsednik Kubiček je prekinil svoj obisk v Belo Horizonte ter prihitel v prestolnico. Prosvetni minister Clo-vis Salgado je pozval študente po radiu, naj prekinejo demonstracije ter sestavijo komisijo, ki bi o zadevi razpravljala s pristojnimi oblastmi. Studenstka zveza je pozneje demonstrante pozvala, naj prenehajo demonstrirati, policija pa je odredila, da se čo nadaljnega vsa tramvajska prevozna služba prekine.
Pozno zvečer pa je prišlo do novih neredov.
Po sestanku z ministri pro-
svete, pravosodja in vojske j»
predsednik Kubiček dejal je dal oboroženim silam ukaz. naj bodo pripravljene za pomoč policiji, če bi bilo potrebno. Ker so se nemiri nadaljevali, je Kubiček ukazal enotam vojske, mornarice in letalstva, naj v prestolnici posredujejo, da se napravi konec študentovskim demonstracijam zaradi povišanja prevoznih tarif. Radijske postaje so bile postavljene pod cenzuro, časopisi pa ne. Vodje študentovske zveze so izjavili, da bodo študentje izvajali pasivno rezistenco'glede vprašanja povišanja tarif. Policija v Rio de Janeiru je prešla pod poveljstvo poveljnika vzhodne vojaške cone, ki obsega tudi prestolnico. Pred tem pa je vojaška policija zasedla sedež študentovske zveze ter tako preprečila večje zborovanje. Pozneje pa so agenti prostore študentovske zveze zapustili pod pogojem, da študentje ne skličejo tega zborovanja.
Med neredi, ki so (t r a j a 1 i več kot 24 ur. je bilo vsaj 35 oseb ranjenih, kakih 200 pa aretiranih.
BEOGRAD. 31. — Z odlokom zveznega izvršnega sveta bo predsednika Tita med njegovim bivanjem v Sovjetski zvezi nadomestoval podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič.
Josip Djerdja veleposlanik FLRJ v Egiptu
PARIZ, 31.	— Francoska
narodna skupščina je danes popoldne začela razpravo o splošni politiki vlade. Vloženih je bilo 15 interpelacij in vpisanih je 23 govornikov. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in mnogo pred otvoritvijo se je pred palačo zbrala ogromna množica. Minister rezident Lacoste se ni mogel udeležiti seje zaradi bolezni. Prvi govornik, bivši golist Haymond Dronne, je izjavil, da je politika vlade v Alžiru Mia dobri poti«, da pa ne bo mogla uspeti, «če se vodi nasprotna politika v Maroku in Tuniziji, kjer so francoski pogajalci prepustili vse«. Dodal je, da v Alžiru ne more priti do pomirjenja, «če ne preneha tunizijsko vmešavanje«. ter je pripomnil, da so alžirski felahi ((podpisali pravo pogodbo s tunizijsko vlado«, ter da jim pomaga tudi osvobodilna vojska vzhodnega Maroka.
Ljudski republikanec Andre
Monteil je izjavil,, da njegova skupina odobrava alžirsko politiko vlade, izreka pa pridržke o morebitni ratifikaciji vseh protokolov, konvencij in pogodb, dokler ne bodo določene vezi o medsebojni odvisnosti. ki morajo vezati •Francijo s Tunizijo in Marokom.
Govoril je zatem neodvisni kmet Jacques Isorni, ki je izjavil. da v celoti odobrava alžirsko politiko vlade, medtem ko «ga zaskrblja šibkost, ki jo vlada kaže v Maroku in Tuniziji«. »šest mesecev po ratifikaciji francosko-tunizijskih konvencij je izjavil, je francoska vlada ponudila Tuniziji popolno neodvisnost ter je s tem kršila konvencije ne da bi se posvetovala s parlamentom« Tudi Isorni kakor prejšnji govornik Monteil je govoril o »resnem vprašanju tunizijskega oporišča v Biserti. «za katerega ohranitev nima Francija več nobenega jamstva«.
BEOGRAD, 31. — Za novega veleposlanika FLRJ v Egiptu je bil danes imenovan državni svetnik in veleposlanik Josip Djerdja.
Ko je zatem govoril pouja-dist Dides. je nastal v dvorani hrup. ko je ta dejal, da se »morajo vsi Francozi ne glede na strankarsko pripadnost združiti za tako vlado, ki bo odločena napravili konec izdajstvu«. Zlasti so odločno reagirali komunisti in predsednik je zaman skušal poslance pomiriti. S klopi skrajne levice in skrajne desnice so vpili, medtem ko je črnski poslanec Said Mohamed Seig protestiral proti Didesovim besedam, da «bo Francoska unija ustvarjena s silo«. Dides je tedaj zanikal. da bi bil izrekel te besede, in hrup je se narastek Ko je končno zavladal mir. je govoril progresist Pierre Cot. ki je izjavil, da je naklonjen tunizijski in maroški politiki vlade, nasprotuje pa njeni alžirski politiki.
Debata se je nadaljevala po 21 uri, ko je govoril v imenu KPF Jacques Duclos. ki je poudarjal, da je potrebno začeti pogajanja v Alžiru ih je omenil velik obseg pro-
testnega gibanja proti vpoklicem rezervistov. Med drugim je Duclou izjavil; «Mi smo globoko privrženi obstoju gospodarskih. političnih in kulturnih vezi meC alžirskim in francoskim ljudstvom. Toda o-čitno je. da ima alžirsko ljudstvo. ki se sedaj zaveda narodne stvarnosti, pravico o-prečeliti svojo politiko«.
Glede Nehrujevih priporočil je Duclos' izjavil; »Nehrujevi predlogi upoštevajo poseben položaj Alžira- Vlada bi se morala zanje zanimati, ne da bi dalje čakala. Govor La-costa v senatu se je lahko zdel. kakor da se vlada ne ozira na Nehrujeve predloge«.
Na koncu je Duclos zahteval. naj se debata zaključi z glasovanjem o vsakem posameznem vprašanju, o katerem se raz.pravlja, ter je zlasti vztrajal na tem. naj se o alžirskem vprašanju glasuje ločeno. ((Skupščina, je pripomnil, mora jasno povedati, a-li hoče nadaljevanje vojne v Alžiru ali pa pogajanja«.
Poujadistioni poslanci so med govorom Duclosa vpri-zorili nereče in so nato zapustili dvorano.
Med nočno sejo je govoril tudi Maurice Schuman (MRP), ki je izjavil, da med zapu-
stitvijo Alžira in uporabo sile obrtaja tretja pot, in sicer «pot združitve«. Seja je bila nato odložena na jutri opoldne.
„Daily Herald“ zahteva prenehanje eksplozij vodikove bombe
LONDON, 31. — «Daily He-rald« piše v svojem današnjem uvodniku' »Naš list zahteva, naj se eksplozije z vodikovo bombo sedaj prenehajo. Informacije iz Harwella bi morale prepričati državnike vsega sveta o nujnosti tega vprašanja. Izmerjeno je bilo zastrup-ljenje atmosfere v Angliji zaradi radioaktivnega elementa stroncija, katerega večje količine uničujejo kostni mozeg in povzročajo raka. Ta strup, ki uhaja iz vodikovih bomb, učinkuje 40 let. Vsi prebivalci Anglije so vsrkali majhno količino tega strupa, čeprav se ugotavlja, da ta količina ne predstavlja še nobene nevarnosti. Toda računa se, da vsaka eksplozija vodikove bombe pomeni za nas deset let strupenega dežja.«
NADAIJEVANJE DEBATE O PALESTINI V VS
Hammarsk joeldove dobre usluge naj bi se še nadaljevale
Napori v Varnostnem svetu za soglasno izglasovanje resolucije o poročilu glavnega tajnika OZN
NEVV YORK, 31. — Varnostni svet je danes zjutraj nadaljeval razpravo o poročilu glavnega tajnika OZN o Palestini in o britanski resoluciji s tem v zvezi. Sirski delegat Sukeiri je izrekel pohvalo nad poslanstvom Ham-marskjoelda in je dejal, da želi Sirija spoštovanje sporazuma o prenehanju sovražnosti, toda pod pogojem nedotakljivosti demilitariziranega področja. Zatem je dejal, da delo za preusmeritev toka reke Jordan, ki se je začelo pri Izraelu, predstavlja ne samo kršitev, pač pa tudi «likvidaeijo» demilitariziranega področja. Kritiziral je nato odklonitev Izraela, da bi motorni čoln OZN opravljal nadzorstvo ob demarkacijski črti na vzhodni obali Galilejskega jezera, ter je zaključil: «Glavni tajnik OZN je preprečil vojno, toda ostale so krivice kot vzrok vojne« Potem ko so posegli v debato egiptovski, libanonski in jordanski delegat, je spregovoril sovjetski delegat Soboljev, ki je dejal, da so vse možnosti za izogib oboroženega spopada na Srednjem vzhodu, če stranki spoštujeta obve-
AMGLIJI GROZH HODE KRIZE NA GOSPUIJARSKEM POOROCJIJ
Pred stavko 11.000 delavcev v Covenlrviu zaradi avtomatizacije v tovarnah “Standard,,
ze, ki sta jih podpisali in če se ne pustita izzvati. Po mnenju Soboljeva predstavljajo rezultati Hammarskjoeldove misije šele prvo fazo zmanjšanja napetosti na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da je pripravljen pristati na britanske resolucijo pod pogojem, da se poudari, da bo Hammarskjoeld še nadalje nudil švoje dobre usluge na razpolago obema strankama, in sicer z.a spoštovanje premirja ne pa za druge namene. Ko je izrazil upanje v »oglasno glasovanje v Varnostnem svetu, je zopet potrdil, da je Sovjetsica zveza pripravljena podpirati OZN pri njenih naporih za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu.
Jugoslovanski delegat in sedanji predsednik Varnostnega sveta Joče Brilej, je izjavil, da se sedaj trudijo, da bi dosegli soglasno izglasovanje resolucije ob zaključku debate o Hammarskjoeldovem poročilu.
Mac Millan ponovno svari pred «nevarnim višanjem cen in plač, Iti vodi v inflacijo«, delavci pa ne morejo popustili pri svojih zahtevah, ker so se pred kratkim povišale cene nekaterim najnujnejšim potrebščinami
LONDON, 31. — Tovarniški denar, s katerim bi se mo-
BERLIN, 31. — Sovjetski general Kosjakin je bil imenovan za zveznega častnika vrhovnega poveljstva oboroženih sil varšavskega pakta prt obrambnem ministrstvu Za-hodnfv Nemčije General Kos-jaki"je bil načelnik operacij sovjetskega poveljstva v Vzhodni Nemčiji od leta 1951 do 1952.
odbor tovarne «Standard» v Conventryju je sklenil priporočiti zadevnim sindikalnim organizacijam stavko vseh 11 tisoč delavcev te avtomobilske industrije, in to zaradi odpusta 2640 delavcev. Do tega odpusta naj bi prišlo postopoma v sledečih tednih, in sicer zaradi uvedbe avtomatizacije v delavnicah »Standard«.
Od 2640 uslužbencev tovarne «Standard». za katere je določeno, da bodo odpuščeni, jih je 1325 že danes prejelo odpoved z rokom 7 dni. Delegati oddelkov, kjer se izdelujejo traktorji, (te oddelke bodo namreč avtomatizirali), <o izdali poziv za ponovno stavko. Ko se je namreč pred dvema tednoma stavka končala, so voditelji 12.000 stavkajočih zelo jasno povedali, da je bistveni pogoj za prenehanje stavke ta. da ne pride co odpustitev.
Do nadaljnjih kompikacij na delovnem področju bo verjetno prišlo zaradi tega, ker in-dustrijci so odbili zahteve treh milijonov metalmehanič nih delavcev za povišanje plač- Danes je postavil zahtevo za 15-od‘totno zvišanje plač (udi eden izmed železniških sindikatov, ki šteje 70 tisoč članov.
Finančni minister Mac Millan, ki je pretekii teden pozval, naj se v korist državnega gospodarstva omejijo zahteve po višanju plač, je smatral danes za potrebno, da to ponovi v svojem govoru pred londonsko trgovinsko zbornico. «Mi vsi -'ino v nevarnosti, je dejal Mac Millan. dokler se bo nadaljevala pogubna inflacijska spirala cen in plač-Absurdno je zahtevati ie drug
glo nabaviti vedno manj. Po tej poti se lahko pride samo co poloma«.
Nato je pozval delodajalce in delavce, naj napravijo konec tekmi med cenami in plačami, ter jih opozoril pred nevarnostjo brezposelnosti. Pač pa je treba več proizvajati. ie dejal, ter povečati investicije v produktivnih industrijah, tako da ce bo mogel povečati izvoz.
V sindikalnih krogih pa poudarjajo, da ministrovih besed delavci ne morejo vzeti na znanje, kajti prav v teh dneh so se zopet povišale cene premoga, prevozov in drugih potrebščin.
V poslanski zbornici pa je bivši finančni minister Butler zagotovil, da bo vlada storila vse, kar je mogoče, da reši vprašanje «Standarda» ter je sporočil, da se bo ministrski predsednik o tej stvari posvetoval z ministrom z.a delo.
Angleži ne prikrivajo ^ svojih namenov s Ciprom
NIKOZIJA, 31. — Atliimos, škof iz Kitijuma, je poslal brzojavko grškemu ministrskemu predsedniku Karuma". lisu z zahtevo, naj grška vlada po diplomatski poti intervenira, da se preneha nasilje proti Grkom na Cipru. Ahti-mos je poslal tudi telegram v tem smislu OZN ter drugam mednarodnim ustanovam. Poleg tega je škof v teli brzojavkah še dostavil, da dajejo Angleži Turkom pri njihovi nasilnosti potuho, tako da objestnost Turkov narašča ne le na otoku temveč na vsem Srednjem vzhodu,
Britanski državni tajnik za zveze s Commonwealthom Home je v nekem intervjuju na kanadski televiziji izjavil, da je prvi cilj britanske vlade na Cipru ta, da dobi otok avtonomno vlado, medtem ko bodo Angleži obdržali vodstvo notranje varnosti in obrambe na zunaj. Vsekakor, je dostavil angleški državni tajnik, se mora prej vzpostaviti na otoku zakon in red. Velika Britanija, je dejal, bi bila zelo zadovoljna, če bi mogla pričeti pogajanja za ciprsko ustavo, če bi le mogla najti koga, ki bi bil sposoben, da se pogaja s ciprske strani.
Home je potem zopet potrdil da mora Velika Britanija narediti iz Cipra sigurno oporišče za Zahod in za o-brambo petrolejskih rezerv na Srednjem vzhodu. Na vprašanje, če ne bi lahko Grčija, ki je tudi članica NATO, prav tako ohranila Ciper za Zahod, je angleški državni tajnik odgovoril, da po njegovem mnenju to ni mogoče Dostavil je. da goji upanje, da bo njegova država sposobna izpeljati vse tako, da ne bo škodila odnosom med člani NATO.
Angleški komisar v Fama-gusti jfe sklical grške občinske in šolske oblasti zaradi včerajšnjega atentata, ko sta bila dva britanska vojaka ubita in 20 je bilo ranjenih. Zagrozil jim je s kolektivnimi represalijami, če v 24 urah ne pri-bavijo informacij o atentatorjih.
BUENOS AIRES. 31. — Ravnatelj za nadzorstvo cen dr. Andres Lopes Acotto je včeraj odstopil, ker se ne strinja «z novo orientacijo začasne Vlade«.
V ta namen so bili danes številni razgovori v zvezi z britansko resolucijo. Ta pravi da popolno spoštovanje sporazuma o premirju ((predstavlja etapo, ki jo je treba prekoračiti, če se hoče napredovati v reševanju glavnih vprašanj, ki se morajo rešiti«. Arabske države so mnenja, da bi to lahko odprlo pot za diskusijo o temeljnih vprašanjih, kakor o rešitvi vprašanja meja, ki ga sedaj ne nameravajo načeti, ker bi hotele. da bi resolucija omejila dobre usluge Hammarskjoelda na spoštovanje določb o premirju, ne da bi se razširil njegov prvotni mandat.
Izraelski predstavnik Abba Etan je v pismu, ki ga je pcslal predsedniku Varnostnega sveta, protestiral, ker je Naser v nekem intervjuju po-hval‘1 egiptovske ((prostovoljce smrti«, ki so delovali na izraelskem ozemlju, ter sprašuje. ali se zaradi tega lahko še verjame v Naserjevo iskrenost, kar se tiče njegovih zagotovitev Hammar-skjoeldu. da bo Egipt spoštoval sporazum o prenehanju sovražnosti.
Prihodnja seja sveta bo ju-
tri.
Naser napoveduje koperaiiViStični sistem
KAIRO. 31. — V zvezi s plebiscitom 23. junija, ko bodo Egipčani glasovali o novi ustavi in izvolili prečsednika republike .objavlja list «A1 Gumhurja« daneg izjave Naserja. Ta izjavlja, da hoče za Egipt koperativističen sistem. ((Sedanji sistem v deželi, pravi Naser, ja kapitalističen sistem omejen z zakoni. Jaz težim po koperativi-stičnem sistemu v Egiptu«. Na; er izjavlja danes, da hoče «zdrav in pozitiven parlamentarni sistem«. Narodna skupščina 350 poslancev, ki bo izvoljena oktobra »bo morala braniti smotre revolucije in preprečiti usttanovitev na pol legalnih organizacij podpornikov imperializma«.
Naser je tudi sporočil, da bodo pred 23. junijem izpustili 571 političnih kaznjencev in ča bodo ukinili cenzuro nad tiskom.
Egiptovska vlada je danes sporočila, da je bil za veleposlanika v Pekingu imenovan dosedanji podtajnik v državnem ministrstvu i ahmi Ra-gab.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 26. najnižja 19,9, ob 17. urj 25. zračili tlak 1013,1 pada. veter 12 km, vlaga 48 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura mcKj«* 23,5.
w w		
	jh| pij ■|i	f§
Danes, PETEK 1. Junija
Juventoij, mutč., Radovan Sonce vzide ob 4.19 in _z^Qtorle11/va 19.47. .Dolžina dneva 15,28. zatone ob 11-.34.
Jutri, SOBOTA 2. junija Erazem, muč., Velimir
SA OS\OVI ŠTEVILA IIOBIJUAIH PRKFEHEIfČXI II GLASOV
Dr. J. D EK IZVOLJENA	LEVA INB. V TRŽAŠKI	mo SVET
Tendenciozno poročanje .41e**i jevega «Pic*»*ola» in tržaškega radiu glede glasovnic je v vsakem pogledu neutenieljent>		
Včeraj se je zvedelo, da sta bila na osnovi preferenčnih glasov izvoljena v novi tržaški občinski svet nosilca Neodvisne socialistične liste tov. dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Največ preferenčnih glasov je dobil dr. Dekleva, in sicer 921, za njim pa B. Petronio, ki ima 296 preferenčnih glasov. Med ostalimi kandidati je debil tov. S. Renko 201 preferenčnih glasov, F. Stoka 189, G. Ulieni 69, J. Kosovel 49, medtem ko so ostali dobili manj kot 30 preferenčnih glasov.
Včeraj je radio Trst I ponovno govoril o možnos-ti, ki naj bi obstajala za Krščansko demokracijo in za Komunistično partijo, da bi pri odločanju o spornih glasovih lahko dobili še enega svetovalca v tržaškem občinskem svetu na škodo-Neodvisne socialistične liste. Tržaški radio je torej ponovil predvčerajšnje tendenciozno pisanje Alessije-vega «Piccola».
Najprej moramo povedati, da ne obstaja nobeno vprašanje spornih glasov, ki naj bi lahko spremenili izid volitev, oziroma, ki naj bi omogočilo eni ali drugi listi, da bi dobila več glasov, kot jih je dobila na osnovi veljavnih glasovnic in spornih dodeljenih glasovnic. Sporni glasovi se delijo v dve vrsti; na sporne dodeljene in na sporne ne-dodeljene glasove. Pri štetju giasov so veljavni vsi glasovi veljavnih glasovnic in spornih dodeljenih glasovnic. Sporne nedod'eljene glasovnice pa so štete kot nedodeljeni glasovi in ne pridejo v nobenem primeru v poštev kot glas-ovi, ki naj bi na en ali na drugi način lahko spremenili izit' glasov dodeljenili posameznim listam.
Mi in ostali tržaški časniki smo že objavili volilne izide za pokrajinske in za občinske volitve. Te izide smo dobili od tiskovnega urada vladnega komisariata. Hkrati pa so enake izide objavili tudi v Rimu na osnovi štetja glasov notranjega ministrstva. A-gencija ANSA iz Rima je sporočila razdelitev mest v tržaškem občinskem svetu, ki smo jih mi in drugi časniki že objavili. Res je, da ti podatki niso še uradni, ker u-radne podatke objavi samo volilna sekcija št. 1, ki ji predseduje prvi predsednik sodišča in ki uradno šteje glasove. Sicer pa so bili izidi, ki smo jih objavili tudi v našem listu, prešteti na osnovi prepisov zapisnikov po-someznih volišč, v katerih so bili vpisani veljavni glasovi, bele glasovnice, neveljavni glasovi, sporni dodeljeni glasovi in sporni nedodeljeni glasovi. Pri tem neuradnem .štetju so zapopadeni tako veljavni glasovi kot tudi sporni dodeljeni glasovi.
Po enakem postopku šteje glasove tudi osrednja volilna komisija, ki ji predseduje prvi predsednik tržaškega sodišča sodnik Santomaso. Med do sedaj objavljenimi izidi tržaških občinskih volitev in izidi, ki jih bo uradno objavila komisija pod predsedstvom sodnika Santomasa, ne bi smelo priti do nobenih bistvenih sprememb, razen če niso pri seštevanju glasov, ki
smo jih objavili, kaj zgrešili. Toda sporni nedodeljeni glasovi ne morejo na noben način spremeniti števila glasov veljavnih glasovnic in spornih dodeljenih glasovnic, ki so bili neuradno že prišteti.
Včeraj smo se obrnili na predsednika osrednje komisije, ki uradno šteje glasove, sodnika Santomasa in ga vprašali, če je res, da sporni glasovi lahko spremenijo objavljene izide. Predsednik sodišča Santomaso nam je odgovoril. da komisija šteje glasove na osnovi zapisnikov posameznih volišč. Vsaki stranki oziroma listi dodelijo vse tiste glasove, ki so vpisani v teh zapisnikih kot veljavni glasovi in kot sporni dodeljeni glasovi. Komisija, ki šteje glasove, se mora ravnati po zapisnikih posameznih volišč in ne more na noben način spremeniti številk ki so vpisane v posameznih zapisnikih-
To kar nam je povedal sodnik Santomaso je zapisano tudi v volilnem zakonu. Zato menimo, da je pisanje Alessi-jevega «Piccola» in poročanje tržaškega radia ne samo netočno, ampak celo tendenciozno. ker ne moremo verjeti, da ti ljudje ne poznajo zakona.
Zato ponovno poudarjamo: volilni izidi in dodelitev mest v tržaškem občinskem svetu, ki smo jih že objavili, se lahko spremenijo samo v toliko, v kolikor so se pri štetju glasov na vladnem komisariatu in na notranjem ministrstvu v Rimu zmotili pri seštevanju glasov. Sporni nedodeljeni glasovi pa ne morejo na noben način vplivati na število dobljenih glasov posameznih list. ker ni noben organ pristojen, da naknadno določa, če so bili ti glasovi pravilno odvzeti določeni listi ali ne. Vsaka posamezna vol. sekcija je suverena in zato osrednja komisija, ki šteje glasove, ne more spremeniti izicov štetja glasov, ki so jih ugotovile posamezne volilne sekcije. O-srednja volilna komisija ima nalogo, da sesteje vse veljavne in sporne dodeljene glasove, ki jih je dohila posamezna lista in da te izide objavi kot dokončne.
Osrednja volilna komisija dela že od srede. Delo ni lahko, ker mora pregledati in potrditi izide 332 volišč. Tej komisiji predseduje, kot smo to že omenili, sodnik Santomaso. Občina pa e dala na razpolago uradnike svojega statističnega urada, ki mu na. čeljuje prof. Bonifacio. Težave pri uradnem štetju glasov povzročajo predvsem mnoge netočnosti pri prepisih in vpisih podatkov v razne obrazce zapisnikov posameznih volišč. Zato je komisija primorana, da na osnovi posebnega odloka predsednika komisije, odpre nekatere zapečatene zavoje, da ugotovijo podatke, ki so netočno vpisani v obrazcih na razpolago komisije.
Glede sestave novega odbora tržaškega občinskega sveta ni še nič gotovega. Kot smo že včeraj pisali, bodo pri sestavi nastale težave zaradi razdelitev glasov na levičarske, sredinske in desničarske stranke. Nobena od teh sku-
pin ne more sama sestaviti odbora z gotovo večino. Zato bodo nujni kompromisi o-ziroma tako imenovana odprtja na levo ali na desno. Desničarske stranke močno pritiskajo na Krščansko demokracijo. da bi jo prisilile, naj se poveže z njimi. Sicer pa bo o usmeritvi demokristjanov na levo ali na desno odločil vsedržavni svet, ki se bo sestal prihodnji teden v Rimu.
«VuIccnia» v soboto na pot v New York
V soboto 9. junija bo odplula iz Trsta motorna ladja «Vulcania» na redni progi proti Nevv Yorku. Ladja je priplula v Trst v sredo, kjer se je izkrcalo 160 potnikov, 270 potnikov pa se je izkrcalo že prej v Benetkah.
«Vulcanie» ne bodo kot o-bičajno premestili v novo pristanišče, temveč bo ostala ob pomor, postaji, kjer bodo nanjo naložili potrebni živež ter ostali material za dolgo pot.
r-
Dr. JOŽE DEKLEVA
C
BORTOLO PETRONIO
OD 24. JUNIJA DO 8. JULIJA LETOS
OSMI MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM BO PO POMENU PRESEGEL VSE DOSEDANJE
Na letošnjem velesejmu bo osem držav priredilo kolektivne razstave - Kako bodo razdeljeni velesejemski prostori - Razstave kave tudi letos ne bo
Od 24. junija do 8. julija bo držav nedvomno priča, da so v Trstu odprt osmi tržaški njih razstave v preteklih le-
mednarodni vzorčni velesejem. ki bo po vseh predvidevanjih in do sedaj znanih podatkih presegel obseg in pomen tržaških velesejmov v preteklih letih.
K temu napredku velesejma bodo pripomogli predvsem objektivni razlogi, saj je utrditev mednarodnega pomirjenia nedvomno prispevala k okrepitvi vsestranske trgovinske izmenjave vseh dežel tradicionalnega tržaškega zaledja. Ta ugodni mednarodni razvoj, ki v Trstu žal .še ni prišel povsem do izraza, je nujno vplival tudi na utrditev medna-narodnega pomena veleseima.
Na osmem tržaškem velesejmu bo prisotnih osem držav s kolektivnimi razstavami. Te kolektivne razstave bodo uredile sledeče zaledne države; Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija in Madžarska. Sledeče prekomorske države pa bodo udeležene prav tako s kolektivnimi razstavami; Grčija, Sirija, Libanon in Jordan.
Ponovna udeležba vseh teh
PODATKI O SOCIALNEM IN BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU
NUJNOST REFORME ŠTEVILNIH
SOCIALNOZAVAROVALNIH USTANOV
Po tem predlogu bi se zmanjšali veliki stroški za upravljanje in bi se izboljšale razne dajatve, ki so sedaj zelo nizke
NA SEDEŽU TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
REDNI LETNI 0BCNI ZBOR
konzorcija za strokovno šolstvo
V svojem nadaljnjem delu naj konzorcijo poskrbi tudi za izobrazbo kmefov in še zlasfi kmečke mladine
30. maja je bil na sedežu trgovinske zborn.ee redni letni občni zbor pokrajinskega konzorcija za strokovno šolstvo. Predsednik ing- dr. Ugo Cro-vetti je pozdravil navzoče člane upravnega sveta, nato pa jo ravnatelj dr. ing. Luigi Della Rossa prečital poročilo o delovaniu konzorcija v letih 1954 in 1955
Poročilo, ki je objavljeno v lepi brošuti. našteva razne strokovne tečaje, ki jih je v teh dveh letih priredil omenjeni konzorcij v Trstu, pri Domju in Miljah za vajenke in vajence, za brezposelne zidarske vajence m za računovodje. V dveh letih je obiskovalo razne tečaje skupno 2519 oseb, večerne tečaje pa 1941; najboljše udeležence tečajev so nagradili z denarnimi nagradami v skupnem znesku 742.000 lir.
Podobni konzorciji delujejo tudi po drugih italijanskih pokrajinah in njihovo/ delovanje je zelo koristno zlasti za mladino, če vodstva konzorcijev upoštevajo potrebe in razmere raznih krajev.
Člane upravnega ocbora konzorcija za strokovno šolstvo je imenoval vladni generalni komisar 10 junija lanskega leta. Med člani so zastopniki raznih organizacij, šol in ustanov, med temi tudi dva Slovenca, prof. Turina ravnatelj slovenskih strokovnih šol in Mari> Grbec kot predstavnik strokovne zveze spolovinarjev, najemnikov in kmetijskih delavcev. Za^ predstavnika kmetov na Tržaškem pa je dr. Palamara imenoval, kot običajno, dr, Rustja-Trai-ne, češ da je njegova uFede-razione coltivatori diretti«, o kateri smo pred kratkim podrobno poročali, predstavlja
večino tukajšnjih kmetov. In ta gospod, ki ((predstavlja# vse kmete našega področja, včeraj sploh ni bil na občnem zboru, da bi tam nekaj povedal v korist strokovne izobrazbe naših kmetov, zlasti kmečke mladine. Ce je že v konzorciju predstavnik ustanove «Federazione coltivatori direttin. bi v njem tembolj morala biti tudi predstavnik Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki v repnici predstavljata ogromno večino kmetov na Tržaškem.
Kakor je med diskusijo, ki je sledila poročilu o delovanju konzorcija, omenil Marij Grbec, ni v poročilu govora o strokovnih šolah in tečajih za kmete in kmečko mladino, čeprav je za te tečaje po vseh vaseh veliko zanimanja. Predsednik je Grbcu odgovoril, da so večkrat nameravali napraviti take tečaje, a da ni bilo za to nobenega zanimanja. Priporočil je, naj bi pripravili načrt in predlog bodo upoštevali ter poskrbeli za strokovno izobrazbo kmetov, zlasti pa kmečke mla-dine.
Čudno se nam zdi, da pred sednik konzorcija trdi, da ni bilo zanimanja za strokovne tečaje med kmeti in kmečko mladino. Bolj verjetno je, da se za take tečaje tam še nihče ni zmenil. Vsekakor pa upamo in pričakujemo, da bo vodstvo konzorcija upošteva lo tudi potrebe in koristi kmetov, in da bo v prihodnjem šolskem letu priredilo kmetijske večerne tečaje v slovenščini in da bo dalo pobudo za 'ustanovitev slovenske kmetijske šole. ki jo na Tržaškem pogrešamo, odkar je odpadla taka šola, ki je bila na plavjah.
Ze precej časa je na dnevnem redu reforma socialnega zavarovanja. Vsi priznava, jo, da je socialno zavarovanje pumanjkljivo ter da bi bilo zato potrebno demokratizirati delovanje socialnozavarovalnih ustanov, hkrati pa jih tudi spojiti. Veliko število teh u-stanov namreč pomeni tudi visoke stroške za njihovo u-pravljanje, prevelike razlike v dajatvah raznim skupinam delavcev in uslužbencev, huda birokracijo in razne spora o pristojnosti.
Cesto se tudi pozablja, da so zavarovalni prispevki, ki jih plačujejo delodajalci dejansko del mezde delavcev, ki je delavci ne dobivajo neposredno	in	ki	se	izroča socialno-
zavarovalnim ustanovam v u. previjanje. Gre torej za mezdo,	ki	se	le	nekako časovno
odloži. Zato niso socialne da-atve nikaka miloščina ali po. teana ugodnost, kot bi hoteli nekateri krogi prikazati, marveč le vračanje dela glavnice,	ki	jo	delavci mnogo let
nalagajo.
Zato tudi nastaja vprašanje, kako	se	ta glavnica u-
pravlja in zakaj so socialne dajatve tako pomanjkljive. Brvi vzrok je seveda veliko število ustanov, tako da požre birokracija velik del prispevkov. Zato se tudi dogaja, da so nekatere izmed teh ustanov stalno pasivne, druge pa nudijo kljub visoki aktivi zavarovancem zelo nizke dajatve. Med najbolj pasivnimi jc seveda bolniška blagajna IINAM), zaradi česar so njene dajatve tako nezadovoljive. Zato se pogostoma dogaja, da morajo zavarovanci sami plačati specialista, kupovati draga zdravila, plačevati druge prevoze itd. Glede zdravstve. ne oskrbe veljajo na tem področju številne omejitve in razlike med raznimi sektorji dela. Tako je na primer znano, da bolniške blagajne pomorščakov mnogo bolj skrni jo za svoje zavarovance kol ostale bolniške blagajne
Glede socialnega zavarovanja pri INPS se tudi slišijo številne pritožbe. Pomislimo le, da okrog 40 odstotkov zavarovancev dobiva le od 3.500 do 5.000 lir pokojnine na mesec ter da znaša povprečje pokojnin socialnega zavarova. nja samo 86.000 lir na leto ln vendar je INPS visoko aktiven in nima kroničnega primanjkljaja kot IN A M. Poleg tega pa se pri pokojninah ne upošteva dejstva, da se živ ljenjski stroški stalno višajo, kar se ne krije s pregibno lestvico, kot se vsaj delno dogaja pri mezdah delavcev. Kljub nizkim pokojninam pa je država znižala svoj prispevek za prilagoditev starostnih pokojnin, da je znižala proračunski primanjkljaj. U-slanova INPS pa upravlja raz. ne prispevke posebej. Tako imamo sklad starostnega zavarovanja, sklad za brezposelnost za tuberkulozo, za družinske doklade itd. Prvi sklad je bil na primer konec leta 1954 aktiven kar za 97 milijard, drugi za 30 milijard in tretji za 29 milijard. Ravno z izgovorom, da je pokojninski »klad tako visoko aktiven, je vlada letos tako občutno zn' žala svoj prispevek za prila goditev pokojnin. Pasiven pa je sklad za družinske doklade in delavstvo je prepričano, da gre za umetno ustvarjeno pasivo, ki naj prepreči zahte-ve zavarovancev po zvišanju družinskih doklad.
Velika rakava rana socialnega zavarovanja je dejstvo, da zlasti veliki agrarci ne plačujejo redno svojih prispevkov pri čemer jih posnema jo tudi razna industrijska pod. jetja. Sistem je že tako ugo-der za monopoliste in neugoden za malo industrijo, ki je zato najbolj prizadeta. Druga huda pomanjkljivost so razne omejitve in formalnosti, tako da se včasih celo odvetniki težko razumejo na pravi labirint določb in pri-
dejo zavarovanci le težko do svojih pravic. Razne zakone namreč INPS razlaga po svoje, jih omejuje, komplicira z raznimi svojimi okrožnicami itd. Zato morajo hoditi zavarovanci pogostoma od Pon-cija do Pilata, iz urada v urad, preden jim priznajo, kar jim pritiče. Kot drugod v birokraciji velja tudi tu geslo: «Cemu preprosto, če je lahko zapleteno?«
Navedli smo le nekaj najbolj znanih in vidnih pomanjkljivosti socialnega in bolniškega zavarovanja. Da se te pomanjkljivosti odstranijo ter da se izboljšajo dajatve, se mora predvsem poenostaviti upravljanje raznih skladov, kar zahteva spojitev raznih ustanov, da se znižajo režijski stroški. Po drugi strani pa je treba prisiliti delodajalce, da redno -plačujejo svoje prispevke, pri čemer pa je treba razbremeniti manjša podjetja. S tem se bo tudi odpravil paternalizem, s katerim skušajo velika podjetja ko-rumpirati delavstvo, s tem da mu nudijo določeno socialno zaščito v podjetjih samih, kar gre seveda le na račun prispevkov, ki jih odtegujejo so-cialnozavarovalnim ustanovam. Spričo tega položaja čakajo sindikalne organizacije na tem področju še odločne in številne borbe.
Urnik frgovin
I., 2. in 3. junija
Združenje trgovcev na drobno obvešča, da so lahko danes 1. junija odprte vse trgovine do 20. ure. V soboto 2. junija so zaprte vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7- do 12. ure, cvetličarn od 8. do 13. ure, slaščičarn od 8. do 21,30 ure, mesnic, ki .bodo odprte od 6. do
II, ure in centralnega ribjega trga ki bo odprt od 8. do 12. ure. V nedeljo 3. junija velja običajni nedeljski urnik.
Ladijski odhodi v mesecu juniju
V juniju bo doseglo število rednih odhodov ladij iz Trsta okrog 90 in bo ostalo na isti ravni, kot je bilo v istem mesecu preteklega leta. Število odhodov na glavnih progah bo sledeče: Jadran-Sicili-ja-Malta-Tirensko morje-Spam-ja 12 odhodov; Jadran - Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael - Egipt 37; Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika 10; Perzijsiki zaliv - Indija -Pakistan - Daljni vzhod 3; Avstralija 1; Zahodna in Severna Evropa 7; Severna Amerika 1Q; Srednja Amerika. Se-verni Pacifik 6 in Južna Amerika 4,
Kot že rečeno, ostaja število odhodov na rednih progah iz Trsta v primerjavi z lanskim razdobjem bistveno neizpremenjeno in predstavlja edino novost uvedba nove redne turške pomorske zveze, o kateri smo podrob no poročali že včeraj. Na tej progi je sinoči ob 24. uri odplula iz Trsta na prvi vožnji Trst-Istambul motorna ladja »Ege«,
Mladi čebelar se poleg tega že dobro leto ukvarja z vprašanjem pridobivanja čebeljega mleka (pappa reale), o katerem je zadnje čase veliko govora in zanimanja. Verjetno bo stvar vzbudila zanimanje med našimi čebelarji, zaradi česar bomo o načrtu podrobneje poročali v naši nedeljski številki.
Obvestilo odpuščenim delavcem podjetja CRDA
Delavci CRDA, ki so bili odpuščeni z dela v zadnjih dveh letih, naj se zglasijo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Zonta 2, kjer dobe in. formacije glede zaostankov doklade za menzo.
Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze
Danes 1. junija ob 18. uri bo na sedežu v Ul. Roma 15 seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v .Trstu.
Zahvala
Ob volilni zmagi Demokratične enotnosti v zgbniški občini se kandidati omenjene liste iskreno zahvaljujejo za vso pomoč vodstvu Komunistične partije in Neodvisne socialistične zveze. Posebna zahvala vsem tistim zavednim vaščanom, ki so glasovali za Demokratično listo. To je bil najlepši odgovor tistim, ki so ves čas volilne kampanje bruhali svoj strup in se kot stekli psi zaganjali proti deželam ljudske demokracije in še posebno proti Jugoslaviji in NOB. Tudi grožnje z verskim izobčenjem niso nič pomagale, ker ljudstvo dobro ve, da pri volitvah ni šlo za alt proti veri, marveč je šlo za izvolitev upravnega občinskega organa.
Zato se kandidati Demokratične liste še enkrat zahvaljujejo občanom za zaupanje ter obljubljajo, da bodo napravili vse, kar bo v njihovih močeh za korist zgoniške občine.
tih dosegle ugodne rezultate. Tudi letos bo zlasti pomembna udeležba Jugoslavije, ki bo razstavljala kot običajno v pritličju Palače narodov, vendar tokrat na dvakrat večjem razstavnem prostoru.
Velesejem bo razdeljen na sledečih sedem skupin:
1. Splošna razstava orodnih strojev, industrijske opreme in drugih tehničnih predmetov. Posebna pozornost bo posvečena ladijski opremi, ladijskim strojem, žerjavom in podobnim izdelkom, Ta razstava ni pomembna samo za tržaški trg, temveč predstavlja predvsem ugodno priložnost za razširitev prodaje izdelkov italijanske industrije na tržišča ob Sredozemskem morju odnosno na tržišča tradicionalnega tržaškega zaledja.
2. Peta mednarodna razstava lesa ima za geslo: «Od gozda do končnega izdelka«. V okviru te razstave bosta urejeni dve uradni razstavi Avstrije in Jugoslavije. Poleg tega bodo razstavljeni tudi različni lesni izdelki
3 Razstava gospodinjskih e-lektričnih aparatov, radia in televizije.
4. Razstava šivalnih strojev.
5. Razstava opreme za hotele in druga turistična podjetja kot tudi opreme za urade.
6. Razstava obrtništva.
. 7. Razstava jestvin in po-trošnega blaga.
Tudi letos ne bo več urejena razstava kave, katere ni bilo že na lanskem velesejmu. Vzrok za pomanjkanje te razstave je v izredno ugodni konjunkturi, ko prodajalcem ni treba delati nikake reklame za njih pridelek kave.
Tudi letos bodo v okviru velesejma številna zborovanja, tiskovne konference 'n druge manifestacije posvečene posameznim konkretnim gospodarskim vprašanjem odnosno gospodarskim odnosom z različnimi deželami.
Prometni nezgodi
Nekaj minut pred 18. uro je po obmorski cesti vozil «Fiat 1400» in takoj za njim dve motorni kolesi. Na drugem motorju sta sedela 22-letni Ruggero Novello iz Ul. M. Polo in neko dekle. Naenkrat pa je šofer Fiata za-
vrl, s čemer je presenetil ne le šoferja prvega motorja, temveč tudi Novella, ki ni utegnil pravočasno zavreti kot je to storil prvi motociklist, za katerim je sedel drugi potnik.
Oba motorja sta se skupno s potniki zvrnila na tla in medtem ko so se trije dvignili brez vsakršnih	poškodb,
se je moral Novello odpraviti v bolnišnico, kjer na je z zadovoljstvom ugotovil, da se je tudi on rešil z razmeroma lažjimi poškodbami: zdravniki so mu samo izprali praske na čelu, nogah in rokah ter ga nato s priporočilom nekajdnevnega	počitka
odslovili.
Žrtev prometne nezgode je sinoči ostal tudi 45-letni Vit-torio Gemiti iz Ul. Perarolo, ki je trčil v neko lambreto. Gemitija so zaradi	globoke
rane nad levim očesom in prask na čelu sprejeli na I. kirurškem oddelku.	Okreval
bo v 10 ali 20 dneh.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« - TRST
JUTRI 2. junija 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«
KONCERT
INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE
Izvajal bo partizanske in umetne pesmi ter operne arije.
Sodelujejo:
mezzosopranistka Vanda Zihrl, članica Opere iz Ljubljane baritonist Konrad Orožim član Opere z Reke
Dirigent: prof. Radovan Gobec
Zbor spremlja s harmoniko prof. Janez Kuhar, soliste spremlja pri klavirju dr. Gojmir Demšar
Vstopnice so v prodaji v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 in eno uro pred koncei-tom pri blagajni na stadionu «Prvi maj«.
( OLEDAtlSČA
GLEDALIŠČE VEHD1
Danes, ob 21. uri pomladanske koncertne sez koncertom tVagnerjevm sk» z naslednjim sporedom, teči Holandec« - Uvertura, mrak bogov« - Sigfr ,FJk -vanje po Renu, «Ta-ninhaeuser» Uvertura. «Sigfrid» - Idil3' , sifabi - Opojnost velikega P, ka, «Valkira» - VVotanovo -in Car ognja, «Nuernberški moj
stri pevci« - Preludij.
MEZEI3S0
Rossetti. 16.00: »Nihče me n« 1£ ustavil«. S. Hayden. .K.	_:a,
Excelsior. 16.00: »Kuirt iz »n a » na«. L Turner, P. A^,; Fenice. 16.00: «Na dnu stem ce«, V. Johnson, R. K00^!-Nazionale. 16.00: «Morilec J8 gubljen«. J. Cotten. R*
ming	»Gusarj'
Filodrammatico, 16 30:	r,
T C ur tis.
Prijavljena sodišču
Pred dnevi so policijske oblasti prijavile sodnim oblastem 25-letno Rosalio Jerman por. Bressich iz Ul. Broletto, ki je 29. t. m. ukradla v trgovini «Upim» več glavnikov, nalivno pero in druge predmete,
Nesreča med igro
Komaj 10-letna Gema Perčič z Lonjer.vke ceste se bo še dolgo sp minjala obiska pri družini Vidimari, ki stanuje v isti stavbi. Med igranjem je namreč neko dekletce zaloputnilo steklena vrata in posledica je bila. da se je šipa razbila. Slučajno je bila v neposredni bližini mala Gema. katero so drobci porezali po desni roki.
Ker je dekle zgubljalo precej krvi, jo je mati odpeljala v bolnišnico, kjer jo je dežurni zdravnik pridržal na I, kirurškem oddelku.
Včeraj' opoldne je soproga našega delovnega tovariša Albina Hareja povila krepkega sinčka ALEKSANDRA Srečnima starišema naše čestitke, novorojenčku pa vse najboljše v življenju!
KLJDB PRAZNIČNEMU DNEVU VRSTA NESREČ NA DELU
Huda nesreča delavca
med razkladanjem bombaža
Padel je s tri metre visoke skladovnice in obležal s prebito lobanjo - Več dragih manjših nezgod
Namesto da bi med vče. postal žrtev svojega poklica
rajšnjim prazničnim dnem za. beležili več prometnih nezgod kot je to že postalo običaj, se je največ ljudi ponesrečilo med delom. Med lažjimi nezgodami pa so morali zabeležiti tudi dv^ hujši, katerih žrtvi so morali sprejeti v bolnišnico s pridržano prognozo.
Prva hujša nezgoda se je pripetila v jutranjih urah v notranjosti skladišča nekega podjetja v Ul. Negrelli, in sicer po krivdi dolge železne cevi. Cev je bila naslonjena ob zid in ko je 34-letni Artu-ro Pamio iz Giavere di Ar-cade v bližini Trevisa šel mimo, je nehote z nogo udaril ob cev, pri čemer se je seveda zvrnila. Smola je hotela, da je cev priletela Pamiu na glavo in ga podrla na tla.
Nezavestnega moža so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane ne glavi in bruhanja pridržali na I. kirurškem oddelku.
Popoldne okoli 16,45 pa je
VČERAJ DVA POSKUSA SAMOMORA
Najprej si je porezala zapestji potem si pa zasadila nož v trebuh
Vzrok poskusu samomora naj bi bila huda srčna bolezen Druga ženska skočila v morje, a so jo pravočasno rešili
Sinoči, nekaj minut po 19.
Uspeh našega čebelai ja
Čebelar Ivan Bernard zujan-Giuliani iz Ricmanj štev. 155 je vložil pred dnevi na Trgovinski zbornici v Trstu prošnjo za patentiranje čebelnjaka in sončne kabine, ki bosta zagotovila potrebno temperaturo v notranjosti s sončnimi žarki, preprečila zgubo toplote ,in omogočila večji razvoj družin, kar je velike važnosti za povečanje produkcije medu ter čebeljega mleka. Prav tako bosta čebelnjak in sončna kabina vazna za vzrejo matic, čebele pa bodo bolj zavarovane proti raznim škodljivcem in sovražnikom.
uri, so v spremstvu 34-letne snahe Štefanije Križmančič por Metlika pripeljali z rešilnim avtomobilom v bolniš-nico 60-letno Uršulo Marc por. Metlika iz Bazovice št. 102, ka;ero so nujno pridržali na I. kirurškem oddelku. Zdravniki so ji namreč ugotovili globoko rano v trebuhu in tudi rane na obeh zapestjih, zaradi česar so s.i zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo.
Preiskava je ugotovila, da je hotela Metlikova okoli 18.40 v hlevu izvršiti samomor in si je v ta namen porezala z velikim kuhinjskim nožem zapestji in si nato zasadila nož v trebuh. Na srečo je 5 minut po samomorilnem poskusu ženske stopil v hlev njen 68-letni mož Andrej, ki je ob pogledu na ženo, ki je ležala v mlaki krvi, takoj alarmiral okolico.
Baje je vzrok njenegatflra-gičjiega koraka srčna_ hiba, ki ji ni dala miru. Metlikova je bila že dvakrat operirana na srcu, a vseeno se njeno star
nje ni izboljšalo. Zadnje čase je grozno trpela in jč bila vsa iz sebe. Sicer je bila cela njena družina nesrečna: njena sestra je bila dolgo v umobolnici in tudi njeni hčerki sta končali svoje dni tako, kot je hotela storiti Metliko' a, to je s samomorom. Prva je komaj v 17. letu starosti skočila v brezno, druga pa se e 1946. leta porezala po zapestjih in umrla.
Tudi 48-letna jugoslovanska begunka Julijana Pisarev iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti je hotela včeraj zara di družinskih sporov napraviti samomor in je v Zavljah skočila v morje. Se prej se je napila, a na srečo je skočila na zelo plitvo mesto, zaradi česar je ni bilo težko rešiti. Sicer se je ženska branila, vendar ji odpor ni dosti pomagal. V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtomobilom, so jo pridržali na opazovalnem oddelku vendar bo Pisareva c-kreVala že med današnjim dnem.
‘JU Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes, petek 1. junija ob 20.30 na trgu v KOPRU Goldoni - Rupel
«PR1M0RSKE ZDRAHE«
Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Scena: JOŽE CESA& in inž. arh. VIKTOR MOLKA Glasbena priredba: OSKAR KJUDER Ples:
OLGA GORJUPOVA
Godi se v primorski vasi v starih časih.
PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA priredi jutri, 2. junija 1956 ob 20.30 uri v prosvetni dvorani v Borštu JAVEN NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE. Nastopajo gojenci za klavir, violino harmoniko, trobento, otroški pevski zbor iz Boršta ter mladinski peyski zbor iz Trsta.
Vljudno vabljeni ljubitelji mladine.
FOTOGRAFIJE
v spomin na zaključek šolskega leta na Učiteljišču in Trgovski akademiji so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20.
55-letni Giuseppe Fonda	:z
Ul. Broletto, ki je bil zaposlen pri razkladanju bombažnih bal z ameriškega parnika «Mac Key», ki je zasidran v novem pristanišču. Da	bi
bolje opravljal svoje delo, je stal na skladovnici bal, a na enkrat se je z višje skladov nice zavalila prav nanj velika bala, zaradi česar je delavec izgubil ravnotežje in padel s treh metrov višine na železna tla.
Ponesrečenemu težaku	so
priskočili takoj na pomoč in ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer so mu ugotovili poleg ran na glavi tudi verjetno prebitje lobanje. Njegovo stanje je zelo resno.
Znatno manj se je poškodoval med delom na parniku «Estrella» 30-letni Angelo Mo-ritto iz Androne del Pane, kateremu so ladijska vrata stisnila nogo ob steno. Ker so mu ugotovili rano na desni negi z verjetnimi kostnimi po. škodbami so zdravniki mnenja, da bo okreval v 8 ali najkasneje v 15 dneh.
Med delom na račun Splošnih skladišč se je ponesrečil tudi 47-letni Antonio Cesi-ni iz Ul. della Tesa 28, kateremu je težak zaboj stisnil kazalec in prstanec desne roke ob pod dvigala in mu istočasno tudi strgal noht. Na I. kirurškem oddelku, kamor se je delavec zatekel po pomoč, so mnenja, da bo za okrevanje potreboval kakih 15 dni.
Podobna nezgoda se je skoraj ob isti uri pripetila tudi 35-letnemu zidarju Vincenzu Borellu iz Ul. sv. Marka, kateremu pa sta dva debela trama stisnila palec desne ro. ke. Delavcu so v bolnišnici samo izprali rano in ga nato odslovili ter mu priporočili-dva tedna počitka
Zaradi nerodnega padca na krovu ladje-cisterne, kjer je bil včeraj zaposlen pri popravilih, se je moral 48-letni Car-lo Sodomaco iz Ul. Valmaura št. 2 zateči v bolnišnico in ker so mu tu ugotovili zlom zapestja desne roke, so ga s prognozo okrevanja v 20 do 30 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku.
Med policijskim zasliševanjem je 4l-letni Giordano Pu. lin iz Ul. Ponziana mahnil z roko po šipi in si porezal zapestje. S steklenimi drobci se je tudi ranil po rokah 44-letni tesar Teodor Kuman iz Ul. Alfieri. ki se mu je tako posrečilo izogniti se policijski preiskavi. Oba so sprejeli v oddelku za jetnike glavne bolnišnice.
VABILO
Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje.
Vpisovanje ob torkih, sre dah, četrtkih in petkih od
16. do 17. ure v prostorih baletne šole, v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito
17, telefon 38-236, vsak dan od 9. do 13. ure.
Šolska razstava na Opčinah
Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah priredijo ob zaključku šolskega leta 1955-56 šolsko razstavo svojih izdelkov.
Otvoritev razstave bo v soboto 2. junija ob 10. uri dopoldne. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo od 10. do 13 in od 15. do 19. ure.
ihtite in
žhimoislu dnevnik l
na veliki reku«.
Miller.	. -rtj..,
Supercinema.	16.00:	q.
bo-lje kot prej«, R. Hudso , Sanders.	„	,	ni-
Arcobaleno. 16.00:	»Zarota
dolžniih«, E.	Gvvenn.	«•
s.vtihe.	,n	uh
Astra Rojan. 16.00: «Ob Jy- „ pevska vaja«, C. Vitla* N-
Capitol 16.30:	«Plavolasa i
ca», Diana Dors,	/-jr-
Cristallo. 16.00: «Tujka», «.
son, D. Andreivs.	go-
Grattacielo. 16.00: »Napol««1 naparte«.	,. ;majo
Alabarda. 16.30:	«Možje ■ (i
rajši plavolaske«. M. M J. Russe.ll.	.	,cesa»,
Ariston. 16.00: «Ni-lska Prin D. Paget. M. Reninie. pap-Aurora. 16.00: «Deževje v .(.
chipuru«. L. Turner.
Garibaldi. 16.30:	»Perverzna
S. Granger. .1 SimmOt®,-.	^
Ideale. 16.00:	»Saadra«,
Wil.de.	uaietolceb
Impero. 15.45; »Osemnajstin’
M. Allasio. V. Lisi.	g,
Italia. 16.30: «Same zenske«.
Rossi Drago, E. .MJLj M. S. Marco. 16.00:
Rrn M Vitnle F. IntC^ j-fl
CuŽeJ1
V.
Cole, zvo*i|»’
Kino ob morju. 16.00: gospod Morris«, G.
Harts.
Moderno. 16.00: «Komu
G Cooper, I. Bergman. J(J, Savona. 15.30: «Ljubez«n J« j. dovita stvar«. W. H oldea. Jones.	,i»j pe-
Viale. 16.00: «Hellgate, vel«" kel», S. Hayden.
Tayl°r
Vittorio. Veneto. 16.30:
v
taneč v Far VVestu«. R-E. Parker.	.	go-
Belvedere. 16.00: »Neizpr°sl“ njeoik«.	.	jKUi
Marconi. 16.00: »Simbadov D Robertson. S. Forres ■ Massimo. 16.30:	«Onkraj
A. Munphy, L. Gaye. yoj-Novo cine. 16.00: »Privatna ^ na majorja Bensona«. ston, J. Adams.	E-
Odeon. 16.00:	»Rapsodija«'
Ta,ylor. V. Gassman.
Radio. 16.00: «Tarza-n ■ vedam džungli«, G. S®
Mtles.	...	nodvi«1
Venezia. 16.00: «Cudovitu. yt/. Pluta. Pippa in paperm3 • Dis.ney.	.	v	ROik
Skedenj. 1C.00: »Uporniki durasu«.
POLETNI KINO _
Arena dei fiort. 20.30:	Si'
klet denar«, J. Ruesel1*’ patra.	,	gap*11,
Armonia. 20.30:	«Rd*ce
A. Ladd, L	Germ	A'
Paradiso. 20.15:	«Sabrio
Hepburn. W.	Holden.	str*'
Ponziana. 20.30: «Pren*naj'
l.lat!»	„ii«ia	pe’
Rojan. 20.15:	»Priljubi"
sem«.	,.	lunak'*'
Stadio. 20.15: »Nedeljski	'
R Va-llone.	>rC>>
Valmaura. 20.15: «CloveSk«
J. .Stevvart,
iMUULU NR
PETEK, 1. junija
11.30 Lahki orkestri, ‘ar /5 d a vanje- 12.10 Za vsako*. „ja kaj; 12.45 V svetu kiuRu pKsr_ Operetne fantazije, 2;»,; P*.— čajanka; 18.00 T ška, suita, 18.22
operetne iantazijc. ■	,. t-'- a
čajanka; 18.00 Stravjo^jar^ ška, suita, 18.22 Li»t. zač"* *. rapsodija št. 2; 18.30	St**,,;
police: 1905 Fantasta " poti*^ sov valček »Na moatj.
19.30 Priljubljene mcJ‘>2>niin0.Jr; Šport; 20.05 Orgle noletl.L)-
20.30 Matetič-Ronjgov. vpn^ 20.51 N-icolai: Vesele 2f«iadžar<e; sorske; 21.15 Liszt. kVJJoO fantazija: 21.30 Vokaim a; * 21.50 Schubert: Rozam^ ujn Iz svetovne književnost' j[Tl<(,n nosti; 22.15 SlbeliuS- »^la^.
št. 7; 22.36 Paganinijev	g«
Izvaia violinist Rug*
23.00 Zmerni Fitmi.
I. h v
•r u k •
11
45 Haydn:
D-duru op, 76;	1-J ‘j3oO, &:
Bruna Canfore; ob D - 0 ...
12.10
»mu.-, ob ,1^- v
17.30 in 19.10 Pbr0?i!ieV$<{ 17.00 Koncert sopr»h£l* ;icl line Delman; 20.00 K . goik glasbe; 21.30 SimMfljen ^o. diriigira Franco ca**
14 °	14.15-
Slovenska poroCiU- l5< Italijanska poročil«**
17.4C. 22.30
5.00-6.00 Spored i*g4lj pO-
6.00 Jutranja gla--'*’3' ^ \n L3.3O za dobro jutro;	>
12.00 Spored 1 z LjdbU to? v»i
Ugani z nam".
ku40e z*nu“-
gradna oddaja;	\l	RLn.
glasba: 15.00-16.00 SP«re<*n «0 ljane; 16.00 Melodije	ri; 1 „;
16.25 Arije, dueti M fntertJjVj Glasbeno okno: 17-®“	Liu	-Ih tf
18.00-19.30 Spored 1*	&['	atfr
19.30 z ansamblom 9	22.15	f j«
prijetnem ritmu;	Ri«7^
red iz Ljubljane:	j	ro^j
popevke; 22.45 Kon godalnega kvinteta ,,spa. radia; 23.22 Plesna
M I. «» V ^ ' 1	,j4	»'pj,
127,1 lil, 202,1 J".	6 00	’
Poročila ob	0
13.00	15.00. 17 09	‘,PdtiG , stoli. 00 Radijski	k°	peshUjK
rn-,i«ni nlesi:	n^r).
Simfonični plesb “Vileta ‘Gjf1'
venskih avtorjev	1»	^jf'
ln ženski komorni z mif:
"ra; 12,40 Einil A)fSter
suita: '? uabavna *■» koncert; 15.15 Z ttl.re 'paffil 15.40 Utrinki o	,6.00 JrU
Sest: Dve Jgodb1' ^ceA'.
danski s-imfoončni	g0dbO- jj.l3
15 minut s Kfie4cKobern*'
bora
ska
10 mm ut ^ r*«**-	Ca M
Igra trio Dor{J°rtra-	2®^	xfiŠP
Glasbena	medi g	»
st ant lin Brailoioy*
dov sveta - XIi*	„
Poročila o Gin'	f Rot^V/
in Hna k°nC2i 15 VeS&r.'* modelarje; l -1’	t*'
che/li: «Zasledovanj^
10»**
NOČNA SLUŽBA i5
Crevato Verde, Ul
, Ul. Kon.'“ e	vd.
,cr«. Ul. Seti*:bbt;; A Gmeiner. Ul °,lu „■ dr.„aljia ,
Ul.
nemri. w» —- h- u*•	-|i«	.	.
. deirurologio Ra^Red1'1 g Ospedale «■ .j g P* '
I Barkovljah in Ni«°“
frIM0RSK1 dnevnik
— 3 —
1. junija 1956
«VČASIH JE KORISTNO TUDI SKREGATI SE V PODJETJU»
MM SMER V POLJSKIH SLVDIKATIH
Kljub razumljivi začetni nejasnosti, sev sindikalnih organizacijah uveljavlja prepričanje, da brez delavskega samoupravljanja ni rešitve za socializem
' vrsti sprememb, ki se v Poslednjem času dogajajo na Oljskem zavzema vidno me »to preusmeritev dela v sin-®tih in težnja, da se nova smer — namreč zaščita ko-■ delavcev — stvarno skladi z nalogo petletnega 8l?SPC>darskega načrta in tre-fotnim notranjim položajem.
Ce
Upoštevamo vse to, zado-
1 še večji pomen nenavadna 'vahnost, ki je v poslednjih esecih zajela člane poljskih “odikatov in zahteve ter pripombe, ki jih le-ti postavljajo,
.^novna naloga poljskih sin utatov prav gotovo ni — ka-J'r je bilo to do nedavnega itključno borba za ostvar-'J.8nie smernic partije in vlade. Radikalne organizacije se se-poleg aktivnega sodelo-ania v izgradnji dežele, u-aierjajo, na stalno skrb o zadevah
m potrebah delavcev, nove smeri v delu polj-sindikalov je prišlo v ^*tetku tega leta. Sredi ja-
Do
»kih
la se je vršil sedmi ple-poljskih sindikatov, na
»uar Pum
j^terem je predsednik osred-le?a sveta Zveze sindikatov ^oljske, Viktor Klosjevič, go-0!>}. o vlogi sindikata kot "žitnika delavskih koristi. V ^tferatu samem, kakor tudi diskusiji, so iznesli vrsto PPunerov, ki so pokazali nuj-.. da se to vprašanje po-
*tav
lo
1 na dnevni red. Ugotovi-5e je, na primer, da so bi-sindikalne organizacije pa-v.ne in da so ubogljivo izsevale vse, kar je odločila Prava podjetja. Zaradi tega Prišlo do mnogih nezako-‘•osti, kako 0al.'šanje
na primer po-delovnega urnika ^Pravilno odpuščanje delav-
ce«
iih
nespoštovanje obvez, ki je uprava podjetja pre-^ s kolektivnimi pogod-j'l!h' itd. Razumljivo je, da >, tako ravnanje ogromno "°dilo avtoriteti sindikalnih rkanizacij.
^čanimivo je pri tem tudi ' da je Klosjevič v svojem
Iskanje naffe z atomskim reaktorjem
bi
l]i»n
ojmanjša naprava za raz-
ile,
je atomov na svetu. Vah
G-raafov reaktor v minia-
^ hi izdelavi, je novo in za-1
Pjljivo pomagalo geologov
J* iskanju nafte v zemlji. Ta '10|
>»li
reaktorček so izde-v tovarni Well Surveys v
. ^homi Dolg je 117 cm in
Premerom 7.5 cm tako maj-*»■ da ga lahko spuste v
‘Prljo skozi vsako standardni11 Vrtalno luknjo. Ta 200.000-^ ‘hi aparat proizvaja nepre-j San nevtronski trak, ki z ve-jT° hitrostjo sproža okrog se-|* stomske reakcije. Ker so d* Po načinu zadetega materi 5 različne, lahko strokov-na*i na podlagi merjenja z tu, ugotove, ali je v zemlji fta ali ne.
referatu poudaril, da morajo sindikalne organizacije braniti koristi delavcev pred raznimi birokrati — poedinci, ki jih je še mnogo v državnem aparatu.
Na temelju resolucije, ki so jo predložili plenumu, in v kateri so, poleg drugega, podrobno in po točkah določene naloge sindikalnih organizacij v podjetjih, njihova pristojnost in pristojnost uprave podjetij, je mogoče priti dc zaključka, da se je predpostavljalo, da bo nova smer v de lu sindikatov povzročila vznemirjenje v vrstah sindikalnih voditeljev. Voditelji, ki so leta in leta delali po isti šabloni, se niso mogli tako hitro preusmeriti, in «niso videli, ka j naj bi bilo potrebno da delajo drugega kot to, da pobirajo članarino».
In prav v trenutku, ko so v poljskih sindikatih iskali poti in način novega dela, se je vršil 2Q. kongres KP Sovjetske zveze. Besede Hrušče-va, da je «včasih koristno tudi skregati se v podjetju«, so naletele na zelo širok odmev v Poljski. Člani sindikatov, ki jih je opogumil tudi razvoj notranjega položaja, zahtevajo ostvaritev sklepov 7. plenuma Zveze sindikatov,. Od sindikalnih voditeljev zahtevajo, da se borijo Za njihove koristi, toda gospodarski voditelji nudijo precejšen odpor. Po pisanju glavnega glasila poljskih sindikatov, obstaja etisoč načinov, da se zaduši glas tistega, ki kritizira«. Imamo pojave odpuščanja dela, premeščanja na drugo delovno mesto in podobno. Stopnja zavesti pri sindikalnih voditeljih pa seveda na taki višini, da bi mogli povsod pričakovati pogum, u-poVnost in vztrajnost. Nedvomno je, da igra pri vsem tem pomembno vlogo materialni činitelj, ker od uprave podjetja so odvisne plače in še mnogo drugih stvari. Zaradi tega je razumljiv tudi pojav, da je, na pr., od 16 sindikalnih voditeljev v neki tovarni, kar 14 podalo ostavko na svoje mesto.
Voditelji sindikalnih organizacij v podjetjih smatrajo, da je to vprašanje mogoče rešiti samo s posegom višjih forumov. «Samo tako “bo "mogla sindikalna organizacija izvršiti naloge, ki se postavljajo pred njo«- Zahteva se pomoč in podpora tako državnih, kakor partijskih in sindikalnih oiganizacij. Na terenu so naj-bltžje partijske organizacije, toda njihova pomoč je šibka, ker se tudi one same še ne znajdejo v novem položaju. Kot klasični primer se navaja dejstvo, da je edina pripomba tajnika partijske organizacije v nekem velikem podjetju na letno poročilo predsednika sindikalne organizacije bila le, «da v poročilu ni ničesar o imperializmu«.
ni višjih organov. Nasprotno, j vdnja, kraje... Morda bi bilo v duhu decentralizacije, ki se (dobro in pravilno, če bi ko-
vrši in ki je seveda pozitivna in zaželena, tudi direktorji podjetij dobivajo večja pooblastila. V njihovo izključno pristojnost spada sedaj, poleg drugega, tudi vprašanje plač in delovnih mezd. Ne glede na to, - da v konkretnem položaju predstavlja to vsekakor korak naprej, in da se bo to v bodoče ugodno odražalo na operativnejše upravljanje poljskega gospodarstva, se poti sodelovanja iščejo v tem trenutku v vzdušju določene zmešnjave v vrstah sindikalnih kadrov.
Težnja, da bi nov način dela vskladili z nalogami petletnega gospodarskega načrta, predvsem s povečano proizvodnostjo dela, se odraža tudi v naslednjih mnenjih: «... Sedaj so najbolj potrebne ideje, široka neovirana pobuda fizičnih in umskih delavcev, gospodarski čut delavskih kolektivov, ki edini more opaziti vse pojave razmeta-
lektivi, njihovo sindikalno predstavništvo ■— tovarniški sveti — resno razmisili, ka ko bi v teku izvrševanja gospodarskih nalog široko razvili pobudo, ideje delavcev, kako bi poglobili v njih čut odgovornosti in povečali njihovo vlogo soupravljanja podjetja. Samo na ta način bomo uspeli, da vključimo delavce v široko tekmovanje, ki ima pogosto še vedno le formalen značaj, medtem ko bodo težnje delavcev za povečanje produktivnosti dela dobile pravo osnovo, ker bodo izhajale iz dejanske, zavestne udeležbe v upravljanju podjetja«.
Vsekakor se bodo težnje in želje delavcev, ki so sedaj, po razmeroma dolgem času, spregovorili o svojih vprašanjih in potrebah razvijale še nadalje v tej smeri. A že samo dejstvo, da se o teh vprašanjih diskutira, pomeni zelo mnogo.
Literarno nagrado ustanove »Del Ducai v znesku milijona lir, ki je namenjena tistim literatom, ki se še niso uveljavili, je komisija letos prisodila pesniku Giuseppeju Gu-lielmiju in kritiku Glaucu Cambonu. Na sliki glavni člani komisije Vittorio Sereni, Carlo Bo in Cesare Zavattini
Embargo moti odnose med ZDA in zavezniki
Od leta 1953, to je od prvih dogodkov, ki so nakazovali občutnejše popuščanje v mednarodni napetosti, se je trgovinska izmenjava med Zahodom in Vzhodom, vključujoče sem tudi Ljudsko republiko Kitajsko, razvijala v znaku naraščanja, pa čeprav je bilo to naraščanje razmeroma skromno. Na oživljenje gospo-spodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom so delovali m še vedno delujejo trije o-snovni činitelji:	splošni pro-
ces pomiritve v svetu, spremembe v stališčih vzhodnoevropskih držav glede mednarodnega gospodarskega sodelovanja in, končno, ublažitev predpisov embarga s strani zahodnih dežel glede izvoza v dežele Vzhodne Evrope. Povsem razumljivo je, da so ti činitelji v svojem skrajnem pomenu odraz zgodovinske nujnosti razvoja sveta kot e-notne gospodarske celote.
Kljub temu pa vzpostavljanje gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki so v dobi hladne vojne bili prekinjeni predvsem zaradi negospodarskih ukrepov, naleti pogosto na mnoge težkoče gospodarskega in političnega
KRATEK OBRAČUN DELA, KI NAKAZUJE ŠE VEČJE USPEHE
Novo	Brdo	in Z
naj v ec j i bazen svinca v Evro pi
Poleg starih rudnikov, ki so jih pred vojno izkoriščali tujci( so v Jugoslaviji odprli po vojni vrsto novih rudnikov, ki so bili znani že v srednjem veku ali celo prej Raziskovanja pa še niso končana in novim rudnikom se bodo pridružili še drugi
Na področju masiva Ko-paonik v Srbiji in v njegovih predgorjih je na stotine ostankov nekdanjih topilnic svinca in «pralnic» zlata, kjer so nekdanji prebivalci v srednjem veku na prodiščih gorskih rek in potokov prali pesek pri iskanju zlata. Zgodovinar dr. Kostič pravi, da tud. samo ime Kopaonik prihaja iz besede kopati, kar pomeni, da so ze daljni prednik, tod kopali rudo, ki so jo na primitiven način tudi topil • *V SVthec.
Danes pa je Kopaonik in njegova okolica dobesedno posejana z novimi rudniki, med katerimi je nekaj starih, se več pa novih, ki so začeli delovati sele po vojni. Tu je znana Trebča, Novo Brdo, Aj-valija-Janjevo, Kopaonik in najnovejs: rudnik Kižnica ali Nova Trebča, kakor so ji domačini nadeli ime. V podnožju stare trdnjave Zvečani se ze dviga nova velikanska topilnica svinca, ki bo
dajala kakih 85 tisoč ton svin-Toda, vsaj do sedaj, še ni j ca na leto bilo primerov posega od stra- Po Kostičevih podatkih je
bilo na Balkanu izkopanega in prečiščenega svinca v dobi od leta 1874 do 1944 več kot milijon ton svinca in 635 tisoč ton cinka. Po osvoboditvi, torej v zadnjih 10 letih pa že več kot po! milijona ton svinca in več kot dve sto tisoč ton cinka.
Pied vojno
Pred zadnjo vojno so delo vali v Jugoslaviji le sledeči rudniki svinčene in cinkove rude: Trebča, Mežica v Sloveniji in Zletovo. Danes pa delujejo že prej omenjeni rudniki in topilnice ter še rudniki Kopaonik, Ajvalija-Ja njevo. Novo Brdo, Lece. Rudnik, Veliki Majdan, Suplja Stijena, Srebrnica, Brakovo ter nekateri drugi rudniki. Pred vojno so izkoriščali svinčena rudna bogastva tuji podjetniki, ki so vložili svoje ka-pitale v jugoslovansko podzemsko bogastvo in črpali iz tega izredne dobičke. Kljub temu je bila že tedaj Jugoslavija glede na tovrstno industrijo druga v Evropi. Pri tem pa smatramo za umestno pri-
fr. ODDAJA TELEVIZIJSKE RUBRIKE <sODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ??
Od ogromne cigare do pahljač
N** 27. oddaji televizijske k , ike «Odnehaš ali nada-uješ» sta nastopila dva j°v'nca. Prvi je bil En-i Cambi iz Modene. ki ~ a kot uradnik v nekem Pove-
!'• ftam je, da se je pred * *
i*
Nbenem podjetju, h:
Ja,kim poročil in da se Pravkar vrnil s poročne-Potovanja. Za predmet j, is izbral zemljepisje. Ze v1 otrok je rac prebiral £ ahe pustolovske romane j^bija lialgarija in tako u *e v otroških letih do-Veselje do te vede »in tako pridobil obširno ^.ar> je, ker je hotel tu-t[ na zemljevidu ugotovi-- ktaje ki si jih je Salga-
j,,‘‘oral za pozorisče svo-junakov. Na vprašaje odgovarjal sicer zelo
hi
». '*iy a je na vsako po-
•»lilr
“tno
a'ezno 'mrašanje odgovo, (v bo daljšem premisleku, j^favičil se je, da to de-faradi tega, ker je po 11,'vf.iu inpulziven in ker t4..,je žena priporočila, naj ' trikrat premisli, predli odgovori. Enzo Cambi » Poslužuje neke posebne bionične metoče, ki se jj °ji v tem, da podatke <ioi fObtljepisja povezuje z d °ocnim. zgodovinskimi i,|8°dki. Tako je na pri-i, r hg vprašanje, katera ,|j hajvišja gora na $kot-zgrešil le za pet me-
*ov
ker
j 'hinu višina gore Ht ,e??na s kugo, ki je v k eKlosti razsajala v Fi-c?rCi,l' Pri tem se je si-I . 2motil za pet metrov, t„hkrati pojasnil, da ga Cd he moti, ker je pri navorih itak dopustna 2 » netočnost.
Pni'1 hjim je nastopil sim-rJ«ni fnladi kmet Halo
je
njegovem bila
Km
iz okolice Arezzu, ki
MARISA ZOCCHI pozna zgodovino kolesarstva
si je izbral italijansko književnost 13. in 14. stoletja, to je tistega razdobja, ki je dalo Danteja. Petrar-co in Bocaccia. Foggi je samouk, ki ima le 5 razredov osnovnih šol. Ker ho-či pozno spat, mnogo čita in tako si je pridobil obsežno znanje z izbranega področja. Zvedeli smo tudi, da se ukvarja s pesnikova-njem. Ce bo prestal današnjo preizkušnjo — tako je namreč obljubil —* nam bo prihodnjič .prinesel svoj sonet, ki ga bo prebral Mike Bongiorno. Vprašanja, ki mu jih je Mike zastavil in na katera je Foggi odgovarjal hitro in točno so se nanašala na Cecca An-giolierija. Danteja, Petrar-oo. Marca Pola. Jakopona Da Todi in Guitona D’A-rezzo.
Ettore Busini, ki je s področja lahke atletike od-
govarjal na vprašanje za 640.000 lir je dobil naslednje vprašanje:	Norvežan
Harbig je postavil svetovni rekord na 800 metrov z 1 '45”6-10. Tega rekorča ni celih 16 let nihče prekosil. 1955. leta pa sta ta rekord prekosila Belgijec Moens in Norvežan Boizen. Povedati je bilo treba kakšen čas sta dosegla. Busini je točno odgovoril, da	je Belgijec
Moens dosegel	1’45”7-10, ni
pa vedel povedati da je Norvežan	Boizen	dosegel
1’45’TO. grešil je za eno desetinko (dejal je namreč da je dosegel čas 1’46”) in se je moral tako posloviti od nadaljnjega tekmovanja.
Za isto vsoto je Ettore Balli, geometer iz Milana odgovarjal na vprašanje iz-jazzovske	glasbe.	Zavrteli
so ploščo J 12 in Balli je moral	povedati	ime di-
rigenta nekega slovitega orkestra in glavnega solieta trobente, kar je Balli tudi točno storil.
Za njim je za isto vsoto Marisa Zocchi .iz Pratolina, kjer ima njen oče bar, odgovarjala na vprašanje iz zgodovine	kolesarstva-
Vprašanje se	je glasilo.
»Kdo je zmagal na krožni kolesarski dirki po Maroku leta 1905?» Dolgo je Marisa premišljevala in videlo ;e je kako brska po spominu in si tudi z neslišnim govorjenjem skuša pomagati iz zagate. Končno pa je vendarle dala pravilni odgovor: Olimpio Bizzi.
Za njo so nastopili tekmovalci višje kategorije. Tako je psihiater dr. Gaddo Treves iz Milana odgovarjal na vprašanje za 1,280.000. Se preden se je podal v kabino pa je napovedovalcu Miku
Bongiornu poklonil ogromno švicarsko cigaro, sam pa je od neke neznane gospe Vere dobil v poklon dragoceno starinsko pahljačo, od nekega drugega simpatizerja pa majhen avtomatičen ventilator. Hkrati je napovedovalec pokazal dve svoji pahljači, ki mu jih je poklonil predsednik poslanske zbornice in ki datirata iz leta 1912 in 1914. V kabini mu je Mike Bongiorno stavil naslednja vprašanja:	V zad-
njem filmu, ki ga je režiral Fridericl. Wilheltn Murner, je sodeloval še neki drugi slavni režiser; za kateri film gre in kako je ime temu slavnemu režiserju? Treves je točno odgovoril da gre za film Tabu in da je bil pomožni režiser Robert La-herty.
Za 2,560.000 je odgovarjal naš stari simpatični znanec Enrico Merlini, po poklicu učitelj, ki odgovarja na vprašanja iz Dantejeve Božanske komedije. Mike Bongiorno mu je prečital šest Dantejevih stihov, v katerih ga nekdo vprašuje o najnovejših vesteh iz svoje rodne Romagne. Merlini je moral povedati kdo je tista oseba, ki je Danteja izpraševala o teh posvetnih stvareh. Merlini je zaprosil Bongiorna, naj mu še enkrat prečita Stihe, nato pa je odgovoril, da gre za Gui-da di Montefeltro,
Končno je za isto vsoto 2.560.000 nastopil s področja kuharske umetnosti odv. Ugo Rossi1 iz Neaplja. Povedati je moral vsaj štiri od šestih sestavin nekega jedila Rossi jih je naštel kar pet, šestega pa je namerno izpustil, ker se baje pride-ne šele pozneje.
pomniti, da so tedanje pogodbe s tujimi podjetniki predvidevale tudi to, da so ti plačevali Jugoslaviji le del cene svinca, odnosno svinčene rude. ki so jo izvažali v tujino, niso pa plačevali srebra, bnmuta, kadijuma in drugih kovin, ki jih je vsebovala ruda. To bogastvo je bilo tujim podjetnikom praktično «navrženo» k njihovemu itak izredno velikemu dobičku pri eksploataciji jugo^ slovanskega bogastva.
Jugoslavija je pred vojno zaradi svoje zaostalosti v industriji potrošila na leto komaj 2,000 ton svinca in prav toliko cinka. Ker pa je bila proizvodnja mnogo večja, ker so tuji podjetniki nakopali v jugoslovanskih rudnikih mnogo več rude. je jasno, da so s to rudo izvozili v tujino tudi zelo mnogo zlata, srebra in drugih dragocenih kovin. Koliko je bilo tega, bi bilo danes težko izračunati, toda naslednje številke nam bodo vsaj približno nakazale (inavržek)), ki so ga tujci imeli od eksploatacije jugoslovanskih rud. Ena tona biz-muta, ki ga je predvsem v rudi iz rudnika Trebče mnogo, se danes prodaja na svetovnem tržišču po 4.630 dolarjev, ena tona kadijuma pa po 3,740 dolarjev. Če vzamemo v poštev še srebro in še pošebno zlato, ki ga vsebuje ta ruda, nam bo slika o izredni konjunkturi vsaj približno jasna.
Proizvodnja in potrebe
Preden nadaljujemo o jugoslovanskih rudnikih svinca in cinka, st bomo za trenutek pomudili še pri nekaterih številkah o proizvodnji in potrošnji svinca. Predvsem moramo ugotoviti, da je svinec danes zelo iskana kovina, saj je proizvodnja te kovine v Evropi in celo v ZDA za dvakrat manjša od potrošnje. In ne le to. Leta 1953 so v svetu porabili 1.893.700 ton svinca, dočirr. so ga pridobili za nekaj tisoč ton manj in so primanjkljaj krili s starimi rezervami. ZDA so istega leta porabile kar 1,042.000 ton svinca, proizvedle pa so ga komaj
nekaj več kot 346,000 ton in so morale za primanjkljaj dati kar 360 milijonov dolarjev. Skoraj isti odnos med proizvodnjo in potrošnjo velja tudi za cink. To pomeni, da je svinec in prav tako tudi cink zelo iskana kovina, ki gre takoj v promet, posebno sedaj, ko se z razvojem tehnike naglo veča tudi njena potrošnja, do-čim ostajajo rezerve vedno iste, ali se celo manjšajo.
Povrnimo se spet v Ko-
vejša raziskavanja pa so pokazala. da zaslužijo vso pozornost, ker vsebujejo precejšen odstotek teh iskanih kovin.
Ze v začetku smo rekli, da je bil Balkan v Srednjem veku močno središče tovrstne industrijske panoge. Srebrnica na pr. je bila ena največjih in najbolj znanih srednjeveških rudnikov in po nekaterih podatkih se ve, da so tu kopali srebrno in svinčeno rudo že v daljnih časih, «e
paoniški bazen in Jugoslavijo. | preden so Rimljani prišli na
Novo Brdo je bilo v srednjem veku eno največjih mest na Balkanu in celo v plvropi. Danes pa so kapaoniška nahajališča rud in njegovi rudniki s topilnico v Zvečanih eden največjih svinčenih in cinko-vih bazenov na svetu. Ce proizvodnji ter rudnikov in topilnic dodamo še proizvodnjo Mežice, Šuplje Stene in Maj-dana, je ta po količini prva v Evropi in sedma v svetu. Kar se tiče proizvodnje cinka pa na sedmem mestu v Evropi in na dvanajstem mestu v svetu.
Vedno nova ležišča
le prej smo rekli, da so po vojni začeli z novimi rudniki. ker so bili prejšnji izkoriščeni do skrajnosti in je bilo treba iskati novih rudnih ležišč. Toda s tem delo še ni bilo končano. V zadnjih nekaj letih so jugoslovanski strokovnjaki odkrili novo področje svinčeno-cinkovih rudnih bogastev, ki je vezano na staro rudno področje Blago-dat pod Besno Kobilo.
Ta nahajališča so ob Kara-manici in na področju Krive Palanke. To rudno področje gravitira k Zletovu in vsebuje rezerv, za katere se lahko reče, da bodo opravičile upe za dolgo in obsežno eksploatacijo. To pa še ni vse. V Srbiji so raziskovanja ležišč v šu-madijskem področju zelo živa. Ta iskanja so osredotočena na področje Rudnika in Kos-maj Babe. To je obsežno področje, kjer so našli mnogo svinčeno-cinkovih rud. katerim so pred časom iz več ali manj znanih razlogov posvečali zelo malo pozornosti. No-
Balkanski polotok. V rimski dobi pa so tu imeli veliko topilnico, Kli so jo pustili v ne-mar šele v sestem stoletju. Leta 1417 pa so tu ponovno postavili topilnico, ki je bila hkrati tudi kovnica denarja in tedaj je bila Srebrnica največje rudarsko in trgovsko središče na prostoru med Savo in Jadranom. Ta konjunktura pa je le malo trajala zaradi turškega navala. In leta 1463 je dokončno propadla. Pozneje se je še nekajkrat ponovno dvignila, nakar . so leta 1937 opustili nadaljnja raziskovanja, češ da se eksploatacija teh ležišč ne izplača.
Sele po drugi svetovni vojni so se začela dela bolj intenzivno in danes žanjejo uspehe.
Staro Brskovo pri Mojkov-cu je bilo znano po svojih rudnikih srebra že v 13. stoletju in tu je bila leta 1279 ustanovljena prva srbska kovnica denarja, ki je delala vse do 15. stoletja, nakar je podlegla konkurenci Srebrnice in Rudnika. Danes spominjajo na to še mnogi zapuščeni rovi in ruševine zgradb in cerkva. Bilo je to v dobi Ste-vana Prvovenčanega.
Z naštevanjem drugih rudnih nahajališč b; lahko še nadaljevali, toda že v začetku navedeni podatki o novih rudnikih ter prav kar omenjena dva primera srednjeveških ali celo še sta rejših rudnikov, povedo, da so bili doseženi zares veliki u-spehi in da postaja Jugoslavija dejansko ne več najbogatejše področje svinčene ozi roma cinkove rude, ampak tudi eden največjih proizvajal cev svinca in cinka v Evropi.
značaja ter na ovire objektivnega in tudi subjektivnega značaja. Med ekonomske težkoče spadajo one, ki so posledica ustvarjanja zasebnih in zaključenih gospodarskih enot, katerim se je vsilila druga o-rientacija zaradi interesov nacionalnih gospodarstev. Med težkočami, ki se v današnjih mednarodnih pogojih porajajo kot izključno politične težkoče, zavzema prvo mesto vprašanje embarga, ki so ga zahodna politika ali bolje rečeno določeni politični krogi vsilili v svojih političnih težnjah blokade proti vzhodnoevropskim deželam in LR Kitajski. Brez dvoma je ta embargo eden od najtežji anahronizmov. Embargo je bil uveden v času korejske vojne in čeprav je bil lanskega avgusta nekoliko omiljen, in so s seznama nacionalnih list ((strateškega materialau, ki je zavzemal 260 proizvodov, črtali 90 proizvodov, predstavlja osnovno oviro za hitrejšo obnovo gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Ker je temu tako, je povsem razumljivo, da prihaja vprašanje embarga danes, po svoji važnosti, v teh odnosih med Vzhodom in Zahodom v prvo vrsto. Ukinitev te ovire narekujeta samo življenje in praksa in celo celotni sodobni mednarodni gospodarski razvoj. K temu zaključku navajajo tudi posamezni dogodki zadnjega časa,
Se v času letošnjega februarskega obiska Edena v Wa-shingtonu je britanski premier poskušal prepričati svoje ameriške tovariše o potrebi nadaljnje revizije liste proizvodov, ki naj bi se po dogovoru o embargu smele izvažati na Kitajsko in v Sovjetsko zvezo. Kot odgovor na to je dobil Eden samo nekaj skrbno formuliranih obljub. In vsi napori Londona, naj bi se obljube, ki jih je dal Eisenho-wer Edenu, uresničile, so o-stale brez uspela. Pritisk poslovnih krogov in splošno gospodarske potrebe Anglije, ki so prišle še bolj do izraza zaradi prodiranja ameriškega kapitala na nekatera tradicionalna britanska tržišča, so prisilila britansko vlado, da obvesti Washington o tem, da bo ona sama, brez soglasja svojega ameriškega zaveznika, začela omiljevati obstoječe c-mejitve v trgovini s Kitajsko. Temu je treba dodati, da se je trgovinska izmenjava med Veliko Britanijo in ZSSR v pTeteklem letu znatno povečala in da je bilo v času nedavnega obiska sovjetskih državnikov v Londonu doseženo soglasje o razširjenju gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Govori sc,
da je ZSSR ponudila Veliki Britaniji naročil, ki so zelo pomembna za britansko gospodarstvo.
Tako stališče Velike Veilke Britanije je v Washingtonu izzvalo nezadovoljstvo in močan odpor in Washington »o-pozarja«, da predstavlja to «zapuščanje» skupno prevzetih obveznosti. Neki odbot ameriškega Kongresa je celo predlagal resolucijo, v kateri je govora o^zmanjšanju gospodarske in vojaške pomeči vsem zavezniškim deželam, posebno Veliki Britaniji, če bi prodajale LR Kitajski in ZSSR blago, ki je na ameriški listi proizvodov, ki jih klavzul* embarga prepovedujejo izvažati v te dežele. In ta seznam, ki je v začetku vseboval 1509 vrst blaga, kljub vsem ublažitvam še vedno vsebuje okoli 800 vrst blaga.
Toda ZDA nimajo težkoč samo z Veliko Britanijo. Naj-pogostej.še kritike proti embargu prihajajo tudi iz Fra-zije, Zahodne Nemčije, Belgije in Holandske, medtem ko skandinavske dežele po obisku njehovih predstavnikov tej deželi naglo večajo. Isto valja tudi za izmenjavo blag* med skandinavskimi deželami in drugimi vzhodnoevropskimi deželami. Nekatere večje dežele zahodnega sveta, med njimi Francija, Zahodna Nemčija, Belgija in tudi Japonska prav tako želijo razvijati šii-šo izmenjavo s Kitajsko. Te dežele se dobro zavedajo, da potrebuje ta velikanska še nerazvita dežela mnogo tovarniških izdelkov, polizdelkov m strojev. Glede tega te dežele na vse načine skušajo priti do konkretnih akcij in zato pošiljajo na Kitajsko uradne in neuradne delegacije, skupine poslovnih ljudi in industrialcev, in ni redek primer, da si skušajo pomagati tudi z ((ilegalno« trgovino.
Vprašanje ukinitve embarga oziroma vprašanje korenite ublažitve njegovih predpisov, postaja čedalje bolj o-ster vzrok nesoglasja med ZDA in njihovimi zahodnimi zavezniki. Sodeč po vsem tem, se upiranje ZDA ne more zavleči na dolgo, pa čeprav se bodo ZDA v letošnjem volilnem letu skušale izogibati korakov, ki bi se mogli tolmačiti kot ublažitev ostrih stališče, ki so bila zavzeta pred časom in ki so bila posebno ostra do LR Kitajske.
PREJELI SMO
Commercial Information. —
Mesečna revija jugoslovanske Zvezne zbornice za zunanjo trgovino, štev. 5. za maj 1956. Urednik J. Barbalič.
CE SE BO POIZKUS POSREČIL...
Ameriške lokomotive primorane na «dieto»
Na tak način bodo prihranili 70 milijonov dolarjev na leto
Da Je angleški nadvladi na Cipru odklenkalo, je Jasno. Pri tein celo ni toliko važno, alt bodo morali Angleži zapustiti Ciper v kratkem, ali pa morda šele čez leta, »oda jasno je, da so se morali zateči za žične ovire in da se celo starčki norčujejo iz njih
Komaj nekaj let je minilo, odkar so piloti prebili zvočno pregrajo, o čemer so poročali časniki na prvih straneh. Reaktivna letala, ki lete hitreje od zvoka, so zdaj že standardni del velikih letalskih sil. Tehnika je bila kos vprašanju hitrosti, zdaj pa o-beta še večje uspehe na tem področju. Strokovnjaki odkrivajo nove kovinske zlitine, odporne proti visokim temperaturam trenja Riloti dobivajo temu ustrezne obleke, letala pa naprave za letanje v plasteh redkega zraka in v višinah, ki so celo pticam nedostopne. Ena največjih ovir za nadaljnji razvoj letalstva stratosfernih raket pa je še o oživljanju | zmeraj prav na tleh. To je ne varnost pred zaostajanjem proizvodnje goriva za motorje, ki požirajo astronomske ko ličine rafiniranega »črnega zlata«. Petrolej pa ne teče dovolj naglo, niti v zadostnih količinah.
Se bolj kakor v minulosti je postal boj za petrolej življenjsko važen za moč močnih in ovira za krepitev šibkejših. Mnogi politični konflikti imajo svoje korenine vzdolž velikanskih petrolejskih vodov do stolpov bogatih vrelcev na raznilj področjih sveta. Tudi v Ameriki, ki se bliža polovici svetovne proizvodnje, surovega petroleja (približno dve in pol milijarde barelov po kakih 170 litrov v vsakem). Doba letalstva, hitrejšega od zvoka, grozi, da bo velikansko ponudbo goriva spremenila v primerjavi a povpraševanjem v pritlikavca. Prvenstvo ima seveda vojno letalstvo, milijont privatnih avtomobilistov pa čutijo spričo nenehno naraščajočih cen bencina pomanjkanje.
Prizadete so tudi železnice s svojimi večinoma »dieselizi-ranimi« lokomotivami. Od leta 1936 so narasle cene goriva, ki ga potrebujejo lokomotive, od 4 centov za galon (4 litre) na 14 centov. Ker pa varira kakovost bencina za dieselmotorje od vrste do vrste vlaka, je veljal galon bencina lani povprečno 9.5 centov, l’ej finančni nevšečnosti
se je pridružila še ena: grožnja države, da bo omejila količine razpoložljivega goriva. Potniški in tovorni železniški promet porabi letno tri in pol milijarde galonov petrolejskega destilata, ki se v procesu predelave približa bencinu za reaktivna letala. Napovedano izdelovanje avtomobilov na'plinske turbine je zmanjšalo upanje tega že tako velikega pomanjkanja. *
Inštituti za proučevanje petroleja so odprli železnicam novo obzorje nad: kadar s* dieselmotorji na klancih in pod težkim bremenom segrejejo. kadar torej trošijo največ tekočine, pravijo strokovnjaki, da je moč v njih uporabljati manjvredno olje iz zadnjih usedlin rafiniranja. Te usedline so polne plasti, ki v normalnih okoliščinah zamv še cilindre in ugase motorje. Visoke temperature pa razkroje nesnago v olju, da zgoreva tako hitro, da ne vpliva na delovanje motorjev. Strokovnjaki v neki kalifornijski tovarni so našli izhod v tako imenovanem dvojnem sistemu dovodov. Na postajah in na lahkih progah pušča sistem odprte ventile na rezervoarjih z dragim bencinom. Brž ko se motor segreje čez določeno mejo, pa avtomat (instalacija stane 3000 dolarjev) avtomatično prenese preskrbo na tank z. manjvrednim oljem, cenejšim za 20 odst. In čeprav je potrošnja motorja v teh pogojih znatno večja, znaša celotni prihranek, s katerim računajo železnice, kakih 14 odst. ali približno 2 centa na galon.
Za zdaj obratuje po novem sistemu samo nekaj železniških prog. Sadovi poskusa so ponekod dobri, drugod pa nekoliko slabši ker zahtevajo zamenjavo olja v motorjih, g* prej ni bilo treba čistiti, marveč so ga samo dolivali. In vendar strokovnjaki računajo, da se bo z nadaljnjo izpopolnitvijo tega sistema posrečil* preusmeriti vse železnice na novo metodo. Celotni prihranek bi znašal tedaj do 70 milijonov dolarjev letno,
D
D)
PRI VKLIKKM ŠTEVILU OBČINSTVA V PROSVETNI DVORANI
Uspela zaključna prireditev gojencev Dijaškega d o m a
Poleg deklamacij in petja je nastopila folklorna skupina,, Simon Gregorčič"
Gojenci Dijaškega doma to terega veliko Goričanov ni ve-j Ferletič, Ernest Devetak, Re-
pripravili v sredo popoldne v prosvetni dvorani v Gorici zaključno prireditev, katere se je udeležilo izredno veliko občinstva, med katerim so bili profesorji vseh treh srednjih šol skupno z g. ravnateljema Rožičem in Pavšičem Prav tako so se prireditve udeležili člani odbora Dijaške Matice.
Obsežen program je bil sestavljen iz deklamacij, petja in plesov, za zaključek pa ie skupina gojencev zaigrala tudi kratko igrico.
V. uvodu je Anica Grilanc prikazala naloge dijakov ter omenila, da so pogostokrat prišli navzkriž z redom v domu zaradi svoje mladostne živahne narave. Zahvalila se je vzgojiteljem za trud, ki so ga vložili, da bi bili učni uspeh čimboljši.
Sledila je prva deklamacija Marijana Lavrenčiča in Pavla Mavrenčina. Deklamirala sta Zupančičevo Ciciban posluša očetovo uro. Božidar Petarin je deklamiral Grudnov Prihod, Jožef Jarc pa Giudnovo Slovensko zemljo-
Spored je poživil nastop dveh zborov gojencev in gojenk Dijaškega doma, ki ju vodi prof. Sever. Najprej je zbor mladoletnikov in otrok zapel Adamičevo Koroškim fantom, Tomčevo Na Gorenj-šcem je fletno, Kramolčevo Jaz bi rad cegajnar bil ter Tomčevi Luštno in Vigred n Od Ribnice do Rakitnice.
V drugem delu pa je pel mešani zbor Flajšmanov Tri-j glav, Hubadovo Prišla je miška, Hubadov Potrkan ples in goriškega rojaka Jožka Jakončiča pesem Mlatiči. Pesem Mlatiči je izredno krepka pesem ter posnema ropot cepcev med mlačvo. Zapeta je bila dobro in občuteno. Prot Sever, ki je pred časom pregledoval kompozicije, ki jih je pokojnik zapustil, je pesem sklenil vnesti v program Tako smo lahko prvič slišali skladbo našega rojaka, za ka-
delo, da se je poleg svojega poklica ukvarjal tudi s komponiranjem. V nedeljski številki našega lista bomo objavili daljši članek prof, Severja o umetniškem ustvarjanju dr. Jakončiča.
Med enim in drugim nastopom pevskih zborov je Kozana Marinič deklamirala A-škerčevo Svetinjo, Lilijana Bo-nini Aškerčevo Slovensko legendo, Marija Lavrenčič Zupančičevo Starec misli, Sonja Pertot Zupančičevo Moje barke, Aleš Gruden pa Grudnovo Iz rabskih pesmi.
Program je povzdignil nastop akademsko - srednješolskega kluba Simon Gregorčič s folklornimi plesi v narodnih nošah. Nastop je vzbudil med gledalci veliko navdušenje zaradi izredno dobro naučenih plesov, za kar gre zasluga tov. Olgi Gorjupovi iz Trsta. Pripomnimo naj, da bo folklorna skupina v nedeljo v Standrežu nastopila s samostojnim programom.
Plesalci so zaplesali vojvodinski ples «Ej, Bože seko», Venček narodnih plesov in za konec še tipični srbski ples Srbo. Pri vseh plesih so na-
mo Černetič in Jožef Vidmar zaigrali Ribičičevo enodejanko Čudodelna srajca.
Čeprav so bili nekateri premori predolgi in so se zara di vročine, ki je vladala v dvorani zdeli še daljši »a gledalce in nastopajoče, je vendarle prireditev uspela in pokazala, da se morejo naši dijaki tudi poleg svojega rednega šolskega dela še marsikaj naučiti, če so pod dobrim vodstvom.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Prihodnja seja pokrajinskega sveta 9. junija popoldne
Pod predsedstvom A. Culo-ta se je pred čnevi vršila seja pokrajinskega upravnega odbora na kateri so najdalj časa razpravljali o problemih goriške pokrajine, predvsem pa o zakonskem osnutku ministra Mora, s katerim bi tržiška pretura prešla pod tržaško jurisdikcijo.
Odborniki so odobrili oddajo pokrajinskega zemljišča v Ul. delTOspedale, na katerem naj bi se v juniju vršil tradicionalni praznik Placute. Odobrili so zatem izčatek 5 milijonov 500.000 lir za obnovitvena dela v pralnici goriške umobolnice. Končno so sklenili, da bo prihodnja seja pokrajinskega sveta 0. junija popoldne.
BŠBTTH
B jg
j—
..
- ;
1*0 VČERA.IŠS.II 12. ETAPI L1VOBMO-LUCCA (54,500 Um)
Fornara najboljši na kronomeler z rekordno hitrostjo 45,219 km na uro
fornara |e nova Mroxa majica", toda tudi fantini jo vozil odlično in »o obdržal na drugem mestu - Od favoritov zaostal edini Cxaul
OD 3. DO 10. JUNIJA l TOLMINU <KULWRM 1EDEN*
Tolminci vabijo k številnim
kulturnim in športnim prireditvam
V gledališču bodo odkrili ploščo Simonu Gregorčiču Svečana proslavitev ustanovitve slovenskega učiteljišča v lolminu- GO.obletnica ustanovitve gasilskega društva
V Tolminu se že več časa pridno pripravljajo na »Kulturni teden«, ki bo trajal od nedelje 3. junija pa do 10. stopajoči želi velik uspeh in junija; v te dneve sovpade-
so morali na splošno željo ples Srbo še enkrat ponoviti.
Za konec so gojenci Jožef Jarc, Roman Tomassino, Ivan Tomazetič, Viljem Cerno, Ivan
jo namreč pomembne obletnice številnih domačih društev in organizacij. Pripravljalni odbor je skupno z društvi pripravil pester spored
MALI OBMEJNI PROMET
7. junija v Gonci sestanek tehničnega osebja
Predvideva se ponovna otvoritev bloka Solkan II.
Na sedežu trgovinske zbornice bo 7. junija ob 9. uri sestanek tehničnega osebja, ki bo proučevalo delovanje malega obmejnega prometa.
Proučevali bodo možnosti za hitrejše izdajanje propustnic, obenem pa bodo proučili predlog jugoslovanskih predstavnikov, da bi se ponovno otvo-ril blok Solkan II, katerega so zaprli, ko so na Svetogor-ski cesti otvorili nov blok. Blok Solkan II bi služil samo dvolastniškemu prometu.
V PODGORI IN RONKAH
Danes zborovanja po vsaki izmeni
Danes bodo sindikalni predstavniki na zborovanjih po vsaki izmeni pred tovarnama v Podgori in Ronkah prikazali delavkam najnovejšo zahtevo delodajalca Tonielle, naj se preneha sleherna agitacija. Predsednik Zveze industrijcev inž. Caccese Je sindikatom spo ročil, naj zahteve po materialnih izboljšavah odložijo na čas po podpisu državne pogodbe za tekstilno stroko, o kateri sedaj razpravljajo v Rimu.
AS K «S. GREGORČIČ»
PRIREDI
V NEDELJO 3. JUNIJA OB 20. URI NA DVORIŠČU KONZUMNE GOSTILNE V ŠTANDRE2U
Večer narodnih plesov in pesmi
Folictorna skupina iz Brega
Nastopata dijaška folklorna skupina ASK S. Gregorčič iz Gorice in Folklorna skupina iz Brega pri Trstu.
SPORED:
1. Venček belokranjskih plesov Lepa Anka. Sirota sem jaz. Hruške, jaboike. slive (skupina iz Trsta)
3. Srba: srbsko kolo	(skupina iz Gorice)
3. Vei cek	plesov iz	Slavonije: Kisel vode,	Djurdjevka
Djurdjevica (Trst)
4. Venček	narodhih	plesov: Bajerka, Devojačko	kolo
(Gorica)
5. Polka je ukazana: stiliziran ples (Trst)
6. Ej! Bože seko: ples iz okolice Srema (Gorica)
7. Venček	srbskih narodnih plesov (Trst)
8. Zidana marela — polka: stiliziran ples (Trst)
Med posameznimi točkami bodo igrali poskočne narodne.
Sedeži: I. vrste 250 lir; II. vrste 200 lir (po znižani ceni 150) — Stojišča: 150 lir (po zr.ižani ceni 100 lir) Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli, v kavarni Bratuž ter eno uro pred pričetkom predstave.
za »Kulturni teden«, v katerem bodo številne pevske, dramske in telovadne prireditve.
Otvoritvena prireditev bo koncert Pevsko - glasbenega društva, ki je naslednik starega Rokodelsko - bralnega društva in čitalnice. V nedeljo 3. junija boe o gasilci ob BO-letnici ustanovitve svojega društva razvili prapor in najzaslužnejšim članom podelili nagrade. Isti dan zvečer bo gledališče uprizorilo Golijevo mladinsko igro (iPrinceska in pastirček«- V ponedeljek bo otvoritev planinske fotografske in slikarske razstave v prostorih osnovne šole, zvečer pa slavnostno zborovanje planincev in predvajanje planinskih filmov.	V	torek	bo
nastopilo 120 mladih pevcev in pevk s tolminskega učiteljišča pod vodstvom prof. Maksa Pirnika.	V	sredo	bo
«Partizan» prirečil telovadno akademijo in razvil prapor.
V spomin na 50-letnico smrti Simona Gregorčiča, bodo Tolminci v četrtek zvečer odkrili spominsko ploščo v gledališču, kjer bo tudi proslava- Na proslavi bo nastopil zbor z Mosta,	ki	bo	pod
vodstvom Zdravka Muniha izvajal samo pesnikova dela.
V soboto 9. junija bodo v Tolminu proslavili desetletnico ustanovitve	učiteljišča	z
raznimi prireditvami; zvečer bodo dijaki učiteljišča uprizorili Shakespearov itSen kresne noči«.
Zadnji čan bo dopoldne povorka mladine in članov raznih društev in organizacij, sledilo bo slavnostno zborovanje na trgu. Popoldne bo velik telovadni nastop, ki ga pripravlja TVD »Partizan«.
Ob tej priliki bodo Tolminci izdali tudi tolminski zborniki v katerem bo Tolminska prikazana v sliki in besedi.
DEŽURNA LEK4HNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76.
KINO
CORSO. 17.00: «Pesmi iz vse Italjje«, v barvah, R. Brazzi in R. Risso.
VERDI. 17.15: »Tam-tam Ma-yunbe» P. Armendariz in Kerima.
CENTRALE. 17.00: »Anonimno: umori«, R. Conte. VITTOR1 A. 17.15: »Potegavščina«, B. Crawford, R. Base-hart.
MODERNO. 17.00:	»Ne	stre-
ljaj, poljubi me«.
LUCCA, 31. — Eden izmed predvidenih favoritov, in sicer Pasquale Fornara, kapetan ekipe Arbos, je zmagal v 12. etapi Livorno-Lucca, dolgi 54.500 km na kronometer s časom 1.11'39” in rekordno povprečno hitrostjo 45.219 km na uro. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi bilo na več kot 50 km dolgi progi- dosežena tako visoka povprečna hitrost. Vendar je treba priznati, da je k tako visoki hitrosti delno pripomogel tudi veter, ki je pihal od morja, in to predvsem tam, kjer se je proga začela vzpenjati na edini griček med Livornom in Lucco.
Odhodi dirkačev so se začeli točno ob 13.15 pod pripekajočim soncem in so si nato sledili v presledku dveh minut. Prvi je startal Holandec Van Dormeal, ki je trenutno zadnji v splošni klasifikaciji. Zaradi padca v eni izmed prejšnjih etap, si še ni povsem opomogel. Vozil je dokaj počasi in dosegel relativno slab čas 1.23*04”. Zadnji je startal «roza majica« Fantini. ki je vozil odlično in navdušil tisoče gledalcev. S svojim današnjim uspehom je Fantini dokazal, da njegov dosedanji plasma ni bil plod naključja, temveč da se je z njim pojavil na italijanski kolesarski pozornici nov mož z veliko bodočnostjo. Pričakovalo se je sicer, da bo Fantini vložil v današnjo etapo vse svoje moči, toda da bo dosegel tako dober čas, tega vendarle ni pričakoval skoraj nihče. In čeprav je moral roza majico odstopiti For-nari. je kljub temu še vedno obdržal častno drugo mesto v splošni klasifikaciji.
Kot je bilo pričakovati, so od italijanskih kolesarjev vozili najbolje Fornara, Maule, Uefilippis in Moser, toda njim se je pridružila še lepa vrsta drugih, ki pred začetkom etape niso veljali za najboljše. S povprečno hitrostjo okrog 44 km so vozili še Fallarini, Fantini, Nencini, Bahamontes in De Santi. Prav zaradi tega splošna klasifikacija ni doživela tolikšnih sprememb kot se je pričakovalo in razlika med najboljšimi v ospredju je še vedno zelo majhna. Res je sicer, da je Fornara poslej kandidat št. 1 za osvojitev končne zmage, toda še vsaj 20 drugih goji upravičeno upanje, da bodo še pred koncem oblekli roza majico. Edini, ki je danes nekoliko zaostal je bil od predvidenih kandidatov Gaul, toda mali Luksemburžan je prišel na cilj svež kot roža v rosi, kar pomeni, da kuje popolnoma svoje načrte, ki jih bo skušal izvesti v prihodnjih gorskih etapah. Ostali so prišli na cilj precej izmučeni in v prvi vrsti seveda Magni, ki je proti vsem pričakovanjem vendarle startal tudi danes. Z obvezano roko, s katero se ni mogel opirati na volan, je vozil kakor je pač mogel. Toda takoj ko je privozil na cilj v več kot zadovoljivem času glede na njegovo stanje, se je odpravil v hotel in zdi se .skoraj neverjetno, da bi jutri mogel še nadaljevati vožnjo, kljub njegovemu izrednemu športnemu duhu.
Podvig Fornare je bil nekaj izrednega. V prvi uri dirke je dosegel povprečno hitrost nad 46.300 km, kar predstavlja rekord, večji od onega, ki ga je postavil Coppi na dirkališču, in prekosil »gazelo Pirenejev« Bahamontesa.
Jutrišnja etapa, ki bo kole-
PASQUALINO FORNARA
sarje pripeljala iz Lucce v Bologno, ne predstavlja posebnih težkoč z izjemo dveh vzponov pri Pistoii in Podret-ti. Toda že pojutrišnjem se bodo dirkači spet pomerili v kratki etapi na kronometer. Glede na današnje uspehe posameznih dirkačev se zdi, da
bo Fornara imel najnevarnejšega. nasprotnika V Mo-serju.
Vrstni red ng cilju 12. etape Livorno - Lucca na kronometer (45.500 km):
1. Fornara v času 1.11*39” s povprečno hitrostjo 45.219 km na uro, 2. Maule 1.12*51’*, 3. Defilippis 1.13*19”, 4. Brgnkart 1.13*33”, 5. Nencini 1.13*35", 6. Bahamontes 1.13*44”, 7. Fallarini 1.13*48”, 8. Moser 1.13*48”, 9. De Santi 1.13*52”, 10. Fantini 1.13*59”, 11. Magni 1.14*00" 12. Graf 1.14*07”, 13. Coletto Ag. 1.14*15”, 14. Schaer 1.14*23”, 15. Fabbri 1.14*46’, 16. Wagt-mans 1.14*56”, 17. Ernzer 1.15' in 18", 18. Boni 1.15*18”, 19 Buratti 1.15*19”, 20. Couvreur 1*15*19”, 21. Minardi 1.15*22”, 22. Astrua 1.15*25”, 23. Piazza 1.15*46”, 24. Del Rio 1.15*58”, 25. Ranucci 1.16*15”, 26. Monti 1.16*15”, 27. Gaul 1.16*18”, 28 Grassi 1.16*19”,	29.	Massocco
1.16*20”, 30. Filippi 1.16*26”.
Splošna klasifikacija po 12. etapi:
1. Fornara 55.14*03”, 2. Fantini 43”, 3. Fallarini 1*31”, 4. Moser 1*55”,	5. Bahamontes
2*11”, 6. Schaer 2*25”, 7. Astrua 2*39”,	8. Defilippis 2*43”,	9.
Brankart 3'02”,	10.	IVatmans
3*05”,	11. Nencini 3*21”,	12.
Maule 3*39",	13. Couvreur
3*42", 14. Buratti 3*52”, 15. Gral 5*22”, 16. Ranucci 6*05”,	17.
Magni 6*09”, 18. Ernzer 7*35” 19. Fabbri 7*40”, 20. Coletto Ag. 7*41”, 21. Giudici 7*49”, 22 Monti 8 08”, 23. Boni 8*32”, 24 De Santi 9*46”, 25. Bartoloz-zi 9*48”.
PETIČ V ZGODOVINI KOŠARKE Zfl ŽENSKE
Jutri sezačnevP
evropsko prvenstvo košarkaric
Prvenstva se bo udeležilo 17 držav, razdeljene v 4 skupine. Favorifkinje košarkarice SZ in CSR
PRAGA, 31. — V soboto dopoldne se bo v Pragi začelo peto evropsko prvenstvo za košarkarice, medtem ko bodo jutri izžrebali skupine. Prijavljenih je 17 držav, kar pomeni rekordno število. Nosilci skupin bodo prve štiri države z zadnjega prvenstva leta 1954 v Beogradu:	SZ.
CSR, Bolgarija, Madžarska. Druge štiri; Jugoslavija_, Francija, Italija in Avstrija bodo z žrebom določene v eno izmed štirih skupin. Tokrat pa se prvenstva udeležujeta tudi reprezentanci Poljske in Romunije, ki ju ni bilo v Beogradu. Skupine bodo imele po štiri člane, od katerih prideta dva v polfinale, ki se bo igral v dveh skupinah.
Jugoslavija je na svojem prvem nastopu v Beogradu dosegla častno peto mesto. Ce bi jugoslovanske košarkarice ha stadionu Stvanice v Pragi ponovile ta uspeh, bi bil to izreden uspeh. Nekaj nade za dober plasma daje zelo močna .reprezentanca, ki ima v svojih vrstah igralke velike vzdržljivosti, izvrstne strelke In dobre poznavalke taktike. Na pot je pod vodstvom trenerja Coloviča in zveznega kapetana Geča odpotovalo 13 košarkaric.
Na letošnjem prvenstvu v Pragi bosta dve reprezentanci po vsej verjetnosti uresničili svoje načrte po visoki uvrstitvi. To je predvsem trikratni prvak SZ in domačin CSR. Košarkarice SZ so kot
njihovi moški tovariši že večkrat pokazale svoje zmožnosti. Čehinje pa so v zadnjem času dosegle nekaj nadvse presenetljivih rezultatov. Ne smemo pa pozabiti tudi na ostale predstavnice vzhodnih držav, kjer se igra brez dvoma boljša košarka kot na Zahodu.
Dosedanja prvenstva;
I. RIM: 12. do 16. oktobra 1938: Italija;
II. BUDIMPEŠTA:	14. do 20. maja 1950: SZ;
III. MOSKVA:	18.	do 25.
maja 1952: SZ;
IV. BEOGRAD: 4. do 13. junija 1954; SZ.
Mednarodna bilanca jugoslovanske ženske reprezentance od 1946 dalje: 31 odigranih tekem, 16 zmag in 15 porazov, nobene neodločene. Razlika v koših: 1206:1121 v korist jugoslovanske reprezentance.
Kongres FIFA v Lizboni
LIZBONA, 31. — 9. junija se bo v Lisboni začel letni kongres mednarodne nogometne zveze, katerega se bodo udeležili predstavniki 57 držav. Dnevni red obsega med drugim vprašanje včlanjenjU v zvezo Avstralije, Jordanije. Saudove Arabije in Južne A-frike; razpravo o diletantizmu; razpravo o organizaciji svetovnega prvenstva 1. 1962, za ka-
terega so kandidati Argentina. Cile in Zahodna Nemčija; obnovitev izvršnega odbora; predlog Ljudske Kitajske o izključitvi nacionalistične Kitajske iz Zveze itd.
Pred kongresom bo 8. junija glavna skupščina zveze združenja evropskega nogometa.
SOFIJA, 31. — V dvokrožnem šahovskem dvoboju na 12 deskah je Romunija premagala Bolgarijo z rezultatom 13:11. Prvi krog je bil neodločen 6:6, v drugem krogu pa so Romuni zmagali s 7:5.
HOKEJ NA KOTALKAH
Težka zmaga Italije nad šibko Brazilijo
OPORTO. 31. — Peti da" svetovnega prvenstva v 0 ju na kotalkah so bili doseženi naslednji rezultati: Ang >1 - Italija 1:0. Nemčija - Norveška 1:0. Francija - Holandsk 0:0, Španija - Švica 7:2, tugalska - Belgija 3:1.
Lestvica je po teh srečanjih naslednja.
Španija Portugalska Nemčija Italija Anglija Holandska Francija Švica Belgija Norveška Brazilija
6	5	1	0	34	4	1»
6	5	1	0	24	4	JJ
6	5	1	0	15	2	11
7	3	2	2	19	8	*
6	3	1	2	13	16	7
7 11 7
6 3 12 5 12 2 5 10 4
7 10 6
5 0 14 5 0 0 5
8 10 4 6 19 2 6 29 2 6 17 1 4 22 0
Danes popoldne so bile o grane naslednje tekme: I a - Brazilija 3:1. Nemčija -landska 3:1, Francija - Norv ška 1:0.
PRIJATELJSKA MEDNARODNA TEKMA V MILANU
Inter - Portoguesa 2: Q
Pri milanskem klubu je nastopil tudi Bernardin, dosedanji centerhali Triestine - Slab nogomet brazilijanske ekipe
MILANO, 31, — V mednarodni prijateljski nogometni tekmi je Inter premagal bra-zilijansko enajstorico Atletico Portoguesa z rezultatom 2:0 (1:0).
Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
Inter: (prvi polčas): CamiJ-loni, Fongaro, Giacomazzi; Ar-mano, *Vtncenzi, Nesti; Cori, Natteri. Vonlanlhen, Massei. Skoglund; (drugi polčas): Lombardi; Vincenzi, Giacomazzi; Masiero, Bernardin. Armano; Rebizzi, Fraschini, Massei. Cč-lio, Campagnoli.
Atletico Portoguesa: Antoni-ni; Walter, Lucio; Amoro, Yoi, Cicarino; Fernando, Socadato. Guillarme, Perino, Cesar.
Pred maloštevilnimi gledalci in na sploskem terenu zaradi dežja, ki je padal v drugem polčasu, sta enajstorici prikazali razmeroma reven nogomet, l:ar velja predvsem za goste, ki niso pokazali niti običajne brazilijanske specialitete žorglerstva.
Domači so sprva začeli 'b-prezno. Ko pa so spoznali, da njihov nasprotnik ni kdove kaj, so začeli napadati in u-stvarjati vrsto ugodnih pri-* ložnosti. ki pa jih razen ene niso znali izkoristiti.
Pri Interju je na mestu srednjega kiilca nastopil v drugem polčasu Bernardin, ki je sicer še član Triestine. ki pa se bo v prihodnji sezoni — kot se zatrjuje — vrnil k Interju. ki ga je Triestini le posodil. Bernardin sicer ni imel težkega posla, vendar so nekatere njegove uspešne intervencije z glave gledalci pozdravili s ploskanjem.
Prvi gol so domači dosegli v 5’ prvega polčasa pc Von-lar.thenu. drugega pa v 9' drugega polčasa po Rebizziju.
* * f:
PIACENZA, 31, — V ponov-ni prvenstveni tekmi (prvo je nogometna zveza razveljavila zaradi ugotovljene sodnikove
napake na škodo Prata) 1^ Piacenza premagala Prato 1:0.
Smrtna nesreča kolesarja med dirko
MILANO, 31. — Med kflI^
sarsko dirko za pokal «A r1^ no« v Loaiju se je smrtno P nesrečil 18-letn: kolesar pr.a. co Verona iz Bočna. Mladi ^ kač je nesrečno padel >n glavo udaril ob asfalt. p° pa cu se je dvignil in zajaha lo. toda po dveh minutah je prijela slabost m s0 takoj odpeljali v b°lnisf}} .j kjer je 14 ur kasneje izd1 zaradi možganske krvavitve.
flTolosporl" Št. 1
RIM. 31. — Zmagoviti stolpec stave «Totosport» št. naslednji.	.3
XIX, - 2 1, XI-, 2 1} X ..
13 točk je doseglo 142 iSr cev, od katerih dobi vsak 1*42.000 lir. 12 točk je rtoseg„ Okrog 1900 igralcev, ki Pr mejo okrog 10.000 lir.
Odgovorni uredntK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT -
Trsi
Ulllll) ŠKKIlKjj
predvaja danes 1. juniJa ob 18 uri RKO h*®*
Uporniki v Hondurasu
V soboto 2. junija J10
otvoritev «LETNEGA K NA V SKEDNJU«. Ins*a'
lacija CINEMASCOr«-
razgled na velikefn kine matngrafskem platnu. Pričetek programa
18.30 v dvorani in na odprtem. - V Prl
20.45
meru
slabega vremena bo p daljevanje v dvoran1.
mmmmnrtm
predvaja danes 1. junija z začetkom ob 18. uri Titanus film:
BELI ANGEL
Nadaljevanje filma mSINOVI NIKOGAR«
Igrajo: AMEDEO NAZZARI YVONNE SANSON in druŽ1
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGGOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOO.TOOOOCOOOOOOOOTOOOO3OOOO©000
Tugend machen«. (»Napraviti iz stiske krepost«.) In ker jej}}! Cankar mislec človek in je svoj najhujsi nedostatek pred 's
razumljivo prikrival, je pri sebi brisal gloM1e.Aej-remne svoje »spreobrnitve« in iskal zanjo tehtnejših ih nejsth razlogov.
. . . ....	.	sp0-
vojhe*
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
89. Četrto poglavje« Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja
Druga taka sugestija, ki jo je prenesel Cankar nehote na mojo generacijo, je bila sama po sebi pozitivnejšega značaja in je izvirala iz Cankarjeve pisateljske nature oziroma iz pisateljskega tipa, ki mu je pripadal. Ker nimam izpiskov pri roki, se zdaj točno ne spominjam, ali je bil Marx ali Engels tisti, ki je nasvetoval Lassallu glede na neko dramo, ki jo je bil poslal onemu v čitanje, naj bi rajši bolj »sekspiriziral« in manj «šileriziral«. Nasvet je bil dober, vendar ni upošteval psiholoških odnosov, iz katerih rojevajo pisatelji svoje produkte, kar ni nič čudnega, saj se celo pisatelji sami teh osnov marsikdaj le malo zavedajo. Lassalle je namreč pripadal k tako imenovanemu «ideoloskemu» tipu pisateljev, k takemu tipu, ki preko svojih pisateljskih produktov uveljavlja neko svojo idejno ali celo politično načelo, za katero se skozi svoje pisateljsko delo bori. Ta tip pisatelja je bil morda najčisteje realiziran prav v Schillerju, ki je bil na piimer Goethejev prijateljski antipod. Goethe sam se je priznaval k Shakespea-reju, ki je doslei najgenialneje realiziral Schillerju nasprotni princip: da namreč prikazuje in poustvarja življenje nepotvor-jeno, tako, kakršno je, in da naj potem gledalec ali čitatelj izlušči iz njega, kar se mu utegne zdeti prav ali koristno. Oba pisateljska tipa si v sklopu svetovne literature držita dialekt lično ravnovesje ln sta torej človeški kulturi enako potrebna in koristna.
Cankar je bil osebno velik oboževatelj Shakespeureja, prevedel je »Hamleta« in »Romea in Julijo« in v njegovih dra-
mah čutiš sem pa tja šekspirske reminiscence. Toda po pisateljskem tipu je pripapal nasprotnemu, to je šilerjanskemu polu, pa čeprav se tega ni zavedal in tega tudi zavestno ni hotel. Ne poudarja se zastonj, da je Cankar borec, da se zlasti v svojih dramah vselej bori za neko idejo, ideologijo, za neki nazor. Ne izvira to iz tega, da bi Cankar ne bil razumel Shake-speareja, pač pa je bil tako vnet ideološki borec in mislec, da je verjetno celo v Shakespearove drame vnašal neki (svoj) nazor ali neko (svojo) idejo. Kot tip, h kateremu pripadaš, si rojen in se tega ne moreš »naučiti«, ker bi se moral najprej naučiti, kako izpremeniš osnove lastnega karakterja. Tako sta Marx in Engels Lassallu zaman nasvetovala »šekspiriziranje«, ker je pač po svojem karakterju gledal svet skozi neko določeno idejo, in bi tak nasvet tudi Cankarju ne bil mogel kaj prida koristiti
Schiller, Lassalle in Cankar so iskreni poboljševalci sveta in kot taki lahko umetniški in koristni. Shakespeare in Goethe poustvarjata in na novo rojevata življenje v vseh njegovih globinah, višinah, bolečinah ln strahotah. Ker ustvarjata žive karakterje, ti karakterji tudi mislijo in se izpovedujejo. Toda mojstra ne mislita in se ne izpovedujeta zanje, kakor počno avtorji nasprotnega tipa. Niti Shakespeare niti Goethe ne sovražita nobene od svojih kreatur, Goethejev Meflsto nam je pri vsej svoj: zavrženosti in hudicevskosti simpatičen in duhovitosti, ki jih stresa Shakespearov Jugo, dajo slutiti, da se je njegov kreator sam ob njih zabaval. Schiller tako imenovane
negativne tipe velikokrat sovraži in v svetovni literaturi zlepa ne poznam avtorja, ki bi bil toliko svojih kreatur tako sovražil kakor Cankar. Kljub temu ne bom trdil, da je bil Cankar čist »šilerjanski« tip. Za primer naj navedem Kantorja v njegovem »Kralju na Betajnovi«, do katerega Cankar kljub strahotam, ki nam jih nalovi na grbo, ni povsem navdušen. In ko Kantor v drugem dejanju ubije Maksa, se avtor zgrozi, ker je nemara za trenutek v Kantorju zagledal neko stran lastnega obraza; drugače si sicer ne morem razložiti, zakaj se je avtor v tretjem dejanju zatekel iz tragedije v satiro, celo v farso, ter odvzel Kantorju precej od karakterne teze, ki jo je v prvih dveh dejanjih imel.
Da ni bil Cankar čisti «šilerjanski» tip, kaže tudi dejstvo, da je napravil v teku svojega vse prekratkega življenja določen ideološki razvoj namreč v smeri približevanja h krščanstvu. Mislim, da sta k temu problematičnemu razvoju pripomogla predvsem dva činitelja: prvič njegov nezdravi odnos do erotike. Napredni nazori, ki temeljijo na prirodo- in družboslovju, jemljejo erotiko kot prirodno in človeško danost, ne da bi videli v samem aktu kaj spotikljivega. Katoliški nazor pa gleda v spolnosti izvirni greh, torej nekaj, kar je samo po sebi nevredno in kar opravičuje samo končni cilj: razplojevanje. Cankar je podobno občutil zaradi svoje konstitucije v spolnosti nekaj živalskega, ostudnega in »lepota« erotike mu je bila samo v nekem brezciljnem hrepenenju. (Kot kuriozum naj navedem, da ima domala isti pogled na erotiko tudi Nietzsche In literarni historik, ki bi si vzel trud, da bi konfron-tiral Nietzschejeve trditve o erotiki v «Zarathustri» z nekaterimi Cankarjevimi stavki, bi se začudil ob neizpodbitni sorodnosti.)	r
Cankarju, ki je v svoji osebni konstitucionalni stiski z leti zmerom bolj trpel v erotičnih zadevah, ni mogla niti v tem pogledu tolažba, ki jo je prinašal cerkveni nauk; da je namreč spolnost sama po sebi nekaj ostudnega in živalskega in da je lepa samo materinska ljubezen, simbolizirana v materi božji. V tem nauku ni našel samo tolažbe, temveč celo potrdilo, da njegova osebna nedostatnost pravzaprav ni nedostatnost, marveč neka krepost po nemškem izreku: »Aus der Not eine
Drugi činitelj, ki je utegnil pospešiti ta razvoj, je b „ znanje, ki so mu ga posredovale strahote prve svetovne v • ko je videl, kako je veliko njegovih osovraženih in zan mn »modelov« (Cankar je znal zaničevati zaradi «rn°? celo lastne kreature) krotko in vdano prijelo za puško m na fronto umirat za neljubljenega cesarja in za tujo iu se je utegnil vprašati: čemu sem jih prav za pi*aV s J, in cemu zaničeval? In je zavoljo tega še bolj potreboval lazbe in se še bolj zatekel v simbole.
Domala vsi slovenski avtorji med obema vojnama, , oblikovali snovi iz kmečkega življenja, so se izognili v Cankarjeve nezdrave erotike. «Auf der Alm gibt’s ka’ SU^n ^ »Na planinah ni nič pregrešno« bi bili lahko rekli z cem Miško Kranjec, Prežihov Voranc, France Bevk še najbolj pod Cankarjevim vplivom), Ciril Kosmač 1 A samo slovenska javnost, marveč tudi večji del za sp vostjo brskajočih recenzentov Je sprejel to krepko in erotiko kot izraz nekega malce oddaljenega in dokaj, P:r ,gjj nega, življenja, kjer pač človek ne more pričakovati * c (beri »cankarjevskih«) manifestacij erotike. Toda ?ahji0ci nekako višjega duševnega in duhovnega razvoja pa Je R j karjansko pojmovanje erotike nekakšen tiho dogovorj - t stulat. Kar pa je ta del javnosti najteže prenesel, Je r0tič kakšen neoseben »višinski« ali celo ironičen pogled na zadeve.
16.
kakšnim dejanjem bo dogajanje v Alamutu Prj,^pr* *n bo končni izid tega dogajanja, vse to je avt°C 0 &
H
kakšen noncm izia iega aogajanja, vse 10 je “' 'i/no pisala zgodovina, ki je v nobenem primeru in za nooe nisem hotel niti potvoriti niti pretvoriti.
s (Nadaljevanje
siedd-