*■	^14	*%■*****»%£ 4.	™	* * a «• *****
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nA >.
Abb. postale i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 252 (8345)
TRST, sreda, 25. oktobra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vropi.
MOGOČNO PROTESTNO ZBOROVANJE NA TRGU REVOLUCIJE V LJUBLJANI
60 tisoč Ljubljančanov obsodilo šovinistično in nacistično gonjo proti koroškim Slovencem
Govorniki so opozorili na oživljenje mračnih sil v Avstriji, ki ne ogrožajo samo slovenskega življa, ampak tudi Avstrijce same - Protesti univerzitetnih študentov in profesorjev - Demonstracija mladine v Velenju
(Od našega dopisnika)
i.	V*UBLJANA, 24. — Popoldne je bilo na Trgu revolucije v j* |an' veliko protestno zborovanje proti šovinističnim in nacističnim
gredorn proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Na z za-bn'kln'- °*,ra*enem trgu se je ob zvokih slovenskih partizanskih in pesmi zbralo nad 60.000 ljudi. Z vzklikanjem in napisi: lnV<?~oc*0 Slovencem v Avstriji«, «Na Koroškem so Slovenci bili, so tat' °^°”' “Zahtevamo enakopravnost za koroške Slovence«, “Smrt av »Zl“U'- svob°d° Slovencem v Avstriji«, «Nekaj gnilega je v deželi Do* rjS'V“' “Dol s Heimatdienstom« so Ljubljančani povsem jasno
j,	V. a*' kaj menijo o dejavnosti protislovenskih, nacističnih in n f1.?0/tesničarskih organizacij v sosednji Avstriji. Zborovanje v slau-r' Je k'* do zdaj‘ najbolj množičen protest v Sloveniji in Jugo-
91 Proti divjanju nacionalističnih in nacističnih sil ter ogrožanju
•'»venskega življa.	---------------
rv' govornik na današnjem I »rovanju, ki so ga organizirale n, Janske družbenopolitične orga-Arl*?« je bil delavec iz Litostroja j 0 * Straka. Dejal je, da je ogro-strr°S*-	odnosov med Av-
K 1)0 Jn Jugoslavijo oziroma med h;/°. 'n Slovenijo rezultat mla-oN°**' .'n neodločnosti avstrijskih B .,a5*' 'n poudaril, da naši delavci n_ICa . i®i° da bodo na divjanje sil na Koroškem odgo-v, 1 1. »vstrijski delavski razred in . * ,*'ste sile, ki se zavzemajo za n|cno demokracijo.
Narodni heroj Mirko Jerman je podčrtal zaskrbljenost borcev zaradi oživljanja nacizma, ki je prizadejal toliko gorja našim in vsem narodom na svetu. Avstrijska vlada je dala ob sklenitvi avstrijske državne pogodbe vrsto obljub manjšini, ki pa jih zdaj ne izpolnjuje. Tovariš Jerman je poudaril, da slovenska manjšina v Avstriji ne uživa kulturne in gospodarske enakopravnosti in da na Koroškem ni ozračja nacionalne strpnosti. Zavzel se je za prepoved nacističnih organizacij v Avstriji in pozval vse
""""iiiiHummnmHmmmmunumnumiummnnmHMmniHimiiUiunmmmumnmiiuuim
ANDREOTTI V MOSKVI
Pogovori s Kosiginoni o mednarodnih vprašanjih in o medsebojnih odnosih
j^OSKVA, 24. — Predsecfalk ita--iTSke vlade Andreotti, ki ga emljata zunanji minister Medici . guverner «Banca d’Italia» Carli,
. prispel danes popoldne na šest-2v®Vn* uradni obisk v Sovjetsko Vnn?'	moskovskem letališču
Ukovo je Andreottija sprejel in . Pravil predsednik sovjetske vla-Kosigin.
se 4 po Prihodu v Moskvo sta „1. Andreotti in Kosigin sestala in n^tnavz°čnosti dveh zunanjih mi-Prou-1^ *n drugih funkcionarjev mednarodni položaj in čil« °°jne odnose. Kratko sporo-lj “ apencije TASS pravi, da so bi-tekar* po8ovori iskreni in da so po-9)U r V medsebojnem razumeva-je j ^»^ro obveščenih krogov se obJ^o, da je Andreotti obširno v Jfož.l gostitelju načela, ki so v 7 j italijansko zunanjo politiko Wlf.ii 25 letih, in sicer: nor-pQ Zac'ja in izboljšanje odnosov 2last°Jn’ s sosednimi državami in ev70’ ? Francijo in z Jugoslavijo; Piosrt a Potiska in napori za preidi 'Jev razdvojenosti med država-staiestarega kontinenta, ki so naslon ,Zara(li vojnih dogodkov; pri-p k atlantski zvezi.
Itaif^re°tti je izrazil zadovoljstvo v J® za ugoden razvoj dogodkov g,u, etu in navedel pri tem po-tiodn	Sovjetsko zvezo in Za-
hod,,0 ^emoijo ter Poljsko in Za-no° Nemčijo, sporazum o Berli-Ž0Ala izboljšanje odnosov med je V. 'n Sovjetsko zvezo. Potem ko ttiož ®°tnvil, da obstajajo stvarne tlaHiu°St* za konec vojne v Viet-ijettf’ ^ izrazil željo po čimprejš-skih ^Prejemu v OZN obeh nem-K„sid«av-
B0v0ril'n s sv°ie strani obširno slooi 0 sovjetski zunanji politiki, ki kr,n„rna načelih, ki jih je nakazal 24. Vsetn &S	in se nanaša pred-
v sv '"'r 'n popuščanje napetosti v'ade ■	predsednik sovjetske
Dogodt10 v tej zvezi dal veliko važnost s ani Sovjetske zveze in Poljske ra*Um n° Nemčijo, berlinskemu spo-doi„ u 'n pripomnil, da so to sadovi dalj 'n t^ke poti, ki jo je treba na-V Vati.
dalj j^Pravi na prvem srečanju so *a Poseben poudarek pripravam de]0v »Psko konferenco o miru in so-da, ariJu in vprašanju Bližnjega vzho-rUtpai ec! razpravo se je Kosigin za-pa i*ide nedavne konference na v Pa . ropske gospodarske skupnosti OeležllriJu. katere se je Andreotti u-«oSDo| ^lede sovjetsko - italijanskih i«ra?il arskih odnosov pa je Kosigin ljih0v zadovoljstvo svoje države, za Ijo. j ugoden razvoj in poudaril že-tudj !?.,.! sc na enaki ravni razvijali feiiCj olitični odnosi. O pariški konfe-< * o medsebojnih gospodarskih "d ju( . bodo podrobneje razpravljali S^snjih pogovorih.
vlada je nocoj priredila 8ost0v 0 Večerjo 08 ^ast italijanskih dr^gi ' * zdravici je Andreotti med %di Poudaril, da mu sedanji obisk ‘St. Uožn°st za globoko in kon-tdijj '',no preučitev političnih vpra-‘ 50 v ospredju na medna-torišču. Izrazil je željo ita-e8a naroda po tesnejšem so-
delovanju s sovjetskim narodom, zlasti pa še po krepitvi sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in umetniškem področju. Glede evropskih vprašanj je Andreotti poudaril, da je danes naloga vseh, da se zavzamejo za razvoj novih odnosov med vladami in narodi Evrope na osnovi neodvisnosti vseh držav ter razumevanja njihove stvarnosti in njihove koristi.
V odgovoru je Kosigin ugotovil, da so bila na evropskem kontinentu rešena že mnoga zapletena mednarodna vprašanja, kar je omogočilo zmanjšanje napetosti. Predvsem je bil storjen odločilni korak na tej poti glede osnovnega vprašanja v Evropi: spoštovanje sedanjih evropskih meja in vzpostavitev odnosov med državami različnega socialnega sistema.
avstrijske borce proti fašizmu, da nastopijo proti oživljanju te mračne ideologije, ki ne ogroža le slovenske manjšine, ampak tudi nje same.
Študent Tomaž Kšela je opozoril vse avstrijske napredne sile naj ne bodo tolerantne do nacizma, ki je naperjen tudi proti njim. Povedal je, da smo pri nas v dolgi zgodovini boja za pravice koroških Slovencev poleg protestov vedno iskali tudi druge možne poti in da smo zdaj zato še bolj ogorčeni zaradi zadnjih dogodkov. Če se gonja proti Slovencem v Avstriji ne bo ustavila bomo zahtevali mednarodno pravno reševanje tega vprašanja, je dejal Kšela.
Sekretar Mestne konference ZKS v Ljubljani Vinko Hafner je označil sile, ki vodijo protislovensko gonjo, za jurišni odred mednarodne reakcije in antikomunizma. Njihovo delovanje ne ogroža le slovenske manjšine, ampak tudi demokratičen raizvoj Avstrije, naperjeno pa je tudi proti običaju solidarnosti Jugoslavije. Izrazil je podporo ljubljanskih komuniste«' stališčem avstrijske KP in naprednemu delu avstrijske socialistične stranke ter vsem silam, ki obsojajo protislovensko gonjo.
Predsednik mestnega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani Rudi Bregar je ob koncu zborovanja prebral protestno izjavo, v kateri prebivalci Ljubljane ugotavljajo, da Heimatdienst poziva na genocid slovenske manjšine in opozarjajo da oživljanje nacizma pomeni veliko nevarnost za vse demokratične sile. «Za sosede nočemo neonacistov, ampak si želimo sosedskega sodelovanja v miru z demokratično Avstri-jo», so v protestni izjavi poudarili Ljubljančani.
Dopoldne so bila na vseh fakultetah ljubljanske univerze protestna zborovanja študentov, na katerih so razpravljali o najnovejšem položaju slovenske manjšine na Koroškem. Opoldne pa so o istem vprašanju razpravljali tudi na izredni univerzitetni skupščini. Profesor fakultete za politične vede, sociologijo in novinarstvo dr. Vlado Benko je v daljšem govoru orisal dosedanji in najnovejši razvoj dogodkov na Koroškem, zatem pa se je razvila živahna razprava. Vsi disku-tanti so izrazili svojo ogorčenost zaradi sedanjega divjanja Heimat-diensta in drugih podobnih organizacij nad koroškimi Slovenci. Še bolj pa so bili ogorčeni zaradi mlačnosti ukrepov avstrijske vlade.
V njej podpirajo dosedanjo akcijo slovenske in zvezne vlade, hkra-
ti pa se obračajo na vso javnost, valo od avstrijske vlade, naj takoj naj podpre prizadevanja in boj za ukrepa, da bi preprečila izbruhe
narodni obstoj koroških Slovencev.
Protestno zborovanje je bilo danes tudi na institutu Jožef Štefan v Ljubljani, ki se ga je udeležil celoten kolektiv. Udeleženci so poslali protestna pisma predsedniku avstrijske republike Franzu Jonasu, koroškemu deželnemu glavarju doktorju Hansu Simi in zveznemu izvršnemu svetu v Beograd.
Več tisoč mladincev iz osnovnih ter srednjih šol v Velenju je danes protestiralo proti nedavnim dogodkom na avstrijskem Koroškem. Ž zborovanja so poslali protestni pismi izvršnemu svetu Slovenije in generalnemu konzulatu avstrijske republike v Ljubljani. V pismih med drugim zahtevajo, da avstrijska vlada omogoči slovenskemu življu na Koroškem vse pravice, ki jih določa 7. člen avstrijske državne pogodbe. Zavzeli so se tudi za to, da omenjeno vprašanje pride na dnevni red zasedanja svetovne organizacije.
Predsedstvo Konference zveze študentov Jugoslavije je danes zahte-
nacizma in šovinizma na Koroškem ter predvsem razpusti Heimatdienst in druge podobne organizacije in skupine. Predsedstvo zveze študentov Jugoslavije v svojem sporočilu o zadnjih dogodkih na Koroškem opozarja na ponovno krepitev neonacističnih in šovinističnih skupin ter na njihovo organizirano nasilje nad Slovenci na Koroškem, kljub naporom za vzpostavitev dobrega sosedskega sodelovanja in kljub deklaraciji združenih narodov o človeških pravicah ter določilom državne pogodbe.
DRAGO KOŠMRLJ
V Ljubljani slovesnost ob dnevu OZN
LJUBLJANA, 24. — Po vsem sve tu slavijo danes dan združenih narodov. Ob tej priložnosti je bila sinoči v Ljubljani slovesnost, na kateri je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton
Vratuša. V govoru je poudaril življenjsko moč svetovne organizacije, ki je preživela obdobje najhujšega stopnjevanja blokovskih nesoglasij, pa je vendarle ves čas ostala tisto prizorišče, kjer so se lahko uveljavile demokratične in miroljubne sile. V prikazu uspehov svetovne organizacije je dr. Vratuša omenil pozornost, ki ao jo ZN posvetili vprašanjem zagotavljanja človekovih pravic in hkrati s tem tudi problemom razvoja. Poudaril je, da je bila Jugoslavija od vsega začetka med najbolj dejavnimi člani organizacije. To je naravno, kajti načela ustanovne listine so hkrati tudi načela jugoslovanske zunanje politike. Jugoslavija si je z zagovarjanjem take politike hkrati krepila svoj mednarodni položaj. Dr. Vratuša je poudaril, da bo Jugoslavija tudi iz neposrednih potreb v prihodnje ostala privržena načelom OZN. V praksi to pomeni samostojno zavzemanje stališč in boj zanje, je dr. Vratuša končal govor na sinočnji slovesnosti ob dnevu OZN.
OBNOVITEV DELOVNE POGODBE KOVINARJEV
la spremembo pravil o preventivnem zaporu
0 tem bo baje razpravljala senatna pravosodna komisija
RIM, 24. — Tukaj so se danes nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe med kovinarskimi sindikati CGIL, CISL in UIL in zvezo srednje in male industrije. Sklenili so, da bodo pogajanja nadaljevali 9. in 10. novembra.
Po današnjem srečanju so sindikalne organizacije sporočile, da so delodajalci priznali, da so sindikalni predlogi o združitvi vseh delavskih kategorij v eno samo delovno pogodbo lahko osnova za nadaljnja pogajanja.
Senatna pravosodna komisija bo baje jutri proučila nekatere zakonske predloge o spremembi obstoječih pravil, ki se nanašajo na preventivni zapor in na začasno svobodo. Zakonske predloge v tej zvezi so predložili senatorji KPI, KD in PSI, da se zmanjša čas preventivnega zapora in olajša postopek o začasni svobodi. Zakonski predlogi se nanašajo predvsem na žalostni primer Valprede in njegovih tovarišev, ki so že skoraj tri leta v zaporu brez procesa.
LUCIANO CESCHIA IZVOLJEN ZA TAJNIKA ČASNIKARSKE ZVEZE
RIM, 24. — Na prvi seji vsedržavnega sveta zveze italijanskih časni-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllirillllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSLANSKA ZBORNICA RAZPRAVLJALA O FAŠISTIČNIH ATENTATIH
POROČILO NOTRANJEGA MINISTRA HUMORJA NI ZADOVOLJILO LEVIČARSKIH POSLANCEV
Ogromna udeležba italijanskih delavcev pri vsedržavni stavki V Rimu je bila tiskovna konferenca sindikalnih predstavnikov
RIM, 24. — Minister za notranje zadeve Rumor je danes v parlamentu poročal o atentatih na delavske vlake. «Gre za izredno resne atentate, ki niso povzročili pokola zaradi budnosti in požrtvovalnosti železniškega osebja in policijskih organov.« Preden je poročal o poteku dogodkov v noči med soboto in nedeljo, je Rumor izrazil ogorčenje in obsodbo proti tistim, ki so atentate izvršili in proti tistim, ki so jih organizirali.
Dejal je, da so organi notranjega ministrstva predvideli varnostno službo na progah, po katerih bi morali peljati posebni delavski vlaki
na poti v Reggio Calabrio. Policija je v mestu samem izvršila tudi nekaj hišnih preiskav pri članih fašistične organizacije «Avanguardia nazionale«.
Pri teh akcijah so sodelovali tako agentje železniške policije, kot karabinjerji. Spremembe smeri raz-
Kissinger Je v Washingtonu poročal Nixonu o svojih pogovorih z južnovletnamskim predsednikom Van Thieujem
nih posebnih vlakov niso bile predvidene, po prvi eksploziji je sicer generalno ravnateljstvo železnic vzelo v poštev tudi to možnost, kmalu pa je prišla vest, da so teroristi prekinili tudi progo Rim — Cassino — Neapelj, tako da je vsaka preusmeritev bila nemogoča.
Kar zadeva preiskave v zvezi z atentati je Rumor dejal, da jih bo vodil generalni inšpektor javne varnosti, ki bo skušal izslediti indice in odgovornosti. Preiskovalni organi morajo pretresti vse možnosti, dejstva pa dokazujejo, da imajo atentati svoje korenine v desničarskih pustolovskih krogih.
Rumorjevemu govoru so sledili odgovori poslancev. Prvi je spregovoril tajnik KPI Berlinguer, ki je rekel, da je z odgovorom nezadovoljen. Atentati v Reggio Calabrii in proti vlakom, ki so peljali delavce in sindikaliste na veliko manifestacijo ob zaključku konference o Jugu, dokazujejo, da obstaja kriminalni prevratniški načrt, ki ga je treba streti.
Govoril je tudi načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici Bertoldi, ki je dejal, da se črna fašistična nit vije od pokola na Trgu Fontana do sedanjih bombnih atentatov. Bertoldi je tudi govoril o prisotnosti reakcionarnih sil v sodstvu, policiji in visokih državnih funkcijah. Obtožil je Krščansko demokracijo, da ni od \sega začetka rešila vprašanja fašističnega nasilja in njegovih mednarodnih zvez. Potrebno je čimprej premostiti ten-
denco ter prenehati z diskriminacijami do levice.
V	vsej Italiji je bila danes protestna stavka proti fašističnim atentatom. Stavkali so delavci v tovarnah, kmetje gradbinci, uslužbenci javnih ustanov, skratka vsi po sporedu, ki so ga določile posamezne pokrajinske sindikalne zveze.
železničarji so stavkali trikrat po 15 minut. Velika udeležba pri stavkah dokazuje, kakšen je val ogorčenja v italijanskem javnem mnenju in kako so bombni atentati prizadeli delavce.
V	Rimu je bila tiskovna konferenca predstavnikov treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, na kateri so razložili, zakaj so proglasili stavko. S to omikano protestno akcijo so
sindikalne organizacije pokazale svojo odločnost, da branijo državo pred slepim nasiljem. Delavci so obenem dokazali, da nočejo odgovarjati na nasilje z nasiljem. V zaključku konference so predstavniki sindikalnih organizacij izrazili, trdno voljo delavcev, da zahtevajo odkritev krivcev, da bi preprečili v bodoče podobna kriminalna dejanja.
Rekkonen v Nizozemski
HAAG, 24. — Finski predsednik Urho Kekkonen je prispel na uradni obisk v Nizozemsko. Spremljata ga žena in zunanji minister Ahti Jalainen.
muaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii,umu,Il|„„mi„|,l„„
/ UKAZOM MARŠALA TITA
Stane Potočar načelnik generalnega štaba JLA
BEOGRAD, 24. — Z ukazom vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ maršala Tita je bil za načelnika generalnega štaba JLA imenovan generalpolkovnik Stane Potočar, poveljnik ljubljanskega armadnega področja, namesto pokojnega generalpolkovnika Viktorja Bubnja. Stane Potočar se je rodil 27. aprila leta 1919 v Mirni Peči pri Novem mestu. Udeležil se je narodnoosvobodilne borbe od leta 1941. Stane Potočar, ki se je že v zgodnji mladosti kot delavec vključil v napredno revolucionarno gibanje, je
..................................................iiiiiiiiiiiiiiii.«»■■■..........■■•■■■■i..
Van Thieu proti rešitvi vietnamske krize
Hanoi zavrača stališča južnovietnamskega predsednika - Kissinger spet na pogajanja v Pariz?
SAIGON, 24. — Šef južnovietnanv | moremo pa se strinjati z njihovim skega lutkovnega režima Van Thieu predlogom, ki predvideva prekini-je imel danes najdaljši govor svoje | tev ameriških letalskih napadov, in
politične kariere in vse kaže, vsaj če sodimo po njegovi vsebini, da pogovori med Thieujem in posebnim Nixonovim svetovalcem dr. Kissdn-gerjem niso obrodili tistih uspehov, ki jih je ameriški predstavnik pričakoval.
V svojem govoru je Thieu v bistvu zavrnil vsako sodelovanje z osvobodilnimi silami v morebitni koalicijski vladi. Dejal je, da so komunisti v zadnjem času sprožili zelo prefinjeno politično ofenzivo, kateri je svetovno javno mnenje, in še zlasti ameriško, nasedlo. «Zahte-vali so spoštovanje neodvisnosti in pravice do samoodločanja južnovietnamskega ljudstva. To je pravilno in s tem se tudi mi strinjamo, je dejal južnovietnamski diktator, ne
vseh njihovih vojaških akcij, umik vseh ameriških čet, vsega vojaškega materiala ter vse podpore, ki jih nudijo ZDA ljudstvu Južnega Vietnama«.
Thieu je tudi zavrnil trditev, da obstajajo nevtralisti, poudaril je, da obstaja le njegov režim in pa osvobodilne sile. Skratka, Van Thieu je zavrnil vse predloge, ki so jih v zadnjem času sprožiti tako ZRV kot Severni Vietnam in pa sami Američani. Edino pozitivno dejstvo, ki izhaja iz njegovega govora je to, da je posredno potrdil, da U v kratkem utegnilo priti do prenehanja sovražnosti, za kar pa bi morali jamčiti tri velesile in sicer Združene države Amerike. Sovjetska zveza in Ljudska republika Ki-
tajska. «če bo v bližnji bodočnosti prišlo do prekinitve ognja, je rekel Van Thieu, bodo morale to odločitev spoštevati vse sile«.
V zaključku svojega govora je Thieu še enkrat zavrnil predlog za sestavitev koalicijske vlade, češ da mora vsaka odločitev izhajati iz volje 17 milijonov južnih Vietnamcev.
Reakcije sevemovietnamske delegacije v Parizu in pa delegacije začasne revolucionarne vlade so bile zelo ostre. Predstavnika obeh delegacij ugotavljata, da je TTiieu le o-rodje, katerega se poslužujejo Američani da bi onemogočili resna in konstruktivna pogajanja za rešitev krize na azijskem jugovzhodu. Vsi vedo. pravita predstavnika južno-vietnamskih osvobodilnih sil in Severnega Vietnama, da je Thieu le lutka v rokah ZDA in da si Ame-
ričani morajo prevzeti odgovornost zaradi zadnjih zastojev v poganih. V izjavah je še rečeno, da Thieu nasprotuje odhodu Američanov, ker se dobro zaveda, da so njegove ure po odhodu vojaških čet ZDA štete. Delegaciji ugotavljata, da Nixoti pada iz enega protislovja v drugo: zagotavlja, da hoče čimprejšnjo rešitev vietnamske vojne, z druge strani pa trdi, da ne bo pustil na cedilu Thieuja. To je krog. iz katerega ni izhoda, Kissinger je medtem poročal predsedniku Nixonu o svojih pogovorih z Van Thieujem. O vsebini njegovega poročila ni nobene vesti. Predstavnik Bele hiše Ronald Zie-gler ni odgovoril na nobeno vprašanje časnikarjev, ki bi zadevalo vsebino pogovorov med Nixonom in Kissingerjem. Ziegler je govoril le o «majhnih napredkih«. To je for-
mula, ki se je v zadnjem času dokaj udomačila v ameriški diplomaciji, še zlasti, ko gre za Kissinger-jeva pogajanja o Vietnamu.
V	Washingtonu prevladuje mnenje, da je Thieujev govor skrajno negativen, edino majhno upanje je posredna ugotovitev šefa južnovietnamskega režima, da bi v kratkem lahko prišlo do prekinitve ognja, še zlasti ker Thieu vztraja na mednarodnih jamstvih glede njenega izvajanja.
V	ameriških diplomatskih krogih kroži govorica, da bo Kissinger v prihodnjih dneh, ko bo zaključil pogovore s predsednikom Nixonom, spet odpotoval v Pariz. Njegova naloga naj bi bila ugotoviti, do kakšne mere bi bil Hanoi pripravljen sprejeti pogoje za prekinitev ognja še zlasti tisti del, ki zadeva mednarodna jamstva.
med osvobodilnim bojem opravljal številne odgovorne dolžnosti in je bil tudi poveljnik IX. korpusa. Stane Potočar je nosilec partizanske spomenice in narodni heroj.
Generalpolkovnik Stane Potočar
Kosigin sprejel japonskega zunanjega ministra
MOSKVA, 24. — Predsednik sovjetskega ministrskega sveta Aleksej Kosigin je sprejel japonskega zunanjega ministra Masajošija Ohi-ro. Ohira je poročal Kosiginu o zbližanju med Japonsko in LR Kitajsko.
Današnji pogovor je, po mnenju obeh strani, odprl nove možnosti ea podpis mirovne pogodbe med Japonsko in Sovjetsko zvezo.
karjev, je bil izvoljen na zadnjem kongresu časnikarjev v Bocnu, so ponovno izvolili za tajnika tržaškega časnikarja Luciana Ceschio. Vsedržavni svet je izvolil tudi novi izvršni odbor, v katerem so: Michele Abbate, Giancarlo Carcano. Enrico Clemente, Alessandro Curzi, Sergio Milani, Mas-simo Riva (profesionalci) in Dome-nico Orati, Franco Rossati in Franco Silvestri (publicisti). Po statutu je član izvršnega odbora tudi predsednik zveze Adriano Falvo, ki je bil neposredno izvoljen na kongresu.
Slovenski veterinarji obsojajo izpade proti koroškim Slovencem
Slovenski veterinarji zbrani na IV. seminarju o higieni živil v Izoli z ogorčenjem obsojamo in obenem obžalujemo šovinistične izpade proti slovenski narodnostni skupini na avstrijskem Koroškem.
še posebej protestiramo proti fizičnemu napadu na našega kolega dr. Marka Dumpelnika, ki je tako postal žrtev tistih mračnih sil, ki vedno znova rušijo določila avstrijske državne pogodbe in iskrenega prizadevanja obeh držav, da bi končno zaživele v dobrih sosedskih odnosih.
Protestno pismo pošiljamo iz kraja, kjer živita slovenska in italijanska narodnostna skupnost v slogi in medsebojnem razumevanju. Lahko ugotavljamo, da dvojezični napisi v krajih, na ulicah, ustanovah in uradih ne motijo ljudi, ki želijo mir in dobre sosedske odnose med narodoma.
Verjamemo v pravičost naroda, iz katerega je izšel dr. Kurt Wald-heim, prvi državljan sveta — generalni sekretar OZN, ki se bori- za pravice človečanstva in za uresničevanje idej ustanovne listine OZN.
Prepričani smo, da bo avstrijski narod našel prava pota za zaščito rabe materinskega jezika tudi slovenski narodnostni skupnosti.
Zahtevamo, da pristojne oblasti ukrepajo bolj odločno in kaznujejo storilca gnusnega napada na našega kolega dr. Marka Dumpelnika!
V Ljubljani je bilo veliko ljudsko protestno zborovanje, proti šovinistični in nacistični gonji proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem, katerega se je udeležilo 60 tisoč prebivalcev. Številni govorniki so odločno obsodili preganjanje koroških Slovencev in hkrati tudi avstrijske oblasti, ki niso v stanju preprečiti šovinističnega in nacističnega nasilja. Govorniki so izrazili koroškim Slovencem vso svojo solidarnost in zahtevali da slovenska in zvezna vlada odločno nastopita v obrambo slovenske narodne manjšine v Avstriji.
Notranji minister Rumor je v poslanski zbornici odgovarjal na vprašanja o fašističnih bombnih atentatih. Dejal, je, da gre po mnenju vlade za kriminalna dejanja desničarskih krogov. Komunistični in socialistični poslanci niso bili zadovoljni z njegovim odgovorom.
Vsedržavna splošna stavka v znamenje protesta proti fašističnim atentatom je zelo dobro u-spela: udeležba je bila res o-gromna.
Predsednik vlade Andreotti je prispel danes na šestdnevni o-Disk v Sovjetsko zvezo. V poznih popoldanskih urah je imel prvi sestanek s Koslginom, na katerem sta razpravljala predvsem o mednarodnem političnem položaju in o medsebojnih odnosih.
Fašistični atentati na vlake delavcev in sindikalnih predstavnikov, ki so bili namenjeni v Reggio Calabrio, so sprožili protestno stavko tako v Gorici kot v Trstu. Ogorčenost nad zločinskim dejanjem je izrazil tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi, pa tudi KPI in KD so mnenja, da je treba krivce odkriti in strogo kaznovati. Odbor Sindikata slovenske šole pa je sinoči izrazil solidarnost trem sindikalnim konfederacijam.
Za slovensko kulturno življenje v Trstu sta bila včeraj pomembna dva dogodka: drugi torkov popoldan Stalnega slovenskega gledališča za otroke in mladino v Kulturnem domu z gostovanjem Mladinskega gledališča Pionirskega doma iz Ljubljane ter tretji občni zbor Slovenskega kluba z obračunom dosedanjega desetletnega dela in izvolitvijo novega predsednika v osebi Miroslava Košute.
Včeraj je začelo svojo sezono 1972-73 tudi tržaško gledališče «Teatro stabile« z delom Carpinterija in Faragune «Noi delle vecchie province, maldobrie dl terra e di mare«.
USPELA DVEURNfl SPLOŠNA STAVKA VSEH KATEGORIJ
Delavci so s stavko obsodili prevratniško dejavnost fašistov
Z delavskih zborovanj v tovarnah odposlane resolucije zahtevajo, naj oblast razkrinka krivce - Uslužbenci delavnic «Durissini>: Prepovedati je treba MSI - 8-urna stavka v štivanski papirnici - Izjave KPI in KD
Ogorčenje tržaških antifašistov za zločinske atentate na delavske vlake, s katerimi so se sindikalisti peljali na manifestacijo v Reggio Calabrio, je tudi v Trstu prerasla v splošno stavko vseh kategorij. Kot drugod v naši deželi, so tudi v našem mestu stavkali delavci, uradniki in drugi u-službenci tako, da so za dve uri prekinili delo in se zbrali na protestnih zborovanjih v notranjosti podjetij. Avtobusi niso vozili četrt ure med 11. in 12. uro, medtem ko so imele trgovine v Trstu spuščene zapornice od 17.30 do 19.30. V Miljah so trgovci, gostilničarji in lastniki drugih javnih lokalov zaprli obrate od 11. do 13.
Z zborovanj tovarnah, kjer so v glavnem spregovorili o svojih vtisih in izkušnjah delavci, ki so se vrnili iz Reggia Calabrie, so poslali v Rim, osrednji vladi, kopico brzojavk in protestnih resolucij, delavcem v Reggio Calabrii pa solidarnostne izraze.
Naj za vse navedemo dve. Prvo so odobrili s ploskanjem uslužbenci delavnic »Durissini* na predlog predstavnikov delavskega sveta. Končuje se s pozivom: »Prepovedati je treba MSI!*
Drugo pa so odobrili delavci v štivanski papirnici, kjer je ravnateljstvo podjetja dalo fašističnemu sindikatu CISNAL oglasno desko, s katere vsakodnevno bruha strup in napade na delavski svet. V znak protesta zaradi stalnih fašističnih izzivanj in podpore, ki jo ti uživajo pri vodstvu podjetja, so delavci stavkali o-sem ur. Razumljivo je, da so se pridružili protifašistični stavki in odposlali resolucijo, v kateri ugotavljajo, da so zločinski atentati na vlake v južnih predelih Italije posledice Almi-rantejevega poziva svojim somišljenikom, naj se spopadejo z delavstvom. Resolucija se zaključuje s pozivom vsem delavcem, naj se strnejo okoli demokratičnih sil in zavrnejo vsako fašistično dejavnost.
Odločno so fašistične atentate na vlake obsodile tudi tržaške politične stranke. Komunisti, ki sploh v tem obdobju močno poudarjajo nujnost stalne budnosti proti fašističnemu prevratniškemu delovanju, so že včeraj organizirali zaporedje letečih zborovanj v mestnih četrtih. Kandidat za občinske volitve Maria Grazia Pepeu Anderini je v svojem govoru poudarila, da gre za nov člen v verigi krvavih provokacij, ki se je pred nekaj meseci razširila tudi na naše kraje in še posebej v Trstu. To verigo morajo antifašisti združeno streti in pretrgati. To morajo storiti tudi javne oblasti, ki se doslej niso kdovekaj zganile. To je dajalo škvadristom in njihovim idejnim pokroviteljem moči in poguma, da so nadaljevali z uresničevanjem načrta, ki naj bi pripravil
prevrat v Italiji.
Solidarnost stavkajočim delavcem v Trstu je izrazilo tudi pokrajinsko tajništvo KD. V tiskovnem sporočilu je, med drugim, rečeno, da je jasno reakcionarno in škvadristično obeležje teh atentatov, ki bi lahko prizadeli veliko število človeških življenj. Atentati tudi dokazujejo, da so še na delu prevratniške sile, ki jih je treba odločno zatreti. KD je prepričana, da ima italijanska republika dovolj moči, da — po potrebi tudi s spremembo neustreznih zakonov — uveljavi svojo zakonitost. Treba je kaznovati krivce in one, ki so jih poslali, obenem pa u-
Tridnevna stavka carinske službe
Zaradi vsedržavne stavke carinikov, ki bo trajala tri dni, v Trstu ne poslujejo carinski in finančni uradi na obmejnih prehodih in v pristanišču. To je, seveda, ustvarilo precejšen zastoj v blagovnem prometu. Nekaj naftnih tankerjev sploh ni moglo izkrcati nafte v cisterne naftovoda, druge ladje pa prav tako čakajo v sidrišču. Pri Fernetičih se daljša vrsta ustavljenih
DRUGI TORKOV POPOLDAN V KULTURNEM DOMU
Obilo zabave za otroke z Indijanci v Mali vasi
Gostovanje Mladinskega gledališča Pionirskega doma iz Ljubljane
trditi demokratično enotnost državlja- tovornjakov, medtem ko se na prose-nov v znamenju zavračanja vsakršne- j ški postaji kopiči živina, ki jo vozijo
ga totalitarnega sistema.
| iz vzhodne Evrope za italijanski trg.
Torkovi gledališki popoldnevi za otroke in mladino, ki jih je z letošnjo sezono uvedlo Stalno slovensko gledališče, so posrečena in koristna zamisel in po prvem je to pokazal in potrdil tudi včerajšnji tak popoldan. ko je naša mladež imela v gosteh Mladinsko gledališče Pionirskega doma iz Ljubljane. V do kraja zasedeni dvorani v parterju in na balkonu, ki se je zdela najprej kot poln čebelnjak, ko se je odprl zastor pa kot zbran in kar zavzeto sprejemajoči avditorij, je gostujoče gledališče uprizorilo komedijo za otroke T. Brauna in H. Fichna «Indijanci v Mali vash.
Igrica je sicer preprosta po vsebini, je pa kar polna duhovitosti in domislic, ki jih je uprizoritev sama še posebej uveljavila bodisi zaradi režiserjeve inventivnosti, bodisi zaradi igre igralcev, ki nikoli niti za trenutek ni podcenjevala malega, a zato še posebej zahtevne-
			
VČERAJŠNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Predsednik deželnega sveta Ribezzi ostro obsodil fašistične atentate
Odbornik Comelli in svetovalec Lovriha o škodi po požaru v Dolini - Odobren zakon o zdravstvu dela
Tudi v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine so včeraj ostro obsodili kriminalne fašistične atentate proti delavcem in sindikalistom, ki so se z vlaki peljali v Reggio Calabrio. Predsednik deželnega sveta prof. Michelangelo Ribezzi je v začetku seje prebral izjavo, v ka teri pravi, da so v teh dneh preprečili zločinsko dejanje, ki bi lahko imelo dramatične posledice za vso državo. «Lahko trdimo, da ni prišlo do pokola na železnici za Reggio Calabrio, da pa je bil pokol v načrtih*.
«Ker želim*, je nadaljeval predsednik Ribezzi, «dia ne bi napačno tolmačili mojih besed, vas vabim, da si prečitate včerajšnji uvodnik v največjem italijanskem dnevniku, ki vsekakor ni sumljiv: piše o ofenzivi novofašistov tako, da ni nobenega dvoma o prevratniškem izzivu proti demokratični državi. Deželni svet ne more ravnodušno mimo tega napada, ki bi lahko potisnil vso državo v kaos.*
»Vse politične sile. ki se opirajo na resnične vrednote odporništva in republiške ustave,* je zaključil predsednik Ribezzi, «morajo delovati z resnostjo in moralno doslednostjo. Od državnih organov pa zahtevamo da zagotovijo državi funkcijo nenadomestljivega branitelja republiških ustanov.*
■Illlllllllllllllllllllllllillllll*
uuuuniiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumimiiH
ZA JESENSKE VOLITVE V OBČINSKI SVET
Devet ali morda deset znakov na glasovnici
Danes predavanje časnikarja Stojana Spetiča o fašističnem terorizmu - Pred zaključkom priprav za pokrajinski kongres PSI
Niti včeraj niso vložili nobene nove kandidatne liste na sedežu tržaškega volilnega urada, kljub dejstvu, da so že dokončno sestavljene in o-premljene s potrebnimi podpisi kandidatne liste FSI, PRI, KD, SS, PLI in Gibanja za neodvisnost. Tako ni več dvomov, da bodo na glasovnici poleg že prvih treh vloženih volilnih znakov še zgoraj navedeni torej skupno devet volilnih znakov. Vendar je možno, da se število kandidatnih list še poveča, ker se še nadaljuje zbiranje podpisov za Ferfogliovo »Unio-ne democratica nuova Europa*. ki je v bistvu razbijaška lista skrajne desnice.
Krožek za politične m socialne vede »Pinko Tomažič* bo priredil danes ob 20. uri v dvorani KPI (bivši se dež PS1UP) pri Stari mitnici predavanje časnikarja Stojana Spetiča na temo »Mreža črnih niti od Milana do Trsta*, časnikar bo prikazal teroristično dejavnost fašistov v letih 1969-72. Za krožek za socialna preučevanja »Che Guevara* pa bo v petek ob 20. uri govoril v dvorani v Ul. Ma-donnina senator Pietro Secchia na te mo »Fašizem in antifašizem 1922-72».
Včeraj so se sestali člani radikalne stranke, ki pripravlja v Turinu od 1. do 3. novembra kongres. Sklenili so vabiti simpatizerje, da se vpišejo v stranko. Kolikor v Turinu ne bodo zbrali skupno 1.000 članov, bodo politično gibanje razpustili. Zaradi tega vabijo interesente, da se prijavijo na telefonsko št. 67280.
Socialistična stranka zaključuje svoja predkongresna zborovanja. Sinoči so se zbrali socialisti iz Rocola, danes pa bo pri Sv. Jakobu zborovanje zelo številne sekcije, ki ima nekaj sto vpisanih članov. S tem predkongresnim zborovanjem se bodo zaključile priprave za pokrajinski kongres, ki bo v soboto.
Na sinočnjem predkongresnem zborovanju rocolske sekcije PSI se je glasovanje končalo z naslednjim izidom: struja »riscossa* je prejela 50 odst. glasov, »presenza* 31,34 odst. »autonomia* 9,7 odst. in »levica* 8,9 odst.
Skupni izidi vseh dosedanjih sek-eijskih zborovanj dajejo sledeča razmerja sil v stranki: »riscossa* 43,15 odst., »presenza* 30,71 odst., «autonomia» 15,90 odst, in »levica* 10,M odst.
Sestanek staršev in učiteljev šole v 11. sv. Frančiška
Snoči so se zbrali v orostorih slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška starši in učitelji šole. V uvodnem govoru je učiteljica Duša Ko-smina poudarila važnost takih sestankov za medsebojno spoznavanje in reševanje problemov, ki sproti nastajajo v šoli. Obrazložila je stališče učiteljev do torkovih mladinskih predstav, v Kulturnem domu in toplo priporočila obisk le-teh. Govor je tudi bil o resnih problemih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja učiteljev, sto so samo trije za pet razredov. Prostori v stavbi so izredno zanemarjeni: potrebna bi bila nekatera nujna dela. Starši so sami' ponudili pomoč in izrazili željo, da hi tudi na tej šoli, kot na drugih, ustanovili združenje staršev.
Svetovalci so sprejeli v popolni tišini resne besede predsednika naj. višjega deželnega organa, ki dobro ponazarjajo odločna antifašistična čustva in prizadetost prebivalcev Furlanije - Julijske krajine.
Na dnevnem redu so zatem bili odgovori odbornikov vprašanjem svetovalcev. Odgovarjal je samo odbornik za kmetijstvo Comelli. Med vsemi je bila za nas najbolj zanimiva razprava, ki je slhdila vprašanjem svetovalcev Lovrihe (KPI) in Morellija (MSI) o škodi, ki jo je povzročil požar v naftovodu pri Dolini Svetovalec Lovriha je v vprašanju navajal, da je komisija, ki jo je ustanovila < bčina, ugotovila, da je škoda na raznih nasadih znašala 13 milijonov 500 tisoč lir. medtem ko tehnični urad še ugotavlja škodo na poslopjih. Odbornik Comelli pa je oavrnil, da so tehnični uradi odbomištva za kmetijstvo ugotovili, da je 8,50 hektarja vinogradov bilo prizadetih z izgubo 40 odstotkov grozdja, od le-teh pa so na 0,50 hektara bile uničene tudi trte. Skupno naj bi škoda dosegla komaj 7 milijonov lir. Tehnični urad je ugotovil, da škode na poslopjih m veliko, če prav morajo še določiti točno vsoto.
Deželna uprava, je nadaljeval odbornik Comelli, ne razpolaga s sredstvi, da bi posegla s finančnimi podporami. Sodna preiskava bo ugotovila odgovornosti na vsak način, je še dejal Comelli, kaže. da bo zelo težko, da bi zavarovalnice izplačale ta del škode. Vsekakor, je zaključil odbornik za kmetijstvo, bo dežela lahko preučila možnosti izrednega posega.
Seveda svetovalec Lovriha ni bil zadovoljen z odgovorom. Škodo je ugotovila občinska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo, Kmečke zveze, Coldiretti in občine. Delo te komisije je bilo tako skrbno, da ni mogoče dvomiti o resnosti njenih izsledkov. Prizadeti Do-linčani imajo pravico, da se jim izplača škoda na trtah, na drugih nasadih, na hišah, izguba delovnih dni in vse druge stroške, ki so jih morali prenašati. Vlada ne bo plačala. dežela niti, SIOT in zavarovalnice tudi ne. Ni prav, da bodo, kot vedno, prizadeti navadni meščani.
Sledila je razprava o zakonskem osnutku, ki nosi naslov »Varnost zdravja na delovnih mestih*, o ka teri je poročal demokristjan Urli. Po zakonskem predlogu bo deželna uprava dodelila letos 300 milijonov lir inštitutu za zdravstvo dela tržaške univerze, v prihodnjih treh letih pa po 150 milijonov lir. Dežela bo lahko dodelila prispevke tudi občinam, pokrajinam in njihovim konzorcijem, ki se ukvarjajo z zdravstvom dela. V razpravo o zakonskem predlogu so posegli svetovalci Trauner (PLI), Bergomas (KPI), Morelli (MSI). PeUegrini (KPI), Zanin (KD), Gefter Won-drich (MSI), poročevalec Zanin in
...........................
NEZADOVOLJSTVO MED ŠOLNIKI
Sklepi Sindikata slovenske šole o napovedani stavki
Odbor sindikata obsodil fašistične napade na delavce v južni Italiji
predsednik deželnega odbora Ber-zanti.
Zlasti kritični so bili posegi komunističnih svetovalcev, ki so zahtevali večje pristojnosti za krajevne ustanove. Kljub temu, da je predsednik Berzanti delno popravil drugi člen zakona v tem smislu, so komunistični svetovalci glasovali proti zakonu, medtem ko so se zastopniki MSI in MF vzdržali, ostali pa so glasovali za zakonski predlog.
V petek bo v deželnem svetu razprava o vojaških služnostih. Tako je najavil ob koncu včerajšnjega zasedanja predsednik sveta Ribezzi, ki je dejal, da bodo po izjavah odbora in političnih skupin izglasovali dnevni red o tem perečem vprašanju.
NA SEJI GLAVNEGA ODBORA
Protestna izjava SPZ o dogodkih na Koroškem
V ponedeljek zvečer je bila v prosvetnem domu na Proseku seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze, katere so se poleg članov glavnega odbora SPZ udeležili tudi številni člani odborov prosvetnih društev, tako s tržaškega kot z goriškega področja. Po poročilih predsednika in o-beh tajnikov SPZ ter predsednikov včlanjenih prosvetnih društev, o dosedanjem delu in o načrtih, ki jih bodo drnštva ob sodelovanju zveze uresničila v tekoči sezoni, se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali številni udeleženci. Na seji je bila soglasno sprejeta izjava SPZ in njenih članic v zvezi z dogodki na Koroškem. SPZ in prosvetna društva izražajo vso svojo solidarnost Slovencem na Koroškem, obsojajo gonjo, ki jo nemoteno nadaljujejo šovinistične skupine proti Slovencem, zakonito oblast pa pozivajo, naj v celoti Lpolni obveznosti, ki jih ji nalaga državna pogodba, onemogoči šovinistične skrajneže ter kaznuje tiste, ki so zagrešili vandalska dejanja. Slovenska pt »svetna zveza ter prosvetni društvi »Valentin Vodnik* iz Doline in »France Prešeren* iz Boljunca, ki imajo bratske vezi s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu in s prosvetnimi društvi na Koroškem, bodo priredili prihodnji ponedeljek v Kulturnem domu v Trstu večer solidarnosti s koroškimi Slovenci. Podrobnejši zapis o poteku seje glavnega odbora SPZ bo objavljen v nedeljski številki Primorskega dnevnika.
Na sinočnji seji je odbor Sindikata slovenske šole ostro obsodil fašistične zločinske napade v južni Italiji in izrekel solidarnost splošnim sindikalnim konfederacijam, ki so proglasile včerajšnjo vsedržavno protestno stavko.
Tajnik sindikata je nato prikazal pomanjkljivosti v zakonskih določbah, ki jih je pravkar izglasovala poslanska zbornica in ki povzročajo upravičeno nezadovoljnost med vsemi šolniki. Te določbe urejajo namreč zelo nezadovoljivo zlasti pravni in gospodarski položaj šolnikov.
Odbor je po podrobni razpravi ugotovil, da je odklonilno zadržanje
šolnikov povsem upravičeno in prav tako utemeljen sklep vseh sindikalnih organizacij šolnikov — osnovnošolskih in srednješolskih — avtonomnih in zlasti treh vsedržavnih konfederacij CGIL, CISL in UIL, da bodo proglasile vsedržavne protestne stavke.
Sindikat slovenske šole je sklenil, da bo napovedal stavko za iste dni kot tri vsedržavne sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL. Za to obvešča svoje člane, da bo objavil stavko v časopisju in v radijskih poročilih ter jim priporoča, da se stavke strnjeno udeležijo, saj gre
V PONEDELJEK
Skupščina dijakov na učiteljišču
V	ponedeljek. 23. t.m. je bila na državnem učiteljišču »A. M. Slomšek* v Trstu skupščina dijakov. Na začetku je gledališki igralec Stane Raztresen recitiral dvajset slovenskih bridkih in pikastih pesmd in proz (Vodnika, Prešerna, Cankarja, Ketteja. Župančiča, Gradnika, Kajuha, Roba, Tavčarja, Menarta, Milčinskega - Ježka ter dve svoji: Pripombo in Requiem). Za svoj recital je bil deležen najtoplejšega aplavza.
Sledile so volitve dijaškega reprezentančnega odbora, Id mu predseduje dijakinja zadnjega letnika Mirijam Mikolj, zastopnikov dijakov v komisiji za nabavo šolskega gradiva in šolski blagajni.
V	soboto, 28. t.m. ob 17.30 bo r>rvi roditeljski sestanek.
Od 25. do 31. oktobra
48. svetovni teden o pomenu varčevanja
Tržaška hranilnica bo tudi ob letošnjih 48. svetovnih dnevih varčevanja posvetila teden dni, od danes do 31. t. m., raznim prireditvam o varčevanju. Ob tej priliki bo hranilnica prevzela vrsto sklepov socialnega značaja v prid tukajšnjim šolam in učencem. Letošnje prireditve se bodo odvijale v znaku:
pravne in gospodarske pridobit- [ «varčevanje:	vztrajnik gospodar
ve vseh šolnikov v državi.	I skega razvoja*.
skega razvoja*.
ga občinstva. Avtorja. Dunajčana po rodu, znana predvsem kot pisca radijskih iger, sta svojo zgodbico brez pridigarskega prizvoka dvignila nad navadno razpletanje dogodivščine, v katere osrednju je malce smešni profesor za etnologijo in zgodovino Indijancev Pečjak, s tem, da sta vanjo kar tako mimogrede vključila celo vrsto poučnih misli in razlag in ji tako dala tudi določeno pedagoško vrednost. Toda kot rečeno sta kljub temu ostala na nivoju otroške dovzetnosti tudi za tisti mikavni svet, ki ga za našo mladež, sicer vedno manj, pa še vedno predstavljajo Indijanci s svojimi sulicami in lasuljami. tomahavki, šotori in totemi.
Režiser Franc Uršič je dal prav tej otroški dovzetnosti največji poudarek z živahno razgibanostjo in primernim karikatumim oblikovanjem nekaterih oseb, v tem primeru zlasti profesorja Pečjaka, ki ga je igral Božo Vovk z velikim posluhom za pravo mero. Njegova gospodinja Neža je bila Mina Jerajeva, v vlogah otrok pa so nastopili Jože Mraz, Alja Tkačeva, Branko Ivanc. Niko Goršič in Sandi Pavlin. Policaj je bil Miro Veber.
Scena Vladimira Rijavca je bila za sam značaj igre nekoliko preveč stiliziran. Naturalistična bi verjetno bolj razgibala otroško fantazijo.
Veselja in zadovoljstva v dvorani ni manjkalo in tudi živega reagiranja na posamezne prizore je bilo precej. Vendar je prav ta igrica pokazala, da bi v bodoče bilo treba pomisliti na ločevanje med otroško in mladinsko predstavo in temu primerno organizirati obisk. Včerajšnja igra je bila namreč izrazito otroška, mislim za osnovnošolske otrcke, in mnogo manj za nižje srednješolce, ki pri današnji razvitosti in življenjskem tempu pričakujejo od gledališča že nekaj zahtevnejšega.
j.k.
Izjava
Podpisani profesorji slovenskega učiteljišča A. M. Slamšek v Trstu se strinjajo z akcija Sindikata slovenske šole proti nezakonitemu u-krepanju prosvetnega ministrstva, ki ni upoštevalo pravice profesorice Marije Kacinove do stolice italijanskega jezika in književnosti na liceju. Podpisani profesorji izjavljajo, da so s profesorico Marijo Kacinovo solidarni, obenem pa želijo poudariti, da ministrstvo ukrepa na podlagi poročil in intervencij iz Trsta in da je zato obsojanja vredno početje oseb, ki so med nami samimi sprožile nezakoniti postopek in tako začele uvajati tudi v slovenskem krogu metode, ki sa nam tuje.
Sledi sedem podpisov Trst, 19.X.1972
Otvoritev sezone Teatra Stabile
Nove «Maldobrie» sinoči v Rossettiju
Tržaško gleuaašče «Teatro Sta bile» je sinoči v Rossettiju odprlo svojo sezono 1972/73 z delom domačih avtorjev Carpinterija in Faragune «Noi delle vecchie province, maldobrie di tena e di ma-re», ki se navezuje na lani uprizorjeni tekst z istim naslovom, povzetim po zgodbah, ki sta jih avtorja zbrala v štirih zvezkih. Glavna osebnost dela in pripovedovalec doživetij in zgodb, «junak» skratka, je Bortolo.
Sama beseda «Maldobrie» (slovanska skovanka cmalo-dobro») pove, da gre za resnične, pretežno hudomušne zgodbe, doživetja, bur ke ali nekaj podobnega, ki so jih doživljali mornarji, zlasti oni s kvarnerskih otokov, «starih pokra-jin» pod Avstro-Ogrsko na svojih potovanjih po širnih morjih. Nosilci dogajanja so poleg njih tudi njihove žene, ki ostajajo doma, pa člani cesarskega dvora, mestna gospoda in drugi, skratka živopisan mozaik, kateremu daja posebno ambientalno dražest sočno kvar-nersko-tržaško italijansko narečje.
Režiser Francesco Macedonio je ves ta mozaik dogodivščin mornarjev in kapitanov in drugih nastopa.-jočih oseb povezal v tekoči splet, ki ga zdaj kot pripovedovalec, zdaj sam kot neposreden akter, vodi Bortolo.
Celotna predstava je razdeljena v devet prizorov oziroma dogodivščin (v dveh delih), vendar njihova odrska učinkovitost niha od prizora do prizora. Učinkovitejši so prizori, v katerih zgodba sama omogoča večjo dinamičnost, kot na primer tretji prizor na krovu parnika «Jupiter» ali pa peti prizor v lokalu Kursaal. Zlasti proti koncu zapada pripoired tudi v patetičnost. Na splošno pa je treba reči, da je kljub krepki narečni sočnosti na nekaterih mestih, celotna predstava postavljena z občutkom za mero in zdrav humor.
Poleg Bortola, ki ga je z že znano verziranostjo in brezhibno govorno narečno tehniko podajal Lino Savorani. s a izstopali v raznih vlogah še Giorgio Valletta (zlasti v zadnjem prizoru v miramarskem gradu) Mimmo Lo Vecchio, Franco Jesurum, Tonino Pavan. Gianfran-co Saletta, Elisabetta Bonino in drugi. Lahko prilagodljivo sceno in kostume je zasnoval Sergio d/Osmo.
Številno občinstvo se je očitno zabavalo in na koncu nagradilo nastopajoče z dolgim aplavzom.
j. k.
V prostorih oficirskega krožka so sinoči svečano odprli zanimivo razstavo modelov vojaškega materiala, tankov, topov, panoram s prikazi bitk. modelov letal in ra? ih predmetov vojaškega značaja, ki jo je priredil na novo ustanovljeni »Center za raziskovanje nove in stare vojaške zgodovine*. O pomenu tega centra in o razstavi ig na otvoritvi spregovoril predsednik centra arh. Italo Sommavilla, nato pa poveljnik vojaškega okrožja gen. Cel-lentani. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure v prostorih oficirskega krožka
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO
LE PREMISLI, GIACOMINO!
prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena	DEMETRIJ CEJ
režija	MARIO URŠIČ
Danes, 25. oktobra ob 18. uri (IZVEN ABONMAJA)
Jutri, 26. oktobra ob 14. uri (IZVEN ABONMAJA) v petek, 27. oktobra ob 17. uri (IZVEN ABONMAJA)
PRODAJA VSTOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. TEL. ŠT. 734-265.
VERDI
Od jutri dalje lahko abonenti reda A in D letošnje operne sezone gledališča. Verdi dvignejo abonentske iz" kaznice pri blagajni gledališča. Ob tej priložnosti uprava Verdijevega gle dališča opozarja, da bodo letos uprizorili 11 opernih del ter en baletni večer, otvoritvena predstava pa bo M novembra z Verdijevo opero «Ples v maskah*. Orkester gledališča Verdi b° vodil Oliviero de Fabritiis. V glavnih vlogah bodo nastopili Carlo Ber-gonzi, Piero Cappuccilli, Rita Orlandi Malaspina, Adriana Lazzarini, D*-niela Meneghini Massuecato. Režija Aldo Mirabella Vassalle.
IBP
Jntri, 26. oktobra ob 20.30 v mali dvorani v Kulturnem domu
Nacizem na Koroškem včeraj in danes
Predava časnikar SAŠA RUDOLF
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
DRAMSKEGA GLEDALIŠČA »GAVELLA* IZ ZAGREBA
MIROSLAV KRLEŽA
KRALJEVO
kostumi:	DIANA BOUREK
scena:	ZLATKO BOUREK
režija:	DINO RADOJEVIČ
V soboto, 28. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri
ABONENTI STALNEGA GLEDALIŠČA IMAJO 50% POPUSTA. Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 25. t. m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Prodaja vstopnic od četrtka, 26. t. m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave.
imuiiiiiiiiuMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmMHiiiiiiimiiiiuuiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiimiiiiiuit
ZAVIDLJIV JUBILEJ SLOVENSKEGA KLUBA
S sinočnjim občnim zborom sklenjena deseta sezona
Dosedanjega predsednika kluba dr. Vladi-mira Turino je zamenjal Miroslav Košuta
S snočnjim tretjim občnim zborom v Gregorčičevi dvorani je Slovenski klub « Trstu sklenil svojo deseto sezono. Visok jubilej je šel, kot je ugotovil predsednik kluba dr. Vladimir Turina, skorajda mimo in bi verjetno zahteval dostojnejšo počastitev, kot skromno zborovanje ob zaključku sezone. Vsekakor Slovenski klub zaključuje svojo prvo desetletje delovanja z res ponosa vrednim obračunom: v desetih sezonah je SK imel kar 326 torkovih večerov, v sedmih sezonah 20 od-borovih sej in s snočnjim tri občne zbore, skupno pa najmanj 16.300 obiskovalcev ali poprečno 50 obiskovalcev na večer. Tudi dopisovanja ni bilo malo, saj znaša število prejetih in odposlanih dopisov več kot 750, pa tudi število članov se je od leta do leta večalo in je zadnje leto doseglo 136 vpisanih članov.
Zavidanja vredne številke torej, saj moramo pomisliti, da si je Slovenski klub v vseh teh letih moral iskati svoj prostor pod soncem tako rekoč v središču mesta in se je že po svoji specifičnosti kulturnega žarišča mestnih Slovencev mo. ral spopadati s težavami, ki so lastne kulturno - prosvetnemu življenju v mestu. A je le šlo. Trdna volja, požrtvovalnost, vztrajno delo in ljubezen do ljudi potrebnih slovenske besede in družbe je dalo moralno podporo ustanovitelju kluba dr. Hlavatgju, da se je program ie prve sezone zaključil pozitivno z 31 torkovimi večeri, kar je pomenilo viden in zavidljiv uspeh.
Predsednik kluba dr Turina, ki je na snočnjem občnem zboru imel uvodno poročilo, je, potem ko se je z nekaj besedami dotaknil začetnih težav in zgodovine kluba, podrobneje govoril o klubovem delovanju v zadnjih dveh letih in se ob tem spomnil vseh, ki so spontano ponudili ovoje sodelovanje, predavateljev iz matične domovine, pa tudi domačih. Poleg predavanj iz raznih znanstveno - kulturnih področij, je klub priredil tudi nekaj likovnih razstav, pevskih nasto pov, recitacijskih večerov, filmskih predavanj, nekaj okroglih miz (iz ene od teh se je porodila zadruga *Naš Kras»), klub pa je tudi dal pobudo za okroglo mizo v zvezi z razlastitvami in ustreznimi investicijami prejete odškodnine, do katere pa ni prišlo, kljub pristanku
zainteresiranih ustanov.
Kar zadeva sam obisk, je dejal dr. Turina, je bil ta večkrat odvisen od vremena, pa tudi od stavk. Navezanost na klub so v glavnem pokazali ljudje s srednješolsko izobrazbo. Zelo redko pa prihajajo na torkove večere kulturni delavci, profesorji in učitelji politični in drugi predstavniki javnega življenja.
Na koncu svojega poročila je dr. Turina izrekel željo iv priporočilo novemu odboru, da naj zavzeto nadaljuje klubovo delo, da poživi program in ga čimboB približa željam obiskovalcev ter da ne opusti nobenega torkovega večera, saj so postali ti že tradicionalni in bi jih obiskovalci težko pogrešali.
Poročilu predsednika dr. Turina je sledilo blagajniško poročilo prof. Bojane Jazbec, nakar se je razmla krajša diskusija, med katero je z izredno toplimi besedami posegel tudi Edvin Švab, ki je prikazal edinstveni primer dosedanjega predsednika kluba dr. Turina, ravnatelja in prosvetnega delavca. Občni zbor kluba je pozdravil tudi tajnik SPZ Mirko Kapelj, po razrešnici staremu odboru pa so sledile volitve. Prisotni so soglasno sprejeli predlagano kandidatno listo novega odbora, ki je tako sestavljen: predsednik Miroslav Košuta, podpredsednika dr. Slavko Tuta in dr. Vladimir Turina. tajnica Marija Pirjevec, blagajničarka Bojana Jazbec, odbornika prof. Bojan Pavletič in Lelja Sancin, člani nadzornega odbora pa so dr. Mitja Bitežnik (predsednik), Mario Magajna in dr. Josip Tavčar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are)
Godina. Šentjakobski trg 1; Grigo-lon. Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Meri, Ul. Dante 7.
Razna obvestila
V soboto, 28. oktobra, ob 19.10, bo radio Trst A oddajal reportažo o preteklem in današnjem življenju in delu župnije na Pesku. Oddajo z naslovom POD FARNIM ZVONOM ŽUPNE CERKVE NA PESKU bodo ponovili tudi v soboto, 4. novembra, v opoldanskem času v rubriki Poslušajmo spet, ki se prične ob 11.35. Župnija Pesek - Gročana ima bogato zgodovino in je zato še danes s tega vidika ena najzanimivejših župnij na Tržaškem.
PRIPRAVLJALNI ODBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA
vabi vse pevce in ljubitelje partizanske in narodne pesmi, da se polnoštevilno udeležijo prve pevske vaje, ki bo v petek, 27. oktobra, ob 21. uri v Bazoviškem domu v Bazovici.
Pripravljalni odbor sporoča, da bodo pevske vaje enkrat tedensko in bomo na prvem srečanju soglasno sprejeli umik in dan za naslednje vaje.
Pripravljalni odbor
Zveza partizanov - Kontovel
priredi v nedeljo, 29. oktobra ob 14.30 na Kontovelu
PROSLAVO OB 25. OBLETNICI ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM BORCEM
Na sporedu so govori, nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, pro-seške godbe in recitatorjev. Zbi-rališče v društveni gostilni na Kontovelu.
Mali oglasi
KUPUJEM TRAVNIK, tudi nezazid Ijiv, v okolici Opčin, Repeniabra, Zg« nlka. Tel. 744146.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 25. oktobra
DARJA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone______
17.0.3 - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide ob 18.56 in zatone ob 10.24
Jutri, ČETRTEK, 26. oktobra DEMETRIJ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 15,5 stopinje, najniija 9,1, ob 19. uri 13,8 stopinje, zračni tlak 1022,3, na rašča, veter 8 km na uro. jugovzhod nik, vlaga 80-odstotna, nebo 8/10 po-oblačeno, morje skoraj mimo, tempe ratura morja 15,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. oktobra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Ines Cattaruz-za, 61-letna Margherita Sirotti vd. Scotti, 74-letni Carlo Rapozzi. 65-letni Egone Valdistano, 58 letna Vittoria Kozina por. Biekar, 64-letni Mario Zappador, 85-letni Luigi Miceu, 57-let-na Aida Veronese vd. Premru. 64-letni Valentino Rosin in 79 letni Carlo Bru-1 mat
Gledališča
Kino
Nazionale 16.30 «AUucinante notte P® un delitto*. Robert Mitchum. Barvni film. Prepovedano mladim P°“ 14. letom.
Fenice 15.00 — 22.20 «Torino nera>-Barvni film. Bud Spencer, NicoU di Bari, Andrea Balestri.
Eden 16.00-22.20 «Metti lo diavoto tuo ne lo mio infemo*. Barvni film* Prepovedano mladini pod 18. leto*
Grattacielo 16.00—22.20 »Non si sevial un Paperino*. Barvni film. Florinda Bolkan, Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30—22.20 »Rivelazioni ® un maniaco sessuale al capo del® squadra mobile*. Barvni film- *• Tranquilli, A. Incontrera. Prepove-dano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30-22.20 «...e si salvd solo TAretino Pietro con una mano da-vanti e una dietro*. Barvni film-
Aurora 16.30-19.10-22.00 »Fratello Sole, sorella Luna*. Barvni film * Zeffirellija.
Impero 16.30-19.00-21.45 «11 sergen« Klems*. Barvni film. P. Strauss. T. Aumont.
Cristallo 16.30—18.15—20.00—22.00 terrore con gli occhi storti*. Barv® film. Detektivka. A. Noschese in ® Mon tesano.
Capitol 16.30 «Gli ordini sono ordini’-Monica Vitti, C. Auger, C. Pa* Barvni film. Prepovedano mladi1" pod 14. letom.
Eilodrammatico 16.30 «1 piaceri deli* tortura*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Un provinciale a Ne* York». Jack Lemon. Barvni fd*
Vittorio Veneto 15.45 «Roma». Barv® film znanega režiserja Federica F& linija. Prepovedano mladini pod ” letom.
Abbazia 16.00 «Billy Kid* (Furia s®' vaggia). Paul Nevvman. Film tt'e' stom.
Ideale 16.00 «11 mucchio selvaggi0*' William Holden in Ernest Borgiu*1 Film vvestem v barvah.
Astra 16.30 «Duffy, il re del dopPlC gioco*. James Coburn in James M>-son. Barvni film.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, PD »VALENTIN VODNIK* i* Doline in PD »FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca priredijo v ponedeljek, 30. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
VEČER
SOLIDARNOSTI S KOROŠKIMI SLOVENCI
Spored:
—	govori
—	nastop moškega pevskega zb° ra Valentin Vodnik in mešanega pevskega zbora France Prešeren in recitatorjev
Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske Pr0' svetne zveze iz Celovca.
Prosveta

Prosvetno društvo Ivan Grbe« Skednju bo v soboto. 28. t. m. ob uri odprlo nov prostor namenjen šp nemu udejstvovanju mladine. Ob priliki nastopijo v tekmi v nami®' tenisu slovenski vrhunski tekmovs ki so se uveljavili tudi v državi' prvenstvu.
KROŽEK
ZA POLITIČNE IN SOCIALNE VEDE »PINKO TOMAŽIČ*
Danes, 25. oktobra 1972 ob 20-uri v dvorani KPI pri Stari Mitnici (Largo Barriera Vecohia U'
MREŽA ČRNIH NITI OD MILANA DO TRSTA
(o teroristični dejavnosti fašistov v letih 1969-1972)
Predaval bo novinar Slojan Sp«^ Vstop prost
Izleti
Slovensko planinsko društvo organizira od 3. do 5 novembra izlet na Pohorje, kjei nam bo I' tega kraja razkazoval Mirko So! iz Maribora Ob tej priliki si l ogledali tudi Maribor. Ker je š* kaj mest na razpolago, se bo ' vanje zaključilo nepreklicno di Vpisovanje, kot običajno, v Ul. G 9 (pri Norči Zavadlal).
PD »Slavko Škamperle* priredi dnevni izlet 4. novembra v Log* dolino
Za vpis telefonirati na št. od 9.30 do 13. in od 17. do 20.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Martin lipčiča daruje Olga Pangerc 20C za Glasbeno matico.
V spomin dr. Lojzeta Stepa1 daruje dru F Kosovel 1000 1 Dijaško matico.
GORIŠKI DNEVNIK
ZAKONSKA POBUDA DEŽELNEGA SVETOVALCA SS ŠTOKE
Predlog e prispevkih dežele za dvojezično poslovanje občin
Prva komisija deželnega sveta bo v kratkem razpravljala o treh predlogih: svetovalca KPI Lovrihe, svetovalca SS Štoke in o predlogu deželnega odbora
Deželni svetovalec Drago Štoka je 17. oktobra vložil zakonski predlog, ki se nanaša na »prispevke za krajevne ustanove dvojezičnih področij». To je torej tretji, oziroma kronološko točneje, drugi zakonski predlog, ki se nanaša v bistvu na isto vpra-jlenje. Prvi zakonski predlog je 19. julija 1971 vložil komunistični deželni svetovalec Dušan Lovriha, 17. oktobra je vložil zakonski predlog svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, deželni odbor pa je na svoji seji v četrtek, 19. oktobra, odobril zakonski predlog, ki se nanaša prav tako na plačevanje prispevkov občinam, ki imajo z dvojezičnim poslovanjem luvigo višje izdatke.
Med tremi zakonskimi predlogi pa *o bistvene razlike in smo že napi-®sb, da je zakonski predlog deželnega odbora vsebinsko izredno omejen, “a Sre v bistvu za zožitev zakonskega predloga Lovrihe in da je nujno, °a se o tem ponovno razpravlja v "Rusiji, kjer ga je treba bistveno Popraviti. Zato pa sedaj, po predlogi Predloga Štoke, obstaja več materiala in ustreznih konstruktivnih Predlogov.
Zato tudi slovensko prebivalstvo na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine upravičeno pričakuje, da se bo o teh zakonskih predlogih čim prej razpravljalo v prvi komisiji deželnega sveta in da bo v komisiji prišlo tudi do ustrezne združitve vseh treh predlogov tako, da bo stvar n° narejen korak naprej pri izvajanju osnovne pravice do uporabe slovenščine v poslovanju z oblastmi in do izvajanja osnovnega na-oela dvojezičnih napisov na javnih uradih in še zlasti dvojezičnih to-Ponomastičnih napisov.
Zakonski predlog svetovalca Što-ke se glasi':
ČLEN 1.
Deželna uprava bo dodelila u-strežne prispevke krajevnim ustanovam za izdatke za žige, biltene, napise, cestno znake in druge napise v slovenskem jeziku, kot tudi za izdatke za otroške vrtce in obvezne šole. Dežela bo tudi pri-. vala za najem prevajalcev v dvoril0**1 občinah dežele Furlanije -Julijske krajine
ČLEN 2.
Deželna uprava bo prevzela izreke krajevnih ustanov zato, da bodo v vseh uradih, ki imajo stik * občinstvom, na dvojezičnem pobočju zaposleni uradniki in funk-njonarji, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik.	nor (
ČLEN 3.
Bremena, ki izhajajo iz 1. in 2. 9*ena bodo krili s posebno postav “° deželnega proračuna za 1973 in Uaslednja leta.
ških časnikarjev. Slednje je vodil večkrat posodobili in izpopolnili,
Ogled ameriškega rušilca «Barry»
Ob pomorski postaji in ob Na-
funkcionar UŠIS Bearz. Časnikarje je na krovu ameriškema lovca sprejel kapitan Edvvard A. Sech-rest, s katerim so bili njegov pomočnik Harry J. F. Korrell in drugi oficirji ter kapitan grške enote Nicholas Pappas. Po ogledu ladje in nekaterih naprav na njej je kapitan Sechrest zadržal goste na kosilu. V razgovoru so časnikarji zvedeli, da šteje posadka rušilca 300 mož, od tega 19 oficirjev. Tako med moštvom kakor tudi med oficirji so zastopane razne narodnosti (sam kapitan je črnec iz Washing-tona). Ladje bodo odplule iz Trsta v četrtek dopoldne in se bodo na odprtem morju ločile: «Barry» bo na primer plula v Atene, odtod pa zopet navzgor po Jadranu ter se ustavila v Splitu. Enota je bila izdelana leta 1955, pozneje pa so jo
tako da je danes opremljena s sodobnimi napravami za plovbo in vojaške operacije. Časnikarji so si lahko ogledali njene naprave za površinsko, zračno in podvodno bojevanje. «Barry» je med drugim oborožena tudi z raketami vrste «ASROC».
• Ministrstvo za pravosodje je razpisalo za lete 1973 natečaj za 1200 gojencev korpusa jetniških paznikov. Natečaj je razdeljen na tri skupine, za vsako skupino pa je razpisanih 400 mest.
Prošnje za prvo skupino je treba odposlati najkasneje do 31. januarja 1973, za drugo do 30. aprila 1973, za tretjo pa do 30. septembra 1973. Podrobnosti o natečaju so objavljene v Uradnem listu z dne 9. 9. 1972, št. 236.
hteežju Mandracchio je zasidranih j dušitev*. Samo nadaljevanje preuče-^ enot pomorske eskadre «o>n vanja novih zdravstvenih metod nam-Sa*b, ki deluje pod okriljem A-“antske zveze. Skupino sestavljajo Urški to-pedni rušilec «Ariatepe», l^ki rušilec »Velos*, italijanski ru-jTec »Carabiniere*, angleška frega-a »Jaguar* in ameriški torpedni U®uec »Barry». Eskadro vodi ka-Plta" Isik Biren (Turčija).
, , ukajšnja podružnica ameriške jturne organizacije USIS je vče-J v sodelovanju z vodstvom eska-
iiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiramiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuu
ODPRTO PISMO DR. CHIANTAROLLIJU
PROF. F. BASAGLIA ZAGOVARJA DELOVANJE PROF. CASAGRANDEJA
Kritike na račun goričke pokrajinske uprave, ki se
ni dovolj zavzela za družbeno reintegracijo bolnikov
Ravnatelj tržaške umobolnice prof. Franco Basaglia je včeraj naslovil na predsednika geriške pokrajinske uprave dr Bruna Chian-tarollija odprto pismo kot odgovor na izjave, ki jih je le-ta dal itali janskemu krajevnemu dnevniku v zvezi z ostavko zdravstvenega osebja goriške umobolnice. V pismu prof. Basaglia sicer priznava, da je ar. Chiantarolli branil zdravstveno metodo, ki jo je on uvedel in ki jo je prof. Casagrande nadaljeval, toda pri tem je šlo samo za osebno podporo, ne pa za podporo pokrajinske uprave. Slednja je, ne glede na osebno stališče predsednika, stalno zavirala delo v goriški umobolnici.
Prof. Basaglia nadalje poudarja, da se popolnoma strinja tudi z o-stavko prof. Casagrandeja, ker je to posledica specifičnega dela, ki so ga vodili v goriški umobolnici.
Poleg tega je to dejanje tudi neoporečno s tehničnega, moralnega in osebnega vidika. V vseh teh letih ni bilo storjenega s strani pokrajinske uprave ničesar, da bi o-mogočili ponovne družbeno integracijo vseh tistih, ki so v bolnišnici ozdraveli.
Z ostavko so vzbudili pozornost na pomanjkanje sodelovanja s strani javnih ustanov in na to, da ozdraveli ljudje so še vseeno zaprti v umobolnici.
V bistvu prof. Basaglia poudarja, da pokrajinska uprava po eni strani priznava, da je tako imenovana »metoda Basaglia* učinkovita, po drugi pa ne gre preko nekaterih meja, s čimer obsoja bolnišnico na pravo «za
. - organizirala ogled enega izmed — -........:—
Btednih lovcev za skupino trža- 1 varnost drugih.
.................„„„.......,■■■■■■■...............................................................mn
RESNE SKRBI ZA TRŽAŠKE INDUSTRIJCE
reč ni zadostno, če jim ne sledi stvarna zavzetost v korist bolnikov in o-zdravelih.
Zato. zaključuje pismo prof. Basa-glie, je dejanje ravnatelja goriške umobolnice prof. Casagrandeja povsem dosledno z vsem tem, kar so do sedaj trdili in uvajali na področju napredne psihiatrije, ker postavlja pred odgovornost vse za iskanje skupne rešitve, tako da se ne bo več dogajalo, da eni plačujejo za krivde in za
V	torek CRES
o urbanističnem načrtu
V	torek, 31. oktobra se bo ob 16. uri sestal v sedežu deželnega odbora v Trstu deželni odbor za gospodarska in družbena vprašanja CRES. Odbor se bo dokončno izrazil o hipotezi za deželni urbanistični načrt. Na naslednjem sestanku bo CRES razpravljal o drugem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj dežele za obdobje 1971-1975.
Odbor CRES je osemkrat pod predsedstvom prof. Casola razpravljal o urbanističnem in razvojnem načrtu. V razpravo je poseglo 22 odbornikov in sicer Lokar, Simsig, Mariuz, Gep-pi, Franzil, Canarutto, Tombesi, Gant, Zuccalli, Marinello, Trevisan, Poletto, Marizza, Alesani, Semola, Novelli, Burba, Cadetto, Calabria, Fabricci, Capalozzi in Grillo.
Istočasno razpravljajo o urbanističnem načrtu tudi v vseh odborih družbeno - gospodarskih področij.
Deželni odbor odobril vrsto novih sklepov
Deželni odbor je odobril zakonski predlog za reformo šolskega gradbeništva, ki ga bodo predložili parlamentu. Zakonski osnutek, so izglasovali predstavniki vseh dežel na med-deželnem srečanju 21. septembra v Firencah. Deželni odbor je tudi izglasoval ponovno finansiranje postavk zakona za podpore šolam s celodnevnim poukom: v prihodnjem letu bodo dodelili 50 milijonov lir.
Odbor je še odobril predlog odbornika za zdravstvo in higieno Devetega za prispevke krajevnim ustanovam za ambulatorije, dva predloga odbornika za delo Stopperja za prispevke civilnim invalidom in društvom izseljencev, predlog odbornika za kmetijstvo Comellija za prispevke pokrajinam za varstvo živali in odbornika za prevoze in zadruge Varisca, po katerem bodo dodelili nove prispevke zadrugam v Furlaniji - Julijski krajini.
O GOSPODARSKEM POLOŽAJU BODO SE RAZPRAVLJALI
Problem psihiatrične bolnišnice tudi na seji občinskega sveta
Kot krajevna upravna ustanova ima občina določene odgovornosti Svetovalci so obsodili fašistične atentate v Reggio Calabrii
Niti na ponedeljkovi seji goriške- , Pedrcni (MSI) zavlekel do pozne
ga občinskega sveta niso svetoval ci zaključili razprave o gospodarskem položaju v našem mestu Predvideno je bilo sicer, da se bo raz prava zaključila, vendar s<? nekateri dogodki zadnjih dni vplivali na svetovalce, da so ob začetku seje postavili odboru razna vprašanja.
Župan De Simone se je spomnil atentatov na sindikaliste v Reggio Calabrii. Obsodil je ta dogodek, ki grobo krši pravico do svobodnih shodov sindikatov. «Mi obsojamo tako namerno početje*, je dejal De Simone, «ter pozivamo ustrezne o-blasti naj si prizadevajo, da izšle dijo krivce in jih strogo kaznujejo.*
Svetovalec Colella (KD) je tudi ostro obsodil atentate, ki so »jasnega fašističnega izvora* in grobo kršijo demokratična načela v Italiji.
Podobno obsodbo je izrekla tudi svetovalka Pirella (KPI), ki je dejala, da je treba atentate postaviti v neki točno določeni okvir desničarskih sil. Proti tem silam, je zaključila svetovalka, je treba nastopiti jasno in s trdo roko.
Battello (KPI) je postavil županu vprašanje v zvezi z nastalim položajem v goriški psihiatrični bolnišnici. Hotel je vedeti, kakšne namene ima občinski odbor v tem pogledu in kaj namerava storiti za to, da se 138 odpuščenih bolnikov vpelje v družbo. Kot krajevna u-pravna ustanova, je dejal Battello, ima goriška občina točne odgovornosti v tem pogledu in bo morala poskrbeti, da bo pomagala pri socialni in zdravstveni oskrbi teh ljudi.
Battella je še poseono zanimalo, kakšno je načelno stališče odbora do te zadeve. Pri tem se je spomnil članka, ki je bil objavljen v reviji «Iniziativa Isontina*, katere ravnatelj je sam župan De Simone, in v katerem so bile jasno izražene ostre kritike modemih metod, ki se uporabljajo v psihiatrični bolnišnici. Komunističnega svetovalca je zanimalo ali je stališče do teh naprednih metod ostalo isto ali se je spremenilo. Poudaril je, da bi bilo zelo nespametno da bi sedaj, ko si je goriška psihiatrična bolnišnica pridobila tak sloves in veljavnost na znanstvenem polju, opustili vse, kar je bilo storjenega.
V	odgovoru je župan dejal, da se občina prizadeva, da bi nudila ram večjo zdravstveno in tudi socialno - ekonomsko pomoč tem ljudem. Kar se tiče članka v omenjeni reviji, je De Simone izjavil, da revija sledi smotru, da bi o vseh problemih obveščevala in poučevala. Battello ni bil zadovoljen z odgovorom in je dejal, da bo na prihodnji seji njegova skupina predložila resolucijo o tem problemu.
V	diskusijo so posegli še drugi svetovalci, vendar ni nihče tako napadel in črno orisal psihiatrično bolnišnico in njene metode, kot je to storil republikanec Manzini. Dejal je. da se v bolnišnici zbirajo politični levičarski kontestatorji in da tu prirejajo protizakonite shode. Po njegovem mnenju naj bi bilo tu nekako politično središče za splošno kontestacijo.
Liberalec Fomasir je pozval občinski odbor, naj takoj skuša navezati stike s pokrajinsko upravo, kajti samo tako bo mogoče najti pravilno rešitev problema.
Po končanih interpelacijah so se svetovalci vrnili k diskusiji o gospodarskem položaju, ki se je zaradi dolgega govora, ki ga je imel
ure.
Prvi je spregovoril svetovalec Bratina, ki je dejal, da se je gospodarski položaj precej izboljšal po videmskem sporazumu za obmejni promet. Tudi prosta cona je precej pripomogla pri razvoju, še posebno s tem, da je spodbudila razmah motorizacije in vseh komplementarnih dejavnosti. Po njegovem mnenju bi bilo treba dajati veliko važnosti in pomoči malim in srednjim obdelovalcem zemlje.
kata slovenskih šolnikov v Gorici. Na tej seji so kiooptirali za novega člaina izvršnega odbora Adrijano Dornik, ki bo zamenjala prof. Ivana Černiča. Sprejeli so tudi novo članico Anico Vižintin - Pahor. Raz pravljali so o šolskih učbenikih in o stroških, ki bi jih krilo goriško šolsko skrbništvo. O šolskem avtobusu za učence osnovne šole v Ul. Randaccio je sindikat že dobil zagotovilo od prosvetnega ministrstva, ki je dalo na razpolago potrebna sredstva. Navzoči so ob koncu seje izrazili mnenje, da je prav, da ima vsak šolski zavod svojega ravnatelja. Sindikat se bo za to stvar zavzel. Četudi ni rednih ravnateljev obstaja možnost poverjenih ravnateljskih mest.
Včeraj je umrl Ciril Klanjšček
Seja Sindikata slovenskih šolnikov
Dne 19. oktobra je bila trinajsta redna seja izvršnega odbora Sindi-
uiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PROTESTNO RESOLUCIJO SO IZGLASOVALI V PONEDELJEK
Cirila Klanjščka ni več med nami. Nič več ga ne bomo videli, kako vozi svoj avtomobil po štever-janskih klancih, nič več ga ne bomo videli pri vsakdajnem Je. a na svoji kmetiji, nic vec ga ne bomo videli na naših kulturnih pri-
iHiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimmiiiimimmiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiimi
Občinski svet v Sovodnjah ob Soči izraža solidarnost s koroškimi brati
Resolucijo so poslali avstrijskemu ambasadorju v Rim - Na seji so odobrili študijske podpore dijakom - Športnemu društvu povečana letna nagrada
Sovodenjski občinski svet je solidaren s koroškimi Slovenci, ki jim nacistični skrajneži odrekajo najosnovnejše pravice. Na predlog župana Češčuta je občinski svet izglasoval na seji v ponedeljek resolucijo, ki jo bodo poslali avstrijskemu ambasadorju v Rim in avstrijskemu generalnemu konzulu v Trst.
Tekst resolucije, ki so jo svetovalci sprejeli soglasno, je naslednji:
«Občinski svet v Sovodnjah, zbran na svoji recbii seji 23. oktobra 1972 .spričo kriminalnih izpadov neonacističnih elementov na narodnostno mešanem področju dežele Koroške v republiki Avstriji, kjer že več kot tisočletje biva na strnjenem ozemlju slovenska narodna skupnost;
»upoštevajoč da odstranjevanje in mazanje dvojezičnih krajevnih napisov predstavlja kršitev ne samo osnovnih naravnih in človečanskih pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem, marveč tudi grobo kršitev mednarodnih obveznosti in veljavne notranje avstrijske zakonodaje;
«najostreje obsoja ta dejanja, ki kalijo sožitje med dvema tam živečima narodnostima in ogrožajo mir v tistem delu Evrope. Poziva odgovorne avstrijske oblasti, naj takoj napravijo vse potrebno, da preprečijo šovinistične izgrgde, kaznujejo povzročitelje istih in, v skladu s sprejetimi obveznostmi, obnovijo krajevne dvojezične napise: izraža najglobljo solidarnost prizadetim koroškim rojakom in jih poziva, naj neomajno vztrajajo pri obrambi svojih nedotakljivih pravic*
Na ponedeljkovi seji so svetovalci tudi odobrili vrsto drugih sklepov. Kot preglednike računov za tekoče leto 1972 so izvolili Viljema Fajta. Salomona Tomšiča in Rema Devetaka. Odobrili so nato spremembo v statutu vzhodnofurlanske-ga vodovodnega konzorcija, ki bo prevzel v svojo režijo tudi meta-novodsko mrežo. Omenimo v zvezi
vaicu odgovoril, da bo CAFO v kratkem navezal z vodovodom krajevna pokopališča. Doslej je imelo tekočo vodo samo pokopališče na Peči (mimogrede povedano, prav včeraj zjutraj so delavci pričeli na peljavati vodovodne cevi na pokopališče v Gabrje).
Svetovalci so nato potrdili tri sklepe, ki jih je na svojih sejah že odobril občinski odbor, in sicer sklep o strošku za ureditev centralne kurjave v šolskem poslopju v Rupi, sklep o nakupu 350 stotov drv za kurjavo v raznih šolah, sklep o povečanih stroških za oddajo dražbe za gradnjo telovadnice. Ker ni bila dražba uspešna, bodo dela oddali na direkten način kakemu gradbenemu podjetju.
Občinski svet je tudi sprejel seznam dijakov višjih srednjih šol, ki bodo dobili letno študijsko podporo. 16 dijakov bo dobilo podporo 40.000 lir. Dijakom nižje gimnazije (teh je 52) bodo pa dali pod-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
Farsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
prevod:	MIRKO	MAHNIČ
kostumi:	MARIJA VIDAUOVA
scena:	DEMETRIJ CEJ
songi:	MIROSLAV	KOŠUTA
glasba:	A.	VODOPIVEC
režija:	ADRIJAN	RUSTJA
Jutri, 26. t. m. ob 20.30 V Kulturnem domu v SOVODNJAH
s tem, da je župan nekemu sveto
................................mm..................■miimimimmm.umni.milni..
TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA BRANČ ATIJA
EGS, IVA in davčna preosnova Dela pri podvozu v Ul. Aquileia
ogrožajo obstoj sedanjih olajšav
V zadnjih štirih letih so favorizirane industrijske naložbe na Tržaškem dosegle 83,7 milijarde lir - EGS nam odreka «status» obrobne dežele IVA in davčna preosnova načelno proti davčnim in carinskim olajšavam
Nedavni sklep Komisije Evropske j“*Ppdarske skupnosti, da uvrsti ‘No Furlanijo Julijsko krajino ( 9 osrednje dežele v šesterici dinrorna. danes, deveterici) ni e-a nevarnost, ki ogroža bodoči industrijskih dejavnosti v Tua ‘ in se posebej na Tržaškem. Ug s skorajšnjo uvedbo davka lam ^0(^atno vrednost (IVA), se bas 0CIP'ra možnost, da bi pri odpadla vrsta olajšav in po-industriji, kar utegne imeti Ipd:	Poledice zlasti v žaveljski
ijg^Nrijski Coni, z vsem: zaplet-veJl, gospodarske in socialne nara-6an . s' i‘h lahko hrez težav že °s predočimo Obstoječe olajšanj Pa utegne omejiti tudi davčna UfB n°Va v Italiji, ki naj bi jo dobili 1. januarja 1974 Tako PreC >e IVA kakor tudi davčna 1 °Sr>ova se namreč ne skladajo kav	davčnih in carinskih olaj-
šuj k* jih zdaj priznavajo indu-kini dejavnostim na Tržaškem. a našem področju veljajo dajete ’ ai jih je zakon štev. 163 z ste	aprila 1969 prizna' indu-
haV|; rn podjetjem v zvezi z ustalil rJa,?iem (do 31. decembra 1980) haja^irjanjem obratov ter s pre-njem na nove proizvodnje. Za aje Pobude so določene nasled-obf.P aj§ave: a) novi industrijski ne plačujejo dohodninskega
davka za dobo 10 let: b) prav tako za dobo 10 let ne plačujejo rednega in dodatnega davka na nepremičnine; c) davek na vknjižbo pri prvih kupoprodajnih pogodbah se zaračuna pavšalno in znaša le 2.000 lir: č) obrati ne plačujejo prometnega davka na gradbeni ma terial in stroje; d) gradbeni material in stroji niso podvrženi plačilu carinskih dajatev in davka na licence; e) novi obrati za dobo 15 let ne vračajo finančni upravi stroškov za nadzorstvo in f) industrijskim obratom je priznana pravica do posebnega režima proste carinske cone.
Združenje industrijcev tržaške pokrajine je ugotovilo, da so znašale finančne naložbe, opravljene od leta 1968 do leta 1971 na Tržaškem v okviru omenjenih olajšav, 83,7 milijar de lir. Pristojne oblasti so namreč v omenjenem času ugodno rešile 493 prošenj za priznanje olajšav. Od o-menjene skupne vrednosti opravljenih naložb (83.7 milijarde lir), je največji del odpadel na kovinopredeloval-no industrijo (29,9 milijarde); na drugem mestu je bila petrokemija z 22,4 milijarde. Druge proizvodne panoge so se okoristile z olajšavami v znatno manjši meri: naložbe v ladjedelstvo so znašale 8,4 milijarde, naložbe v industrijo javnih storitev 6,0 milijard-de, v papirno industrijo 4,4 milijar-
de, v prehrambeno industrijo 2,9 milijarde, v tekstilno 1,7 milijarde, v farmacevtsko 1,3 milijarde, v industrijo pristaniških storitev prav toliko, v likersko industrijo 1,1 milijarde, itd.
V obeh primerih, to je v primeru IVA na eni ter v primeru davčne preosnove na drugi strani, je možna sanacija. V zvezi s prehodom z IGE na IVA bi morale pristojne oblasti izdati predhodno normo, ki naj bi praktično podaljšala veljavnost omenjenih ugodnosti čez 1. januar 1973 (ko bo stopila v veljavo IVA) in u-stvarila nekakšen most do nove ureditve tega vprašanja pod okriljem novega davka na dodatno vrednost. Tržaški industrijci nameravajo sedaj napeti vse sile. da bi na pristojnih mestih dosegli to »sanacijo*. V zvezi s prelomnico, ki jo predstavlja u-vedba davčne preosnove, pa so njihova prizadevanja za ohranitev olajšav uperjena predvsem na člen 9 državnega zakona štev. 825 (o davčni preosnovi), ki pravi, da se bodo dosedanje olajšave v zvezi s posrednimi davki po potrebi in v okviru obstoječih možnosti nadomestile s posebnimi prispevki, kolikor bodo nameni, zaradi katerih so bile svoj čas priznane, še vedno v veljavi in če se bodo posamezne dejavnosti skladale s cilji drž,avnega gospodarskega načrtovanja.
bodo trajala leto in pol dni
Kmalu bo po Ulici Aquileia vozil samo mestni avtobus - Priporočilo domačim avtomobilistom, naj se poslužujejo drugih cest za prihod v mesto
poro 30.000 lir, poleg tega pa vsakemu še 9.000 lir za potne stroške. Druge podpore ne dobe otroci z Vrha, ker jih prevažajo brezplačno s posebnim šolskim avtobusom v Gorico.
Prihodnje leto bodo občinski u-službenci dobivali 3.600 lir več mesečno draginjske doklade. Svetovalci so nato izvolili po zakonu predvideno komisijo za nadzorovanje brivcev.
športnemu društvu v Sovodnjah so povečali letno podporo na 2o0.000 lir. Prav tako so povečali letne nagrade trem organistom (Sovod-nje, Rupa-Peč, Gabrje-Vrh) na 17 tisoč lir, cerkovniku v Sovodnjah (20.000 lir) ter cerkovnikom v Rupi, na Vrhu, v Gabrjah in na Peči (15.000). 24.000 lir letne nagrade bo dobil Rudolf Vižintin, ki upravlja uro na cerkvenem zvoniku v Sovodnjah.
Sovodenjska občina bo prevzela nase strošek 263.000 lir kot 5 odstotni prispevek za ureditev dveh cest na Vrhu. Ti bosta urejeni z deželno podporo v okviru izboljšav na goratem področju. Po zakonu bi morali ta strošek nositi zasebniki, v našem primeru pa ga bo prevzela občina.
Pred koncem je odbornik Franc Petcjan zaprosil župana, da bi posredoval na jtokrajini, do bi ta uredila začasni mostiček za prevoz osebnih avtomobilov čez prekop avtoceste.
• Dne 26. oktobra zapade rok vpisovanja k usposobljenostnim izpitom za učitelje slovenskih in italijanskih šol.
Kino
reditvah. Umrl je včeraj popoldne v vidmeski bolnišnici, kamor so ga prepeljali 11. ckiobra, potem ko se ]e istega dne ponesrečil na svojem posestvu, ko je padel s traktorja. Posledice padca so bile tako hude, da mu goriški zdravniki niso mogli pomagati in so ga zaradi tega odpeljali v Vidim.
Cini je vsa po lojna leta boleha.’, Kljub svoji bolezni je bil vedno prisoten, povsod, kj-r je b’lo treba delati za našo narodno in napredno stvar. Bil je med ustanovitelji Demokratične fronte Slovencev, bil je eden najvidnejših predstavnikov naprednega gibanja v Števerjanu in kot takega so ga Števerjanci ob vseh volitvah izvolili v občinski svet, kjer je vedno zastopal, kot član opozicije, upravičene zahteve števerjanskega prebivalstva. Deloval je tudi v prosvetnem društvu iBriški grič», do leta 1961 je bil njegov predsednik, pozneje je v prosvetnem delovanju bil vedno aktiven in njegova beseda treznega in spoštovanega človeka je našla vedno odmev mea domačo mladino. V prvih letih po vojni je sodeloval v akciji za postavitev občinskega spomenika padlim in tudi pozneje je bil vedno prisoten na vseh partizanskih manifestacijah.
Ciril Klanjšček se je rodil na Valerišču leta 1917 in že zgodaj je prisluhnil starejšim vaščanom, ko so se pogovarjali o svojih problemih, o kolonih, zatiranju in divjanju fašistov. Na predvečer 1. maja 1936 sta s prijateljem prižgala kres na Kalvariji in opozorila oblastnike, da živimo na Goriškem tudi Slovenci, ki nočemo umreti. Moral je služiti vojaščino v kraljevi vojski, a ko se je vrnil domov na Martinovo leta 1942, ni več sel v kasarno, in se je prostovoljno vključil v partizansko vojsko. Le ta 1943 je opravil podoficirski tečaj v Cerknem, bil je nato dodel en Gradnikovi brigadi, kjer je ostal do konca leta 1944 . 27. decembra istega leta je bil ranjen, zdravili so ga v bolnišnici Pavla, po okrevanju je bil namestnik komandanta inženirskega bataljona v Tribuši in se je udeležil velike ofenzive v Bohinju. 4. maja je prišel s svoh edinico v osvobojeno Gorico, po umiku jugoslovanske vojske je bil demobiliziran in se je vrnil domov.
Na Valerišču so takoj ustanovili krajevni ljudski odbor, nato pa skupni KLO za ves števerjan, bil je njegov prvi predsednik. Odbor je deloval do septembra 1947, ko je prefektumi komisar prevzel občinske posle.
Letos 27. aprila, ob obletnici u-stanovitve O F, je v Ljubljani dobil priznanje Osvobodilne fronte.
Njegova smrt je boleče odjeknila med Števerjanci in vsemi, ki so ga poznali v Brdih, Gorici in tudi v Trstu.
Ženi Veri, otrokom Lojzetu, Ivu in Adrijani, naše iskreno sožalje.
Razna obvestila
Smučarski odsek SPD obvešča, vse zainteresirane, da se je že pričela predsmučarska telovadba, ki je ob ponedeljkih in petkih od 15. do 16. ure v prosvetni dvorani, Verdijev korzo št 13.
Izleti
SPD Gorica priredi tradicionalno martinovanje v nedeljo, 12. novembra v hotelu Soča na Mostu na Soči. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2.
Iz goriški^a malienega urada
Dne 23. oktobra se je v Gorici rodilo 5 otrok; 4 osebe so umrle.
ROJSTVA; Enrico Caputo, Ales-sia Riolo, Lorenzo Sattolo, France-sca Saba, Mikis Cristin.
SMRTI; Učiteljica 59-letna Danica Bandeli, gospodinja 84-letna Vit-toria Medeot vd. Medeot, gospodinja 58-letna Jolanda Tonello, upokojenka 62-letna Maria Florenin vd. Devetak.
Poveljstvo mestnih redarjev je po tednu dni od kar so preusmerili promet v železniškem podvozu v ulicah Aquileia in Fatebenefratelli, napravilo svoj obračun. Novinarje sta včeraj zjutraj sprejela odbornik za promet Brancau in poveljnik redarjev major Gruden. V razgovoru sta izrazila željo, da bi se avtomobilski promet na tej, najbolj prometni točki — vpadnici v mesto, odvijal čim lažje, posebno, ker je treba vedeti, da bodo dela pri podvozu trajala še poldrugo leto
Cez nekaj dni bodo za promet popolnoma zaprli Ulico Aquileia, po kateri se sedaj, kljub temu da je delno zaprta, vozijo vsi tisti, ki gre. do iz mesta v Štandrež in v Sovod-nje. Promet po tej ulici bo, sicer samo v prvem delu, dovoljen le mestnemu avtobusu namenjenemu v Štandrež. Avtobus bo prišel po prvem delu ulice Aquileia, pred bencinsko črpalko Tota! bo nadvoz, po kateri bo prešel v nižjo ulico Fatebenefratelli, po približno dvesto metrih pa bo po drugem nadvozu avtobus prešel v Ulico della Barca, odtod pa bo šel po Ulici sv. Mi-hatela v Štandrež. Tudi obratno, iz Štandreža v mesto, bo avtobus vozil po Ulici sv. Mihaela in ne po Kraški ulici kot doslej. Novo smer za avtobus bodo uvedli ver-
rampi dokončani. Osebni avtomobili po rampah ne bodo smeli.
Pred uvedbo sedanjega prometnega režima so nekateri menili, da bi bilo bolje uvesti enosmernost, je dejal odbornik Brancati. To tezo so v odboru zavrnili in tudi praksa prvih osmih dni daje prav sedanjemu režimu. Če bi uvedli eno smerne ceste, bi bilo naselje v Ulici Fatebenefratelli, tu živi približ no tisoč oseb. popolnoma odrezano od mesta. Istočasno bi bilo preveč prometa v nekaterili ulicah mestnega središča.
Ko bodo v prihodnjih dneh zaprli sedanji podvoz v Ulici Aquileia, bodo morali številni Furlani, ki se vozijo po Ulici della Barca, nadaljevati pot po drugih ulicah. To bo morda povzročilo še dodatne težave.
Vendarle, nam je dejal major Gruden, se je po prvih dneh promet uredil. Prepričan sem. da je v prvih dneh marsikdo šel s svojim avtom, da bi si ogledal nove naprave. Radovednost je mimo, za radi tega naj se avtomobilisti trezno poslužujejo drugih ulic, po katerih je manj prometa. Obljubil je tudi. da bodo med avtomobiliste razdelili letake, na katerih bodo nakazane druge možne orometne žile
Dela bodo trajala dolgo. Ulica
jetno že čez nekaj oni, ko bosta Aquileia bo zaprta, pod podvozom.
do avgusta 1973. Nato bodo tu znižano cestišče odprli in spet zaprli najmanj do aprila 1974. Ulico Fate-benefratelli. Celo leto in pol manj ka še do zaključka del. Seveda če ne bodo prišle vmes težave.
To bo seveda povzročalo precej težav, kajti že omenjenim 20.000 vozilom je treba dodati še vsako dnevnih 6.000 vozil, ki prihaja ali odhaja proti Štandrežu. Treba se bo torej preusmeriti na Tržaško cesto, prebivalci severnega dela mesta pa naj se čimveč poslužujejo pevmskega mostu in ceste skozi Podgoro.
Deset mestnih redarjev je sedaj nameščenih pri tem delu, pet v vsaki izmeni. To je seveda povzročilo zmanjšanje služb v nekaterih drugih krajih (vseh redarjev je 39), kot so nekatere šole in obmejni prehod pri Rdeči hiši. Služba redarjev (eden je na levi strani mosta, drugi pri semaforu v Ulici Fatebenefratelli tretji pri cerkvi sv. Justa, četrti na Korzu pri zavoju v Ulico Arcadi, motociklist pa vzdržuje zvezo) se pričenja ob 7.30, zaključi se ob 20.30.
Svoja izvajanja je odbornik Brancati zaključil z željo, da bi se ljudje čimbolj posluževali mestnega avtobusa. Tako bi precej omilili težave v prometu, ki nastajajo zaradi teh nujnih cestnih del.
Gorica
VERDI 16.45—22.00 »Morte di un pro fessore*, D. Hemmings in L. Sei-mour. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO Danes zaprto.
CENTRALE 17.00-21.30 a re del so le*. Y. Brynner. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00 HI sangue del vampiro*. D. Valsit. Barvni film.
Mladini pod 14. letom prepovedane.
V1TTORIA 17.30 »Posso. me lo permet-te il fisico*. P. Castern in J ur meren. Barvni film. Mladini pod ’4 letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.30 »Linfallibile pisto DEŽURNA LEKARNA V GORICI lero strabico*, G. Gamer. Barvni ! Danes ves dan m ponoči je dežurna film.	lekarna Alesani, Ulica Carducci i2.
EXCELSIOR 16.00 »Uomini e filo spi- tel. 2268. nato*, R. Keith. Barvni film.
PRINCIPE 17.30 »Attento Gringo, e torna to Sabata*. Barvni film.
Aova Gorn .
SOČA «Kralj mitraljez*, ameriški barv ni film — ob 18. in 20.
SVOBODA »Sandokanovi maščevalci*, italijansko - španski barvni film -ob 18. in 20.
RENČE Prosto.
ŠEMPAS «Ponočni obračuni*, ameriški barvni film — ob 20.
KANAL Prosto.
DESKLE »Osvoboditev*, sovjetski barvni film - ob 19.30.
PRVAČINA »Vitezi rulete*, ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA aEKARNA V l'KŽ»ČU
Danes ves dan n eonoči ]t dežurna lelu-mp San Nicolo, Ul. t Maggio, tet. 73328.
SOŽALJA
Ob smrti Cirila Klanjščka iz šte-verjana izrekata Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza družini iskreno sožalje.
Milojka, Ncda in Ingrid izrekajo Adrijani Klanjšček ob smrti dragega očeta iskreno sožalje.
Prosvetno društvo »Oton Župančič* iz Štandreža izreka družini iskreno sožalje ob smrti Cirila Klanjščka.
Vsedržavno združenje bivših partizanov ANPI sporoča žalostno vest, da je včeraj umrl tovariš
CIRIL KLANJŠČEK
iz Števerjana, borec - invalid NOV, dolgoletni aktivni odbornik v tukajšnjih partizanskih organizacijah.
Gorica, 25. oktobra 1972
KAMPANJSKI SISTEM V SOVJETSKI ZVEZI
Kaj nam pove Z lobinov primer
Letos se je na univerzo vpisalo 900 tisoč abiturientov
MOSKVA, oktobra, — V Sovjetski zvezi so kampanje pogostne. Včasih bi celo rekli, da se tu vse razvija kampanjsko. Včasih je to pozitivno, v nekaterih primerih pa dokazuje, da bi se z večjo smotrnostjo dalo z enakimi sredstvi kaj več doseči. Ogiejmo si nekaj takih primerov.
V Sovjetski zvezi so vedno posvečali veliko pozornost proizvodnji jekla in metalurgiji. Uspehi na tem področju so bili upravičeno v ponos Sovjetski zvezi in njenim strokovnjakom. Vsak tujec, ki se na to spozna, bo ugotovil, da imajo sovjetski metalurški kombinati vrhunsko tehnologijo in lanskoletni rezultati dokazujejo, da je SZ na tem področju prekosila Z DA, kajti sovjetski plavži so dali več jekla kot ameriški. Ob tem uspehu bi morali biti Sovjeti zadovoljni. Pa niso in to zato, ker se proizvod tega njihovega uspeha nesmotrno izkorišča. Ko so pred nedavnim metalurgi iz Zaporožja povabili svoje delovne tovariše v drugih podjetjih, naj varčujejo s kovino, ker je to «kruh industri-je», so dobili vrsto odgovorov, ki potrjujejo, kako nesmotrno se v Sovjetski zvezi trošijo surovine. Iz Leningrada se je oglasil neki magister tehničnih znanosti, ki je s številkami dokazal, da tovarna avtomobilov v Togliattigradu «po-trati* 1400 ton jekla na leto samo zato, ker izdeluje kovinsko oblogo filtra, ki se zaradi napake v izdelavi mora odvreči skupaj z izrabljenim filtrom. Neki drug strokovnjak je izračunal, da so sovjetski tovornjaki, računano po konjskih silah, za 20 odst. težji od poprečnih svetovnih norm.
Pa ne le v metalurgiji, tudi v drugih panogah se ne varčuje s surovinami. Pred nedavnim so gradbinci izračunali, da se zaradi slabega prevoza, slabega uskladi-ščevanja in slabe izrabe gradbenega materiala, potrati na leto o-
koli tri milijone ton cementa, deset milijonov kv metrov okenskega stekla in poldrugo milijardo opek.
V komisijah vrhovnega sovjeta so zbrali tudi dokaj zaskrbljujoče podatke o rabi avtomobilskega transportnega parka. Sovjetska zveza ima sorazmerno malo osebnih avtomobilov, veliko pa tovornjakov. Žal pa se ti tovornjaki bolj slabo izkoriščajo. To dokazujejo naslednji podatki. Lansko leto je o-stalo po garažah nič manj kot 37 odst. tovornih avtomobilov. Tovornjaki namreč delajo samo v eni izmeni, tako da so v prometu le v času, ko je v službi šofer. To se pravi, da šofer noče dati iz rok volana svojega avtomobila. Kot bi to ne bilo dovolj, je obratovanje tako negospodarno urejeno, da tovornjaki vozijo polni le v eno smer, polovico prevožene poti torej prevozijo prazni. Neki e-konomist je izračunal, da če bi sovjetski tovornjaki vozili le eno uro več na dan, bi prepeljali še skoraj dve milijardi ton tovora.
Ko sovjetski listi beležijo vse to, se vprašujejo ali ima sploh smisla, tako napenjati sile pri izdelovanju jekla, opeke, cementa itd., če se nato material tako negospodarno troši. Posamezni strokovnjaki zato predlagajo, da bi namesto sedanje tako imenovane kampanjske ali ekstenzivne proizvodnje prešli na bolj sistematično in gospodarno, rekli bi lahko intenzivno proizvodnjo. Pri tem. pravijo, je potrebno nekoliko spremeniti miselnost proizvajalcev, hkrati pa bi bilo treba izvesti tudi kako rekonstrukcijo v številnih industrijskih podjetjih. Kako bi to bilo koristno, dokazujejo naslednji primeri: v tovarni «Donbaskabel» so obnovili podjetje ali tako imenovani osnovni sklad. Za to so potrebovali 30-odstotno vrednost podjetja. Proizvodnja podjetja pa se se povečala za devetkrat. V ne-
kem drugem podjetju in sicer v «Krasnouralskem kombinatu* so z neznatnimi izboljšavami v pogonu povečali proizvodnjo za 70 odst.
Drugi spet trdijo, da bi bilo treba pri proizvajalcih vzbuditi drugačen odnos do dela. V zvezi s tem se navaja primer N. A. Zlo-bina. In v čem je Zlobinova metoda? Zlobin in njegova brigada sklenejo z vodstvom nekega obrata pogodbo in pri tem ne sprejemajo le obveznosti, da bodo zgradbo dokončali v določenem času, pač pa prevzamejo odgovornost za finančna sredstva, material, tehniko in kakovost gradnje. Rezultat tega je naslednji: Že prvo zgradbo je Zlobinova brigada dokončala 83 dni pred rokom, drugo 150 dni in v kompleksni samo dveh
Otvoritve Kulturnega doma v Sovodnjah so se med drugim udeležili (v 1. vrsti od leve proti desni), poslanec Albin škerk, jug. generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, predsednik SKGZ Boris Race, podpredsednik ljudske skupščine Slovenije dr. Joža Vilfan, predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar in predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDLS Jože Hartman
(Nadaljevanje na 6. strani)
,1,1111.......................................I....................................■umu.....um.....im...........................................n....um......um.......mirnim
TUDI VELIKA BRITANIJA SE OTEPA S PROBLEMOM MLADE GENERACIJE
Nad tO.000mladih ljudi zbeži zdoma
Razlogov za to je več - Večina beguncev se vrne domov, drugi pa «izginejo» za vedno
London, 24. — Kadar se je v zadnjih časih govorilo o mladinskem kriminalu in o perečih mladinskih problemih, se je najče-šče omenjala ameriška mladina, posebno še mladina velikih metropol, kot na primer New Yorka. In vendar se s tovrstno problematiko srečujejo tudi drugod po svetu, posebno v velikih mestih. Prav nič manj pereče kot v ZDA ni na primer vprašanje mladine na Angleškem. Vsako leto zapusti svoj dom najmanj deset tisoč mladih Angležev in Angležinj v
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIinilllllUlIlllllllllllllllllllllllllUlllUlUlllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlltlllllM
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posledice napake bodo manjše kot se je zdelo. Za vsako ceno morate preprečiti razdor v prijateljstvu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Brez bojazni pristanite na ponudbe: na vidiku je zaslužek. Rešujte družinski problem.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaš dinamizem bo dobrodošel pri reševanju zapletenih vprašanj. Zabaven večer v krogu prijateljev.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potrebna bo previdnost v finančnih poslih. Dokaz ljubezni vam bo dal no-
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Doseženo prednost pred tekmeci bo treba čuvati z nemajhnimi žrtvami. Ne podcenjujte sposobnosti osebe, ki vas ljubi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ob pravem času bodo nujni odločni u-krepi. Pazite, da ne zamudite roka. Sentimentalna rehabilitacija.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Obravnavajte svoje probleme z več. jo logiko in hladnokrvnostjo. Spoznali boste zanimivo osebo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S skrajnim naporom boste rešili de-
likatni profesionalni probjem. Ne bodite napadalni v srčnih zadevah.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nepričakovan uspeh bo povečal vaš ugled. Preveč površno življenje vas utegne odtujiti Ljubljeni osebi KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše zamisli bodo pospešile uresničenje nekega načrta.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S tujo pomočjo boste premagali sedanje težave. Ne obešajte na veliki zvon svojih skrbi.
RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Tvegan posel bo zahteval znatne žrtve in odpovedi, toda rezultati bodo zadovoljivi. Srečne ure z ljubljeno osebo, vih moči.
starosti od 14. do 17. leta Zapustijo dom in se odpravijo v svet, da bi doživeli lepo avanturo, da bi se predali «uzitku» brezskrbnega življenja, pogosto povezanega z uživanjem mamil, mnogi pa zapustijo svoj dom iz enostavnega razloga, da bi jih starši ne kontrolirali. Med tovrstnimi «be-gunci» je veliko več deklet kot fantov. Celo dvakrat več
In kako se ti «pobegi* končajo? Mnogi «ubezmki» se kmalu premislijo in vrnejo domov, ker spoznajo, da je doma, pa čeprav v skromnem domu, vendarle bolj prijetno kot pod kakim mostom, v kakem parku, v kaki veži, kjer ti mladeniči in dekleta pogosto prespijo, ko jim poidejo finančna sredstva, kj so jih odnesli z doma. Posebno Je «pod mostom* nerodno pozimi, ko ni pa čeprav skromne peči pri kater’ bi se ogreli, ko ni očeta, ki bi priložil kak vinar, ko ni matere, k' bi dala na mizo krožnik juhe ali česarkoli...
Mnoge begunce zasledi policija. V Londonu najpogosteje v parkih ali v nekaterih londonskih četrtih, ki so jih tovrstni mladeniči in dekleta spremenili že v nekakšne občasne hotele, saj srečujemo v teh mestnih četrtih veliko
mladeničev in deklet, ko spijo kar na pločnikih. Mestna predela Piccadilly in Soho pa sta sploh «revir» mladih narkomanov in mladih prostitutk.
Če zapusti svoje domove na leto najmanj deset tisoč mladeničev in deklet, se jih velika večina vrne domov, toda najmanj 500 mladeničev in deklet izgine za vedno in nihče ne najde za njimi več sledu.
Samo iz Londona je v zadnjih letih «izginilo» 2.500, mladeničev in deklet.
Od teh je bilo nad 600 starih manj kot 14 let in sicer 222 deklet in 293 mladeničev. Gornji podatki govore o tem, kako nevarno se niža tako imenovana «kritična starost*, to se pravi tista starost, ko deček ali deklica «iz protesta* zbeži z doma ko si prižge prvo cigareto, ko začne z mamili, ko napravi prvi prestopek....
Vse to so znaki istega problema — pravi neki socialni delavec, ki se že dolgo let ukvarja s problemi mladoletnikov —. V glavnem gre v tem primeru za mladino, ki zapusti svoja rojstna mesta — industrijske centre severa ali pa podeželje — in se napoti v veliko mesto, ki mu v
njegovi naivnosti veliko obeta. Najraje prihajajo ti mladeniči in dekleta v London, kajti tu je lahko zabrisati sledove za seboj, saj šteje London s svojo okolico 12 milijonov prebivalcev. Kdo bi v tolikšni množici odkril mladeniča ali dekle, ki se je namenoma umaknil z doma, posebno ko na Angleškem osebne izkaznice ne poznajo in more tako vsakdo dati podatke kot se mu zljubi.
Sociologi trdijo, da v pretežni večini primerov krivde za pobeg z doma ne smemo prtiti mladim dekletom in fantom, kajti večina teh izhaja iz «zgrešenih zakonov*. Največkrat gre za otroke staršev, ki so že zdavnaj narazen, pa čeprav še vedno živijo skunaj, za otroke brezposelnih staršev, ki se otepajo s težavami ali celo za otroke staršev, ki so že sami narkomani. Šolske oblasti pogosto ne morejo prav nič proti mladeniču ali dekletu, ki si v pavzi med dvema učnima urama privošči cigareto marijua-ne. saj ni rečeno, da mu prve nista prižgala že doma oče ali mati.
In zato ni nič čudnega, da pretresa Veliko Britanijo v zadnjih
I El IB ES
IPMIiii
SREDA, 25.
TRST A
OKTOBRA 1972
(Nadaljevanje na 6. strani)
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Glasbena beležnica; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Sdmf. koncert; 21.45 Melodije; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
Gigli in F. Corelli; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Radijska drama; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.15 Nihilizem v sodobnem svetu.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba, 10.10 Chopinova Barcarola; 10.20 Sekstet «Luca Marenzio*; 12.00 Chopin, Čajkovski, Borodin
SLOVENIJA
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeno govorni spored.; 16.20 Kulturni pregled.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Dopoldanske pesmi; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Ansambel Campbell; 1045 Plošče; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 Orkester Casadei; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 S. Sequi: Pisma; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Popevke; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.40 Glasbeni spored; 17.45 Mladi glasbeniki; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.15 Simf. glasba; 22.00 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč.
7.00, 8.00, 11.00, 13.00. 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma;
12.10	M. Kozina:	«Ekvinokcij»;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Slov. narodne; 15.40 F. Javornik - bariton, 16 00 «Vrtiljak»; 16.40 Iz albuma; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Glasbeni intermezzo;
20.30	Simf. koncert; 22.15 S festivala jazza; 23.05 Iz sodobne mehiške lirike; 23.15 Jug pevci-
ITAL. TELEVIZIJA
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Operna glasba; 12.10 Plošče; 14.00 Ital. popevke; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18 35 Nove ital. pesmi; 20.20 Prisluhnimo jim spet: 21.15 E. Torricella: «H Mutante K. 12*; 22.10 Pianist D. Ciani.
9.30 TV šola; 12 30 Humorizem v grafiki; 13.00 O potrošniških cenah; 13.30 Dnevnik; 16.00 TV šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Prve knjige; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Rossellini:	«Agostino
di Ippona*; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
II. PROGRAM
21. (X) Dnevnik; 21.15 Film: «L’aventuriero»; 22.50 Ruska u-metnost.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila’; 8.40 Operna glasba; 9.35 Orkestri; 9.50 Tarzan; 10.05 Popevke; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Pesmi; 15.00 Neapeljske; 15.40 Glasbeno govorni spored:	17.35
Popoldanski spored; 18.30 Posebna reportaža; 20.1'’ Sestanek petih; 21.00 Nogometna tekma: Ju-ventus —■ Magdeburg; 23.05 Pa-vese: «Prima che il gallo canti*.
JUG. TELEVIZIJA
8.20 TV v šoli; 11.00 Splošna i zobrazba; 17.50 Vitez vihar — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz na ekranu; 19.00 Mozaik; 19.25 S kamero po svetu: Jezeri Kivu; 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.40 E. Zola: Nana; 21.25 Po sledeh napredka.
III. PROGRAM
KOPRSKA BARVNA TV
9.30 Straussove Metamorfose; 11.00 Prokofjev: Koncert štev. 2; 11.35 Bach, simf. za godala; 12.20 Gluckova operna glasba; 14.00 B.
20.00 Rupert in izobčenec — film; 20.15 Poročila; 20.30 Alžir — po desetih letih -dokumentarni film; 21.20 Poje Zdenka Lovrenco va.


OD 25. DO 31. OKTOBRA - TEDEN HRANILNIC d
PRIHRANEK: GONILO GOSPODARSKE OŽIVITVE
Zavodi Casse dl Risparmio "n Mont! di Credito, ki jih združujejo isti ideali humanosti ter iste operativne značilnosti, začenjajo danes v Genovi svoj
XI. VSEDRŽAVNI KONGRES
da bi ponovno poudarili svojo bistveno vlogo v procesu razvoja «70. Iet» in da bi dali na razpolago vsem najsodobnejše instrumente bančne tehnike in organizacije
ob nespremenjenem upoštevanju njihovih ustanovnih ciljev
CASSE Dl RISPARMIO E MONTI Dl CREDITO
16.000 MILIJARD ZAUPANIH KAPITALOV 15 MILIJARD V DOBRODELNE NAMENE
V LETU 1971 3.150 OKENC V VSEJ ITALIJI

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
nogomet
POKALNA TEKMOVANJA
Za reprezentancami na vrsti še klubi
V tem tednu bodo na vrsti srečanja štirih pokalnih tekmovanj
P° mednarodnih srečanjih držav-, ške ekipe. Vsaka država lahko pred "ih nogometnih reprezentanc, se bo- j stavil po eno moštvo, razen zmago-danes pričele mednarodne klub-Na sporedu bodo nam-rsč izločilna srečanja pokala prva-?°y> Pokala pokalnih prvakov, po-^to^UEFA in srednjeevropskega
Pokal prvakov
Na sporedu bo osmina finala, ki
0	v skoraj vseh srečanjih izred izenačena. Italijanske barve bo
“I-anil Juventus, ki bo nastopal pro-
1	Magdeburgu. Nekoliko več mož-. “ za zmago imata Real Madrid !n s®>teki Celtic, ki bosta nastopa a Proti nasprotnikom manjšega slo-vesa. Ne bo pa še igral svetovni *®ibski prvak Ajax, ki bo šele da-n« zvedel za ime svojega nasprot-^*at CSKA aili Panathinaikos. Po-yratno srečanje šestnajstine finala j® sicer osvojila bolgarska ekipa, ”**a zaradi napake sodnika so tek-^^razveljavili in jo bodo ponovib'
Pokal pokalnih prvakov
Tudi tukaj bodo odigrali prvo ko-osmine finala in žreb je izbral jr nasprotn:ke precej izenačene e-Edinole albanska Besa nima Pfeveč možnosti za usp^h proti škot-kr*?111 Hibemianu. Jugoslovanski *? Hajduk bo nastopal v Walesu P B Wrexamu in bi bil zadovoljen * remijem. Italijanski Milan pa i 'gral proti Legiji iz Varšave '*• *tarta kot velik favorit.
Pokal UEFA
,Tu bo na sporedu komaj šestnai finala. Med najzanimivejša r^snja spada spopad med beo-- al|ko Crveno zvezdo in Valencio Španije. OFK Beograd pa bo ")°ral nastopiti doma proti nekda l«mu evropskemu prvaku Feyeno-ordu (Nizozemska).
Inter bo nastopal proti švedske-Norrkoepingu in je izrazit fa ■ rij za zmago, Fiorentina pa bo šrala proti Vitorii Sriubal, ' proti ateri se bo morala precej potru-n> ce bo hotela odnesti vsaj točko.
Srednjeevropski pokal
.Tega turnirja se lahko udeležuje-s)j.® jugoslovanske, italijanske, av madžarske in češkoslova-
tdlt. SP nova košarkarska sezona. Bo A tiri jan Sosič tudi letos med «a ".Najboljšimi igralci? Upajmo, da Udejst sl(0dovana noga pri športnem ovanju ne bo preveč ovirala
valca prejšnjega leta, ki lahko nastopi z dvema ekipama. Vseh šest moštev je razdeljenih v dve sku pini, kjer se igra po italijanskem sistemu. Danes bodo odigrali prvi dve srečanji. Lanskoletni in letos nji zmagovalec Čelik bo nastopal proti ASK (Linz), Bologna pa bo igrala proti zagrebškemu Dinamu. Medtem ko ima Čelik velike možnosti za zmago, je v drugem srečanju večji favorit Bologna, saj se Zagrebčani v državnem prvenstvu doslej še niso izkazali in so zadnji na lestvici.
GOLF
BUENOS AIRES, 24. — ZDA so o-svojile prvo mesto na mednarodnem turnirju v golfu v Argentini, medtem ko se je avstralska amaterska ekipa morala zadovoljiti 7 drugim mestom.
VATERPOLO
ATENE, 24. — Jugoslovanski vaterpolski državni prvak Partizan si je že zagotovil vstop v polfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. V prvi tekmi so Beograjčani premagali ekipo Pelikan iz Francije s 14:3, v drugi Istanbul z 9:3, v tretji pa Stockholm z 9:5.
V drugi četrtfinalni skupini, v Lon-donu, sta si vstop v poTinale že zagotovili ekipi CSKA iz Moskve in bukareški Dinamo, v tretji skupini na Nizozemskem pa je stanje zelo nejasno.
OBVESTILO
Pri Boru so se že začeli košarkarski treningi za dečke in naraščajnike (letniki od 1960 do 1958). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16. uri na i-grišču «1. maj».
MLADINCI
Gaja — Edera 5:0 (2:0)
STRELCI: V 20. min. Marc, v 25. min. Benčina, v 63. min. Brcss, v 72. min. Iztok Grgič, 79. Brass.
GAJA:	Kralj (Škabar), Duško
Grgič, Milič, Iztok Grgič, Benčina, Milkovič (Grisoni), Romanazzi, mančič, Marc, Brass, Guštin.
EDERA: Poletti, Porchi, Visin-tin .Rogoni, Ruzzier, Mesere, Fabi, Penco, Moratto.
Proti okrnjeni postavi Edere, ta je namreč nastopila le v devetih, je Gaja iztržila visoko zmago Na-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimimilllllllllllllllllllllllUMIIIIIIIIlMiiillllllllllllllllllllllllllllllUlUIIIIIIIIUUIIUIIIIIIIIIIHIIII
Tako so Bregovi naraščajniki dosegli v tekmi s Stockom prvi gol. Kasneje so bili uspešni še trikrat
HUSE EKIPE V MLADINSKIH H0C0HETHIH UMU
GAJA IZBOJEVALA VISOKO ZMAGO PROTI MOŠTVU TRŽAŠKE EDERE
Pri naraščajnikih je Breg odpravil tudi Stock s prepričljivim izidom
g:<»m	-TrK-B r/»
ZARADI DEŽJA
Merckx prestavil svoj nastop v enourni vožnji na današnji dan
CIUDAD MEXICO, 24. — Belgijski kolesar Eddy Merckx, ki se pripravlja v Mehiki, da bi zrušil svetovni rekord Oleja Ritterja v enourni vožnji, se je moral danes odpovedati sva-iemv poskusu, ker je močan dež po polnoma premočil leseni pod mehiškega dirkališča. Merckx bo ponovno poskušal tekmovati jutri
AVTOMOBILIZEM
BRANDS HATCH, 24.	- Jean
Pierre Beltoise je zmagal na avtomobilski dirki formule ena v Brands Hatchu. Dirko so priredili, da bi počastili novega svetovnega prvaka Fittipaldija, toda ta je po začetnih krogih moral odstopiti zaradi okvare na vozilu.
V CER VINII
Novi organizatorji hitrostnega smuka
Dosedanjim organizatorjem je zmanjkalo denarja
AOSTA, 24. — Smučarski klub Cerv nia ne ho več prirejal tradicionalnega tekmovanja v hitrostnem smučanju na kilometer dolgi progi z letečim startom. To tekmovanje je na sporedu vsako leto na snežiščih Breuil - Cervinie. SK Cervi-nii je namreč zmanjkalo denarja in organizacijo te prireditve je prevzel smučarski klub «2000». Denarno pomoč so mu že zagotovili hotelirji, družba ki upravlja matter-hornske vzpenjače, deželna uprava in drugi.
To tekmovanje bo na s neredu prihodnje leto meseca julija in je vključeno v koledar mednarodne mi-
ši nogometaši so namreč nasuli tehnično slabim in telesno poprečno pripravljenim nasprotmuom kar pet golov in bi jih lahko dosegli še več, če bi znali bolje izkoristiti številne priložnosti pred nasprotnikovimi vrati.
Edera se je predstavila na igrišču le v devetih in je tako zopet pokazala neresnost. To društvo, ki je bilo pred leti med najboljšimi v mestu, je v stalnem propadanju. Zanimanja za naraščaj praktično ni in tako smo lahko priča dogodkom, ki gotovo niso v čast predstavnikom tega društva.
Proti okrnjeni postavi gostov so naši predstavniki imeli lahek posel. Nastopilo je vseh 13 razpoložljivih nogometašev. Za Gajo je bil to praktično navaden trenig.
b. 1.
Vesna — Cremcaffe 1:1 (1:1)
STRELCA: v 10. min. Štefančič (V), v 34. min. Parovel (C).
VESNA: Košuta, Majcen, Tence, Košuta II., Coglievina, Lonza, Štefančič, Tamaro (Russginan), Dagri, Sodomaco, Zucca.
CREMCAFFE: Blssdna, Milosso, Purini, Calabrese, Angeiini, Milani, Ghersenich, Parovel, Poniziuti, Peric, Manzi. 12. Murri, 13. Ange-lucci.
Kriška Vesna je na domačih tleh dosegla lep uspeh proti prvemu z lestvice, proti ekipi Cremcaffe. Križani so namreč remizirali proti nasprotniku, ki do sedaj ni okusil poraza in je med najboljšimi v tem prvenstvu. Križani so tokrat igrali dokaj zanesljivo. Zadovoljili so v obrambi in učinkoviti so bili tudi v napadu. Prvi so tudi prešli v vodstvo z zadetkom, ki ga je dosegel Štefančič. Ta je izkoristil Ob tej priložnosti je jugoslovanska Košutovo podajo. Vesna je nato košarkarska zveza nagradila mlade nadaljevala z napadalno igro, a gost-i-eprezentante.	I	je so tudi napadali učinkovito in
čarske zveze. Kolikor te prireditve ne bi prevzel klub «2000», bi jo morali sDloh odpovedati.
PANČEVO. 24.	— Jugoslovanska
mladinska košarkarska reprezentanca, ki je letos v Zadru osvojila naslov evropskega prvaka, je v prijateljski tekmi premagala reprezentanco Nigerije s 117:53. S tem so se evropski prvaki tudi poslovili, kajti v sedanji postavi ne bodo več nastopali nikjer.
so dosegli gol nekaj pred koncem zaključevati, tako da so se Podlo-
.....................niiiBiHiilmliiillinimnnimiimliiiilimmi..............................................................................................................................nmiiiii......m.....imuni......................
ODBOJKA
NA TURNIRJU V GORICI
Borovke potrdile svojo dobro formo
Osvojile so 1, mesto pred AG1 in Corridonijem
Kot lani, je goriški AGI tudi letos 'organiziral odbojkarski predprven-stveni turnir za jesensk’ pokal. Udeležiti bi se ga morala, poleg organizatorja, še Bor in pa reški Partizan. Toda jugoslovanska ekipa je odpovedala svoje sodelovanje, tako so organizatorji povabili Cor-ridoni. Turnir in s tem tudi pokal, je povsem zasluženo osvojila ekipa Bora, ki je oba svoja nasprotnika premagala s čistim 2:0.
Prva tekma sporeda je bila med domačinkami m Corridonijem Mlado ekipo iz št. Petra ob Soči trenira nekdanji Borov igralec Cej. Igralke uspešno nastopajo v C ligi, in jim je napredovanje le za las ušlo. Pripravile so majhno presenečenje, saj so ekipi AGI odvzele set, kar je za to mlado ekipo res lep uspeh.
Corridoni se je nato pomeril z Borom, vendar proti odločno boljšemu nasprotniku ni mogel ponoviti uspeha iz prejšnje tekme. Bor je brez težav zmagal z 2:0. Z istim rezultatom je pa v zadnji tekmi odpravil še domači AGI. S to lepo zmago na turnirju nadaljujejo borovke s svojimi uspehi na prijateljskih tekmah, ki so le priprava na bližajoče se prvenstvo.
O tekmah samih ni veliko povedati. saj so se odvijale izključno po enojnem tiru. Razlika med igrp treh ekip je bila preočitna. Corri-doni je prikazal zelo borbeno igro, vendar pa se nam zdi neumestno, da igrajo te mlade igralke sistem »četrt: na mrežo* ko pa ne obvladajo še niti vseh čisto osnovnih odbojkarskih prvin.
Pri - goriškem AGI, ki bo letos nastopal v prvenstvu v isti skupini kot Breg in Bor, so znaki krize, ki se je polastila ekipe ob izpadu iz višje lige, še očitni. Šesterka sicer igra precej zanesljivo, je pa le senca ekipe, ki smo jo bili navajeni gledati do lani. Pozna se odsotnost najboljše tolkačice Bar-bierijeve, za katero se ne ve, če bo v prihodnjem prvenstvu še branila domače barve.
Bor, zmagovalec turnirja, je za igral dobro. Predstavi se nam je z dobro obrambo, učinkovitim napadom, presenetil nas je pa tudi zelo dober blok. pri katerem se je odlikovala predvsem Pemarčiče-va. Temna točka Borove igre je bilo vse preveliko število zgrešenih servisov, kar je pa že večletna hiba naše šesterke.
Bor je torej tudi v tretje pred-prvenstveni tekmi z AGI premagal goriško šesterico. Vendar pa o pravi moči slovenske šesterke zaenkrat še ne moremo povedati nič točnega, saj bo AGI le ena od sedmih ekip, s katerimi se bodo borovke pomerile v prihodnjem prvenstvu. Vendar so pa znaki napredke že jasno vidni, kar gre pripisovati predvsem desetdnevnim predprvenstvenim pripravam, ki jih je Bor imel v Ravnah. Po do sedaj prikazani igri lahko rečemo, da prihajajo «plave» v pravo formo.
Borova postava: Zavadlav; Pečar, Pernarčič, Furlanič, Bolčina, Jev-nikar, Gabrovec, Kufersin. Šva-gelj, Bezeljak, Hrovatin, Artač.
INKA
TENIS
OD 22. DO 26. NOVEMBRA
V Rimu finale SP za profesionalce
RIM, 24. — Od 22. do 26. novembra bo v Rimu finalni del prvega svetovnega zimskega prvenstva za profesionalne teniške igralce. Nastopilo bo osem igralcev, ki so dosegli največ toča na dvanajstih turnirjih. Prvi od teh turnirjev je bil v -začetku ju*-nija v St. Louisu, nato pa še v Wa-shingtonu, Louisvillu, Bostonu, Clevelandu, Fort Worthu, Montrealu, San Franciscu in Vancouvru. Ostali trije turnirji pa bodo v Evropi: Essen, Goteborg in Rotterdam.
Osem igralcev se bo v tem finalnem delu srečalo v četrtfinalu, nakar bosta dve polfinalni tekmi, nazadnje pa finala za prvo in tretje mesto. Po prvih devetih srečanjih je na lestvici najboljših tudi jugoslovanski teniški igralec Nikola Pilič, ki je osmi. Njegova uvrstitev v to skupino pa predstavlja pravo presenečenje. Vprašanje pa je, če bo vzdržal do konca, saj mu od blizu sledijo igralci kot so El Shafei. Passarel, Ruffels in Richey. Gotovo pa ne bo nastopal v Rimu Roche, katerega so pred kratkim operirali na roki.
Začasna lestvica je taka 1. New-combe 41 točk, 2. Ashe 37, 3. Drys-dale 27, 4. Okker 26, 5. Cox 21, 6. Riessen 20, 7. Roche 19, 8. Pilič 17, 9. Lutz 14, 10. El Shafei in Ruffels 13, 12. Passarol in Rosewall 11, 14. Richey 10.
NOGOMET
STOKE, 24. — Gordon Banks, znani vratar angleške nogometne reprezentance, se je v nedeljo huje ranil pri avtomobilski prometni nesreči. Zaradi rane na očesu nima Banks nobene možnosti, da bi lahko letos še nastopal za svoje moštvo Stoke on Trent. Zdravniki pa zelo dvomijo, če bodo sploh lahko rešili Banksu oko. V nedeljo so ga takoj operirali in trenutno se počuti dobro. Šele čez teden dni bo dokončno znano, če bo lahko še nastopal.
KOŠARKA
NA TURNIRJU SARA
V napetem finalu prevladal Marles
Peterka Kontovcla je osvojila (^trto mesto_
polčasa. Izid je tudi v drugem delu igre ostal nespremenjen.
Vesna je s prikazano igro na splošno zadovoljila in je tudi v nedeljo pokazala napredek.
b. 1.
Primorje — S. Giovanni 1:4
PRIMORJE: Kemperle, Blažina, Šegina, Verginela, Verša (Timeus), Milič, Majcen, štrekelj, G. Husu, S. Husu, Čemjava.
S. GIOVANNI: Kus, Giombetti, Gerzefli, Bulong, Clocchiatti, De-sehi, Sims, Giorgini, Galletti, Bon-nes, Paisoon.
Strelci: v 20. min. Pascom, v 27. min. Verša avtogol, v 28. min. Pa-scon, v 56. min. Giorgini, v 61. min. G. Husu.
Sodnik: Bandelli. Koti: 2:4. Gledalcev: 20.
Mladinska enajsterica Primorja je v nedeljo doživela že svoj tretji zaporedni spodrsljaj. Tokrat je bil poraz povsem zaslužen, saj so zaigrali Prosečani pod svojo ravnijo. V začetku je že kazalo, da bodo domačini z lahkoto osvojili obe točki, ko so z urejeno igro zaprli nasprotnika v njegovo polovico igrišča ter z lepimi streli ogrožali vratarja. Sredi polčasa pa je popustila sredina igrišča, kar so gostje izkoristili in so si s tremi zadetki v desetih minutah zagotovili zmago.
Obramba Primorja je zaigrala slabo. Najbolj negotov je bil Kemperle, ki se večkrat ni znašel v kritičnih trenutkih. Verginella je bil prepočasen, poleg tega pa je prosti branilec Verša naletel na črn dan. Na njegovem mestu je nastopil 7a-nesljiveiši šegina, medtem ko je Verša zapustil v drugem polčasu
njerci mučili povsem zaman.
Kljub obema goloma je Union o-digral svoje najboljše letošnje srečanje. Škoda, da je moral poražen domov, saj je pokazal znaten napredek, kar daje vsaj nekoliko upanja za preostala srečanja.
Radi
NARAŠČAJNIKI
Breg — Stock
4:0 (2:0)
BREG: Ota, Novello, Zobec, Lo-vriha M., Žafran, Košuta. Jež, Kraljič, Bržan, Strnad, Lovriha P.
Strelci: Bržan, Strnad in Kraljič 2.
Brežani so zaključili prvi del tekmovanja za pokal Pacco s prepričljivo zmago nad zadnjim z lestvice Stockom. Izkupiček bi bil še višji, če ne bi naši napadalci (posebno Bržan in Strnad) imeli toliko smole pri streljanju. Pa tudi nasprotnik ni bil ravno najslabši med tistimi, ki jih je Breg srečal. Brežani so takoj v 2. min. povedli z Bržanom in presenetili goste, ki se še niso dobro razpostavili po igrišču. Ti so skušali reagirati, a Brežani se niso pustili preigrati. Prevzeli so vodstvo igre in so samozavestno diktirali svoj tempo. Podvojili so s Strnadom, ki je silovito strelja] iz gneče pred nasprotnimi vrati. V nadaljevanju se je igra odviiala podobno kot v prvem delu. «Plavi» so še dvakrat potresli mrežo s Kraljičem in slabo izrabili še nekaj priložnosti. Tokrat so bili najboljši:	Košuta,
Novello in Zobec v obrambi, medtem ko sta bila v napadu naj-požrtvovalne.jša Strnad in Jož Ne-deliski počitek bodo Brežani izrabili. da se pomerijo s svojimi so-
vrstniki sežanskega Tabora, ki so-igrisce. Stoperja je nato igral mla-	najboljša moštva na pri.
di Timeus, ki je s svojim izvrstnim mnr„i.pm
nastopom lepo presenetil. Z dina-	fct
mično igro je vsakokrat prehitel in
nevtraliziral nasprotnikovega sred-	ZAČETNIKI
njega napadalca. Na sredini igrišča
se je potrudil le Valter Husu, Štre Breg — Llbertas TS 1:1 (0:0) kelj pa je v drugem polčasu moč-
Mednarodni košarkarski turnir na-1 relčnik 9, Mursar 2, Pokrivač, Ku-raščajnikov, turnir prijateljstva, ki | mocar, Predin 16, Braneč 9, Guga je priredila SABA, se je zaklju- ček, Novak.
čil po dramatični in zanimivi finalni tekmi z zmago mariborskega Marlesa. Tretja je bila Servolana, ki je v dragi' finalni tekmi premagala predstavnike Kontovda. Turnir je na splošno uspel. Priča smo bili namreč borbenim tekmam, finale pa je bil pravi užitek tudi za zahtevnejše košarkarske navijače.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Servolana — Kontovel 41:10
SERVOLANA: Buffi 13, Lazzarich, Benvenuti, Verzi, Zini, Salvador 9, Capello 8, Macuc, Norbedo 8, A-poUonio, Voltolina 4, Pellan.
KONTOVEL: Lukša 2, Bukavec 2, Klavdij Starc 1, Ban, Čuk, Ivo Starc, Nabergoj 2, Castellani 2, Regent, Košuta 1, Perini.
Sodnika: German in Švara.
Servolana je v borbi za tretje mesto zasluženo premagala Konto-velce, ki so tokrat zaigrali nekoliko slabše kot v prvem dnevu, ko so z dinamično igro in požrtvovalnostjo večkrat spravili v težave boljše predstavnike ekipe SABA. Vsekakor moramo upoštevati dejstvo, da so to prvi nastopi za Kontovel in se morajo fantje boriti s precej bolj izkušenimi košarkarji. Od posameznikov bi v tej tekmi pohvalili živahnega Klavdija Starca, ki pa je imel dokaj smole pri metih na koš.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO
Marles — SABA	40:38
MARLES MARIBOR: Drevenšek, Kranjc 4, Leben, Rukavina, Pogo-
SABA: Potocco 2, German 15, To-solini 6, Švara 5, Mechi, Cheechi 2, Spalletti, Barisi 6, Crescia, Parigi 2, Gimona, Pittini.
Sodnika: Friedrich in Lakovič.
Finalna tekma je bila gotovo najlepša na tem turnirju. Tako Marles kot SABA sta igrala zrdo in sta bila vse do poslednjih sekund tekme izenačena, še 20 sekund pred koncem je bil izid 38:38. Tedaj pa je Pogorelčnik izkoristil napako o-brambe SABA in je dal zmagoviti koš.
Končni vrstni red: 1. Marles Maribor, 2. SABA, 3. Servolana. 4. Kontovel.
Po končanem turnirju je predsednik društva SABA pozdravil nastopajoče ekipe, želel jim je obilo uspeha pri bodočem športnem udejstvovanju, nato pa je nagradil moštva. Predsednik gostujoče ekipe iz Maribora, dr. Anton Gruden, se je zahvalil organizatorjem in je izrazil željo, da bi se igralci kmalu ponovno sestali na takem turnirju, po možnosti v Mariboru.
b. 1.
BOKS
CIUDAD MEXICO, 24. — Svetovna boksarska zveza je sklenila, da mora svetovni prvak težke kategorije Joe Frazier braniti svoj naslov 25. januarja proti Američanu Georgesu Foremanu.
no popustil. Milič je vse preveč zadrževal žogo in s tem ustavljal akcije Prosečanov. Najboliši med domačini je bil Gabrijel Husu, ki je tudi dosegel častni zadetek za svoje moštvo.
M K.
Union — Don Bosco	0:2
UNION: Vedana, Benčič, Mosca (Malalan), Esposito. Lombardi, Čok,
Koc,__Bahuder.. ši iher. -Gl iona.. Bfl;
schetti (12 Stigli).
DON BOSCO: Sant, Giorgi, Salvi-ni, Mocenigo, Jurada, Sirotich, Car-eantou, Spa-ngano, Socolich, Carciot-ti, Cipriano.
Strelec: Socolich v 28. in /L min.
V nedeljo so mladinci Uniona znova zgubili, tokrat proti precej močni enajsterici Don Bosca, ki se bori za prva mesta na lestvici. Podlonjercem se je pozna io, da so nastopali brez svojega najboljšega igralca, Paludetta, ki je igral v tretji amaterski ligi. Tako ie napadalna vrsta zgubila še tisto učinkovitost, ki jo je imela. Paludetta je sicer skušal nadomestiti Babu-der. toda ni mu v celoti uspelo, saj je moral opravljati svoje delo in še delo svojega boljšega tovariša. Vseeno pa je Union predvajal lepo igro in bi zaslužil morda kaj več kot poraz. Predvsem so igralci zadovoljili z igro v prvem polčasu, medtem ko je bila igra v drugem delu tekme precej bolj izenačena, čeprav so morali Podtonjorci nastopati v desetih, ker je Koc odšel zaradi poškodbe z igrišča, rezervni igralec pa je že nastopal. Don Bosco je številčno premoč seveda izrabil in je neprestano oblegal podlonjerske branilce, kar se mu je tudi dobro obrestovalo.
Oba gpla sta padla pravzaprav zaradi dveh napak obrambne vrste, ko je Esposito popustil in ga je presenetil nasprotnik. Union pa je odgovorjai na napade pretežno preko Boschettija na levem krilu, medtem ko se ostali igralci z medlo igro niso znali pravilno vključiti. Poznala pa se je odsotnost dobrega napadalca, ki bi znal akcije
BREG: Krmec (Mauri). Kuret M., Klun, Grizonič, Bertesina, Krevatin, Prašelj, Kuret D.. Ferluga, Lovrečič, Kalin (Milič).
Najmlajši Brežani so. po prisilnem premoru iz preteklega tedna, zopet zaigrali, tokrat na domačem igrišču. Igrišče je bilo blatno in je pihala rahla buria, ki je motila igro, zato nista moštvi moglj prikazati najboljšega nekmeta Tee-e ie bila zamotana K temu je pripo-moget predvsem sodnikr-kt—je—sto— bo sodil in je zapečatil izid srečanja. tako da ie prisodil obema ekipama, najprej Libertasu in kasneje »plavim« dvomljivo enaistme-trovko in je poleg tega vsaki enajsterici razveljavil no en zadkov
Brežani so začeli z napadalno igro a niso prišli do zadetka V drugi polovici p.p. so nasprotniki prevzeli vaieti igre s svoje roke in se je morala obramba «plavih» večkrat rešiti s težavo. V d.p. pa ie bila igra živahnejša, predvsem zaradi zamenjav pri Bregu Ferluga je v 5. min. prodrl v nasprotnikov kazenski prostor in realiziral. Sodnik je najprej priznal zadetek pozneje pa ga razveljavil zaradi prekrška nad vratarjem. 5 minut kasneje je Libertas povedel iz 11-me-trovke. Tik pred koncem so Brežani izenačili na enak način, s silovitim Feriugovim strelom.
Med Brežani so bili najboljši Bertesina, Kuret D. in Grižonič. Pohvale vredni pa so tudi vsi ostali, ker so po prejetem golu stisnili zobe spravili nasprotnika v obrambo ter ga prisilili k delitvi točk JOLO
ALESSANDRIA, 24. — Kvestura v Alessandrii je prijavila sodišču trenerja Torina Giagnonija in 'Tratarja Castellinija zaradi nespodobnih kretenj v prijateljski tekmi Alessandria — Torino, ki je bila v sredo. Giagnoni je namreč postavil na igrišče vratarja namesto levega krila, kar je povzročilo 0-gorčenje gledalcev, ki so začeli žvižgati, omenjena turinska predstavnika pa sta jim odgovorila z nespodobno kretnjo.
	
IMMIO«
Blillia
SP°A*/A// PARTIIANSKEGA IDRA VNIKA 2°'
smo se razveselili prof. Lavriča, ko se je vrnil na
k J1®*3 Previdnejši moramo bitd,» je rekel. A že čez nekaj dm višk*1 ^vodilo meni in sestri Liviji, naj pripraviva iz «pomo-tjy. §a» instrumentarija, za katerega sva razen njega samo Se vedela, instrumente za dva kirurška oddelka v partizan-bolni&rucah, ki so jih ustanavljali na Rogu.
Prodala sva en dan in eno noč, da sva stvari izbrala in pri-ipst tako, da so bile takoj uporabne za svoj namen. Poleg
w ‘a tako, da so bile takoj uporabne za svoj namen, roies cjr^ttentarija sva pripravila še operacijsko perilo in vsa ki so neobhodno potrebna za operacijo.
^aslednje jutro sta pripeljala na kliniko dva prazna rešil-
a '^Mednje jutro sta pripeljala na kliniko dva prazna resu-6 ^°mobila, vanju so naložili pripravljeni in kolikor mogo-Tjtomuflirani material ter ga odpeljali.
sem zvedel pozneje, je šel ostanek «ponoviškega» in-U^itarija v partizane eno leto pozneje z dr. Kukovcem. ®®toj mesecev prej je prišel k prof. Lavriču in k meni a J)0 te Ponovič. Bil je brez sredstev za življenje Vendar pa tbogio biti opravičilo za to, da naju je izsiljeval na račun p^hunentov: «Ce mi ne dasta denarja, vaju prijavim.« Vse
ljudi
Bližalo se je poletje. Dr. Ruža Grm mi Je napovedala sestanek za Rimskim zidom. «Pa da boš res točeni« mi je zabičala.
Kdo bi sumil lepo žensko, če se sestane s fantom v tako romantičnem okolju. Vendar se nisva pogovarjala o ljubezni. Sporočila mi je, da me bo čez nekaj dni na Hrvatskem trgu čakal neznanec, ki je tisti hip «po naključju« prišel mimo. Pokazala mi ga je in rekla, naj si ga dobro zapomnim.
((Kirurgov manjka v partizanih. Dobro bi bilo, da bi se s tem človekom dogovoril, kdaj bi lahko odšel v gozdove.«
Ob določeni uri sem res prišel na HrvatsM trg in se usedel na dogovorjeno klopco. Toda čakal sem zaman. Neznanca ni bilo.
Tako je propadel načrt, da bi še tisti mesec odšel v partizane.
Tiste dni me je profesor Lavrič poklical v svojo pisarno. Pri njem je bil dr. Janez Milčinski. Dogovorili smo se, da bom na prosekturi vodil kurz o najnujnejših in najpotrebnejših o-peracijah. Tečaj naj bi obiskovali medicinci, ki so se odločali za odhod v partizane. Fantje da so vsi popolnoma zanesljivi.
že naslednje jutro ob šestih smo začeli s kurzom. Nismo pa še obdelali polovico načrtovanega operacijskega kurza, ko me proti poldnevu pokličejo iz bolniških sob, da moram nujno v pisarno kirurgične klinike.
Ko sem vstopil, so me obstopili civilno oblečeni Italijani. Žepi zadnjih plati hlač so se jim značilno bočili. Dr. Žumer, ki so ga prav tako poklicali, Je prišel za menoj in je napravil prav tako osupel obraz, ko so ga obstopili.
«Nič, nič,« nama je rekel eden izmed njih, «šla bosta z nami zaradi čisto malenkostne informacije. Nič vama ni tre ba jemati s seboj.«
Po naključju je prišel v pisarno prof. dr. Lavrič. Ko smo se poslovili, je prebledel
Takrat so Italijani na veliko streljali talce v Ljubljani.
Govorilo se je o strašnem trpinčenju v belgijski vojašnici,
V Ljubljano je prišel pred nekaj dnevi fašistični bataljon «M». Njegov komandant Montagna je sklical najuglednejše predstavnike javnega življenja v Ljubljani, med njimi tudi dr. Lavriča, in jim zagrozil, da s svojimi glavami odgovarjajo za red v mestu in na deželi.
Kam naju bodo peljali Italijani? Ah naj Jim skušava pobegniti? Slabo kaže pri tem oboroženem spremstvu. Mogoče gre pa zares le za majhno informacijo. Niso naju aretirali, tudi uklonili naju niso.
čez Tabor smo šli v belgijsko kasarno, tam po stopnicah pred neka vrata v drugem nadstropju. Pred njimi Je stala straža.
«Tu se usedita in počakajta!« so nama ukazali in pokazali na klop pred vrati.
BELGIJSKA KASARNA IN SODNIJA
((Kakšno majčkeno informacijo hočejo od naju? Za katero izmed mnogih, ki bi jim jih lahko dala, gre?« sva se spraševala, ko sva sedela na klopi, stražarji pa so z očmi spremljali vsak najin gib.
Pred vrati Je bdi velik promet: civilisti, vojaki, oboroženi in neoboroženi, vklenjeni in prosti, višji oficirji in navadni vojaki.
čakala sva kakih deset minut. Nato se Je pojavil neki appuntato in velel, naj greva z njim po stopnicah navzdol. Ali naju pelje v mučilnice v kleteh?
Ne, nismo šli v klet, ampak na dvorišče in prek njega v pritličje drugega dela stavbe. Odpri je neka vrata, pred katerimi je bila straža, iztegnil roko, zazdelo se ml je, da je zarožljala kot kača klopotača, in naju povabil: «Sem noter!«
Znašla sva se v golem prostoru, natlačenem z ljudmi vseh vrat: kmetje, delavci, potepuhi, uradniki, vsi neobriti, umaza-
—	— n
ni, prestrašeni. Na steni je bil nabit lepak o streljanju talcev.
Ker sva bila videti še civilizirana, so naju mnogi imeli za ((aviatdčarja«, provokatorja, komfidenta.
Kmalu pa sva dobila stik z nekaterimi zaporniki in ti so nama povedali, kje pravzaprav sva, kakšen je položaj in kaj so vsi td ljudje.
To je bil nekakšen prehoden zapor, v katerega so Italijani strpali najrazličnejše aretirance. Nekateri so bili tu že več kot štirinajst dni, ne da bd jih zaslišali, nekatere so premeščali v celice, odkoder so jemali talce, nekatere so poslali od tu naravnost v Italijo, druge so spet premestili v druge sobe v isti kasarni, tretje odpeljali neznano kam. Nekatere so vodih na zaslišanje, odkoder so se vrečah krvavi in podpluti.
«Ali gre od tod kdo na svobodo?« sem vprašal.
«Tudi, toda zelo redko.«
Kar se tiče hrane in higiene, sva kmalu ugotovim, da je režim isti, kot nama ga je opisal dr. Lavrič.
((Seveda pa se da sporočiti marsikaj v mesto ln od tam dobiti obvestila. Celo hrano in kako toaletno potrebščino lahko dobiš. Nekateri stražarji preskrbijo ponoči za drag denar tudi vino.«
«Za žimnico si razgrneš star časopis, z drugim se pa pokriješ, seveda, če ga imaš. če ga nimaš, pa nič. Mraza sicer ni, ker se tiščimo drug drugega. Se tako ni prostora za vse, ko ležemo.«
Smrt, mučenje, pregnanstvo, negotovost, to je bil zrak, ki smo ga dihali.
Minilo je nekaj dni. V nedeljo dopoldne je skušal neki itaUjaiskd vojni kurat pod lepakom o talcih brati mašo, ker ga pa ni hotel nihče vzeti za mar, je pospravil svoje stvari in šel.
Popoldne so naju poklicali, vklenili v lisice m odpeljali na pokrit kamion, ki je zapeljal ritensko do vrat zapora.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P" oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.i.
Stran 6
25. oktobra 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT
NAPETO VOJAŠKO IN POLITIČNO STANJE NA BLIŽNJEM VZHODU
V KAIRU PREUČUJEJO ODNOS MED EGIPTOM IN SOVJETSKO ZVEZO
CEAUSESCUJEV INTERVJU LISTU «FIGAR0»
E Romunski predsednik zavrača politiko vojaških blokov
Demantirane vesti o izraelskem zračnem napadu na južni Libanon ■ Colda Meir o mejah izraelske države ■ Pretresi v palestinskem osvobodilnem gibanju
BEIRUT, 24. — Po vesteh iz mesta Saida v južnem Libanonu so izraelska letala danes preletela področja v Južnem Libanonu. Libanonsko protiletalsko topništvo je streljalo na napadalce. Baje so izraelski lovci preleteli šestkrat v dveh urah celotno področje, kar se doslej še ni zgodilo.
Izraelsko poveljstvo zračnih sil je demantiralo te vesti. Vest so demantirali tudi Libanonci. Na drugi strani pa so drugi opazovalci potrdili, da so izraelska letala v resnici preletela omenjeno področje, toda niso opravila nobenega napadalnega dejanja. Slišati .je bilo sicer močne eksplozije, toda te je verjetno pripisati le prehodu izraelskih letal preko zvočnega zidu.
Te vesti dokazujejo, da je splošno stanje na BUžnjem vzhodu še vedno zelo napeto. Izraelska predsednica Golda Meir je v nekem svojem govoru pojasnila pogoje za vzpostavitev miroljubnih odnosov do bližnjih arabskih sosedov. Ko je odgovarjala na vprašanja glede izraelskih pogajanj z Arabci brez vsakršnih predpogojev, je Golda Meir izjavila, da je bistvena razlika med arabskim in izraelskim stališčem v tem: Sadat izjavlja, da ne bo odstopil niti centimetra ozemlja ter zahteva takojšnjo izraelsko obvezo, da se vrne na meje pred vojno šestih dni. Izrael pa s svoje strani ne zahteva od Sadata kakih predhodnih obvez pred mirovnimi pogajanji. V nadaljevanju svojih izjav je Golda Meir poudarila, da bo prišlo do miru le, če se bodo Arabci prepričali, da bi morebitna druga vojna z Izraelom prinesla s seboj tiste rezultate kot prejšnja. Golda Meir je nadalje izjavila, da samo jordanski kralj Husein želi mir. Pristavila pa je. da so njegove zahteve nesprejemljive za Izrael. Pri nekem srečanju s tiskom Golda Meir poudarja, da noče, da bi prišlo po sklenitvi miru do izraelske države z dvema narodnosti-ma. Golda Meir se zavzema za močno izraelsko državo, v kateri bi živeli v glavnem samo Izraelci, ne pa tudi Arabci. Opazovalci menijo, da je to njeno stališče navzkriž z zahtevami izraelskih krogov, ki bi hoteli enostavno anektirati vse kraje, ki jih je Izrael zasedel po šestdnevni vojni leta 1967.
Politični odnosi v arabskem svetu glede palestinskega vprašanja pa se z druge strani vedlno bolj zaostrujejo. Predvsem je treba spregovoriti nekaj besed o političnih premikih v Egiptu. Jutri zvečer bo egiptovski predsednik El Sadat predsedoval skupno sejo ljudske skupščine in osrednjega odbora Arabske socialistične zveze. Na seji bodo tudi pokrajinski guvernerji.
Prva točka dnevnega reda predvi-veda razvoj odnosov med Egiptom in Sovjetsko zvezo v zvezi z nedavnim obiskom v Moskvi vladnega predsednika Aziza Sedkija. Na zborovanju bo Sedki poročal o svojem obisku v Moskvi, na kar bo El Sadat odgovarjal tudi na vprašanja, ki zadevajo razne vzporedne zadeve. El Sadat se je o teh zadevah že pogovarjal v noči med nedeljo in ponedeljkom na srečanju, kjer so bili navzoči republiški podpredsedniki predsednik ljudske skupščine, vladni poglavar, tajnik socialistične zveze ter razni drugi višji predstavniki. Na tem srečanju so navzoči govorili tudi o poslabšanju odnosov s Sudanom, ki je v zadnjem času obsodil politiko kairske vlade.
Med drugim se govori, da je El Sadatova vlada že pred izgonom sovjetskih strokovnjakov iz Egipta, dobila zagotovilo od ameriških krogov, da bo deležna posojila v znesku okoli 100 milijonov dolarjev.
Na kraju je še treba omeniti, da je v palestinskem gverilskem gibanju nastala ponovna kriza v
zvezi z odločnim nastopom skupine «Yarmuk», ki šteje približno pet tisoč gverilcev. Skupina se je uprla političnemu vodstvu organizacije «A1 Fatah*. Vest o tem uporu je sporočil list «L’Orient — Le Jour*. Vzrok za nezadovoljstvo omenjene brigade, naj bi bil v dejstvu, da vodstvo »Al Fataha* še vedno vzdržuje dobre odnose z vsemi arabskimi državami medtem ko večina gverilcev ne zaupa več predstavnikom teh držav. Brigado «Yarmuk» vodi major Saad Sayel ki je neki bivši jordanski častnik, ki se je s svojimi vojaki pridružil v septembru 1. 1970 palestinskim gverilcem.
FRANKFURT, 24. - Uhajanje ocetne kisline iz neke tovarne kemičnih izdelkov v Frankfurtu je povzročilo velik preplah med meščani, zlasti še po zaskrbljujočih dogodkih v Hamburgu, ko je smrto
Romunija je za najširše sodelovanje v Evropi, neodvisno od gospodarskih blokov
PARIZ, 24. — Romunski predsednik in prvi tajnik romunske delavske stranke Nicolae Ceausescu je podal pomembne politične izjave v svojem intervjuju francoskemu listu »Figaro*. ki ga je ta objavil danes.
Ceausescujev intervju sovpada s pripravami za konferenco o evropski varnosti, ki je bila predmet dolgotrajnih debat in razprav na najrazličnejših ravneh v vsej Evropi, tako na vzhodu kot na zahodu.
Po mnenju nekaterih političnih krogov, posebno na vzhodu, naj bi ta konferenca predstavljala rešitev globalnih spornih točk med socialističnim blokom in skupnostjo kapitalističnih držav na zahodu. Prav s to globalno koncepcijo rešitve sporov se ne strinja romunski državnik Ceausescu. Po njegovem mnenju je treba reševati spore med zahodom in vzhodom ne na ravni SEV (Comecon) in Evropske gospodarske skupnosti, temveč na ravni meddržavnih dogovorov.
Po mnenju prvega tajnika romunske komunistične partije bi morala vse-
nosni oblak legel na mesto. Občin-, ska uprava je pozvala prebival- evropska konferenca za varnost pri-stvo, naj ohrani hladno kri in naj I peljati do sporazuma, ki naj bi utrdil se ne razburja.	I splošna načela v odnosih med raznimi
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHIHIHIIIIHnillUlIIIIinillllUIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIlllllllllIHtllHIIIIIIIllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIHAtlllRIllAnilHlllllllllMIIIII
V PISMU ČILSKEMU PREBIVALSTVU
Čilski škofje ostro obsodili prevratniško rovarjenje desnice
Cerkveni prelati poudarjajo, da večina državljanov zahteva spoštovanje ustave - Začasno ukinjene tri radijske postaje opozicijskih strank
SANTIAGO DE CHILE, 24. — Položaj v Čilu je še vedno napet zaradi provokacij pripadnikov desničarske opozicije. Danes je vojaški poveljnik Santiaga odredil začasno ukinitev treh radijskih postaj, ki so kršile določila zakona o izrednem stanju v državi. Gre za radijske postaje treh največjih opozicijskih strank, ki so širile neresnične in alarmistične vesti o položaju v državi.
Opozicijske stranke so za danes napovedale nov način protesta, da bi dale vtis, da vodijo zakonito akcijo proti Allendejevi vladi. Pozvale so vse svoje pristaše, naj ostanejo ves dan doma in naj ne hodijo na delo, tako da bo vsakdo lahko opazil, «kako splošen je odpor proti socialistični vladi koalicije Uni-tad popular*
Medtem ko čilska krščanska de-
uuuu :uui	^mokracija in ostale desničarske
krajevni tajniki socialistične zveze stranke skušajo zaostriti napetost v in tudi vsi odgovorni za politično državi, je čilski kler včeraj zavzel zakonodajno in upravno dejavnost. ' stališče, ki je v odločnem na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiHiiiiiinuiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiHiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
MANEVRI JUGOSLOVANSKE VOJSKE
Močan napad «modrih» na Split in na Korčulo
«Rdeči» so i hitrimi napadi zadali sovražniku velike izgube
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Z močnim napadom «sovražnika» (modrih) na Korčulo in istočasno letalskim napadom na pristanišče Split so se danes pričele sklepne operacije enot jugoslovanske vojne mornarice in vojnega letalstva, teritorialnih enot in civilne zaščite srednje
NENAVADEN GOL
Soamk Scarpetta je zelo verjetno prvi nogometni sodnik v zgodovini tega priljubljenega športa, ki je nehote realiziral enajstmetrovko. Pet minut pred koncem nogometne tekme med ekipama Palazzola in Cinisel-la Balsama, ko je prvo moštvo vodilo z 2 proti 1, je soa-nik dosodil enajstmetrovko drugi ekipi. Težko nalogo, da strelja enajstmetrovko, je pie-vzel igralec Salimbeni, ki je po navadi hladnokrven tudi v najkočljivejših trenutkih. Tokrat pa bi bil Salimbeni zgrešil vrata, če bi ne bil zadel sodnika in bi se žoga ne zakotalila v mrežo pred nosom presenečenega vratarja.
Kdo ve, če je sodnik prosil znanega detektiva Toma Pon-zija, da preveri zvestobo soproge, po vseh vzdevkih, ki so mu jih dali navijači Palazzola, ko je priznal gol?
se istočasno s helikopterji in padali spustili sredi Korčule, kjer so napadalce takoj napadle teritorialne enote, nato pa še del operativne vojske iz garnizije na otoku. Pri napadu na Split, ki je trajal 15 minut, so bili «zadeti» potniška ladja «Postira», avtobus in več stanovanjskih stavb, kar je bila dobra priložnost za enote civilne zaščite in gasilce, da pokažejo svojo pripravljenost. Modri so danes, poleg_ svojega uspešnega po-morsko-letalskega desanta na Korčulo, nadaljevali z utrjevanjem položaja na otoku Lastovo in z operacijami na otoku Visu. Rdeči so v napadu na desant modrih na Korčuli zadali »sovražniku* velike izgube in s tem zmanjšali njegovo udarno moč. Rdeči so na Visu, kjer drže še vedno ključne položaje, z vrsto napadov prisilili »sovražnika*, da regrupira svoje sile. Enote teritorialne obrambe in civilne za ščite so po sporočilu urada za in formacije manevrov povsod uspešno opravile svoje naloge. Na manevrskem področju vlada pravo vojno stanje. Vsi kraji so ponoči zamračeni, morski svetilniki so u-gašeni, tako da se plovba ureja po sistemu vojne signalizacije. Po vesteh iz krajev na zavzetem Visu in Lastovu prebivalstvo odbija vsak stik »z napadalci*. Zanje ni ne hrane ne pijače ne cigaret. Ponavlja se ozračje iz časov zadnje narodnoosvobodilne vojne. Predsednik republike Jugoslavije s svojimi so delavci spremlja manevre s šolske ladje »Galeb*.
B. B.
sprotju s prevratniškim poskusom desnice. V pismu čilskemu prebivalstvu škofje obsojajo »neracionalen spopad med dvema velikima sektorjema čilskega prebivalstva* (s tem mislijo na spopad, med malo buržoazijo, ki podpira desnico in delavskimi množicami, ki podpirajo socialistično vlado). Škofje nadalje poudarjajo, da bi lahko zaostritev tega spopada povzročila hude in nepredvidene posledice ter podčrtujejo nujnost, da se prepreči državljanska vojna v državi.
Dokument, ki sta ga podpisala msgr. Jose Manuel Santos škof v Valdivii in predsednik čilske škofovske konference ter msgr. Carlos Oviedo Vavada pomožni škof v Con-cepcionu in generalni tajnik konference, poudarja, da večina prebivalstva soglaša z zahtevo, da se spoštuje ustava in da se išče rešitev krize v okviru ustavnih določil. Ob koncu visoka cerkvena prelata izražata upanje, da bodo marčne volitve demokratične in da bodo volivci izrazili svoje mnenje brez vsakršnega pritiska.
Podtajnik za notranje zadeve Daniel Vergara je demantiral alarmistične vesti določenih česnikar-skih krogov in izjavil, da se položaj v državi postopoma normalizira, Dodal je da mir motijo le še desničarski pretepači. Trgovci in lastniki prevozniških podjetij so se po večini vrnili na delo, kaže pa, da se desnica še ni sprijaznila s porazom, saj so pripadniki prevratniških sil napadli trgovce in šoferje tovornjakov in avtobusov, ki so se uprli njihovim zahtevam, naj se ne vrnejo na delo. Neznanci so tudi napadli kolone tovornjakov, ki prevažajo blago v vsa večja čilska mesta.
Komunistični časnik »El Siglo* in desničarsko glasilo »El Mercurio* sta včeraj objavila kratko in pregledno poročilo o položaju v državi. Komunistični list poudarja, da je položaj v industrijskih in rudniških področjih normalen, medtem ko so javni prevozi delno še zaskrbljujoči, Desničarsko glasilo pa piše o stavkah zdravnikov, inženirjev in trgovcev. Različni sliki položaja v državi ponazarjata ostri no spopada med desničarskimi silami in vladno koalicijo ter posledice, ki jih bo spopad imel za prebivalstvo.
Dalmacije. S to vajo »Podgora 72* je obeležena tudi 30-letnica vojne mornarice, vojnega letalstva in protiletalske obrambe. V trenutku,
ko se ie obali Korčule približal de-	_ .,
Sant plavili, so ga napadla leta	TOKIO, 24. - Problem onesna-
la rdečih z raketami in torped-< zenja zraka v vseh najvecjih me nimi čolni. Kljub ostri obrambi je | stih je eno izmed najbolj perečin
Mladi Angleži beže
(Nadaljevanje s 4. strani)
tednih »strah* zaradi naglega naraščanja mladinskega kriminala. Ko so pred nedavnim na sodišču obsodili na stroge kazni tolpo mladih tatov, so policijske oblasti u-gotovile, da je na istem področju najmanj deset drugih podobnih tolp, ki jim ne morejo do živega. In vendar gre za tolpe, ki se ne ustavijo niti pred najhujšim zločinom, saj te tolpe napadajo posebno starejše ljudi, ko jih zalotijo na samem ali na postajališčih podzemeljske železnice, oziroma v uličicah zunanjega roba mesta. Pred nekaj dnevi so našli mrtvega 79-letnega upokojenca, ki ga je takšna tolpa zaklala za samih 10 pennyjev, torej za samih 140 lir, kolikor jih je imel v žepu.
Za London (in niti ne samo za London, pač pa za vsa večja mesta Velike Britanije) je značilno tudi to, da delujejo tudi tolpe sa-
kS^^lete^na^m^a"® odS'	Matokjf	( mih mladih deklet. Odkrili so ie
££ teritorialne obrambe. Plavi so problem tako pereč kot v Tokiu. I več tolp, ki so jih sestavljala de-
kletca stara okoli 16 let. Te dni so imeli opravka s tako tolpo treh šestnajstletnic, ki so oropale svojo vrstnico, ji pobrale ves denar iz torbice ter usnjeno jopo, pri tem pa ji grozile z nožem. Nekoč so taka dekleta služila fantovskim tolpam kot vaba, ali kvečjemu kot straža. Danes so se «dela» lotila že sama dekleta.
Zato je povsem razumljivo, da so angleški krogi zaskrbljeni, saj so do pred nedavnim gledali na ZDA in na ameriške metropole kot na nekaj tujega, na njihove mladinske probleme kot na nekaj, kar se Velike Britanije ne tiče. Sedaj pa se je tudi Velika Britanija morala spoprijeti s tem vprašanjem. Toda če je ta problem v Veliki Britaniji bolj akuten zaradi tega, ker je London ogromen, niso niti v drugih velikih mestih in metropolah na celinski Evropi veliko na boljšem. Zanemarjanje problemov, povezanih z mladino, prej ali slej rodi svoje sadove.
evropskimi državami: enakopravnost, spoštovanje neodvisnosti in suverenosti raznih držav, nevmešavanje v notranje zadeve posameznih držav, nadaljnji razvoj sodelovanja na podlagi medsebojnih koristi. To sodelovanje bi moralo pripeljati tudi do sporazuma s katerim bi se posamezne države odrekle uporabi nasilja pri reševanju spornih vprašanj. Poleg tega je Ceausescu poudaril potrebo po priznanju pravice vsakega naroda, da se razvija in napreduje skladno s svojimi željami in specifičnimi potrebami ob sklenitvi sporazumov za najširše gospodarsko, tehnološko, kulturno in drugo sodelovanje.
Ceausescujev intervju je zanimiv, ker izkorišča priložnost odprtja perspektiv s konferenco za evropsko varnost za navajanje originalnih romunskih zahtevkov v zvezi s to konferenco.
Iz Ceausescujevih izjav je razvidno, da Romuniji leži pri srcu, da bi se gospodarski odnosi med zahodom in vzhodom razvijali predvsem na državnih ravneh in ne v okviru posameznih blokov. Romuni želijo, da bi odpadle vse zapreke, ki sedaj preprečujejo to najširše sodelovanje.
Ceausescu trdi, da gre gospodarsko, znanstveno in kulturno sodelovanje vseh držav vštric s svobodno izmenjavo idej in informacij, kakor tudi s skupnim stališčem do negativnih pojavov pri vzgoji narodov.
Na kraju svojega intervjuja je Ceausescu omenil tudi najkočljivejše vprašanje vojaških blokov. Po njegovem mnenju bi morala bodoča konferenca o evropski varnosti pripraviti trdne temelje, ob enakopravni debati vseh perečih problemov, za medsebojno zaupanje, ki bo pravzaprav predpogoj za odpravo vojaških blokov.
Na kraju intervjuja je Ceausescu izrazil prepričanje, da bo evropska konferenca nudila priložnost balkanskim državam (Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Albanija, Grčija in Turčija), da ustvarijo na tem zemljepisnem področju aktivno sodelovanje med vsemi partnerji od koder bi bila pregnana vsa jedrska in sploh vojaška oporišča.
Romunski predsednik Ceausescu je včeraj dopotoval v Bruselj na 3-dnevni uradni obisk. Ceausescu se bo sestal z belgijskimi voditelji in s predstavniki organizacije NATO. Na sliki: romunski predsednik polaga venec pred
spomenik neznanega vojaka
......................................................................iiii"""
PO IZJAVAH KASACIJSKEGA SODNIKA DR. ARM1ENTA
Cez dvajset dni odločitev kdo bo sodil P. Valpredi
Dvoumne izjave sodnikov v Catanzaru - V Genovi proces proti skupini «22. oktober*
proti Pietru Valpredi dodeli dru-. težave z izbiranjem porotnikov, ker gemu italijanskemu sodišču. Dr. | so številne osebe odklonile nalof^
BEOGRAD, 24. — Pod pokroviteljstvom predsednika Tita so danes v Beogradu odprli 17. mednarodni sejem knjig na katerem 115 domačih in nad 1000 tujih založb razstavlja okrog 45.000 raznih publikacij. V čast 80-letnice predsednika Tita je združenje založnikov in knjižničarjev Jugoslavije pripravilo razstavo knjig »Titova dela, dela o Titu*, ki so izšla bodisi doma bodisi v tujini. Z razstavo najbolj znanih del Iva Andrica je obeležena njegova 80-letnica. Poleg teli posebnih razstav je na sejmu tradicionalna razstava slavističnih izdaj, tehnično najbolj opremljene knjige in razstava jugoslovanskih listov, časopisov in periodike.
RIM, 24. — Kasacijsko sodišče bo proučilo 14. novembra zahtevo generalnega državnega pravdnika v Catanzaru, naj dodeli proces proti Pietru Valpredi drugemu porotnemu sodišču. Vest je sporočil danes zjutraj predsednik prvega kazenskega odseka dr. Gaetano D’Ar-miento. Izvedelo se je tudi, da bo generalno pravdništvo pri ka-sacijskem sodišču v kratkem izročilo svoje pripombe o zahtevi ca-tanzarskega pravdnika, ki je med drugim utemeljil svojo prošnjo z dejstvom, da v kalabrijskem mestu ni primernega zapora, kjer bi lahko obtoženci čakali na začetek procesa. Catanzarski sodnik je tudi podčrtal dejstvo: da v mestu ni primerne dvorane in da bi proces lahko sprožil manifestacije in povzročil nerede v mestu.
Časnikarji so danes zjutraj prosili generalnega pravdnika v Catanzaru dr. Ammiratija in načelnika državnega pravdništva dr. Cinqueja, naj jima obrazložita zahtevo in utemeljitev, da se proces
Skoraj vsi potniki turškega letala »boeing 707», ki so ga štirje pripadniki »turške osvobodilne fronte* preusmerili v Sofijo, so se včeraj popoldne vrnili v domovino s posebnim letalom ankarske letalske družbe. Na sliki: potniki stopajo iz »ugrabljenega* letala po predaji štirih gusarjev
Animirati je dejal, da je generalno pravdništvo le priporočilo prošnjo, ki pa jo je vložilo državno pravdništvo ker gre za proces prve stopnje. Dr. Cinque pa je izjavil, da mu člen 307 italijanskega kazenskega zakonika prepoveduje, da bi govoril. »Vse kar lahko povem, je ugotovitev, da do danes še nismo dobili odloka, s katerim je kasacijsko sodišče dodelilo Catanzaru proces proti Pietru Valpredi. Nismo mogli zato še ukreniti ničesar, ker kot sem že dejal, nismo dobili odloka. Bral sem — je zaključil dr. Cinque — da je milansko sodišče že poslalo v Catanzaro dokazno gradivo o preiskavi proti Pietru Valpredi in ostalim anarhistom, ki so obtoženi atentatov iz leta 1969. Bila bi naša dolžnost zahtevati od milanskega sodišča, naj nam pošlje sodne akte, vendar tega doslej še nismo mogli storiti, ker nismo še dobili odloka kasa-cijskega sodišča*.
Izvedelo se je, da je generalni pravdnik v Catanzaru vložil svojo zahtevo kasacijskemu sodišču že 16. oktobra na podlagi člena 59 italijanskega kazenskega zakonika.
Medtem ko se razna italijanska sodišča otepajo procesa Valpreda in se drugo za orugim pritožujejo kasacijskemu sodišču in pošiljajo kolege v žerjavico po kostanje, se je v Genovi začel proces proti anarhistični skupini «22. oktober*, katero je vodil fašist Diego Van delli in ki je obtožena raznih prekrškov: od umora kurirja Gaetana Florisa do ugrabitve Sergia Gadol-le. Karabinjerji so pripeljali obtožence na sodišče v spremstvu buldožerja, ki naj bi odstranjeval morebitne cestne pregrade. Pred sodiščem je stražila četa do zob oboroženih orožnikov in pred vstopom v sodno dvorano, so policijski agentje preiskali vsakega gledalca. Taki varnostni ukrepi so bili smešni v primerjavi z maloštevilnim občinstvom, ki se je zbralo na sodišču in mimo prisostvovalo sodni . razpravi.
Proces proti anarhistični skupini se je, kot je verjetno znano, začel že v začetku oktobra, predsednik sodišča pa je nato odgodil razpravo za 15 dni, da bi sodni uradnik lahko izročil obvestilo o sodnem postopku proti trem obtožencem v roku, ki ga predvideva kazenski zakonik. V prvih dneh razprave je imel predsednik sodišča na j večje
ljudskega sodnika iz strahu Pre<* morebitnimi represalijami.
Na današnji razpravi je obramba' po opravljenih formalnostih, pr®1* ložila sodišču svoje ugovore o na' činu, kako je preiskovalni sodri* dr. Sossi vodil preiskavo.
Smrtna nesreča na
LA SPEZIA, 24. - Starejši del* vec iz La Spezie Eugenio Barilli Jj danes zjutraj izgubil življenje nesreči na delu v tovarni «CapPel li». Nesrečnež se je preveč pribli** stroju, katerega je upravljal in j dobil močan udarec v glavo. Delo' ni tovariši so mu takoj priskoc?’ na potnpč, a njihovo prizadevanj je bilo zaman, ker je Barilli izd1" nil po nekaj trenutkih.
........................................n.......ni.i».»iii.m»»""""'"...im
V NEKAJ MESECIH JE OGENJ UNIČIL SEDEM ZNANIH ZABAVIŠČ
_____ ^m^——*b***,*«*^^_______
«Epidemija» požarov na Modri obali
Policija nemočna proti zločinski organizaciji, ki skuša vsiliti svoje «pokroviteljstvo» lastnikom nočnih lokalov
PARIZ, 24. — »Epidemija* požarov, ki je v zadnjih časih uničila številna zabavišča v jugovzhodnem predelu Francije povzroča velike preglavice pristojnim organom, ki menijo, da i-majo opraviti s skupino banditov, ki skušajo vsiliti lastnikom nočnih barov svoje »pokroviteljstvo*.
Preiskovalni organi pripisujejo tako imenovani »mafiji ognja* krivdo za požare, ki so v nekaj mesecih uničili vsaj sedem zelo znanih in elegantnih zabavišč, med katerimi «Wisky a go-go», »BnimeTs*, »Clapotis* in še druge, vse na področju med Grenoblom. Lyon,im in Marseilh m.
Zadnji požar, je izbruhnil včeraj v
zgodnjih jutranjih urah v zabavišču »Clapotis* v stari preurejeni ladji v bližini mesteca Aix Les Bains. Požar je izbruhnil le 24 ur po tistem, ki je uničil nočni bar »BrumeTs* v Nici. Podobnost med obema atentatoma je presenetljiva: ognjeni zublji so se začeli dvigati iz lokalov zgodaj zjutraj, komaj so zadnji gostje in osebje zapustili zabavišče, v obeh primerih se je ogenj tako hitro razširil, da preiskovalni organi izključujejo možnost nepredvidenega požara.
Po atentatu na zabavišče v Nici je poslanec in župan mesta Jacques Me-decin javno izjavil, da je kdo podtaknil požar v nočnem zabavišču, čeprav
so lastniki night cluba izjavili, da je treba požar pripisati golemu naključju. Medecin je tudi poudaril nujnost radikalnega boja proti banditizmu, ki se je zelo hitro razširil na Modri o-bali. Po mnenju župana je prvi korak tega boja povečanje števila policijskih agentov.
Župan Nice je osvojil zahteve poveljnikov policije, ki so že več krat izjavili, da je število agentov nezadostno za radikalen boj proti banditizmu. Policijski funkcionarji ugotavljajo obstoj »mafije ognja* dodajajo pa. da so proti tej zlo črnski organizaciji nemočni. Po zadnjih ugotovitvah preiskave kaže,
da skušajo pripadniki te zločinske organizacije vsiliti lastnikom zabavišč svoje »pokroviteljstvo* po leg tega pa bi hoteli v nočnih barih razpečevati mamila.
Sredstva, ki jih ima francoska policija na razpolago, za boj proti tej dobro organizirani mafijski skupini, so nezadostna. Agenti večkrat aretirajo pripadnike zločinske or ganizacije, malokdaj pa lahko zbe rejo proti njim toliko dokazov, da bi jih lahko spravMi preo sodišče. Banditi poleg tega imajo vedno na razpolago najboljše francoske	*-
čev,
Zlobinov
primer
(Nadaljevanje s 4. stranii)^
večjih stanovanjskih zgradb, . troškega vrtca ter šole je pT'i‘ir. nila državi 80 tisoč rubljev in eF leto na času. Polovico tega P hranka gre v žep kolektivu, se pravi članom Zlobinove brig00'
V začetku »ljudje na vrhu* Pj tudi mnogi strokovnjaki Zlobinu njegovim niso verjeli. Danes F dela po tem sistemu v vsej SZ * okoli 8C0 gradbenih brigad. Se^ j da je vprašanje, koliko časa brir tem brigadam dovolili, da derir po tem sistemu, ker se bo Praj. gotovo našel izgovor, da bodo j stem ukinili, češ člani teh brig preveč zaslužijo. Verjetno bodo . gotovih, da akordno delo — I za akordno delo gre — ni soc listični sistem dela.	^	?
Ob koncu še eno o kampanj® politiki. Sedaj, ko smo v zaderi novega šolskega leta, je na Jn nem redu problem šolstva- . Sovjetsko zvezo jo znano, da ia razmeroma dobro urejeno šols'je Letos se je vpisalo na visoke * nič manj kot 900 tisoč novih s« dentov, hkrati je zapustilo SJ) z diplomo v žepu nič manj kot tisoč novih pravnikov, medicin^, j inženirjev itd. Je to veliko ali rij lo? Nikogar to preveč ne ; Ljudje, posebno starši, Pr® da je »glavno priti na fakulte1^ In res je tako. Glavno je priti ^ fakulteto, kajti pozneje je z»P tev zagotovljena. Na univerzo v ni vedno lahko priti, kajti le% ko se je vpisalo na univerzo1^, tisoč »brucov*, se ni moglo sati na univerzo na miliione 0 turientov. Ne smemo namreč PV"« biti, da obiskuje .ovjetske sro0.., šole letos okoli 50 milijonov kov, to se pravi, da je vsak PL sovjetski državljan dijak j srednje šole. Vsako leto P0 ^ kot1 smo že videli, armada JJčjj demsko izobražnih ljudi pove- ^
za 700 tisoč. Je to dovolj, ie
preveč ali premalo? Pravijo. ^ šole ni nikoli preveč, toda v bpal zvezi so se oglasili k besedi *Jaji je. ki govore o hiperprodu*^, |
d*
strokovnjakov, posebno inženir^. Kadar se začenja govoriti o , perprodukciji, bi mogli v dog*f|. nem času govoriti tudi o kaki ^ vi kampanji proti šolskemu sl“j9-mu, ki da daje preveč stroko''™.,, kov. Spet bi bili torej pred riL i odvetnike in tolpe pretepa kampanjo seveda, z ustreznimi ™ ki ustrahujejo morebitne priče, l-dedicami.