57. štev.
V Ljubljani, v soboto 29. maja 1880.
Letnik VIII,
Inseratl se «prejemajo iu valjA tristopua vrsta:
S kr., če ae tiska lkrat, i«,	o
II II M n - II
n u n n 3
Pri večkratnem tiskanji «ena primerno zmanjša.
Rokopis
se ue vračajo, nefrankovan« pisma se ue sprejemajo.
N .rofinino prejema opravniStvo (adm nistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-ovi liiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	preiemar velja :
Za ceio leto	. H) gi. — kr.
za poiieta	. , 4 _
za četrt ieta	. , » 50 „
V administraciji velja: Za celo ieto . . 8 gi. 40 kr za poi leta	i ,, -JO „ i
za četrt leta	- ,, 10 „
V Ljubljani na dom pošiijan velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soooto.
......V-
„Hujskanja ni ne konca ne kraja".
Taaffejevo ministerstvo ima hude dni. Razvajeno dunajsko judovstvo in ustavaštvo pod vodstvom titana Herbsta naskaka z vso silo Taaffejevo še ne popolnoma vtrjeno trdnjavo, da bi samo prišlo zopet do prejšnje moči iu veljave. Strast je že tako slepa, da zdaj svojih sebičnih namenov kar več ne skrivajo, ampak naravnost in očitno povedo, da bodo, ako še kedaj pridejo na krmilo, ravnali s S ovani in drugimi svojimi nasprotniki tako, da bodo te popolnoma vničili, sebe pa kar le moč vtr-dili, da jih ne bo mogel nihče več vreči.
Zanimivo je pri tem to, da so v boji zoper Taaffejevo ministerstvo vsi nemški listi edini, ker po večem svojo krmo dobivajo od judovskih bo gatinov. Zato se nam zdi članek zadnjih „Novic" prav priličen, naj bo toraj tu ponatisnjen. „Novice" namreč pišejo:
.,Z državnega zbora so prišli ustavoverci popolnoma pobiti, spoznali so, da tam je zdaj njihovemu gospodstvu popolnoma odklenkalo, ker se jim še njih stara praktika „divide et impera" ni posrečila. Skušali so namreč razdreti avtonomistično stranko s tem, da so posebno Poljake hujskali proti Čehom in drugim Slovanom, pa je bilo vse zastonj, avtonomistov trdne rajde niso mogli razdreti.
Kar pa v zbornici, v parlamentu niso mogli doseči, tega so se zdaj lotili s tem večo s lo zunaj parlamenta. Da bi spravedljivo ministerstvo Taaffejevo prekucnili, hujskajo zdaj
nemški narod zoper Taaffeja na take načine, da do zdaj kaj tacega nikjer Se ui bilo in se nikakor ne da popisati. To je hinavstvo, da mu ga ni para.
Mestce že natolcujejo in napadajo ministerstvo in sedanjo večino državnega zbora, strašijo nemško prebivalstvo z najhujšimi nevarnostmi in ne izpuste nobene poskušnje kaliti mir med avstrijskim prebivalstvom.
Najhujši v tem je njihov časnik „N. Fr. Presse". Ta je drznila se očitati IIohenwartu da je zmernost, ktero on hvali, pač res lepa čednost, da je pa pokazal ni on, marveč usta-vaška stranka! To je kakor pri norcih, ki se na glavo postavljajo. Ali ni to basen o volku, ki je dolžil jagnje, da mu, ko pije spodej, vodo kali ?
Ta nesramui judovski li^t gre še dalje, v svoji predrznosti kar naravnost pravi: „Avstrija bo ali nemška, ali je pa sploh ne bo!1' Ali je mogoče kaj strankarsko ošab-nejega, druge narode huje zasramovajočega misliti ? Kdaj li je kdo iz sedanje večine državnega zbora rekel: „Avstrija bo slovanska. ali je pa ne bo?" Ni li marveč ta večina kazala o vsaki priliki najresničnejšega spoštovanja pravic nemštva ? Niso li naši poslanci zadovoljni bili z najskromnejšimi predlogi in resolucijami, le da bi uajabotnejših predsodkov Nemcev ne žalili, le da bi dokazali, da mi nočemo centralizirati Nemcev in ne nameravamo Avstrije poslovaniti, toraj nikakor ne
pravimo, da cesarstvo nima biti, če ni slovansko.
Pa ni čuda , če judovski listi tako hujskajo, saj je „bog" te stranke, dr. Herbst, jim najlepši izgled. Ta pogoreli vodja ustava-kov je ves raz sebe. Ze pri banketu na Dunaji, predno so njegovi pristaši razšli se, je rekel: , Iz tega zborovanja bomo vzeli seboj nauk, da nam bo vprihodnje misliti na-se." K tem besedam prida „Grazer Volksblatt" prav resnično tako-le opombo: „Mar v dvajsetih letih svojega gospodstva niste mislili na-se? Kdo pa je vstvaril one ustavaške razmere, ki so po vaših mislih za vse večne čase brez vašega dovoljenja nespremenljive? Kdo je Skoval volilne rede, po kterih je na pr. čisto slovenska Kranjska dobila nemško večino v deželnem zboru? Kdo je „kraharjem" metal miljone? Kdo je mislil več dobička imeti od povišanja plač uradnikov, ko se je birokracija poliberalnila? Kdo je skazil šole po Češkem in Moravskem tako, da so se o njih v državnem zboru res lepe reči slišale? Ali ne sedi v vsaki vrsti na levici že skoro po eden , ki ima od ministerske pokojnine lep priboljšek svojih dohodkov? Kdolije ongavil s „ehabru-som" in pri tem ne segal ravno v svoj žep?
Iz vsega tega je videti, da gre tem ljudem le za to, da bi Slovanom v Avstriji vzeli državljansko pravico. Drugače bi si ne upali kričati in postaviti pravila: da bo Avstrija nemška ali pa je ne bo. Kako li se more reči,
Naši naslovi.
Tako se glasi napis sledečemu kratkočas-nemu podlistku v zagrebškem „Obzor-u".
Kdo izmed nas se še nikoli ni nahajal v zadregi, ko je imel priti h kakemu velikemu gospodu, pa mu ni vedel pravega naslova! Lahko je to Črnogorcem in Tirolcem. Njim je vsakdo „brača" ali „Bruder", ali, ker človek živi v tako prosvetljenem društvu, kakor mi, ne sme puščati v nemar društvenega reda in uljudnosti.
Francozi so postopali modro. Oni bo si za nas izmislili zakonik, po kterem smo dolžui med seboj občevati; ali za prve besede, s kterimi se dva, ki se srečata, pozdravita, pustili so prazno mesto. Pa vendar je mnogo odvisno od teh prvih besedi. Večkrat so one začetek srčnega prijateljstva, večkrat ljutega sovraštva. Poskusite samo grefa titulirati z baromm in smrtno ste ga ranili, nasproti ste baronu izvabili ljubezujiv posmeh, nazvavši ga z grofom, ker baroni prav dobro čutijo, da se še le pri grofu začenja človek.
Francozi, ki so nas v tem obziru postavili v zadrego, izvlekli so sebe iz nje prav lu-kavo in modro. Oni vse, kar je moškega, imenujejo na kratko „monsitur" in kar je žen
skega „madame." To je prosto in spretno, ali tako Be more postopati samo v Francoski. Francozi si izmišljajo mode, pa vendar se nosijo na Francoskem veliko prosteje, kakor v pomodnih provincijah , na Nemškem, posebno pa v Avstriji.
Ah, naša draga Hrvatska porodila je poleg svoje posestrime Madjarske morda naj lepše naslove. G. Kuhač dokazuje v „Viencu", da so Hrvatje rojeni glasbarji, mi bi mogli dokazati, da so Hrvatje mojstri v kovanji naslovov.
De-te, kdo bi pač vse naštel 1
Hrvatsko uaslovje podobno je lestvi s sto klini, ki se začne z gospod, pa se še ni končala s prevzvišenim. Povejte po pravici, ali je šc kak naslov nad tem naslovom? Prevzvišenil Prav za prav bi to imel biti samo gospod Bog in njegovi sveti izvoljeni. Prevzvišeni bi se ne smel dotikati zemlje, pa vendar mora kot minister, bau ali nadškof gaziti zemeljsko blato.
Uzoriti (kardinal) stoji nam na vaduim ljudem bliže, ker mu naslov kaže, da je uzor in komu pa hoče biti uzor, ako ne nam , ki smo prikovani na zemljo? Uzoriti ni kakor prevzvišeni stvor nedosežnih sfer.
Presvitli kaže, da je tako sijajno bitje,
da ga sme človek samo skoz črne očali gledati, kakor n. pr. solnce, kar se večkrat zgodi.
Ako je presvitli solnce, svitli imel bi dosledno biti luua, toda ker je pri nas večkrat dosti nereda, zgodi se, da je svitli solnce, presvitli pa luna. Tako se n. pr. banu reče svitli, odsekovemu predstojuiku pa presvitli.
Kdor na take razlike ne pazi, lahko se mu dogodi, kakor nam, ki smo lani poslali „Obzor" na vladiko G. v Pakrac pod naslovom : presvitlemu gospodu. Nekega dne se pa vrne „Obzor" in pod adreso je stalo napisano: „vrača se nazaj radi nepristojnega naslova." Potem smo še le spoznali, da je vladika prevzvišeni in da se mu vsled tega „Obzor" mora še enkrat poslati.
Velemožni ali velemogočen zaznamuje človeka, ki ima veliko vlast in krepko roko. Velemožni ne bi smeli jemati v roke metuljev ic krhkih bitij, da jih ne razdrobe. Velemožni se glasi skoraj kakor paša, to je samo jedna stopnja pod vsemožnim in vsemogočen je Bog.
Pri nas je velemožen: načelnik, rektor vseučilišča in vladni sovetuik.
Z velemožnim se vjema veleučeni.
Kakor se navadno pravi po novinah za gledišče, da je bilo polno v vseh prostorih, tako se lahko reče za velcučenega, da ima
da Avstrija mora biti nemška, ker že statistika kaže, da po večem res ni nemška! Bodo li Slovane utajili, prezrli, zatrli? Kdo ima moč za to? Ustavaška politika sile je potlačena, po osemnajstletnem obupnem napenjanji morala je pobrati kopita. Nazaj na svoje mesto ne more več priti, uprli bi se jej Čehi iu Poljaki Rumunci in Slovenci in celo velik del nemškega prebivalstva; vsi ti bi glasno in z vso silo protestirali zoper tako politiko sile, ki tudi cesarju gotovo ne bi bila več po volji.
Zakaj se dunajsko časnikarstvo, ki je po večem v judovskih rokah iu skoro brez izjeme služno judovskemu bogastvu, poganja za to politiko sile, to je pač preveč jasno. Al blagor države iu blagor cesarske hiše (dinastije) — to je vse drugačno in veče veljave, nego sa-mogoltni nameni tistih ljudi, kterim dunajsko časnikarstvo služi in upije za-nje. Nemštvo jim je le grm, za kterim skrivajo vse drugačne svoje naklepe. To se godi neverjetno nesramno, in v zgodovini res ni kaj enacega, namreč da se nekaj v pisanji izurjenih ljudi, ki so vsi judje in še večidel poljski ali ogerski judje, nam nasproti postavlja kot brambovce nemštva, na naši strani pa so pravi, čisti Nemci in veliko zastopnikov najplemenitejših nemških ro-dovin. Prejšnja ministerstva so to ,.judovstvo v politiki" skrbno odgojila, zdaj se pa ta svojat boji, da bi ne minuli dnevi njene žetve in molzenja narodov, zato tak krik, tako plat zvoncDje, tako hujskanje nemških narodov, zoper Taaffeja in večino državnega zbora, in s temi ljudmi v ozki zvezi so dr. Ilerbst in njegovi pajdaši.
Mi pa — in vsak pošten Avstrijec — upamo , da se bo tudi to poleglo kakor pok kanou le s smodnikom nabitih brez vse škode za Taaffeja in njegovo spravedljivo ministerstvo
„Qucusque tandem-1? — naj bi zagrmel minister Taaffe, ki uživa zaupanje cesarjevo, pa bo konec hujskanju".
Slovenske urne knjige.
Prošnja do slovenske Matice.
Zares zoperco in razžaljivo za nas je ro-ganje nemškutarskih listov, da mi Slovenci nimamo učnih knjig, in da je zavolj tega podu-čcvanje v slovenščini nemogoče. Dokler nismo
imeli upanja do slovenskih šol, nismo hoteli stroškov napravljati si z izdavanjem Blovenskih učnih knjig; zdaj se pa vidi , da smo v tem napak ravnali; ko bi mi imeli že vse učne knjige za srednje šole, ne bi nam bilo treba zdaj tega očitanja poslušati in tudi ravnopravnost našega jezika bi se prej izvesti zamogla. Vemo pač, da imamo že precej šolskih knjig; veudar moremo zdaj skrbeti za to, da si omislimo vse učne knjige za srednje šole. To stane se ve da denar. Kdo naj pomore?
Mi imamo v mislih tri faktorje: prvič vlado, ki skrbi tudi za nemške učne knjige in bi morala tedaj tudi za naše : drugič slovensko Matico, ki bo morala v ta namen nekaj žrtvovati, če drugače ne gre; tretjič pa kranjski deželni zbor, in druge deželne zbore, kjer prebivajo Slovenci, štajarskega, koroškega, goriškega , tržaškega in isterskega. Ti trije faktorji naj bi se sporazumeli o izdanji Blovenskih učnih knjig ! Rešitev te zadeve postala je času primerna in se ne sme dalje odlašati. Kdo naj stvar v roke vzame? Mi mislimo, naj stopi slovenska Matica v dogovore z vlado.
Krivično bi bilo zahtevati od Slovencev, naj si učna sredstva sami plačujejo, ko vendar enako drugim davke plačujejo in je naučni budget tudi iz slovenskih davkov plačan. Zato ne more Matica vseh stroškov nositi; pa to bi utegnilo tudi brezvspešno biti, ker bi znalo naučuo ministerstvo zavreči po Matici izdane knjige iu potem bi bila žrtev zastonj. Zato je neobhodno potrebno, da se izdanje šolskih knjig godi z vednostjo iu sodelovanjem vlade, oziroma uaučnega ministerstva.
Od vseh obetanih koncesij nismo še druzega dobili, ko uvedenje slovenščine za vero-nauk v ženski pripravnici. Iu še za to malo drobtinico so se šli olicijozi precej zagovarjat v listih, češ, da to ni tako hudo, in da sicer ostane vse nemško. To je slaba tolažba za nas, in sploh ne vemo, kaj to Nemce briga, kako se pri nas podučuje, iu čemu je treba toliko izgovorov za pravično reč! Zakaj se vlada boji, dati nam precej in celo ravnopravnost? Eukrat mora za to čas priti, naj
nikdar ne bomo zadovoljili in pomirili, dokler ne dobomo večih koncesij , ko je ta, da se sme na pripravnici samo veronauk v slovenščini predavati. Vošnjakova resolucja pravi, naj bo veB poduk v slovenščini , pa tako, da se bodo učenci tudi nemščine naučili; kako je to, da se ima zdaj samo veronauk v maternem jeziku podučevati, vse drugo pa ima nemško ostati, kakor oficijoznik pravi?!
Da pa ne bo nobenih izgovorov zaradi pomanjkanja učnih knjig, obračamo se do slavne slov. Matice in do nje rodoljubnega predsednika , g. dr. Bleivveisa, naj se Matice odbor dogovori z vlado zaradi izdanja vsili slovenskih učnih knjig iu naj rodoljubno delo dovrši s pomočjo vlade na čast in korist slovenskemu narodu. Matica bo vedela vladi tiste strokovnjake imenovati, ki so zmožni, izdelati še manjkajoče učne knjige; si. ministerstvo nauka naj pa Matici pomore pri izdanji če ne z drugim, vsaj z obljubo, da bodo doticne po Matici izdane knjige tudi odobrene, tako da bo Matica s prodajo teh knjig pozneje kedaj vendar svoje stroške povrnjene dobila.
Upamo, da ta rodoljubna prošnja ne ostane klic upijočega v puščavi !
Politični pregled. Avstrijske deiele
V Ljubljani 28. maja.
„Wiener Zeitung"razglaša cesarski patent, s kterim so sklicani «lczclni xliori za 8.
dan rožnika.
Centralisti ^ospoKkc »liorniee so
si tedaj vendar dušo ohladili , da so povedali to, kar je njihovim bratom v zbornici poslancev ua jeziku ostalo. Sami odstavljeni ministri, kakor Schmerling, Ilasner in drugi, ki za časa svojega vladanja niso znali nič modrega izvršiti, povzdignili so svoj glas za nemštvo in centralizem, ter so hoteli Taaffetu poduke dajati. Da bi se Slovanom pravica ska-zala, to se jim zdi nevarnost za državo ! S takimi zastarelimi idejami hočejo duhu časa nasprotovati in slovansko gibanje zadušiti; ko bi ti možje vendar hoteli spoznati, kako malo
nemški purgarji vpijejo, kolikor hočejo; če se J državniške zmožnosti da imajo v sebi! Nem-pa vlada teh boji in si ne upa pravici prostora j sko judovsko časnikarstvo je se ve da vse na-narediti, potem naj raje odstopi. Mi se šejvdušeuo za naše ..lorde", ki jih je prej dosti-

glavo polno po vseh prostorih. Zato je pa tudi največ veleučenih. Težko zaviješ okrog vogla, da bi se ne spodtaknil ob veleučenega. Vele-učeui je bitje , ki ga je povsod najti v vseh oblikah. Ni je za-nje slabe letine, ne pokončava jih počasna bolezen. Veleučeni je vsakdo, kdor je dovršil gimnazijo, realko ali pripravnico. Veleučeni so profesorji, učitelji, pravniki, modroslovci, pripravniki, akademiki, novinarji in mnogi drugi še, za katere se ne ve.
Veleučeni postane vsakdo, kdor je kedaj bil nadobuden ali nadepoln , nadepolui so pa vsi, ki obiskujejo šole. Kakor je v Zagrebu vsaki peti človek dijak, tedaj se smemo na-djati, da postane v kratkem vsaki peti človek veieučeni.
Potem se pa še govori, da nismo napredni! Veleučenemu nekako slično zvoni velečastni, ali med tema dvema naslovoma je velika razlika. Velečastni zamore dobiti rudtč pas in po njem postati prečastni, med tem ko se veleučenemu to ne more prigod.ti.
Najnižjo stopnjo od „častnih" zavzemajo mnogočastni, in to so oni nesrečneži, ktere je Bog obsodil, da so kapianje.
Nekoliki reji od veleučenih so poglaviti.
Poglaviti ne prihaja od besede „po glavi" t. j. kakor da bi bil nosilec tega naslova ke
daj dobil po glavi, dasi se tudi to zgodi; po-glavit pomeni važen. Kedar ste n. pr. zvršili pravo in postali auskultant ali praktikant, postali ste važen faktor v stroju deželne vlade iu potem tudi poglaviti gospod.
Poglaviti je prva stopnja nad blagorodnim, kar ne pomeui ničesar. Že otroci v zibeli so blagorodni in kedar si dva služabnika dopisujeta, pišeta: blagorodnemu gospodu N.N., služabniku."
Blagorodnemu uajveča zapreka je visoko-rojeni. Toda ne sme se vzeti, da so vsi oni viBokorojeni, ki so na vrhu zvonika zagledali luč sveta, kakor n. pr. pustovke, čuki, sove.
Visokorojeni so baroni, grofi, knezi in vsi oni ljudje, kojim se naslov ne more prej kot v pol ure izgovoriti. Visokorojeni so še v zi beli veliko bolji od drugih ljudi in ko se jim kri pušča, jim teče plava.
Pridemo da najnižega naslova. Kadar kdo v Hrvatski hoče koga na adresi ponižati, kadar ga mrzi in prezira, kadar bi ga hotel utopiti v škafu petroleuma, kadar mu želi vešal in kroglje v srcu, tedaj piše: Častitemu gospodu N. N.
Kadar ima kdo koga za tako majčkenega, da ga tako rekoč ne vidi pred saboj, tedaj mu reče: častiti gospod!
Pa res čudno! Po tem bi bil ta naslov samo ironija ali pa — no častitost pač na Hrvatskem še ni tako ponižano svojstvo, da bi se komu s posmehom očitalo.
Med tem je uajbolji oni, ki ne sodi človeka po naslovu, marveč po srcu, ali pa oni, ki vsakemu kolikor je mogoče največi naslov, daje, kakor n. pr. Dalmatinci, s kterim je vsak, ki ne nosi opankov, presvitli. Enako nazivajo dunajski natakarji vsakega gosta „Euer Gna-den", in kadar jim gost še ni izpod dvajsetega leta, tedaj ga imenujejo doktorja, kar tudi ni preslab naslov, ker to je prva potencija od veleučenega.
Zamogli bi našteti še nektere naslove, s kojimi so novinarji navajeni častiti se med sabo, in zopet naslove, s kterimi časte svoje politične protivnike, ali teh je toliko, da se moramo oguiti nj'h naštevanja. Navadni naslov, kterega i.ovinarji pridevajo sebi udanim in zvestim čitateljem, je: mili in dragi čitatelji. Kadar jih pa vabijo, da naj se naročč na list, tedaj jih izjemno imenujejo tudi spoštovane naročnike, pa tudi to je dosti od gospode, ktera govori navadno v višem številu, kakor n. pr. veličanstva in visokosti.
krat zasmehovalo! Vlada bi si lahko pomagala, ko bi hotela tako postopati, ko prejšnje ustavoverue vlade, ter bi poklicala v gosposko zbornico več federalistično in konservativno misleč.h mož. Dokler so ustavoverci vladali, bili so skor sami ustavoverni gospodje v to zbornico klicani; le pravično bi bilo, ko bi se vlada zdaj spominjala tudi naše stranke, ter prfskrbela si v gosposki zbornici takih mož, ki imajo prave nazore o poklicu mnogojezične Avstrije.
Ščuvauje proti ravnopravnosti jezikov r.a češkem se še veduo nadaljuje. Zanimivo je to, da se c. kr. uradi ustavljajo ukazom ministerstva, ter pravijo, da bodo delali po starem, ter se nič ne ozirali na voljo vlade glede češkega uradovanja. Kaj bi se zgodilo slovenskim uradnikom, ako bi se enako predrzno na noge postavili! Okrajni sodnik v Ilebu je rekel, da je v Ilebu le nemščina deželni jezik, ter ni hotel vzeti češke tožbe. Deželna sodnija v Pragi pa je sklenila, nič ozirati se na znani ministerski ukaz. To so lepe reči! Radovedni smo, kdo se bo udal, ali uradniki, ali vlada?
Nemški uradniki se izgovarjajo in tožijo, da ne znajo slovanskega jezika. To so nasledki neumne šolske uredbe, da se slovanski jezik v srednjih šolah tako odriva. Tako ste ua pr. na ljubljanski realki francoščina in laščina obligatna predmeta, slovenščina pa ne! človek bi mislil, da bodo ti ljudje potem ua Francoskem ali Laškem kruha iskaii; pa temu ni tako, urivajo se v službe med zaničevane Slovane, iu ker se slovanskega jezika učiti niso truda vredno spoznali, zahtevajo potem v svoji oholosti, naj se slovansko ljudstvo zavoljo njih nemški uči, iu pišejo vse le v nemšini, in kedar se kdo čez to pritoži, vpijejo po svetu, da se nemštvo zatira. Koliko časa bomo v Avstriji še take uorce brili ?
Besede, ki jih je baron Žvegelj kranjskim velikoposestnikom govoril, vzbudile so nevoljo vseh avtonomističnih poslancev. Ako hoče on svojo slavo s tem povzdigniti, da ob-rekuje druge kranjske poslance, ter jim očita, da niso delali za korist svojih volilcev, to ui plemenito, to ni „barousko."
Mnogo pozornosti zbuja v političnih krogih nameravano (»»(»vanje cesarja v dežele češke krone. Cesar bo obiskal v kratkem Moravsko iu Češko, in sicer se bo mudil v več mestih. Povsodi mu pripravljajo slovesen sprejem, zlasti pa v Pragi. Kak političen pomen ima to potovanje, zamore se zdaj samo ugibati. Nekteri govore celo, da se bo dal v Pragi kronati za češkega kralja. Mislimo da stvari tako daleč še niso dozorele; mogoče je prej, da hoče svetli vladar s svojo navzočnostjo pomiriti duhove, ki so razburjeni po narodnem prepiru. Glede vdanosti do cesarja so Nemci in čehi enih misli, morda ta vez kaj pripomore k spravi, ki se je do zdaj za-branjevala le po umetni agitaciji one stranke, ki ne more pozabiti, da je enkrat vse vladala, sedaj pa ob vso veljavo prišla.
Vnanje države.
Te dni je pričela srbska skupščina svoje zborovanje v Kragujevcu. Za pretresanje pogodbe z Avstrijo volil se je poseben odsek.
Na Vrancoskcm so začeli socijali-stom bolj trdo na noge stopati. Vse inozemce, ki se vdeležujejo socialističnih shodov, hočejo iz dežele pregnati, med njimi je mnogo Nemcev.
Angležki poročnik Goschen je na svojem potu v Carigrad mudil se tudi na Dunaji, pa to mesto bojda nezadovoljen zapustil. Baron IIaymerle, naš minister zunajnih zadev,
hodi bojda za Andrassyevem sledom in se ne mara vdeležiti nobene akcije, ki bi bila proti Turčiji obrnena. Nam Slovanom taka politika nikakor ni všeč, ker želimo iskreno, da bi se vsi balkanski narodi prej ko mogoče otresli turškega jarma.
Pravijo, da je vojska med Q2u*ij» in Kila,Jem še zmirom mogoča, in da bo v tem slučaju general Totleben imenovan za glavnega poveljnika.
IBismark Ima mnogo opraviti s svojim državnim zborom, posebno katoliška stranka mu dela mnogo preglavice. Najnovejšo ponudbo njegovo, da bi postave zoper katol ško cerkev v veljavi ostale, pa da bi se vladi pravica dala omehčati njih ojstrost po svoji volji, so sv. oče zavrgli, ker pnšča ta ponudba v principu še zmirom državi iu vladi celo oblast v zadevah, ki spadajo v področje cerkve.
Izvirni dopisi.
■z Tijiibl.fane 26. maja. Oni Veste-neck, ki ima preganjauje slovenskega življa za nekakov šport, kakor lov ua zajce, ta slabo-glasni mož dal se je tedaj z 49 glasovi zopet v deželni zbor voliti. Najbrže, ker je „nemštvo v nevarnosti", moral je ta Blavni vitez na bojišče stopiti. Sedaj sicer nebo mogel več v porazumljenji za vlado kar „brevi manu" postav kovati, kakoršna je bila njegova famozna šolska postava, pa kot c. kr. okrajni glavar mora vendar povsod zraven biti, kjer gre oponirati vladi. Sicer bi bila tudi velika krivica, ko bi Vesteueck ne sedel v tem deželnem zboru, ki je v veliki meri njegovo delo, le njemu imajo namreč nemškutarji zahvalo dajati, da so v večini. Kdor se spominja kako je Vesteneck vodil volitve kupčijske zbornice, priznal bo pač, da je Vesteneck vreden sedanjega deželnega zbora, in ta je zopet vreden Vestenecka, zato naj le sedi v tem zboru, saj pravi prislovica „similis simili gaudet" ali pa „gliha vkup štriha." Pustimo Vestenecka in oglejmo si druzega poštenjaka njegove vrste.
Tak je baron Scbvvegel, recte Žvegelj. Ta mož je prišel v Ljubljano Vestenecka volit, in pri tej priliki je tudi svoje volilce ogovoril, ter hvalil ustavoverno stranko, smrtno sovražnico našega naroda. Ou je rekel, da ustavoverna i-tranka ni nemško - liberalna, ampak sploh državna stranka. Gospod baron iz kmečkega pokoljenja naj bi bil raje svojo modrost za Be prihranil; nas ne bo na limance vjel, ker mi ustavoverce predobro poznamo. Kar je gospod baron Žvegelj povedal o kosmopolitizmu iu patriotizmu ustavoveme stranke, to smo že stokrat v veliko lepših oblikah slišali in či-tali; to ni nič novega, saj nam Dežman isto laž že dvajset let na uho trobi. Mi dobro vemo, da ustavoverci niso nič druzega, ko nemško - liberalci čiste krvi, vsa njih dejanja nam to pričajo, in kjer dejanja govore, tam naj fraze omolknejo. če gospod baron iz slovenske rodovine in nemškega prepričanja, če ta naš najuovejši renegat ne verjame, da so ustavoverci le nemško - liberalci in da nemajo občutka za splošno državno korist, potem ga moramo le milovati. Ustavoverci so le tako dolgo za državo vneti, dokler imajo vso vladno moč v rokah', kakor se jim ta vzame , kriče hitro na pomoč, in govore o svinčenih podplatih, ki jih bodo k Prusiji potegnili!
Nam tedaj ni treba nobenega peska v oči metati, smo že preveč skušeni. Če je kmečki sin Žvegelj imel toliko sreče, da je baron postal, naj ne misli, da nam bo s tem imponiral. Če postaue prav grof ali knez, naj mu bode,
pa našega prepričanja nam ne bo jemal; mi ga bomo smatrali le kot nov izgled, da človek v sreči rad na svoj dom pozabi, in ravno naslov barona mu je menda tako v glavo zlezel, da se že sramuje svojih rojakov. To pa ni sramota za slovenski narod, ampak za gospoda barona. Narod ga bo Bmatral za odpadek, za posušeno vejo, ktero je najbolje prej ko mogoče odrezati od debla, da drugih, zdravih vej v rasti ne ovira !
Gorenjska stran je rodila veliko slavnih mož slovenskih, kakor Preširna, Vodnika, Blei-\veisa, Kopitarja, Cojza, Tomana in mnogo mnogo drugih, ki so nevenljivo slavo dosegli, akoravno niso bili v baronovski stan povzdig-njeni. Gospod „Schvvegel" pa si bo s takim obnašanjem slab spomin zapustil. On se veda špekulira na to, da bodo ustavoverci zopet na krmilo prišli, pa to upanje ga utegne varati I
Ik Ijjiihljanc. (O letopisu slov. Matice.) Ker smo že druge knjige slov. Matice v razgovor vzeli, naj sledi tu še nekaj besedi o letopisu. Da obsega letopis različno tvarino, vidi se nam dobro, ker tako se lože vstreže raznim željam. Med priobčenimi spisi zdi se nam najbolj važen in zanimiv Ilubadov „običaji slovanski", ker tu nas pelje pisatelj v zgodovino staroslovansko ter nam razkrije marsikaj , kar nam je bilo do zdaj temno ali neznano.
Iiadičev zgodovinski spis „slovenščina v besedi in pismu" nam dokazuje, da je bila slovenščina tudi v srednjem veku, za časa najhujšega pritiska nemškega vendar le kolikor toliko v veljavi, da se nikdar ni dala popolnem ignorirati. Zgodovinski spominki Krškega mesta bodo gotovo zanimali dolenjsko stran. Povč nam letopis tudi, koliko težav je trebalo ranj-kemu rodoljubu g. Petru Kozlerju prestajati, prej da je prvi slovenski zemljevid na svitlo spravil.
Zasluženi g. prof. Erjavec se nadalje trudi pomnožiti slovenski besednjak s tem, da nabira med narodom besedi, ki do zdaj še niso bile znane v pismenem jeziku. To je hvalo-vredno početje. Ko bi le tako osamljeno ne ostalo. Tako delo bi trebalo sistematično in z združenimi močmi dovršiti. Slišali smo, da Matica nabira krajevna imena po Slovenskem. Tudi to bi bilo potrebno , pa kako daleč je delo že dozorelo, nam ni znano. Ravno tako se je govorilo, da bo Matica nabirala narodno blago, tako pesmi, pripovedke, prislovice itd. Kaj bi zamogla Matica "bolj hvalevrednega pričeti?! Pa za tako delo je treba veliko navdušenih iu marljivih sodelavcev, sicer ostane vedno le nepopolno. — Navratilova pisma o Bosni nam povedo mnogo novega iz te dežele. — Interesauten je tudi Steklasov Bpis Prze-valskega potovanje k Lob-Noru. — Prof. Vo-dušek nam pripoveduje, kako se je naš rojak Popovič z velikim talentom in marljivostjo trudil za vednost iu nemško literaturo. V našem času bil bi Popovič slaven slovensk pisatelj. — „Bibliografija slovenska" koncem letopisa nam našteva gibanje slovenske literature leta 1879. Taki statističui zaznamki so vsakako koristni in potrebni. V poznih časih, ko bo marsiktera knjiga na videz popolnem zginila, našli jo bodo literarni zgodovinarji v bibliografiji zaznamovano, ter jo bodo potem po bibliotekah poiskali.
V obče se mora reči, da letopis vstreza, in da donaša marsikaj bistvenega iu podučnega. Preostra kritika matičnega delovanja, kakor je od neke strani v navadi, tedaj nikakor ni opravičena. Kritikovati je lahko, postavi pa njega samega k delu, videl bo, da ni tako lahka
stvar, vsem vstreči, in vedno kaj novega, kaj zanimivega iz rokava Btresti.
Ko bi naše želje kaj veljale, nasvetovali bi mi slovenski Matici sledeče: Za bližnjo bodočnost mora v prvi vrsti skrbeti za slovenske šolske knjige, da nam nasprotniki ue bodo očitali, da jih nemarno in nam iz tega uzroka odrekali ravnopravnost. Kedar bo pa to gotovo , naj se Matica loti bolj praktičnih in bolj potrebnih spisov. Namesto čisto neraz umljivih Koseskijevih pesmi naj bi Matica raje sestavila slovensko terminologijo za rokodelce, ker vsem našim rokodelcem rabijo samo nem ški termini za njih dela in za njih orodje; če so prav narodni, ne vedo slovenskih izrazov za svoje reči, in velikanska težava je, prestavljati kako strokovnjaško delo za naše tesarje, zidarje, mizarje, ključarje itd , ker nam •v slovenšči premnogih izrazov manjka, ali če jih imamo, so rokodelcem večinoma neznani.— Če imamo enkrat terminologijo, potem bo treba izdajati podučne strokovnjaške knjige, da ne bodo naši rokodelci na nemško literaturo navezani. Ravno tako nemarno trgovinske terminologije, in prav zato tudi trgovci ne morejo začeti s slovenskim dopisovanjem. Trgovske strokovnjaške knjige nemarno nobene. Vidi se tedaj, da ima Matica še dosti dela, ako bo hotela svoj poklic umeti, in da jej ne bo nikoli treba tiskati taito pustih in brezkoristnih knjig, kakor je bilo „potovanje okoli sveta", „Dantejevo paklo", „olikani Slovenec" in še več takih. Če hoče Matica šolske knjige izdati, in to je najprej potrebno, če hoče narodno blago nabirati, in to se mora zgoditi, dokler se popolnem ne zgubi, potem jej itak ne ostane dosti moči več za strokovnjaške knjige, in brez teh ne moremo dolgo več biti, ako hočemo, da se naš obrtnijski stan razvije v narodnem duhu, kakor na Češkem.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. maja.
(Deželni zbori) se bodo, kakor naznanja „Wien. Ztg.", pričeli v torek 8. junija. Zbora kranjskega obravnave menda ne bodo nič kaj mikavne, ker do take zbornice, kakor je po večini zdaj, narodna stranka nima nič kaj veselja.
(Veliki posestniki,) kar je namreč nem-škutarskih, so 25. t. m. na mesto vit. Langerja za dež. poslanca volili znanega Ve s teneck a. Zakaj se je mož lansko leto odpovedal, letos pa se dal zopet voliti, in zakaj so naši veliki posestniki volili ravno njega, to nam je uganjka. Narodni veliki posestniki se volitve niso nič vdeležili in tudi nobenega kandidata postavili; zato so nemčurji razglasili , da je volitev bila enoglasna.
(Gosp. dež. predsednik Winkler) je obiskal te dni tukajšnjo c. kr. učiteljsko vadnico, in se je tu lahko iz lastnega vida prepričal, kako malo se ozira na slovenščino. Znani Linhart hoče le nemšk poduk slovenske mladine in bojda pravi: „Das Kind muss deutsch antworten". če so gospodje pri navzočnosti gosp. predsednika njemu na ljubo nekoliko slovenščine lomili, ne vemo, pa to nam je znano iz dobrega vira , da je poduk v obče le nemšk, ne pa slovensk, kakor je bojda vodstvo vad-nice izjavilo.
(Procesija sv. rešn. Telesa) se je v Ljubljani pri lepem vremenu in mnogobrojni udeležbi naroda redno vršila. Videli smo tudi g. deželnega predsednika.
(Zupani ljubljanskega okraja) so sklenili
pokloniti Be gosp. deželnemu predsedniku Win klerju in zahvaliti se mu za preprijazno bIo vensko njegovo okrožnico do vseh občinskih glavarjev. Prav tako I Gosp. predsednik je že od nekdaj velik prijatelj kmetiškim županom
(Shod delavcev). Ljubljanski delavci mislijo napraviti v čitalnici Bhod, kjer bodo pro testirali zoper to, da imajo jetniki na gradu dosti dela, pošteni delavci pa morajo brez dela postopati. Mi smo s tem zadovoljni; če že mi slijo jetnikom kako delo dati, naj jih pustč ljubljansko močvirje kopati in sušiti, kjervbo-gim z davki preobloženim rokodelcem ne bodo konkurence delali.
(Zasežen) je bil v četrtek ,.Slov. Narod" — zakaj, nam ni znano.
(„Petelinov Janez".) Ta povest, ki je bila v podlistku „Slov." priobečna, je po želji mnogih bralcev in naročnikov prišla na svitlo zdaj v posebni knjiž.ci IGO strani debeli, čeravno je toraj obširna, je cena njena nizka; mehko vezana knjiga velja namreč 40 kr. (po pošti 5 kr. več). Dobiti jo je pri g. Jakob A 1 e-šovcu v Ljubljani. Ker se ni veliko iztisev tiskalo, naj se oni, ki jo žele dobiti, naglo oglasijo z naročilom. Knjiga bode gotovo pod-učna vzlasti za kmetiško ljudstvo, hratkočasna pa tudi za izobražene, ker je povest prepletena s političnimi opazkami in pisana prav po domače, kakor ve vsak, kdor jo je bral v „Slovencu". Dibivala Be bo od 1. junija naprej, ko bo VBa vezana.
(Prof. J. Mam), kteri v „Učit. Tov." od novega leta že Bpisuje slovstveno delovanje J. Kopitarjevo , prosi nas naznaniti, da je od g. župnika Vodiškega dobil izpisek iz ondotnih krstnih bukev, v kterih je po latinski razločno vpisano, da je Kopitar Jernej 1. 1780 meseca avgusta dne 21. zjutraj o petih bil rojen in tisti dan krščen; oče bil mu je Jakob Kopitar, mati Marija Resman itd. in da je po tem takem napačno v spomeniku na grobu in v „Selbstbiograpbi", češ, da je bil rojen 23. avg. in naslednji dan krščen na ime apostola Jerneja itd. — To naj se torej resnici na ljubav popravi I
(Pod Turnom) so ravnokar postavili pred gradom na lepem kraji podobo grofa Ra-deckya, ki je bila do zdaj na rotovžu spravljena. Podoba je prav lepa, in kaže slavnega junaka stoječega. Zdaj imamo toraj dva spominka Radeckyeva, tega in onega v „zvezdi". To je pač lepo, ali vendar bi radi videli kje že enkrat tudi Vodnikov spominek.
Razne reči.
—	Tiskarsk popravek. V zadnjem „Slov." smo naznanili, da je stolni gosp. prošt v Gorici umrl; ime njegovo je baron C od e 11 i (ne pa Coronini), kar bodi tu popravljeno.
—	Jugoslavjanski Stenograf, k je letos jel izhajati v Sofiji na Bolgarskem, je došel — kakor za prva dva meseca — tudi za marec in april na svetlo, ter donaša spiske o bodočnosti stenografije v Bolgariji, poduk njej odmenjen; odlomak iz potopisa od Triglava do Balkana, nektere dopise in novice, vzlaBti veselo o prvem društvu Gabelsberger-skih stenografov v Pragi, o ktenm naj povemo, da biva že 20. leto, je mnogo storilo že v slovanski (češki, poljski stenografiji — in) da si je pridobilo vrlih pomočnikov in podpornikov in da bi le želeti bilo, naj se ua jugu vstanovi enako društvo za Jugoslovane: Bolgare, Slovence, Hrvate in Srbe. Vredovatelj in poglavitni voditelj temu časopisju je Slovenec g. Ant. Bezenšek.
—	Dunajski pevci, ki bo šli v Bruselj pozdravit princesinjo Štefanijo, nevesto našega ceBarjeviča Rudolfa, bili bo na celi poti prijazno in slovesno sprejeti. Posebno lep pa je bil bojda sprejem v Bruselju.
—	nObzor", hrvatski politični dnevnik v Zagrebu, o kterem so pa nekteri poredni Slovenci mislili, da bi v isti obliki izhajal lahko v Turinu, Londonu ali Berlinu, je zadnji čss jel se vendar nekoliko bolj ozirati na sosede svoje Slovence, in v predzadnjih brojih je v podlistku prinesel jako iskren popis shoda med Hrvati iz Karlovca In Slovenci v Ljubljani; v br. 119 god. X. pa ima celo ponatisnjen ves naš sostavek: „Uzajemnost Hrvata i Slovenca", kar nas tim bolj veseli, ker nam je ugodno hladilo za konfiskacijo našega lista „Slovenca", v kterem je še marsikaj bilo o bratih Hrvatih ! Nazrlravje !
Tržne črne v Novem mestu.
Pšenica hektoliter 10 gld. 25 kr., ječmen 5 gl. 21 kr. oves 3 gl. 25 kr., ajda 5 gl. 53 kr., proso 5 al. 53 kr., koruza 5 gl. 8G kr., krompir 100 kil 3 gl. , maslo 96 kr., mast 80 kr. špeh frišen 60 kr„ povojen 80 kr., jajce 1 kr., mleko 8 kr., meso goveje 52 kr., telečje 60 kr., svinjsko 56 kr., piška 30 kr.. golob 20 kr.
Eksekutivne dražbe.
2. rožnika. Janez Vidrili (1) iz Cirknice (2096), Jakol) Kupnik (1) iz Cerkovske vasi (1678), Janez Martinčič (1) iz Cirknice (1725). Jernej Sre-bernjak (1) iz Cirknice (1640), Matej Žnidaršič (1) iz Begunj (300), Marija Logar (1) iz Gorenje vasi (5515), Janez Kožanec (1) iz Topola (2101), — vsi v Logatcu.
4.	rožnika. Anton Mršnik (3) iz Smerja (2350) v Bistrici; Jože Fatur (3) iz Zagorja (1226) v Bistrici; Peter Glušič (1) iz Žirovš (200) v Brdu i Anton Križaj (1) iz Matenje vasi (4440) v Postojni ; Marijana Petaver (1) iz Dola (800) v Brdu; Simen Tomšič (1) iz Knežaka (2650) v Bistrici; Janez Pavlišič (1) iz Kožice (357) v Metliki ; Jernej Kotnik (1) iz Bača (1150) v Bistrici; Andrej Dovgan (l) iz Šambij (2100 v Bi-trici.
5.	rožnika. Andrej Premrl (1) iz Smihela (2043) v Senožečah; Matej Oblak (1) iz Št. Jo-šta (440) na Vrhniki; Dom. Majeron (3) iz Sabo-čevega (1100) na Vrhniki; Mohor Jelovčan (1) iz Bukovega vrha (3080) v Loki; Štefan Knavcs (3) iz Gore (3105) v Ribnici; Janez Skrbeč (3) v Ribnici (150); Jakob Arko(l) v Ribnici; (5886); Miha Studen (1) iz Očadovelj (1050) v Kranji; Leopold Mazi (1) v Brdu; Andrej Drmastja (2) iz Ježice (4284) v Ljubljani; Jože Civha (2) iz notranje Gorice (5014) v Ljubljani; Janez lvlop-čar iz Tomačevega (35) v Ljubljani; Valant Je-sih (1) iz Iga (430) v Ljubljani; Janez Brczovar (1) iz Brezja (1166) t Ljubljani.
Naznanilo
Sprejme se fant z dobrimi spričevali, kteri je četrti ali vsaj tretji razred nor-malke dovršil, v prodajalnico z mešanim blagom na slovenskem Štajarskem.
Več pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenca."	(2)
Ure
za h t o I p c i n £ r a «! o v c
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garaneji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(16)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare lire na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cernk pošiljam vsakemu brezplačno.

Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.
J. llaziki nasledniki v Ljubljani.