P osamezne Številke« Navadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO ie nahaja v Mari-korn, Jurčičeva ulica št- 4, L nedstr-UPRAVA »e nahaja v Jurčičevi »lici H. 4, pritličje demo. Telefon it. 24. — SHS postnočekovni ra Čim štev. 11.787. Na naročil« bres denarja ae ne °*ira. —■ Rokopisi se ne vračajo. PoMa paSanW sfoBoviraJ TCtina MmvmtirzJS tj pnn IfVDvJIC. Posame ~ue Mevilkei Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—* »TABOR* izhaja vjak dan, razve* nedelje in praznikov, ob 18. uri m datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*—, za inozemstvo D 18* —, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D10*--n insernti po d ogovoru. MaroČa se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulico štev. 4« Naslov Kratko — psalBt@¥elš© Danes bo francoski zbornici predložen načrt nove Poincarejeve vlade o sanaciji Iranka in ahcoskega državnega gospodarstva. Davki bt|do silno povišani. Zveza državnih uradnikov s sedežem v eogradu, se je izjavila z vso odločnostjo zo-P(u/°' ^ ^ samo nameščenci plačevali n ' .”vorl so v teku. Zatišje v državni poi9%ikI Liuti boji za občine v Srbiji. — Stj. Radič še vzbuja nekoliko pozornosti . . . Beograd, 27. julija. 0,|tični krogi se živahno zanimajo za go-Pop V°^*e^a Stj-- Radiča na Grobniškem sj_. ' Nič manjše pa ni zanimanje za občin-j , '°Iilni boj v Beogradu. Vladne stranke so In h .zapos'enc z medsebojnimi obmetavanji oji, da je bila posunjeim v ozadje cela vr-a vprašaji], ki se tiče državne uprave. Fi-ančni minister dr. Perič je konferiral z gospodarskimi krogi in z generalnim direktorjem arodne banke dr. Novakovičem o možnosti ržavne podpore Vojvodini. V hotelu »Pariz« ® v radikalnem klubu sc vodijo ostre disku- s'le o sestavi kandidatne liste za glavno mesto. __________ v gf$S N,k'* dobil zaupnico 22 radičevskih organizacij. Vlnkovd, 27. julija. ,^erai se je tu|caj vršila dobro obiskana UPšČina disidentov HSS, ki sta sc je udele-j1 * ^ organizacij. 'Ministru dr. Nikiču so ude-^e-«nci izrekli zaupnico. Dr. Nikič je bil nav-_ c Pri seji upravnega odbora mesta Broda, *■ kateri je občina votirala 125.000 Din za po-^lience. ^NClC KLIČE STJ. RADIČA NA ODGOVORNOST. Radi napadov na Italijo. y Beograd, 27. julija, informacijskih krogih se govori, da p, *Unanji minister dr. Ninčič pozval St-°sek rac*‘ njegovih napadov na Italijo Nhfii?0 Tia odgovor. Stem v zvezi je dr. . c"- sprejel Pavla Radiča. VUDNA PODPORA POPLAVLJENI BACKI. Beograd, 27. julija. t)in'a<*a je nakazala kredit v znesku 500.000 radi Za popravo cest v Bački, ki se nahajajo 1 vode v skrajno slabem stanju. ANJE JDGOSL. CONE V SOLUNU. **OVEC __ __________________ Atene, 27. julija. ga|UROs^ovanski delegat Avramovič je predla-|u vladi, da bi se jugoslov. cona v so- 2en Pristanišču povečala za nadaljnfh ^°Jv._metrov. CENEJŠI PREMOG ZA DRŽAVO. Beograd, 27. julija. 5Dq ,ada faspravlja o sanaciji posebnega go-ftiotj arlt.VB' ^animiv je sklep dobaviteljev prc-VQ a’._ nameravajo cene premogu za drža-»J*3« v toliko, da bi mogla država na a In prištedlti 30 milijonov dinarjev. i /_ Maribor, sreda 28. Julija 1926. Leto: Vi!. — Številk3: 167. ŠE VEDNO NESIGURNOST PRED DONAVO? Novi Sad, 27. julija. Donava sicer počasi upada, vendar ipa nevarnost poplave še vedno ni docela odvmjena. Nasipi mestoma še zmeraj lezejo in se udirajo, kar vzbuja resne skrbi. Vojaški in civilni delavci so pod vodstvom inženirjev neumorno na delu, da bi zavarovali nasipe. V vasi Bač je voda odplavila 150 hiš. CURIH. (Avala) 27. julija. {Izvirno)-Beograd 9.1l, Pariš 12-75, London 25.12, Newyork 516-85, Milan 16.775, Praga 15-30. Dunaj 73.05, Budapest 00.72,3, Berlin 122.95, BrUssel 12’90, Varšava' 57.70, B uk ar e st 2.3625, Sofija 3-725. Iteema krojita — Smrt znanega srbskega politika. Včeraj jc bil prepeljan iz Beograda v Pumo bivši poštni minister in znani srbski politik iz Srema dr. Žarko Miladinovič- Njegovo soprogo je tako raztožila nenadna smrt, da je poizkusla storiti samomor. I)r. Miladinovič je pripadal radi-kalski stranki. — Zopet nesreča v Kamniških planinah. Rodbino našega odličnega rojaka g. dr. Stlmana, šefa patentnega urada v Beogradu, ki je izgubila pred kratkim starejšega sina, pilota naše vojne mornarice, je zadel nov udarec. Mlajši sin — dijak je odšel v četrtek iz Okrešlja, kjer biva rodbina na oddihu, na Mrzla goro in se do danes še ni vrnil. Dosedanji trud, da bi ga izsledili ali odkrili njegovo truplo, je bil zaman, tako da ga je najbrze zadela enaka usoda kot dr- Lubeca. — Težko prizadeta rodbina vzbuja povsod sočutje! — Usoda svetnika dr. Lubeca. Pred nekaj dnevi smo posneli po zagrebških listih vest, da pogrešani svetnik g. dr. Milko Lubec po vsej verjetnosti živi v Gradcu. Njegovi sorodniki nas obveščajo, da so to prazne govorice. Dr. Lubec se je nedvomno smrtno ponesrečil v planinah. Vse druge vesti so brez podlage. — Dijaški kongres v Sremskih Karlovcih. Mednarodni dijaški kognres se je o tvori! v nedeljo v patrijarhovi palači v Sremskih Karlovcih. Zbralo se je 293 delegatov iz vseh delov sveta, med njimi zastopniki Indijcev, Kitajcev, Japoncev in Amerikancev. Slednji so seve vzbudili največjo senzacijo v tihem sremskem mestu, ki najbrže še ni sprejelo- takih gostov- Kongres je otvoril rektor beograjske univerze Pavle Popovič. — Novinarska zadruga. Jugoslov. novinarsko udrtiženje jc sklenilo osnovati novinarsko zadrugo, ki bo prevzela letovišče za novinarje v Boki Kotorski. — Značilno! »Koroški Slovenec« poroča, da je moral novi celovški župan dr. Bercht, ki je bil nedavno zaprisežen, slovesno obljubiti, da bo »povsod it. vsekdar varoval nemški značaj mesta Celovec. Pangermani nočejo niti slišati, da bi bil Celovec kaj drug,> kot nemški, toda pri žu panovi prisegi se tolčejo po zobeh in priznavajo sami. da bi lahko imel Celovec kak drug, denimo slovenski značaj. Kajti v resnično nemškem mestu in na pravih nemških tleh menda je ni treba posebej prisegati zvestobe materi Gertnaniji! — Kjer je treba kaj varovati, ondi preti nekomu nevarnost. No, celovški Nemci imajo dober nos in še večjo porcijo strahu! — Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Za udeležence Miklošičeve slavnosti dne 8. avgusita v Ljutomeru je prometno ministrstvo dovolilo 50% popusta od rednih voznih cen- Na odhodni postaji kup-ljein celi vozni listek, žigosan na obratni strani z vlažnim postajnim žigom, velja tudi za povratek. Za povratno vožnjo je treba izkaznice, ki se dobe dne 8. avg-do 12. ure v občinski pisarni, (»poldne pa na veseličnem prostoru- — Izprememba v pravilniku zakona o stanovanjih- Minister za socijahio politiko je izpremenil 6 točko drugega člena ter se glasi: »Če se osebe, ki so zaščitene po členu 12. zakona o stanovanjih in ki prebivajo v stanovanjih milodarnih zgradb, izsele iz nijJju se izpraznjena sta- novanja izvzamejo iz zakonskih omeji-1 tov, kakor je to tudi že določeno s členom dve (točko 6-) zakona o stanovanjih. — Nenavaden čin obupanih dijakov. V Skiernevvicah na Poljskem je od 25 maturantov prebilo zrelostni izpit le 6 kandidatuv- Padlih 19 si je najelo čoln in so se peljali na najgloblje 'mesto na jezeru, kjer so se vsi vrgli v vodo- K sreči so ta dogodek videli nekateri ljudje na obrežju in so hiteli na pomoč- Posrečilo se jim je rešiti le 9 kandidatov. Ostalih 10, ki so se privezali z vrvjo na rokah in nogah, je pogoltnila voda. — ‘Materina ljubezen. V Neapelju so redarji ustavili neko žensko, ki se je preoblekla v moškega. Dognalo sc je, da poteka iz odlične rodbine- Pred nekaj meseci ji je umrla dveletna hčerka. Mati je radi te izgube nepopisno trpela. Sleherni dan je morala biti na grobu. Slednjič so ji pokopališki čuvaji zabraniii pot na grob, ker so bili opazili, da je s prsti grebla zemljo, hoteč se preriti do hčerke. Ker pa ni mogla vzdržati, da ne bi šla na pokopališče, se je oblekla v moškega. Zdravniki so dbgnali, da se jc nesrečni materi zavoljo smrti njene ljubljenke zmešala pamet- — Sto ton bencina zgorelo. V tržaškem pristanišču pri Sv. Jakobu je izbruhnil na nekem parniku, na katerem seje nahajalo približno 1.00 ton bencina, požar, kije v nekaj minutah zajel celo ladjo. Požarna brarnba je morala reševanje omejiti na izoliranje petrolejskih skladišč na obrežju. Požar je trajal več ur- Končno se je goreča-ladja potopila, razliti bencin pa je na morju gorel še dolgo časa. — Šinatjeta ob Pesnici — zahvala. —• Naša narodna slavnost »Domovinski dan« dne 18. julija t. 1- je potekla res tako sijajno, da se jc z zadovoljstvom in ponosom spominjamo. K uspehu so zlasti pripomogli razni sodelujoči činitelji, ki se jim na. tem mestu za njihov trud iskreno zahvaljujem in sicer v prvi vrsti požrtvovalnemu predsedništvu mariborske Jugoslov. matice, agilnim pevcem »Jadrana« in vljudnim tamburašem . »Bratstva«. Od domačinov gre moja hvala o-sobito g. župniku in duh- svet. Frangežu, in gd. Osani, gg. Schickerju, g. Šumanu, Grabušniku. Horvatu, Baumgartnerju, Kravosu, Markotu, vsem darovalcem za srečolov, vsern prodajalcem v šotorih in pri srečelovu, vsem mojim malim in velikim pevcem in igralcem, g. dr. Gorišeku i. dr. za auto, i. t. d„ preveč bi jih še moral našteti, vsem daljnim in bližnjim prijateljem in znancem, ki so z lepim obiskom ali kakorkoli pripomogli h krasnemu uspehu naše domovinske slavnosti-Udano se zahvaljujem za vse prispevke, zlasti g. velikemu županu dr. Pirkmajerju za prispevek 250 Din in g. srez. pogl. dr. Ipavcu za prispevek 100 Din. — Druži in bodri nas naj k nadaljndmu narodnemu delu naše sveto obmejno geslo »Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene«. Do svidenja na »Domovinskem dnevu«. 1. 1927- Mirko Vauda, preds. in šol- upr. I® sedal m p®-E3iavlj@RGnra ozemSIu Beograd, 25. julija- Umazane vode, ki so poplavile bačko ozemlje, sc počasi umikajo in če ne bo novega deževja, bo voda kmalu izginila- Tam, kjer so se razdivjani elementi že umaknili, se nudi skrajno neugodna slika. Vse je zablačeno in pomandrano. Polja so podobna bojiščem, kjer se je pravkar končala bitka. Ponekod je voda izpodkopala drevesa, ki leže križ-kražem. Drugod se jc pesek nagrmadil na kupe kakor v puščavi. Žalosten bo pogled na poplavljeno, toli rodovitno ravan- Prebivalstvo se o-bupano vrača v ponekod razdejane, drugod zablačene in z vlago zaznamovane hiše. Tam, kjer je vladal poprej pravi blagoslov, se bo sedaj začela težavna'obnova. V vladnih krogih se zatrjuje, da sc bodo takoj začeli obnavljati nasipi, ki morajo biti zgrajeni trdneje in po modernih izkušnjah, tako da bodo v bodoče lahko kljubovali povodnjim. Na poplavljenem ozemlju so se razširile radi gnilobe razne nevarne bolezni. Pojavlja se tudi malarija. Komarjev se je seveda izleglo toliko, da bo prebivalstvo imelo še to nadlogo. OdlirSSIe sporne" Mika kralfu PeSpu v Sio-cenili Kranj, 27. julija. Starodavni Prešernov Kfanj se pripravlja na veliko slavnost- Po zaslugi tukajšnjih rodoljubov bo dobil Kranj prvi med slovenskimi mesti spomenik kralja Petra Osvoboditelja. Vrše se obsežne priprave, da bo odkritje spomenika velika patriotska manifestacija, kakor je Kranj še ni videl. Zbrala se bo vsa narodno čuteča Gorenjska. Množica gostovi bo privrela tudi iz Ljubljane in iz drugih krajev ljubljanske oblasti. Naj se zna, da Kranj odkriva prvi spomenik v Sloveniji prvemu narodnemu kralju ujedinjenih Jugoslovanov. Spored slovesnosti je sledeč: V soboto 31. julija ob 20- uri bo razsvetljava mesta in sprevod z bakljado, ob 21. uri pa bo v Narodnem domu slavnostna akademija. V nedeljo dne 1. avgusta zjutraj bo budnica, ob H. uri slovesno odkritje spomenika in defiliranje zastopanih organizacij in narodnih noš. Ob 13- uri bo velika narodna veselica na slavnostnem prositoru- Zvečer čarobna razsvetljava slavnostnega prostora z umetalnim o-gnjein. Kdor si hoče ogledati Kranj, se mu nudi prilika, da. stori to povodom njegove velike slovesnosti. Upajmo- da bo za Kranjem obmejni' Maribor prvi, ki bo na nekdaj bojnih tleh dveh narodov zgradil spomenik kralju: Osvoboditelju. Maribor, 27. julija- m V Ljubljano in na Bled! Kdor se hoče udeležiti kongresa Jugoslov. češkosl. lig v Ljubljani in na Bledu, naj se prijavi g. Burešu v Vetrinjski ulici. Preskrbljeno! je za razne ugodnosti glede vožnje, prenočišča in hrane. Kongres bo dne 7. ini 8. avgusta. m česky klub v Mariboru oznamuje« že pfijjma ustni jakož i pfsemne pri-hlašky na kongres Jihosl.-českoslov. liga českoslov- krajmskych spolku v kral. SHS, ktery se bude odbyvati ve dne 7. a 8. srpna 1926 v Lublani a na Bledu pred-seda p. Franjo Bureš, urar v Mariboru, Vetrinjska ulica. O bezplatne noclehy» levne stravovani jakož i polovični jlzdu postarano. Pofad slavnosti, jakož i od-jezd bude oznamen v dennim tisku. — Krajane! Dokažme svou učasti porozum-neni pro prohloubeni a společnou prdci s bratrskym naroclem jihoslovanskym. —* Vvbfzfme zvlašt« krajany z mariborske oblasti k plne učasti. Prililaškv s udajem, zda reflektuje se noc!eh'a společnou večeri v Lublani, jakož občd na Bledu, ode-šlete na shora uvedenou adresu nejdele do konce t. m.« m Koncert v mestnem parku bo ob lepem vremenu v sredo dne 28. t. m. ob 20. uri. Igra železničarska godba »Drava«—* Spored: 1. Koračnica: »Prihod« iz opere Rienci od R. Wagner. 2- Ouvertura: »Ciganka« od Balfe. 3 Valček: »Dolores« od Waldteufel- 4. Fantazija iz opere »Hugenoti« od Mevcrberger. 5. Pesem: »Mornar« od Vilhar. 6. Potpouri: Odlomki iz oper od Schneidcr-ja- m Mariborski drobiž. Kolodvorsko re-staracijo bo prevzel g. Majer, doslej re* stavrater na pragerski postaji- — V kinu »Apolo« se-bo začel danes predvajati filmski posnetek z nedeljske mariborske promenade. Tako bo marsikdo spoznal samega sebe morda prvič na filmskem platnu. — Na povratku iz 1 Metnega ruskega ujetništva sta pasirala Maribor dva Hrvata iz Like oziroma iz Bosne. —■ Iz Nemčije jc prispel nov modern avto-škropilnik. pa mu je carina navrgla kar 100 tisoč Din. t. j. eno tretjino kupne cene- Radi pritožbe mestne občine je skro-. pilnik obležal na kolodvoru. — Obeta se Srt 2r V MariBortf,' ttne '28. Julija 1926. nam alepšanije Glavnega trga, ker bo mesto kupilo znano Bergovo skladišče in ga podrlo, kor jako kazi vtis sicer lepega trga. — Pri kopanju v Dravi bi bila kmalu y nedeljo utonila še tretja oseba, a jo je nedko srečno rešiL —■ Mariborčani zaman vzdihujejo po lepem vremenu. Po nekolikih nadebudnih dneh danes zopet dežuje. — Policija je aretirala nekega ženskega zvodnika, ki je ujel na kolodvoru dekle iz Medžimurja in ga pod pretvezo, da mu ■ preskrbi službo, zvabil k sebi- m Za klofuto — krožnik juhe In kozarec piva. Danes se je zagovarjal pred sodiščem gostilniški vajenec F. M., ki je prisolil nekemu delavcu P. klofuto. Pri razpravi je P. izjavil, da ne zahteva nikake kazni za F. M., le-ta Pa se mora obvezati, da mu plača za klofuto — krožnik juhe in kozarec piva. F. M. je bil oproščen. Pri juhi in pivu p.a bo sprava končana. m Mariborskim pevcem, ki pojdejo 8. avgusta v Ljutomer. Prejeli smo: Pri slovesni otvoritvi Miklošičevega spomenika v Ljutomera dne 8. avgusta 1926 oh pol 13- uri se bo zapela Jenkova: »Molitev* (Ti. ki si nas vstvaril), če bo zadostno število pevcev. Pevci, ki se udeleže slavnosti, se vabijo, da se dne 8. avgusta najkasneje ob V* na 12. uro zbero v Ljutomeru v pevski sobi poleg magistrata k skupni vaji, ter prineso po možnosti pesmarice seboj. m Tečaj za oskrbo zelenjave In zatiranje škodljivcev in bolezni priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru štva za Maribor in okolico, dne 3. avg. 1.1. na drž. srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru- Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 9.—12. in 14.—17. ure. Najvažnejši škodljivci se bodo videli v skioptikonu- K obilni udeležbi se vabijo zanimanci brez razlike spola. V slučaju slabega vremena se vrši tečaj 4. avgusta. m Pomočniške preizkušnje v kovinarski stroki. Načelstvo Kovinarske obrtne zadruge v Mariboru objavlja, da se bodo vršile pomočniške preizkušnje za III. četrtletje 1926 koncem meseca sept. 1.1. Vsi tisti vajenci, katerim poteče učna doba koncem meseca septembra 1926, kakor tudi pomočniki, ki se še niso podvrgli pomočniški preizkušnji, se pozivajo, da predložijo prošnje, opremljene s potrebnimi listinami kot so delavska knjižica, učno spričevalo in odpustnica obrtno nadaljevalne šole. zadružnemu načelniku najkasneje do 25- avgusta 1926, ker se sicer na prepozno vložene prošnje ne bo oziralo. m Turška srečka se je izgubila od magdalenske do Aleksandrove ceste. — Ker je številka povsod zabeležena, je srečka za najditelja brez vrednosti in se naproša, da jo odda proti nagradi Ma-gdalenska ulica 24. I. m V sredo dne 28. t. m. se vrši v Veliki kavarni elitni koncert z kabaretno predstavo. 1476 /poit : Plavanje skozi Maribor. Kakor smo že poročali, priredi SD Rapid 15. avgusta plavalno tekmo skozi Maribor. Tekme se lahko udeleži vsak slovenski športni klub- Start za gospode: Feiberjev otok, za dame: mestno kopališče (Kafer). Cilj za dame in gospode: drsivsko kopališče Kristjan. Prijave so vposlati g. Jegli-tsebu, Maribor, Gosposka ulica. Prijavnina 10 Din je plačati v naprej. Kot nagrade sta razpisana 2 pokala in 4 odlikovanja. Rok prijave do 10. augusta. Berači v velemestu Varšava, Ceps. »lllustrovany Kurjer Godzienney« je prinesel pred kratkim članek o varšavskih beračih, ki ga radi zanimivosti prinašamo tudi našim čitateljem: V nobenem zapadnem mestu ni najti toliko beračev, kakor na varšavskih u-licah. Znani pisatelj Žeromski sc vprašuje v svojem delu »Pred spomladjo«, zakaj stoje na vsakem oglu v glavnem poljskem mesitu berači? A ne samo na oglih, temveč na vseli glavnih in stranskih ulicah je polno najrazličnejših človeških pokvek: paralitikov, šepavcev, gluhonemih, slepih in invalidov. Pri vsakem koraku te ustavi kak nadležen berač: če se vsedeš v drevoredu, že defilira pred teboj cela vrsta raznih potepuhov, ki prosjačijo na vse mogoče načine; če se ustaviš pred izložbo, kakor da zraste iz zemlje neka »nesrečna vdova, mati še-stero nepreskrbljenih otrok«; če se zatečeš v kavarno, pride k tebi ženska, pati ponudi neke časopise od prejšnjega meseca in ti pripoveduje, da je »upropašče-na granitarkajt. Ako malo zadremaš po kosilu, da se odpočiješ od napornega dela pa zazvoni zvonec. Preklinjaje vstaneš, odpreš vrata (kajti mogel bi biti pismonoša z denarjem) a na njih stoji človek močnega telesa in zdravih lic, ki začne svojo dobro naučeno pridigo, da je bolnik, ki se vrača iz bolnice po prestani težki bolezni i- t.d. Razjarjen zapreš vrata, a iz predsobe slišiš »imejte usmiljenje, velecenjeni gospod, ker ne morem niti skorjice kruha prislužiti.« Vržeš hitro skozi okno 20 grošev, ker se berač pripravlja, da zapoje kako jako melodično nabožno pesem in to z glasom, da bi celo mrtvi vstali iz groba. Posebno kategorijo prosjakov tvorijo nabožni berači. Na Poljskem so vsi postali invalidi. Ako je kak vagabund pri skoku iz voza s tujim kovčkom v roki izgubil nogo, si je nabavil vojaško bluzo, brezoblično kapo, da izgleda kakor človek. ki je žrtvoval svoje zdravje materi domovini- In kot invalid poziva sedaj pre bivalce na hvaležnost, čeprav je ta poziv ponajveč neupravičen. Veliko večino teh potepuhov tvorijo notorični sleparji, ki se po potrebi izdajajo za slepce, šepave ali neme i- dr. Včasih se dogode i čudeži — slepci spregledajo, gluhi slišijo in šepavi znajo bežati kot jeleni, ko se jim približa policija. Cesto je tudi pojav matere z otrokom. Lanso leto je vzbudila obče pomilovanje neka mati z detetom na prsih. Bila je huda zima in vsak mimoidoči je dal kak groš- Neka gospa se je'usmilila deteta in ga je hotela položiti v neko zibelko. Pri tem pa se je izkazalo, da je ženska držala v rokah v cunje zavito lutko. „ , Zadnji čas se je pojavila na varsavsKin ulicah nova vršita revežev brezposelinh, ki v nesramnem tonu napadajo mimoidoče. Najžalostnejše pa je, da prosjačijo v Varšavi celo inteligentje. V Maršalkov-ski ulici se vidi starega gospoda s temnim klobukom, v razcapani obleki finega kroja, s temnimi naočniki, ki stoji molče na enem križišču. Ne govori in ne prosi. List vprašuje: »Zakai bi govoril . Za njega govori dovolj jasno beda, ki io tako dostojanstveno predstavlja.« Lužički Srbi in praški zlet Sokolstvo pri najmanjšem slovanskem narodu. — Katoliška duhovščina sili Sokole v nemške Turnvereine! Na praški sokolski zlet je prispelo okoli 300 lužičkih Srbov, od katerih jih je približno 150 Sokolov-telovadcev. Na sedmem zletu leta 1922. v Pragi, še ni bilo nobenega Sokola iz Lužic. Eden edini Lužički Srb je vežbal takrat v vrstah češkega Sokola in ta je pozval svoje rojake, da posetijo zlet. Tako je 13 mladih Lužičank in Lužičanov prišlo v zlato Prago. To je bila prva ekspedicija Lužičkih Srbov po prevratu. Leta 1923. je prišla druga ekspedicija, okoli 200 pevcev, ki so priredili koncert lužičkih pesmi. Sokol se je ustanovil med Lužičkimi Srbi 9. prosinca 1920. leta, za časa velike narodne depresije, ki je zavladala po neuspehih na mirovni konferenci. Na organizaciji Sokola je najprej deloval velik patrijot Marko Smolcr, sin Arnošta Smoler-ja, največjega narodnega delavca, organizatorja in vodje Lftžičkih Srbov v drugi polovici preteklega stoletja. Z njim je delal dr. Šleca, ki je študiral v Pragi, kjer se je navzel sokolskega duha. Po velikem uspehu, ki ga je imel lužički srbski koncert v Pragi, se je začela tudi sokolska ideja hitreje širiti med Lužičkimi Srbi. Težave so bile ogromne. Ni bilo ne telovadnic, ne telovadb cev, ne terminologije. 651etni Smolar je moral sam vežbati Sokole, moral je delati vse iz početka; celo dobrim srbskim narodnjakom se je zdela ta ideja predrzna, srbska Matica ni dovolila, da bi se vadili v Srbskem Domu v Budišinu. Na jesen 1921. 1. sta bili osnovani prvi dve društvi v provinciji: v Bukecih in Matešičiiu Dr. Šieca je začel urejevati sokolski list in je sestavil sokolsko terminologijo. 1922. 1. je posetiio že 30 Sokolov in 9 Soko-lic zlet češke sokolske župe v Mladi Bole-slavi, kjer so prvikrat nastopili pred češko javnostjo. Letos sta bili ustanovljeni dve novi društvi, ena v Radvorsku, med katoliki, kjei je bil velik odpor s strani katoliškega duhovništva. Osnovana je bila tudi Zveza lužičko-srbskega Sokolstva, ki ima sedaj 16 društev s 400 člani in izdaja svoje glasilo »Sokolski Listi«. Veliko oviro pa delalo Lužičkim Srbom pri organiziranju Sokola katoliški duhovniki. Po večini so Lužički Srbi evangelski, katolikov je le okoli 20.000. V verskem oziru je vladala do sedaj med njimi največja sloga, a ob priliki sokolskega zleta je bilo sproženo tudi versko Scbicnt Nikoli ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati tudi le najmanjša potvorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo. Lahko bi ceno Schichiovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno: Schichtovo milo je najboljše! Pristno le z znamko Jelena. vprašanje. Katoliški škof v Budišinu je šovinističen Nemec, ki je ob neki priliki izjavil: »Biti katolik, znači biti Nemec!* Pod njegovo upravo izgubljajo Lužički Srbi-katoličani postojanko za postojanko. Nedavno je bil izvoljen za budišinskega dekana Nemcc, čeprav je bilo to mesto vedno v srbskih rokah. Ukinjena je edina srbska parohija v Budišinu, ukinjen je srbski konvikt v Pragi, parohije po vaseh dobivajo Nemci, mladim Srbom je onemogočeno posvetiti se duhovskemu stanu. Pred sokolskim zletom je budišinski škof izdal oklic, da se noben katoliški Sokol ne sme udeležiti zleta; razen tega je zahteval, da zavržejo sokolske uniforme in sokolsko ime, kjer pa se po vaseh nahajajo nemški »Turn-vereini«, se morajo sokolska društva z njimi spojiti. Radi tega so sokolska katoliška društva pred zletom priredila v Ralbicah sestanek, da bi zavzela svoje stališče. Ogorčenje je bilo ogromno. Katoliški Sokoli niso mogli razumeti, kako naj postanejo člani nem. Turn-vereinov, ki prirejajo tajne atentate na luži-čko-srbski narod. Sklenili so, da sc bodo udeležili' praškega izleta skupno z evangeljskim Sokolom, le pri Husovih manifestacijah ne bodo navzoči. To se je tudi zgodilo. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 24. do vklju£rt° 27. julija »Zaročenka iz Avstralije®*, ptf sela igra v petih činih. V glavni vloS1 in Patachon. GRAJSKI KINO S predvaja od pondeljka 26. do srCUviarr. julija »Beli metulj« z Barbaro La J* a Prvovrstno, krasno filmsko delo kulisnega življenja pariškega revue atra, šest činov o Pairizu in njegovi« nah. TRI ŽENE 'A ftO*’ je naslov filmu, ki ga bo predvajal lo« kino v dneh 27., 28. in 29. t; »Tri žene« je jako interesanten in "XII U V11VVS JC J '• ffll saj prikazuje borbo med možem in J ^ ženami, ki so si osvojile s svojo vostjo in zvijačo njegovo srce. Za n1 no prepovedano! Kot predigra se ° $ predvajali posnetki te mestnega Parl\ ’ tr ga je filmral g. Roglič. Slike so spele in vsakdo lahko vidi sebe v V ^0-Poleg tega pa bodo prikazani tu® gg. snetki svečanosti in vežb ob letnice mariborskega gasilnega se popolnoma izurjena kuharica, stara od 30 do 40 let in sobarica stara iez 25 let, za boljSo rodbino v Beogradu. VpraSa se med 1. in 4. uro pop. v Gregor-fcifevi ul. 4/II., vrata 6 ali pa pri hišnici. 1471 Odda lepa, velika, miru.-, opremljena soba ob parku pri ugledni rodbini so hdnemu gospodu. Poseben vhod. elektr. lui. Maistrova ul. 1/1., vrata 4 1473 Delavnice, lokale prosta stanovanju, za leto-vištarj?, prazne sobe, sovpo-raba kuhinje za resne redek-tante isie „Marstan“, HotovSki trg 4. 1472 Ksniorlstlnia. S njem slovenskega in nemškega jezika se i S 4 e za pisarno y Mariboru. Ponudbe z navedbo zahtev na: Pofttni predal 30. Maribor. 14G5 »Mariborska 9Cj$k*rna* t, Mari bora, predstavnik: Stanko Detela, ra jpradatoniiUc* Vftkoelav Špindler, V najem se dar,ti” Gosposka ulica 56/1. 1419 Pristopajte CMD1 filaemrir za 9-500 Din na UldjuVir prodaj. VpraSati: Gastilna Puntigam, Mlinska ulica. 1418 Sprejme se Grajska ulica 2, pri ^ vr za delo na domu se sprejmejo pri tvrdki DURJAVA, MARIBOR, GREGORČIČEVA STALNO ZAPOSLBNJE* 1401 J vnatelj. Urednik Bo r i d n : novinar. Vsi v Maribor«, Išče se ženska starejša moč za pisarno v 0 , 15*Lv0dst'ra» perfektnim znanjem ameriškega knjig jeZika; slovenskega, srbskega in neml Ljbe P°' stanovanje takoj na razpolago, Kon jna slati na upravo »Tabora« pod ^75 moč 22, Maribor". ___•— K- Borko, nova nar. Iada