Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 15.
Z urednikom so more govoriti vsaki dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se no vračajo.
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za I^jubljano
v upravnistvu:
za celo letcr6gld., za pol leta 3gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., požiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 12.
V Ljubljani v sredo 12. marcija 1884.
Tečaj I.
Naši gozdi in skrb za njih obstanek.
1.
človek je bil in ostane velik sebičnež, vsa njegova skrb teži na to, da dobiva od vsake reži kolikor največje koristi, ne oziraje se na to, ali se je s tem naredila drugim kaka škoda, tudi niti na to ne paze, da si, potegnivši oc česar sedaj dobiček, s tem škoduje za pri-hodnjost.
Izrek ta je splošno veljaven; njegovo istinitost pa hočemo dokazati tudi s tem, da v kratkem preiskujemo, kakošnih kodstij dona-sajo gozdi, kako se ž njimi ravna in kako skrbe posamezniki za njihov obstanek.
Največji del prebivalstva v naši kranjski deželi se živi s poljedelstvom; obrtnija, če tudi se od dnč do dnč razširja, vendar še ni toliko razvita, kakor v nekaterih drugih deželah, kjer se veliki del prebivalstva z njo živi. Zemeljske razmere pa so v obče takošne, da se poljedelci s poljedelstvom samim ne morejo obogateti, nasprotno si oni s tem prislužijo komaj le svoj vsakdanji kruh, sploh toliko, kar neobhodno trebajo za svoj živež. Novcev za davke in druge potrebne troške si morajo iskati po drugih potih, bodi si od živinoreje, trtoreje — ali pa iz gozdov. Ne hilo bi težavno s številkami dokazati, da imamo na Kranjskem najbolj imovite posestnike ondu, kjer je še največ in najmenj poškovodanih gozdov.y To velja o malih in velikih posestnikih. Zalibog, zemlja je v obče takošna, da je poljedelstvu in vinoreji le deloma ugodna ali pa za to rabo ni ter služi le za pašnike ali gozde. Vsled tega tvorijo gozdi na Kranjskem največji del narodnega premoženja.
Poleg tega so gozdi zelo imenitni še iz jjrugih uzrokov, kateri uzroki pa se redko-krat jemljejo v poštev, čeravno bi po tem merilu morali staviti ceno gozdov še dosti
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgžnev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Daljo)
Tako preidete dve uri... ne posebno prijetno, dasi^ se Punin trudi, kakor le mogoče, »zabavati častito družbo". Med drugim postavi se pred enega kanarčka, odpre kletko jn komanduje: „Na kupolo! Začni koncert!" Takoj prileti kanarček, sede na kupolo, to je, na Pupinovo plešo, in zapoje iz vsega grla, otresajoč s krili in vrteč se od ene strani na rugo. Ves čas koncerta se Punin ne gane, e s prstom diriguje z lahka in utrinja z očmi. jaz se ne morem vzdržati smeha ... ali niti Baburm, niti Muza ne črhneta.
lav pred odhodom mojim pride mi Ba-burin z nepričakovanim vprašanjem. Izvedeti želi od	človeka,	ki obiskuje vseučelišče,
kedo je bil Zenon in kaj jaz mislim o njem?
— Kateri Zenon ? vprašam osupel.
— Zenon, stari modrijan. Ali vam ni znan ?
više nego jo stavi posestnik, cene po stotakih množino lesa, katerega dobiva na leto iz svojih gozdov.
Gozdi so faktor, ki kaj mogočno vpliva na podnebje in vsled tega na razvoj vse druge vegetacije. Nimamo dovolj prostora in sploh ni naš namen, da bi imenitnost gozdov v tem oziru vsestransko pojasnjevali, omeniti vendar moramo najvažnejše točke.
Po svoji notranji organski osnovi dona šajo gozdi zraku veliko vlažnosti, od česar do bivajo druge rastline dobička dovolj, posebno v poletnem času, ko uže huda vročina pri tiska. Le poglejmo, kjer se zemlja najprej osuši, ali blizu gozdov ali pa v krajih, kjer v bližini ni nobenega večjega gozda! Še večja korist prihaja rastlinam od gozdov vsled tega, da gozdi hitrih izprememb v zračni temperaturi ne pripuščajo. Po dnevi narasta vročina v gozdu in njegovem obližji počasno, v noči pa se toplota počasno izgublja. Jeseni in po zimi se izgublja poletna toplota v gozdih počasno, kakor z druge strani spomladi toplota bolj počasno narasta. V tem oziru poravnavajo gozdi zračno temperaturo v svojem okrožji tako, da postane podnebje tudi v krajih, od velikih voda bolj oddaljenih, nekako podobno namorskemu podnebju. Vetrovom jemljejo gozdi njih sušilno moč in zmanjšujejo, kar je še več vredno, njih mehanično silo. O istinitosti tega se je lahko prepričal uže vsak, kdor je potoval po našem Krasu, ko je razsajala po njem burja.
Dosti več, kakor gozdi v ravninah, koristijo pa gozdi po hribih in rebrih rastoči. S svojilni koreninami vzdržujejo rodovitno zemljo na teh krajih, katero drugače močne povodnje splavijo v nižave, da mol6 ondu, kjer so stali nekdaj ponosni gozdi, v kratkih letih prazne in puste goljave proti nebu, tako rekoč kot svarilo, da je treba gozde ondu, kjer še stoje, čuvati in pokončevanja varovati.
S pogozdenih hribov moreta deževnica in snežnica v nižave le počasno odtekati, ter
Nejasno spominjal sem se nekega Zenona, osnovitelja stojiške šole, sicer pa nisem vedel o njem ničesar. — Da, filozof je bil, spregovorim naposled.
— Zenon, nadaljuje počasi Baburin, je tisti modrijam, ki je dokazal, da trpljenje ni zlo, ker potrpežljivost vse premaga, in da je na svetu le eno dobro: pravičnost, in da celo krepost sama ni nič druzega nego li pravičnost.
Punin pobožno posluša.
— Ta izrek povedal mi je neki tukajšnji meščan, ki ima mnogo starih knjig, nadaljuje Baburin; — jako mi je dopadel; ali vi, kakor vidim, se ne zanimate za take predmete.
Baburin je imel prav. S takimi predmeti se jaz nisem bavil. In vendar postal sem, odkar sem vstopil v univerzo, še hujši republikanec nego Baburin. Kaka slast mi je bila, razgovarjati se s kom o Mirabeauju in Ro-bespierru, posebno o Robespierru .... nad pisalno mojo mizo visele so litografovane podobe Fouquier-Tainvilla in Chalierja. — Ali Zenon ?! — Kedo se je brigal za Zenona ?
Ko se poslovim, prosi me Punin jako silno, naj jih obiščem tudi naslednjega dne, v nedeljo. Baburin me ne povabi, da, celo skozi |
zlezeta v večji meri v zemljo, od koder potem napajata naše vrelce. Reke in potoki dobivajo svojo dotekajočo vodo bolj jednako-merno ter ob deževnem vremenu in spomladi, ko se sneg tali, ne narastajo do one osode-polne višine, da izstopajo iz svojih strug ter preplavijo vso okolico, pokončuje vse ondotne pridelke. Kdo se ne spominja velikih povodenj, ki so pred dvema letoma na Tirolskem in Koroškem naredile škode za blizu 25 milijonov goldinarjev! Veščaki trdijo odločno, da 6ne povodnje ne bi nastale nikoli tolike, ko bi se razgozdenju v onih krajih bile postavile ob pravem času potrebne meje.
Isto tako, kakor povodenj, bati se je v razgozdenih hribovitih deželah snežnih plazov in zemeljskih udorov.
Iz navedenega bode menda uže dovolj razvidno, kako dragocen zaklad hranimo v svojih gozdih, ki postanejo vsled svojega obširnega vpliva na podnebje in rastlinski razvoj blago, do katerega nima pravice samo zasebnik, ampak v določenih mejah tudi soseska, dežela in država; — razvidno pa je tudi, da imamo sveto dolžnost, ta zaklad čuvati in skrbeti za to, da se ž njim ne okoristujemo sami, ampak da ostane ohranjen tudi našim zanamcem.
Iz državnega zbora.
V	ponedeljek se je nadaljevala budgetna debata. Razgovor se prične s krepkim odgovorom ministra Pražaka, ki je tolmačil svojo izjavo v jezikovni debati in ostro zavračal posl. Carnerija. Koncem svojega govora dal je pa tudi desnici dober svet, ki ima praktično veljavo tudi v naših razmerah. Čestokrat se čujejo pritožbe, da se jednakopravnost le polagoma izvršuje; minister opozoruje gledč tega na mnogoletno navado, na zastarele predsodke, zlasti pa na to, da so se učilnice še le v novejši dobi primerno uredile, tako da se med starejšimi sodniki nahaja le malo takih, kateri bi
zobe zamrmra, da me razgovor s tako pri-prostimi meščani ne more posebno zanimati in bi to morda moji b a b k i ne bilo prijetno . . . Pri tej besedi sežem mu v govor, da mi babica nima več zapovedovati.
— Ali ste uže dobili imenje v svojo posest? vpraša Baburin.
— Ne, nisem še dobil! odgovorim.
— No, torej . . . Baburin ne dokonča stavka; ali dopolnim ga mesto njega sam za-se: „torej si še nedorasel." — Z Bogom! rečem glasno in otidem.
Uže sem stopil iz dvora na ulico, ko priliti Muza iz hiše ter mi stisne v roko zmeč-can listek in takoj zopet izgine. Pri prvi luči razvijem listek. S trudom razberem blede, s svinčnikom napisane vrstice: „Za božjo voljo pisala mi je Muza — pridite jutri po veliki maši v Aleksandrovski vrt poleg Kutafijskega stolpa čakala vas bodem ne odrecite mi tega in ne naredite me nesrečne jaz moram vsa-kako z vami govoriti.“ Pravopisnih napak v tem listu ni bilo, ali ločnic tudi ne. Ves radoveden se vrnem domov.
(Dalje prihodnjič.)
deželnih jezikov bili po vsem zmožni v besedi in pisavi. Preteklost g. ministra nam je porok, da s tem ni nameraval braniti one hudobne nagajivosti, onega strastnega mrzenja, s kojim se odlikujejo tudi pri nas posamezni gospodje po nekaterih uradih.
Desnica je živahno odobravala Pražakov govor, levica pa ga je spremljala z ironičnimi opombami in porogljivim smehom.
Na to se vzdigne P le n er ter spusti dolg govor proti ministerski klopi. Očividno je ta poslanec najodličnejši govornik naše opozicije, njegov upliv raste od dnč do dnč in starega Herbsta je uže po polnem v kot potisnil. Svojo temeljito izobraženost in govorniško silo pokazal je tudi pri tej priliki, ali strast, ki navdihuje vso manjšino, zaslepila je tudi njega in zabredel je tako daleč, da bi avstrijski narodi morali smatrati za veliko nesrečo, čc se Plenerju uresniči srčna želja in če postane enkrat finančni minister. Tako je očital sedanji vladi, da je tekom štirih let za železnične zgradbe potrošila 117 milijonov in s tem povikšala državni dolg; te železnice bodo neproduktivne, in dolgove delati za take zgradbe je silno nevarna prikazen. To je pač stališče najbolj tesnosrčnega fiskalizma! Korist železnic se blagodejno čuti, ako se razvija trgovina in obrtnija, ako poskoči zemljišna renta, ako ljudstvo lažje prenaša svoja davčna bremena, in to upliva ugodno na državni proračun tudi tedaj, če železnični promet sam na sebi ne vrže svojih obrestij. Sicer se pa ne sme pozabiti, da so gospodje levičarji takrat, ko so oni imeli neomejeno gospod-stvo v naši državni polovici, se ravnali po čisto druzih nazorih, in v severni Češki, ki je od nekdaj enfant gdte naše levice, zidali so toliko železnic, da nas kar oči zabole, ako si ogledamo pisano železnično karto teh pokrajin. Marsikatera teh konkurenčnih prog je neproduktivna, celo opustile so se nekatere, ali takrat, ko je šlo za njene volilce, ni imela vladujoča stranka takih gospodarstvenih pomislekov. Vsakako pa je tudi čudno, da je opozicija sama glasovala in govorila za vse te železnice, katere sedaj kot neproduktivne pobija njen „champion“, g. Plener!
V	prvem finančnem delu govora poslanca hebške trgovinske zbornice je bilo vendar še dokaj jedra, ali drugi del, v katerem je bivši lega-cijski tajnik svetu razodeval svojo državniško modrost, je bil ob enem strasten in naiven. Zlasti kar je Plener povedal o uplivu spremenjene vnanje politike na notranje razmere, je tako prazno, da čisto nič ne obžalujemo njegov rani izstop iz diplomatične službe. In ker je patetično vskliknil, da je izjemne na-redbe porodil goli strah— se vidi, da mu je bilo do sedaj še premalo anarhističnih zločinov in da bode vest njegova potolažena stoprav tedaj, če se bodo ljudje poklali kar na trume in če bo dinamit razdiral cele ulice in predmestja. Še le tedaj bo g. Plener izjemne na-redbe opravičenimi priznaval!
Za Plenerjem govoril je Poljak grof Dzieduszycki, ki je sem ter tja srečno polemizoval s predgovornikom, in potem levičar dr. M e n g e r, kateri je le pretiraval najbolj drzne misli Plenerjeve.
O seji se poroča:
Minister Pražak je poprijel koj v začetku besedo; rekel je med drugim: Ne bil bi še danes se oglasil, ko bi ne bil posl. vitez pl. Car-neri izgovoril neke opazke gledč mojega govora o jezikovnih naredbah za češko in Moravsko. Bil sem v istini iznenaden, da je uže generalni govornik levice iztrgal nekoliko besedij iz mojega govora, ki niso v nikaki zvezi s celoto. Iz teh besedij je sklepal, da sem povzdigoval posebno državno pravo kraljevine češke, in da bi bilo vsled teh besedij morebiti nastalo veliko vznemirjenje, ko bi ne bil gospod govornik in njegova stranka ljudstvu prigovarjala in ga pomirjevala. Res sem se čudil temu početju in tudi interpelaciji, ki jo je stavila Vaša stranka 5. febr. do skupnega mini-sterstva zaradi mojega, po njeni trditvi protiustavnega govora. Vlada na to interpelacijo
ni odgovorila, ker izjava jednega ministra pač nemore biti povod, da se interpelira celo mini-sterstvo in ker je navada, da se takoj med debato pojasnijo dvomljivi izrazi. Ker se pa mojim besedam prizna velika važnost, tu še enkrat izjavim, ta sem tedaj govoril zoper razdelitev Češke, da sem svaril pred tacimi agitacijami, da sem s svojimi besedami le jedinost Češke in njeno nerazrušljivost imel pred očmi, ki je zaščitena z osnovnimi državnimi zakoni; zato je jasno, da sem tukaj z besedo „državno pravo" menil državne osnovne zakone. Tako me je večina razumela in moram res obžalovati, da je generalni govornik na ta način zoper mene polemiziral.
Odgovarjati moram tudi še na druge stvari. Navedla se je pravda pri sodniji v Landskroni, ki se je vršila nemški, višja deželna sodnija pa je izdala sodbo v češkem jeziku. Jaz sem takoj mislil, da je temu uzrok kaka pomota. Res mi je predsednik višje deželne sodnije stvar na ta način pojasnil. Obravnava je bila nemška, kakor so vse pri tej sodniji. Ako je potrebno, se posamezni akti potem prevedo na češki jezik; v tem slučaji pa je po pomoti se zapisala na akt opazka „le česki“ — in v tem jeziku se poslalo na stranke. Referent je preobložen z delom in taka pomota lahko nastane. Sploh sem pa vse vkrenil, da se reč popravi.
Poslanec C ar n eri je tudi govoril o de-nuncijacijah, ki so postale navadne pri sodnijah, tako, da kolega ni več varen pred kolegom. To moram pač odločno zanikati. Jaz ne držim nič na anonimna poročila, a če govornik misli, da ne bodem preis-kaval nobenega došlih naznanil o nepravilnem postopanji, potem se vendar le moti. Sploh pa se je gosp. poslanec posluževal jezika, ka-keršen se malokdaj čuje v tej zbornici. Ako je v debati bilo tudi čuti od desnice, da vlada premalo stori za ravnopravnost, moram reči, da ni tako težko premagati starih vkoreninjenih predsodkov, da imamo sedaj malo starejših sodnikov, ki bi znali dobro jezik narodov — in zato blagovolite malo potrpeti, gospoda moja; s časom se bode stvar na boljše zasukala.
Jaz sem prepričan, da bode s časom stanje se zboljšalo tudi na Češkem. Že sedaj se oglašajo pomirljivi možje nemške stranke in upam, da pridejo Nemci vseh kronovin do spoznanja, da je treba sporazumljenja; upam, da se ne bodo dali zapeljati v strasti in odvrniti od one lepe ideje, ki jih navdaja sedaj, namreč od ideje pravice in resnice. (Dobro-klici. Smeh na levici.)
Poslanec Plener polemizuje zoper predgovornika. Pravi, da so njegove besede rodile na desnici pač le notranje usmiljenje z gosp. pravosodnim ministrom. Sploh pa hoče koj govoriti o budgetu. Sedanja vlada ima to čast, da so dosegli troški prvič v Avstriji ogromno svoto pol milijarde. Obstane nadalje, da se je splošni finančni položaj zboljšal, a v istini le za dobra 2 milijona — in to mu je veliko premalo glede na boljše dohodke zadnjih let. Od 1. 1880 so poskočili troški za skupne zadeve za 8 milijonov, upravni troški za ravno toliko. To so silne številke, navzlic štedilni komisiji, ki uže dve leti poseda, a nič ne da čuti od sebe. Posebno pa narašča državni dolg; samo interesi zneso sedaj pod to vlado 10 milijonov na leto več ko prej. Vse te stvari svarijo nas k previdnosti. Mi smo stavili predlog o nemškem državnem jeziku; s tem bi se bil mir povrnil med narodnostne boje, a vlada ga je pobijala, kakor danes razdelitev Češke. Vendar je vlada sama zakrivila, da se oglašajo taka zahtevanja! Vrh tega pa pride v nesrečni Avstriji še izjemno stanje — in mera bčd je polna. Izjemno stanje je dete strahu in vlada je predaleč šla ž njim zaradi par atentatov. Govornik potem omenja delavskega vprašanja in ga porabi se ve da za napade zoper mini-sterstvo in desnico, in sklepa, da so jedini vspehi vlade: Povekšanje dolga, boj med narodi in izjemno stanje!
Poslanec Dzieduszycki polemizuje zoper predgovornika in povdarja, da je Avstrija
mnogojezična, da jo je zato težko vladati, a čas bode ogladil sedanje sovraštvo in mir bode zašel med narode. Krona je ščit raznih ljudstev in daje jednake pravice vsem. Zato zasluži prevzvišeni naš vladar, ki ravnopravnost izvršuje, pač ime druzega ustanovnika Avstrije, mnogo bolj nego Josip II.
Poslanec Me n g er ugovarja predgovorniku, češ da pomaga v poljskem deželnem zboru tlačiti poltretji milijon Rusinov. Tam naj bi bil razvijal svoje nazore o ravnoprav-nosti narodov. Menger tudi dokazuje, da Slovani v Sileziji ne trpč nikake krivice, kakor je izjavil se poslanec Adamek.
Na predlog posl. dr Sturma se potem seja konča.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
O budgetni debati poročamo na prvem mestu. 10. t. m. se je sešel odsek za posvetovanje Chlumecky-jevih agrarnih načrtov. Volil se je pododsek, in levičarjem se je prepustilo v njem 5 sedežev.
V Budimpešti je sprejel justični odsek predlog, da se imajo v dveh letih prenehati hišne zadruge v Vojaški Krajini.
Tuje dežele.
Iz Petrograda se poroča, da se bode prihodnji petek v Gačini slovesno praznovala obletnica, odkar je car zasedel prestol; pričakuje se miru ugodna izjava od carjeve strani.
V pariški zbornici je 10. t. m. pobijal minister Tirard predlog o zvišanji učiteljskih plač, ker ni nikjer potrebnih novcev. Poročevalec Bert pa ugovarja, da bi se uže lahko dobili potrebni fondi iz budgeta za bogočastje. Predsednik Ferry to zanika in izjavi, da vlada more samo preloženje predloga sprejeti. S 315 glasovi zoper 217 sklene potem zbornica v vladinem zmislu.
General Millot poroča, da je 7. t. m. pričel prodirati zoper Bac-Ninh. Ladija „Mus-queto“ je imela boj s sovražniki in je izgubila tri vojake.
O atentatu na grofa Pariškega se sodi, da so ga njegovi lastni privrženci pripravili le na videz, da bi pretendentu pridobili simpatij.
Iz Sudana prihajajo neugodna poročila. Celo Gordon obupuje nad vspehom. Poslanci Mahdijevi skorej vse rodove podpihujejo in na svojo stran pridobivajo. Mahdi sam je poln poguma in brez bojazni, ker zna, da bodo Angleži kraje zapustili brez vspehov. Chartum je skorej čisto obkoljen. Med ljudstvom v Egiptu tako vrč, da je bilo treba poslati dve angleški koloni v Delto. Hujskači ščujejo narod zoper Angleže in stanje postaje povsod vedno bolj zamotano in težavno.
Dopisi.
Od Save, 9. marcija. [Izvirni dopis.] (K članku „Kako naj bi se uravnale naše občine.") Oziraje se na konečni stavek gori navedenega članka v tem listu št. 7 ne morem si kaj, da ne bi o tej velevažni stvari nekoliko besedij spregovoril in navajal, katere sem sam doživel.
Kakor se v omenjenem članku istinito naglaša, našemu ljudstvu sedanje občine zares ne ustrezajo, ker jim večjidel pri še tako dobri volji ni mogoče tega izpolnovati, kar se jim po občinski postavi 17. februvarija 18GG kot domači delokrog naklada, ne gledč na to, kar se jim v izročenem področji v izdelovanje odkazuje.
Ker se z nasvetom, v kojem se stvar tako temeljito razmotriva, po vsem strinjam, in bi se zastonj trudil, o potrebni uravnavi občin kak boljši nasvet staviti, moram priznavati, da je uzrok pomanjkljivosti denašnjih občin v prvi vrsti tu iskati, da je njih ob-širnost tako različna. Zategadelj naj bi se po nasvetu v male in velike ali nadobčine uravnale, katere bi na ta način po mojem
mnenji trden temelj bile razvoju občinskega življenja, na kojega bi se tudi državna uprava krepkejše nego zdaj naslanjati mogla.
Da se male občine obranijo, oziroma iz nova napravijo, je splošna ljudska želja, ker imajo ravno posestniki za časa, odkar so se živinski potni listi vpeljali, mnogo potov do svojega, po nekaterih krajih zelo oddaljenega župana in si žele, da bi se smeli ti potni listi v obširnih občinah od svetovalcev ali odbornikov na več krajih izdelovati. Županom v malih občinah je tudi mogoče, svoje občane, tako rekoč vsakterega odrastlega človeka, na tanko poznati ter v slučajih, na primer pri obravnavah zarad vojaškega oproščenja,
o	davčnih zadevah, o spričalih za sodnijsko porabo itd., temeljite izjave oddajati, kar se od županov v sedanjih obširnih občinah zahtevati ue more in se čestokrat primeri, da so važne informacije vendar le dvomljive vrednosti.
Da bi se pa iz nova velike ali glavne občine uravnale, bilo bi kaj posebno dobrega in bi, kakor nasvetovano, mnogo koristilo:
a) Prevzele bi vsa delovanja, katerih iz naravnih uzrokov male občine izvrševati ne morejo;
^ bi se razporom med občinami istega davčnega okraja — radi domovinstva — v okom prišlo;
c) bi lehko prevzele delokrog cestnih odborov;
d) bi se — kakor po drugih kronovinah
—	okrajne blagajnice brez vse teže odpravile in v tem oziru občinska samouprava razširila, ker je znano, da imajo županstva dandanes pri proračunih za okrajno blagajnico le nasvete staviti;
e) odpravilo bi se lehko marsikatero nepotrebno delo, katero se sedaj kot „dvojna uprava" (Doppelverwaltung) smatra; na primer bi se mogle javne in druge btilnice v po-izvedenje o pristojnosti ter premoženji oskrbovanih bolnih — naravnost na glavne občine obračati mestu na okrajna glavarstva, kar se sedaj v toliki meri godi in urnega uredovanja nikakor ne pospešuje.
Ker bi na ta način urejene občine ljudstvu in državi brez dvojbe ustrezale, bilo bi le želeti, da se stvar uresniči in to čem preje tem bolje.	y.
Razne vesti.
— (Noša princezinje Gizele.) Laški listi zelo hvalijo priprosto nošo princezinje Gizele, ki je to dni obiskala s svojim soprogom laški polu-otok. Na vseh promenadah je imela jedno in isto modno obleko, in pri neki svečanosti v kvirinalu bila je opravljena v gladko roza-obleko broz vsacega lišpa. To priprosto nošo visoko gospd priporočajo v — vzgled potratnim damam, ki same ne vedo, kako bi več dragocenosti spravile na svoj život!
— (O umoru v Sibinju) so brzojavi, da so priprli tamošnjega advokata Ifud. Mariina, očeta morilčevoga, kor se sumi, da je on intelektuelni prouzročitelj roparskega umora.
— (Umor & la Francesconi.) Gotovo se vsakdo še dobro spominja zločina Francesconijevega na Dunaji; podobno hudodelstvo se je zgodilo 30. novembra preteklega leta v Marseillu na Fran-coskom. Omenjenega dnč je poslal denarni zavod „Crcdit Lyonnais“ svojega skontista pobirat novcev. O poldne moža ni bilo doma, in kor o njegovi poštenosti nihče ni dvomil, so koj mislili, da so mu jo kaka nesreča pripetila, in naznanili so stvar policiji. Mod tem pa je priletola neka ženska in poročila, da je našla v svoji hiši zadušenega človeka. Koj je hitela policija tja in našla — mrtvega skontista. Truplo je bilo na rokah in nogah ^vozano in krog vratu jo imelo zategneno vrvico. d®narJ‘ 80 bili vsi pobrani. Gospodinja so je izjavila,
J° vzel pred nekoliko dni nepoznan mož pri nji
i	novanjo, a po dnevi ga ni bilo nikdar doma.
V	a.no.s Priola zvečer domov, vidola jo ključ I, •1 . "J^evih, stopila notri in zapazila mrtveca.
o lcija jo malo zvodola, da jo pri nekom kupcu neznan mož kupoval kovčok in ga plačal z velikim bankovcem, kateioga jo potegnil iz večjega zavitka. Kmalo so ga zasledili in konočno jo obstal, da jo
on morilec. Povedal je, da sta s tovarišem, ki je pa všel med tem na Španjsko, izdala sama „tratto“ in privabila tako skontista v sobo. Tu sta ga umorila in potem velik del naropanega denarja v obližji zakopala. Policija je v istini našla na popisanem mestu večino svoto, katero jo vbogi skon-tist imel pri sebi.
—	(Električno razsvetljena gledišč a.) Časnik „Temps“ našteva gledišča, v katerih gori električna luč: gledišče v Brnu ima 900 svetilnic, gledišče Bijou v Bostonu 650, rezidenčno gledišče v Monakovem 750, kraljevo gledišče v Stuttgartu 500, narodno gledišče v Pragi 1600, gledišče Manzoni v Eimu 280 in Scala v Milanu 3000 svetilnic. Na Kranjskem ima, kakor je znano, g. Majdič v Kranj i napeljano električno razsvetljavo v svojem mlinu na Savi. Potrebne stroje goni mu vodna moč, med tem ko rabijo omenjena gledišča parne stroje v to svrho.
Domače stvari.
— (Poziv.) Upravni odbor društva „Na-rodni dom" sklenil je v svoji seji dne 9. mar-cija t. 1., da so od uplačanih deležev izplačajo obresti za leto 1883. V zmislu § 4. društvenih pravil poživijo torej podpisani odbor vse one p. n. gospode deležnike, kateri zahtevajo, da se njim te obresti izplačajo, naj se oglase do konca leta 1884. pri društvenem blagajniku gosp. dr. S tare tu, ker bi inači po navedenem paragrafu taiste zapadle društvu na korist. V Ljubljani dnd 10. marcija 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom“: Dr. Alf. M oseh d, predsednik. Iv. Hribar, tajnik.
— (Koncert v redutni dvorani.) Poroča se nam, da priredi v dan 19. marcija v re-dutni dvorani moški in mešani pevski zbor ljubljanske čitalnice velik koncert, pri katerem sodeluje tudi vojaška godba domačega polka. P. n. gospe, gospice in gospodje pevci prav marljivo in mnogobrojno obiskujejo skušnje. Spored za ta koncert, na katerega častite bralce uže naprej opozarjamo, priobčimo prihodnje.
— (V gledališči) palo jo pri včerajšnji nemški predstavi z zgorenje galerije jako veliko in težko operno kukalo v parter, ne da bi bilo k sreči koga poškodovalo.
— (Katoliško rokodelsko društvo) kupilo je od vdove ranjcega pasarja g. Schreiner-ja kos vrta za 2000 gold. v Poljski ulici blizu no-voga poslopja za učiteljsko vadnico tor misli tam sozidati lastni društveni dom. V njem bo prostorna dvorana z galerijo za glediško predstave in prenočišče za one potujoče pomočnike, ki so člani katoliških rokodelskih društev, vrhu tega bralne in učilne sobe. Za poslopjem bode vrt in kegljišče v vedrilo društvenikom. Se zgradbo se hoče baje pričeti še letošnjo leto. Ni dvojbe, da bode požrtvovalno in vneto delovanje društvenega predsednika, g. duhovenskega svetnika Gnjezde, društvu v prid, da se ta velika naloga na korist društvu in veliko veselje društvenikov izvrši, ki si uže dolgo želč lastnega doma.
— (Žganje — morilec.) V Kozarjih so našli 9. t. m. znano vlačugo Marijano Verhovec mrtvo na stelji posestnika Ivana Civhe. Babura je spila prejšnjega dne v vaški gostilni četrt litra žganja skorej v jednem dušku in ker je še vedno poželela pijače, kupoval ji jo nek kmečki fant še več žganja, tako da jo konočno zelo pijana šla spat na steljo. Druzega jutra se pa ni več zbudila
—	umrla je v pijanosti svoji! — Res strašen vzgled, kam pripelja človeka nesrečno žganje, ki se žali-bog vedno pogosteje vidi na mizah naših pivcev. Pač je treba z vsemi sredstvi ovirati to žganjarsko kugo, ako nečemo, da naš narod ne propada v nravstvenem in duševnem oziru!
— (K samomoru v Kranji.) K včerajšnji notici dostavljamo, da jo raztelesenje pokazalo, da je bil nesrečnež Ant. B. na duhu bolan in jo učinil samomor v zmetenosti.
— (Nož.) Pri današnji porotni obravnavi bil je zatožen 181otni tovarniški delavec v Velčah, Fran Černe hudodelstva uboja. Dnd 30. januvarija leta 1883. pil jo zatoženi v Velčah v gostilnici pri Gostinčarji v družbi s 211etnim tovarniškim delavcem Jan. Jesihom in druzimi fanti, a nobeden ni bil pijan in prav mirno so so zabavali. Med pogovorom izusti Janoz Jesih besedo : „Krucifix —
madona! “ na kar ga zatoženi Fran Černe opomni, da jo nespodobno, rabiti takih besedij. Janez Jesih ga zavrne: „Molči, smerkovec!“ in priloži Franu Černetu zaušnico. Ko gre Janez Jesih čez nekaj časa iz gostilnice, gre tudi zatoženi Fran Černe za njim in ga zabode z nožem v vrat, glavo in srce, da se Janoz Jesih takoj zgrudi mrtev na tla. Zatoženi ne taji dejanja, in ko so porotniki njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili, bil je Fran Černe zaradi hudodelstva uboja obsojen na štiri leta težko ječe, poostrene z postom vsaki mesec.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 11. marcija. Finančni minister je v dveurnem govoru pobijal očitanja opo-zicijonalnih govornikov, posebno Plenerja. Izjavil se je, da ima v blagajnicah na razpolago okoli 7-2 milijonov za pokritje deficita; zato znaša pravi upravni deficit za 1. 1883. komaj 3-3 milijona gld.
Minister odločno zanikava, da bi bil zaukazal bolj strogo postopanje pri pobiranji davkov; ravno naopak, naročil je nekaterim finančnim direkcijam, olajševati plačevanje onim posestnikom, ki plačujejo samo 5 ali 10 gld. zemljiščinega in hišnega davka.
Nadalje minister dokazuje, da ne bode 1. 1885 nikacega upravnega deficita več, ako ne pridejo posebne nesreče. Pravi tudi, da se pri finančnih načrtih ne more ozirati na posamične dežele, temuč v poštev mora jemati edino davkoplačevalce kot take.
Ker je opozicija kazala Laško kot vzgled, nadaljuje minister, da se v gospodarstvenem oziru naše cesarstvo uže da primerjati z Laško; in ko bi zbornica in prebivalstvo posnemalo Lahe v istini, potem bi v malo letih izginil deficit in valuta bi se vredila. One poti, ki jo je hodil nek umrli finančni minister levice, namreč: Povekšanje davčnih priklad, prodaja državnih posestev, zvikšanje odbitja pri rentnih kouponih — te poti on noče nastopiti. Nadalje prosi, da bi se vsaj zakon o davku žganih pijač in novela o pristojbinah sprejela.
Pritožbe o pritisku in tlačenji nemštva so po polnem neopravičene. Vlada ne išče parlamentarnih bojev; ako se pa nam navzlic ugodnemu gospodarstvenemu in financijalnemu stanju ponuja boj, se ga vlada ne bode ustrašila, in sicer toliko manj, če izvira tudi od skupne opozicije; smatrala ga bode kot nezasluženo zid in ostala bode na začetem potu.
Brezpogojni parlamentarni boj mora se končati s porazom one stranke, ki identificira strankarske interese z državnimi, ki v najbolj neutralna vprašanja vtikuje strast in politično nasprotstvo. Vlada je prepričana, da je v tako monarhični državi, kot je naša, prihodnjost onih, ki se držš principov, ki so ustanovili avstrijsko državo. Bodočnost je nas vseh, ne samo jednega n&roda. Minister konečno prosi, da bi se budget smatral kot skupna, ne pa kot politična zadeva. (Burna pohvala na desni. Od mnogih stranij čestitajo ministru.)
Poslanec Tonner se obrača zoper pesimistično razlaganje, ki se čuje o budgetu z leve strani; povdarja produktivne troške in opominja levico na obnašanje sedanje desnice, ko je bila še v manjšini. Kako opravičene in zmerne so terjatve večine, kaže nam naprava češke univerze v Pragi. Izraz „b6re zbornica" se zdi govorniku toliko opravičen, ker se res peča zbor čestokrat z nepotrebnim bojem in kregom. Pojasnuje jezikovne razmere na Ceskem in kaže, kako levica zlobno preobrača zahteve po pravičnih težnjah. Konečno se energično protivi razdelitvi Češke, ki bi bila le začetek razrušenja Avstrije. (Bravo! na desnici.)
Posl. Rus s je v dolgem govoru polemi-zoval zoper vlado. Rekel je, da se je misel o razdelitvi Češke rodila iz potrebe miru. Sedanje razmere more predrugačiti večina zbornice in če te taji, potem mora njegova stranka misliti, da potrebuje te zmešnjave za to, da ohrani svojo moč. Potem napada vlado zaradi njenega obnašanja proti delavcem. Najprej je vporabljala delavce zoper liberalce, konečno pa kmete zoper kmete.
Govornik konča z besedami:	če	se	ta
politika dalje obdrži, bodemo Nemci svojo politiko vredili v strogo narodnem .zmislu, potem se bomo spomnili, da smo skozi stoletja bili v tesni zvezi z veliko nemško državo — in tako bomo tudi delali. Sedaj ta misel še ni tolikanj prodrla v širne kroge, a ko se to zgodi, potem se naj vlada ne čudi. Mi nismo podpihavali tega gibanja — zato so časih volilci naši celo nezadovoljni z nami. Naš boj ne velja samo narodu našemu, temuč tudi dinastiji, ki je naše krvi, in velja stari Avstriji. (Pohvala na levici.)
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 12. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................79 • 75
»	>	»	» srebru......................80'85
Zlata renta............................................101	•	75
5% avstr, renta...........................................95-25
Delnice narodne banke............................... 846'—
Kreditne delnice.................................... 323'75
London 10 lir sterling..................................121-55
Srebro..............................................—' —
20 frankovec........................................ 9' 62
Cekini c. kr........................................ 5'70
100 drž. mark............................................59-25
Meteorologično poročilo.
S o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm	
ei •’o	7. zjutraj	734-15	+ M	sz. sl.	S. j.		
Ki £ rH	2. pop. 9. zvečer	734-19 735-25	+ 9-6 + 8-4	jz. sl. »	obl. >	o-oo	
iiiiiiiiiiiinmnnmiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zamdn vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolefiinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih ze-liSd a 56 kr., in z veseljem sem opazd zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti Soleči« v tlavi in želodcu!
Gospodu lekarnarju Trnkoczy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejšay
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr.
Najnovejše spričalo. “Tp®
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(7) 12—3	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
5  .........................  iiiinmn....mn........
Uradni glasnik
z dne 12. marcija.
Razpisane ustanove: Sedem Frd. Žige baron Schwitzen-ovih ustanov po 126 gold. za 1884. leto za uboge, bolehne vdove in sirote kranjskega plemstva; prošnje do 10. aprila 1.1. c. kr. deželni vladi.
Eks. javne dražbe: Posestvo Marije Jarec iz Orl, sodna cena 1392 gold., dnž 29. marcija, 30. aprila in 28. maja 1.1., vselej ob 9. uri dopoludne v Ljubljani. — Posestva Tomaža Blažiča iz Planine, sodna cena 1295 goldinarjev, dne 26. marcija 1.1. v Kranjski Gori.
Tujoi.
Dne 10. marcija.
Pri Maliči: Amberger, potovalec, in Schuler, inžener, oba z Dunaja. — Pirker, vodja vrelcev v Kostrivnici. — Felicetti pl. Liebenfels, c. kr. okr. komisar s soprogo iz Celja.
Pri Slonu: Koch, trgovec iz Celovca. — Ratz, župan iz Kirschenthauer-a. — Littauer iz Legnic.
Pri Južnem kolodvoru: Schonwetter in pl. Kusevitz, zasebnika z Dunaja. — Dr. Wurm z sinom iz Brna.
— Rutter, potovalec iz Linča. — Matičevič in Srinčič, trgovca iz Dubrovnika.
Pri Vii-antu: Dr. Fraidl, c. kr. avskultant iz Krškega.
— Kresse iz Ribnice. — Vetter, potovalec z Dunaja.
Umrli so:
V bolnici:
Dnč 10. marcija. Fran Lavriha, kajžarjev sin, 6 1., oslabljenje močij.
¥abil»
k
občnemu zboru društva
»Narodni dom".
Vsled sklepa upravnega odbora v seji dnž 19ega marcija t. 1. bode letošnji občni zbor društva »Narodni dom> dne 17. aprila 1884 ob 6. nri zvečer v dvorani ljubljanske čitalnice z naslednim dnevnim redom:
1.) Predsednikov nagovor.
2.) Poročilo tajnikovo.
3.) Poročilo blagajnikovo.
4.) Poročilo pregledovalnega odseka.
5.) Nasvet upravnega odbora, da se spremenita §§ 2 in 4 društvenih pravil.
6.) Volitev predsednika.
7.)	> upravnega odbora.
8.)	» pregledovalnega odseka in
9.) posamični nasveti društvenikov.
Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu.
V Ljubljani dri6 12. marcija 1884.
Za upravni odbor društva »Narodni dom»: Iv. Hribar,	Dr.	Alf. Mosehe,
tajnik.	predsednik.
Računski sklep
Notranjske
posojilnice v Postojini
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
za prvo upravno leto 1883.
 -----------
Denarni promet.
u
Dohodki. Društveni deleži, 60 po 100 gld. . . Opravilni » 63 » 10 » • • Pristopnina ali donesek v rezervni fond Naloženi denar pri drugih zavodih se vzdigne	 Upravne doklade	 Hranilne vklade	 Izposojila zadruge pri drugih zavodih Obresti od posojil	 Vrnena posojila		gld.	kr.	Troški. Inventar 	 Posojila društvenikom	 Na predplačana posojila vrnene obresti Vrnena izposojila drugim zavodom . Plačane obresti od izposojil .... j Izplačane hran. vklade	 » obresti za nje	 Upravni troški	 Naloženi denar pri drugih zavodih . Gotovine dne 31. decembra 1883 . .	gld.	kr.
	6000 630 84 3250 431 7779 9422 762 10461	07 59 80 16		301 23750 6422 110 3162 6 468 3985 612	79 50 79 73 92 29 60
	38820	62		38820	62
			1		
Konto izgube in dobička.
Debet.
Izplačane obresti za hranilne vloge . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog Na 1. 1884 naprej plačane obresti . . Obresti za izposojila zadruge ....
Uradni troški...........................
Čisti dobiček  .........................
gld.
kr.
6	92
72	24
225	74
110	—
468	29
360	99
1244
18
Credit.
Prejete obresti.......................
Zaostale obresti......................
Na upravne troške.....................
Na izposojila zadruge za leto 1884 na prej plačane obresti...................
gld.
762	16
19	95
431	59
30	48
1244
kr.
18
Bilanca.
Activa.
Inventar ..........................
Posojila društvenikom..............
Zaostale obresti...................
Gotovine dn6 31. decembra 1883
gld.
301
23750
19
612
24684
kr.
79
60
9G>
60
84
Passiva.
Društveni deleži 60, po 100 gld. . Opravilni »	63	»	10	>	.
Pristopnina ali donesek v rezerv, fond Plačane obresti od izposojil zadruge
Hranilne vloge.........................
Kapitalizovane obresti.................
Naprej plačane obresti za 1. 1884 .
Izposojila zadruge.....................
Čisti dobiček..........................
gld.
6000	—
630	—
84	07
110	—
7779	80
72	24
225	74
9422	—
360	99
24684
kr.
84
V Postojini «4n6 24. februvarija 1884.
Peter Kraigher m. p., Dr. Ivan Pitamic m. p. Josip Lavrenčič m. p.,
kontrolor.	blagajnik.
Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli.
Za nadzorovalni odbor:
Anton Globočnik m. p.	Dr.	Jurij	Sterbenec	m.	p.
(18)
Odgovorni urednik prof Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.