Stev. 62 V Trstu, sreda 3. marca 1915. Letnik XI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljrh in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredi iitvo: Ulita Sv. Francka A>i*kc~a it. 20, I. nadstr. - Vsi ć ; i-i naj se pošiljajo uredništvu Iistx Neirankirau pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, ialfli in rd^ovrtrni urednik Štefan Godina, lastnik konsorcij li ta .1 dinosti". — Ti?k tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z cmekmin oort-^tvom v Trstu, ulica Sv. I rančiSka Asiskega št. 20. Tclefca uredniiiva in uprave stev N a roi n i na z nzša : Za celo leto . . . za pol krta .......... • za tri mesece............ Za nedeljsko izdajo za celo leto . . za pol ............... 11-57. 24-12- -6-5 20 260 Posamezne Številke .Kdinosti" se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi fgovccv in obrtnikov ... mri po 10 vin. Osmrtnice zalivale, pošlauice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. vsaka nadaljna vrsta.............2' Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti* Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lisla. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. Piača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilničnt račun št. 841.652. ruski napodi u Karpatih U Karpatih in južno ođ Dnjestra nail vzdržali m pridobljene postojanke. - V Bukovini mir. - 0 zapadni Galiciji in južni Poljski topoli boji. Ruski notni napodi pri Lomžl In Piocko odbiti, napodi Južno In jažnovzhodno od Augustouskasa Icsj brez uspehu. Ea južrsm bojišču položaj neizpremenjen. - Ponovni francoski napadi u CMmpasni in pri tepoisu oCHi DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. marca 1915. V Karpatih smo v zapadnem odseku zavrnili številne ruske protinapade ter obdržali postojanke in višine, ki so jih v prejšnjih bojih zavzele naše čete. Južno od Dnjestra boji še trajajo. Tudi včeraj smo krvavo odbili sovražne napade in tako vzdržali priborjeno ozemlje proti veliki številni premoči nasprotnih sil. Na Poljskem in v zapadni Galiciji le artiljerijski boj. V Bukovini vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL tiofer, iml. Z južnega bojišča. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. marra 1915. Na južnem bojišču je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemšbo-ntsKesa bojišča. BEROLIN. 2. (Kot.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. marca. Vzhodno bojišče. — Ruski naskoki juž-novzhodno in južno od Avgustovskega lesa so bili brez uspeha. Ruske nočne napade severovzhodno od Lomže in vzhodno od Glocka smo odbili. Vrhovno armadno vodstvo. O položaju na vzhodnem bojišču. CURIM, 1. (Kor.) »Neue ZUricher Zei-tung« piše: Vojna s premikanjem v najbolji obliki je bila, ki se je nedavno izvo-jevaia v vzhodni Pruski. Ako nevojaku v i rvi vrsti imponira plen. veliko število u-ietnikov in topov, pa ne ve strokovnjak, kaj naj bi bolj občudoval, ali enostavno skupno prireditev, uzorno prikrivanje gi-bni j in njih hitrico, ali konsekvenco v izvajanju. ali vztrajnost in sposobnost čet. Ni čudo. da tudi nasprotnik ne odreka svojega priznavanja, da se postarnega Hindenburga primerja z mladostnim Bo-naparte in mu izrekajo hvalo, ker zna vsikdar. kakor ta poslednji, ob najboljem izrabljanju danih sredstev, na pravem mestu biti močnejši. List predvideva, da I n trebalo dolgega dela, da se premaga rusko ograjo rek in trdnjav, ter zaključuje, da Hindenburg morda preseneti svet prej ali slej z novim mojstrskim udarcem. Francoski general Pau v Petrogradu. PETROGRAD, 2. (Kor.) General Pau je danes prispel semkaj. Na kolodvoru ga je mnogoštevilno prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Ruski list „Denj" proti Rusiji. PETROGRAD, 2. (Kor.) Liberalni rus i list „Denj* piše: Nemčija ni hotela vojne z Rusijo. Bojuje se samo proti Argleški in njeni zaveznici Franciji. Saj tudi samo od teh dveh lahko dobi gospodarskih dobičkov in koloni. Namen Nemčije ni bil zatreti Ru-H,e in ruski narod se popolnoma moti, ako vidi v Ntmćji svoj ga smrtnega sovražnika. Nemčija sploh ni nameravala ofenJve proti Rusiji. List „Novoje Vremja- strastno polemizira pro-i tunu članku in ga označuje kot izdajstvo nad domovino in pravi, dd je inspiriran v Berolinu, l-er mu je namen, da bi prid b i Rusijo za se.aratni rr ir. Vojni davek v Rusiji. FRANKOBROD, cb MENI, 2. (Kor.) ^Frankfurter Zti ung" poroča iz StockhHma: Glasom neicega petrograjskega poročila se na Rucktm naloži progresivni vojni davek v znesku 6 rub jev za djhodke pod 1000 rubljev n do 200 rubljev od prt množenja do 20.00 rubljev vsem za vojaško službo nesposobnim do 43. leta. Z zapadla bojišča. BEROLIN, 2. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 2. marca. Zaoadno bojišče. — Ponovljeni, zopet z močnimi silami zastavljeni napadi v Champagni mj se večinoma razbili že v našem ognju ob ogromnih sovražnikovih izgubah. Boji moža proti možu na posameznih krajih so bili vseskoz zmagoviti za nas. Naše postojanke so trdno ostale v naših rokah. V Argouskcni lesu smo osvojili več za-kopov, ujeli 80 sovražnikov in zajeli pet minovk. Napade na Vanquois smo krvavo zavrnil*. V Vogezih v zadnjih dneh priborjeae u-spehe smo vzdržali vkljtib ljutim protinapadom. Včerajšnji večerni francoski napadi severovzhodno od Cellesa so bili za sovražnika posebno izgubonosni. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski naborni letnik 1916. PARIZ. 2. (Kor.) »Intransigeant« poroča: Naborna dela za letnik l^lo so bila končana 27. februarja. Izid še ni znan, vendar pa bo dal ta letnik najbrž enako število moštva, kakot letnika 1914 in 1915. Zamenjava francoskih in nemških ranjencev. BERN, 2. (Kor.) Odprema nemških in francoskih invalidnih vojnih ujetnikov, ki se bodo zamenjali, je sedaj končno urejena. V torek zvečer bo vozil prvi vlak iz Konstanca v Lyon, oziroma iz Lyona v Konstanc. Zamenjalo se bo 1800 težko ranjenih Francozov m S00 Nemcev. Manjše število Nemcev odgovarja sploh manjšemu Številu nemških vojnih ujetnikov. Škoda po obstreljevani« v Roye. BEROLIN, 2. (Kor.) V mestu Roye, ki ga imamo zasedenega od" 1. oktobra dalje, je bilo, kakor poroča »Gazette d'Athe-nes«, po francoskem artiljerijskem ognju med civilnim prebivalstvom ubitih 5 mož, ena žena in en otrok; težko ranjenih 8 mož, 7 žensk in 2 otroka; lahko ranjena 1 mož in 1 žena. Po francoskem artiljerijskem ognju je poškodovanih 92 poslopij, med njimi zelo lepa stara cerkev St. Pierre, mestna hiša s knjižnico in bolnišnica. Cerkev je nepopravno izgubljena. Bolnišnico so razstrelili, ko ste še vihrali na njej dve zastavi ženevskega Rdečega križa. Francosko In Angleiko nevtralcem. AMSTERDAM, 2. (Kot.) Jutranji listi objavljajo sledeče sporočilo francoskega poslanika v Haagu: Francoska in angleška vlada ste sporočili vladam nevtralnih držav sledečo izjavo: Nemčija ie izjavila, da je Kanal, severna in zapadna francoska »bal in britansko otočje obdajajoče vodovje vojno območje ter je uradno razglasila, da naj se uničijo vse sovražne ladje, na katere se naleti v tem območju, ter da se nevtralna plovba tamkaj nahaja v nevarnosti. To pomenja na prvi pogied, da naj bi se, brez ozira na varnost moštva in potnikov, torpedirala vsaka tigovska ladja, pa naj vozi pod katerokoli zastavo. Odgovornost za razlikovanje ined sovražnimi in nevtralnimi ladjami, med sovražnim in nevtralnim tovorom, ima nesporno napadajoča ladja, katere dolžnost je, da ugotovi naravno in značaj ladje in tovora ter spravi na varno ladijske listine, predno zaseže ali potopi iadjo. Prav tako je dolžnost vsake vojujoče se stranke, da skrbi za varnost moštva nevtralne, kakor tudi sovražne ladje. Nemški podmorski čoln pa ne more izpolniti niti ene teh dolžnosti. Zaseženih ladij ne dovaja pred za-plembno sodišče in ne vozi s seboj nika-kega zaplembnega moštva, ki bo moglo iti na zaseženo ladjo. Ne uporablja zadostnih sredstev, da bi razlikoval med nevtralnimi in sovražnimi ladjami ter ne jemlje moštva in potnikov ladij, ki jih | hoče potopiti, na krov, ua bi jih spravil na varno. Ti načini vojevanja so torej i>opolnonia izven okvira mednarodnih predpisov, ki urejajo vojne ukrepe proti trgovini v vojnih časih. Nasprotniki Nemčije so torej prisiljeni, ua se zatekajo k vračcvalnim ukrepom in ua preprečijo, da bi se blago katerekoli vrste uvažalo v Nemčijo ali izvažalo od tamkaj, l e ukrepe pa izvedeta Angleška in Francoska brez nevarnosti za ladje in življenje nevtralcev in onih, ki se ne bojujejo, v polnem soglasju z načeli človečnosti. Potemtakem se smatrate angleška in francoska vlada upravičeni, da ustavljate in odvajate v svoja pristanišča vse ladje z blagom, ki j*e namenjeno sovražniku ali je njegovo, ali pa sovražnega izvora. Te ladje in njih tovori se ne proglase za zaplenjene, če niso podvrženi obsodbi zaplembe. Ravnanje z nakrcanimi ladjami, ki so odplule pred odločilnim časom, se ne izpreminja. „!c3sj ni fts, do H se govorilo o miru44 LONDON, 2. (Kor.) Asguith je predlagal v dolnji zbornici nov kredit 250 mili-jerov funtov (6 milijard kron) in je izva- jal, da so vojni broški vseh vrSf narasti i na dva milijona funtov (48 milijonov kron) vsak dan. Toda Angleška in britanska država sta tako trdno odločeni, kakor kedaj, da dovedete vojno do zmagovitega konca. Akcija proti Dardanelam je skrbno pripravljena ter zasleduje določen smoter v političnem, strategičnem in gospodarskem oziru. Minister se je rogal domnevani nemški blokadi Angleške in je rekel: Zavezniki so sklenili, da ukrenejo represivne ukrepe, da preprečijo uvoz kakršnegakoli blaga v Nemčijo in izvoz iz Nemčije. Ce so ti ukrepi nadležni nevtralcem, obžalujemo to. Toda pomislijo naj, da nismo mi povzročili te faze vojevanja. Asquith je omenjal govorice o miru in je zaključil z besedami: Sedaj ni čas, da bi se govorilo o miru. Angleška ne potrebuje vojakov, pač pa orožja. LONDON, 2. (Kor.) Na nekem zborovanju v Dangorju je finančni minister Lloyd Oeorge nujno pozival udeležnike, da naj se zedinijo glede na sporna vprašanja, ker to vprašanje ogroža strojno industrijo. Minister je izjavil, da naperja proti temu vprašanju samo eno obtožbo, da namreč ovira deželo, da ne more izprevideti. kako resna je vojna. Minister želi, da bi njegovi sorojaki prav presojali naloge, ki jih ima dežela, in ne opuščali ničesar, da se čim preje zagotovi zmaga v vojni. Zavezniki bi mogli postaviti na bojišče dvajset milijonov mož, dočim bi jil mogli sovražniki komaj polovico. Kar se potrebuje sedaj, je preje orožje nego moštvo. Vojna se dobi ali izgubi s strojno industrijo. Vsak dan zastanka pomenja nevarnost. Govornik zato nujno pozivlje delodajalce in delavce. naj skupno delujejo za javno blaginjo. fingieski nadMnought se ni potopi AMSTERDAM, 2. (Kor.) Neki tukajšnji list priobčuje vest ne\vyorškega » Heral-da« od 15. februarja, po kateri se angleški naddreadnought »Audacious« prihod, teden zopet priklopi velikemu brodovje. Ladja je 25. februarja popolnoma popravljena zapustila belfastsko ladjedelnico. »Audacious« se, kakor je izvedel »Herald«. po nesreč?, ki se mu je pripetila 27. oktobra I. 1. ob visoki obali, nI potopil, kakor se je poročalo izpočetka. Ko so zamašili predor pod vodno črto, se je ladja vzdržala na površini ter jo je parnik družbe »Withe Star«, »01ympic«, ki je prispel na lice mesta vsled klicov na pomoč, nekaj ur pozneje vlekel v dok. Angleška admiraliteta namerava tudi še nadalje molčati o nesreči ladje in ne bo objavila zopetnega vstopa ladje v službo. Javnost na Angleškem naj bi zvedela o združitvi »Audaciousa« z brodovjem šele tedaj, ko se udeleži ladja pomorske bitke ali pa po vojni. »Newyork Herald« poroča nadalje, da je vsled eksplozije, ki je poškodovala ladijsko dno, »Audacious« zajel vodo in se nahaiala zelo globoko v morju. Tako so fotografirali potniki, ki so se nahajali na krovu »OIympica« in ga je na teh fotografijah videti, kakor da bi se potapljal. Posrečilo pa se je. zamašiti predor in za-vieči ladjo 140 milj daleč v Belfast. (Posebno verjetno se ne glasi vse to. — Pripomba Wolffovega urada.) Rešilni čoln, ki spada dozdevno k potopljenemu parniku »Liverpool«. PARIZ, 1. (Kor.) »Petit Journal« poroča: Morje je pridrvilo pri Morlaixu na severno obrežje departementa Finisterre rešilni čoln, v katerem sta se nahajali trupli dveh zamorcev. Kakor je povzeti iz napisa, pripada rešilni čoln parniku »Liverpool«, katerega je dozdevno potopil kak podmorsik čoln. Oblasti so uvedle preiskavo. Lloyd Georges za razsodišča glede delavskih strank. LONDON, 2. (Kor.) Kakor poročajo listi. je Lloyd Georges v nekem govoru v Bangori priporočal ustanovitev ob liga to-ričnega razsodišča tudi glede delavskih stavk in je dal razumeti, da tudi Angleška, sledeč izgledu Rusije in Francije, misli izdati naredbe glede omejitve zavživa-nja alkohola. Flamščina dopuščena v pisemskem prometu. BRUSELJ, 2. (Kor.) Odslej je flamščina dopuščena tudi v prometu z Nemčijo, Nizozemsko, velikim vojvodstvom Luksemburškim in Avstro-Ogrsko. Laži, da se v nekem švicarskem sanatoriju nahajajo zdravi nemški častniki. FRANKOBROD OB MENI, 2. (Kor.) — »Frankufurter Zeitung« poroča iz Rima: Italijansko vlado so od nacijonalistične strani opozorili na to, da se v švicarskem sanatoriju Agra pri Luganu nahajajo zdravi nemški častniki, ki se odkrito posvečajo ogleduštvu. Od strani italijanske vlade uvedena preiskava je dognala, da gre za rekonvalescente. Ameriika no:o n m ki vktii. BERLIN, 2. (Kor.) Ameriški poslanik je izročil v imenu Zedinjenih držav nemški vladi noto, ki je datirana z dnem 22. februarja. Ameriška vlada si dovoljuje v pogledu na izmenjavo dopisov, ki so se vršili med njo in nemško vlado ter Angleško glede uporabe nevtralne zastave od strani angleških trgovskih ladij in glede proglaša-nja vojnim ozemljem od strani nemške ad-miralitete izreči upanje, da bi obe vojskujoči se državi potom medsebojnih pripo-znanj mogli najti podlago za sporazum, čigar uspeh je naperjen proti temu, da se rešijo nevtralne sovražni trgovini pripadajoče ladje resnih nevarnosti, katerim so izpostavljene, kadar vozijo po morju, ki obliva obali vojskujočih se držav. Ameriška vlada si usoja opozoriti na to, da naj bi se dosegel sporazum morda na podlagi enakih pogojev, kakršni so naslednji: To opozorjenje naj se nikakor ne smatra kot predlog ameriške vlade, kajti ta si je naravski popolnoma v svesti, da ji ne pripada to, da bi stavila predloge glede združenja rned Nemčijo in Anglijo, da-siravno predstojeće vprašanje zelo zanima ne samo njo, temveč tudi prebivalstvo Zedinjenih držav. Drzne se seveda vzeti si prostost, katera se po njenem prepričanju laliko dovoli odkritemu prijatelju in ki je spojena z željo, da bi nobenemu obeh prizadetih narodov ne povzročala preglavic in da bi nekako služila skupnim interesom člove-Čanstva. V nadi, da pridejo na dan nazori in nasveti nemške in angleške vlade glede vprašanja, ki je za cel svet velikega pomena, se ponuja naslednje označeno postopanje: Nemčija in Angleška se dogovorite, 1. da se plavajoče mine od nobene strani ne polagajo posamezne v obrežnem vodovju ali na visokem morju, ako se to ne zg^di v obrambne namene pred lukami v razdalji, kakor daleč zadene strel iz topa, in da nosijo vse mine znamko one vlade, ki jih je položila in da so konstruirane tako, da postanejo neškodljive, hitro ko so se odtrgale; 2. da nobena obeh prizadetih vlad ne u-porablja podmorskih čolnov za napad trgovinskih ladij kake države v kakem drugem slučaju kot edino le v svrho izvedbe pravice ustavitve in preiskave; 3. da si vladi obeh držav stavite pogoj, da njihove trgovinske ladje ne bodo uporabljale nevtralnih zastav kot vojno zvijačo ali pa v svrho, da se pod njimi skrijejo. da bi se jih ne spoznalo. Angleška se izreka s tem zadovoljno, da se živila ne stavijo na listo absolutne kon-trabande in da angleške oblasti niti ne vznmirjajo niti ne ustavljajo takih ladij, ako so naslovljene na one agenture vNein-čiji, ki so imenovane od Zedinjenih držav, da sprejmejo take tovore ter jih porazdele med koncesijoniraue nemške preprodajalce v svrho izključne odprave na civilno prebivalstvo. Nemčija se izreka s tem zadovoljno, da se živila, ki se uvažajo iz Zedinjenih držav ali iz kake druge nevtralne dežele, nastavljajo na agenture, katere imenuje a-meriška vlada in da nosijo te ameriške a-genture popolno odgovornost in pažnjo glede sprejema in razdelitve tega uvoza brez vmešavanja nemške vlade. Porazdele naj se izključno med preprodajalce, katerim je dala nemška vlada koncesijo, vsled katere imajo pravico, sprejemati taka živila in jih oddajati izključno civilnemu prbivalstvu. Ako bi preprodajalci na kak način prestopili pogoje svojih koncesij, lahko izgube pravico, dobivati živila v omenjeno svrho. Nemška vlada ne bo takih živil rekvirirala v tako svrho, da bi se ista uporabila za oboroženo silo. Medtem ko ameriška vlada podnaša gori omenjeno podlago v svrho sporazuma, bi ne hotela, da se jo razume tako, kakor da bi hotela kako pravico vojskujočih se ali nevaralnih, ki je utemeljena v narodnem pravu, priznavati ali odklanja- ti. Ona bi hotela sporazum, ako se isti zdi prizadetima državama sprejemljiv, samo smatrati kot modus vivendi, ki se naslanja bolj na smotrenost kot zakonito pravico in ki tudi Zedinjenih držav v svoji sedanji ali predrugačeni obliki ne veže, dokler ga ne sprejme ameriška vlada. Enaka nota je bila naslovljena na angleško vlado. BEROLIN, 2. (Kor.) Časopisje izraža svojo zadovoljnost z amerikansko r.oto, ki kaže prizadevanje Amerike, da bi ustregla razmeram obeh vojuječih se držav. Listi poudarjajo, da so pobude, izhajajoče iz prijateljskega mišljenja, v bist\ *i sprejemljive za obe strani, in poudarjajo, Ja se nemški pridržki ne dotikajo jedra ame-rikanskega posredovanja in rabijo le po-jasnitve amerikanskih predlogov. Turčija proti trosporazumu. Predsednik turške zbornice o napadu nu Dardanele. CARIGRAD, 2. (Kor.) V svojem govoru ob koncu zbornične seje je izjavil predsednik Halil z ozirom na sovražne napade na Dardanele: Neverjetno je, da bi mogel sovražnik prodreti skozi morsko ožino. Ce prodre, je lahko uverjen, da ta njegov uspeh le še pomnoži našo odločnost. Sovražnik naj le ve, da je največji del naše armade koncentriran tu in da je ukrenjer.o vse proti vsaki eventualnosti. Vsemu svetu bodi povedano, da hočemo živeti, ne plazeč se v prahu, temveč boreč se kakor levi, ne kakor strahopetci povešaioč čelo k tlom, temveč kot plemenit in neodvisen narod visoko dvigajoč svojo čisto glavo. In če bi tudi podlegli, umremo šele, ko bomo plačali svoj davek sablji hrabrosti, zapuščeni nam po sultanu Osma-nu. S te tribune kličem: Ne umremo, živeli bomo, naša pot je pot večnega iz-veličanja! Rusi, ki po našem hrabrem o-tožju in orožju naših zaveznikov doživljajo poraz za porazom, se čutijo prisiljc-ni, da uprizarjajo v dumt svoje mamie-stacije, ki izdajajo le slabost. Državniki v Petrogradu, ki se tresejo pred nevarnostjo, da bi bili oropam Črnega in Baltiškega morja, čutijo potrebo, da neie fanatizem svojih armad, ko so izjavljali, da je prišel trenoiek, da zavzamejo Carigrad in dospejo do odprtega morja. Kaka odkritosrčna slabost napram resničnosti dogodkov! Toda Rusi naj so pomirjeni; otomansko, nemško in avstro-ogrsko o-ržje, ki se je združilo in napojilo bojišča s krvjo, bo zmečkalo Ruse danes kakor jutri. Danes in jutri bo pokazal otomanski vojak, stoječ na straži v Carigradu in ob anatolski meji, da je sočasno branitelj Berolina, Dunaja in Budimpešte, prav tako, kakor so nemški, avstrijski in ogrski sočasno slavni branitelji Carigrada in Anatolije. Naši sovražniki še vedno razvijajo trditev, da smo predlagali mi, da naj se nam zagotovi teritoi ijalna integriteta, če bi ostali nevtralni. Tistim, ki hočejo videti primer dežele, kateri ste jamčili integriteto Angleška in Rusija, naj pokažem Perzijo. Toda ti uboga islamska dežela, ne žaluj, tudi ti se osvobodiš pritiska tiranov. Vihar v Dardanelah. LONDON, 2. (Kor.) Nastali vihar ovira operacije pred Dardanclami. Turška zbornica. CARIGRAD, 1. (Kor. V današnji zbornični seji je ministrski predsednik prečital dekret, glasom katerega se zbornica o-zirom na vojno in rešitev nujnih zadev, ki so se omejile v prestolnem govoru, odgodi do 26. septembra t. 1. Predsednik Halil je imel vznesen govor, v katerem je slavil od ljudskih zastopnikov pokazano slogo, ki je na ta način dokazala, da se turški narod v zgodovinskih trenotkih zbira okoli svojega vladarja. Predsednik je opozarjal na zmage turške armade in izrekel nado, da bo Egipt kmalu oproščen. Poudarjal je, da sovražniki ne morejo ničesar proti Dardanc-lain. Tudi v tem slučaju, če bi prodrlo brodovje, se bodo Turki v Carigradu borili kot levi in dokazali, da so odločeni, da hočejo živeti. Ako pa umro, umro kot junaki. Govornika so prekinili večkrat z medklici: Doli z Rusijo! Sirote po balkanski vojni. SOFIJA, 2. (Kor.) »Agence lel. Bul-gare« javlja: Po poročilih, ki so doslej prispela upravnemu svetu zaklada za podpiranje sirot jio vojakih, ki so padli v osvobodilnih vojnah, znaša število teh si- Sfran n. EDINOST" štev. 62. V Trstu, dnfc 3. marca 1915. i J a criii j'i je 26.057 ubož-Ttrdimo, da je bilo prav dobesedno tako -<_j i 'trcbniii podoore. To ste\ ilo j povedano — ker nimamo dotičnega lista >\. :.,(>, ker še manjkajo poročila j pri rokah — ali smisel je gotovo povsem ' r< . i, v kateri!i občine še nis< j točno posnet. Razlika med to slovensko — -czfu ;:ia sirot. oprostite — samohvalo in izjavo čeških poslancev pada t«koj v oči n ni razveseljivo za nas. Oni tam gori, ki zastopajo narod, ki menda nekaj več tehta v vseh pogledih, nego pa naš mali, od severa ju^a potiskani narod, odklanjajo očitanje, da ne delujejo skupno; o^porazi — tziiii 2. (Kor.) a: V ina iiu napram Bolgarski jene. \gencc Tel. Bul-inozemstvu razširjena u ve irosporazuma pred torile korake, zvezane prisilil2 Bolgarsko, da liovi zvezni skupini, je Liz in mir stn leži tu z K«'" njei \ Bcgoćki na Pertugal IZ, 1. (Kor.) »Temi i: M iiog< ■iz- javlja iz j_ skupno; pri nas pa se sto poizkusov za zbližanje strank po često puizkrsov za zblizanje strank po češkem uzoru čutečega srca in zdrave pameti, prirejamo čim glasneje licitacije, kdo da več — za nadaijaje cepljenje! Pa tudi tisto očitanje iz javnosti samo ne glede na to, ali je upravičeno, ali icvilni častniki vojske I ne — mora vzbujati grenko čustvo v vsa-■ t a ^e li.ianostno poklonili : j^j ju^i vsakega, zares narodno čutečega istrskem stdmkm generalu Ca- Slovenca. Tam gori zahteva javnost — . Mj; '-tr- ;i pred-ednik je izjavil !iva- razumevajoč veliko resnost in neizmerno o, da hoće vlada stati izven strank, pomembnost sedanjih svetovnih zgodo-ijd da je diktaturo. da obvaruje Fof- J vinskih dogodkov — naj se poslanci zdru-ed demagogičnimi rovarje -ji. j žujejo in naj delujejo za koncentracijo vi, te. ki so hoteli prirediti naspro- | Vseh narodnih sil. pri nas pa — kje pa je ta v, |e republikanska garda raz- j slovenska javnost? Ali sploii kaj misli? !a. Pri spopadu je bilo več oseb ra-' . junija. Vodja deinokra- jnjn, ali smo kaj pripravljeni, ali pa so ve-t Aln >o Costa ostro napada to nared-jliki časi našii majhnih, pritlikavih ljudi, ki b . ker da odpravlja parlamentarični re- niso vredni drugega, nego da ostajajo — zim. skriti za drugimi ljudmi. — Začeli smo PARIZ. 2. (Kor.) s Journal poroča iz brez naslova in zaključujemo tudi brez Lizbone, da je republikanski direktorij vsakega poziva! I red lagal v seji, ki je biia sklicala za V Koionji pri Trstu to v n e d e 1 j o /. pre- jo političnega položaja, naj se na- marca t. I. v prostorih otroškega vrtca pravi [ roti vsem ministrom ovadba zara- ob 3 popoIJne III. občni zbor kolonjske Lj !r - : .e :: tave. Republikanski odbori CM. po iuž.;iice in fa;ev popoldanski se mj biii pozvani, naj prirejajo demons'raci-ie i r<;ti vladni diktaturi. Jcpoaskc-kitajsko vprašanje. ! ETP HjRAIK 1. (Kor.) »Novoje Vre-r [ : _a iz Pekinga 23. februarja: Peki : . Gazctte« javlja, da je Japonska od s 21 zaiitev obvestila države trospo-r. a samo o enajstih, dočim pa je žara !čaia ostalih deset. Zato je umljiva iz-ja' a Saz novega, da se japonske zahteve m d- likajo argleško-ruskih koristi in in-te r;:e:e Kitajske. Pekinške *l)aily News« izražajo upanje, da Japonska čim preje u-makne ostale zahteve, ker ni obvestila o njili držav trosporazsma. Avstrijska aprovizacija. Dl"N\j. 2. »Kor.). Na p »d agi med avstrijsko in ogrsko \Iado v š'V>ih se pogajanj je pričakovati prepustitve žita in moke iz ogrsk ii skiadi č. Posebno pride tu v poštev tudi koruza. V sv h} izvedbe potrebnih transakcij je i - a^ek. Ob ni m bo predaval g. Seme „o namenu o!ro kih vitcev za starše in otroke" in g Engelman nam bo povedal zanimive stv? ri „o tržaškem mestu še pred letom 1382". Ne kat c i govore, da ie vojna in ni čas za p?i ej n,e takih se-tankov in da jih n lepo obisk ivati. Ali razvoj slo\eiskega naroda ne sme zastati tudi v teh žalostnih časih. Saj ne gre za zabavo, ne za vrselje, ; mpak za povzdi^o slovenske misli, ki ne sme zamreti v nikomer. Kolonjčani so že dosrikr t pokazali navdušenje pii slovenskih prireditvah in zd?j tuiii ne smejo ctopett. \'igdar ni bila skib za Slovence in našo CM. d užbo tako potrebna, kakor je zdpj. So še K'.lo jčani, ki nis > videli Še otroškega vr.ca. Na| pridejo vsi in si ga ogledao, saj govore mnogi, da je skoraj najlepši v tržaški okolici. Pridite vsi, pr.jatelj naj privede pri ateja, ki morda še omahuje in se ne zave la, da je slovenske matere sin. Vsak narod ima le to, kar si postavi sam! Nevračljive poštne pešiljatve vojakom ustanovilo pojedelski n.inistr>tvo p sebni....._ . _ , , cr .d, . cružno centralo", cigar naloga je, da "a t»oS«scu. Pri postnih uradih leže mnogo-sprejena po načelih kupćij^kega poslovama I br°Jn.e Pošiljke tiskovin (časnikov) m bla-dor cne koruzne kvantitete .z r.a Ogrskem I j?0™.11 vzorcev za vojake na bojnem jk>-za uradno nakip van e pooblaščenega kon- ^ "iso mogle c>dposlati, ker so sc.ia, da prevaža I I go v Avstriio, di ga posu-i in slednjič odda pozameznim mlinom Oddaji tako dobljene koruzne moke spada v delokrog vojnož'tnoprometoega urada, ii kat rem spa a koruzna centrala v r. z-meijj kooperacije. Vodstvo koruzn centrale je bilo pnver-jtno vele ndnstrijMcu, svetniku trgovsk zbo -niče Fricu Mendlu. Ob ačun za blagajniško posi-vanje opravlja anglo-avstrijska barka Meti črnouoinM zncezentea cd 31 do 42. leia starostL Vjtrsišnja graška „Tagespost" je priobčila sledečo vest: Prihodnje dni se razglasi razglas, da se morajo 37 do 42Ietni črnovojniški f ran kovane, ali pa so bile vrnjene kot ne dostavljive in se ne morejo izročiti odpo-šiljatelju, ker ni navedeno njegovo ime in bivališče. Pošiljke blagovnih vzorcev vsebujejo večinoma čokolado, predmete zoper mraz, svalčicc in podobno. Te pošiljke bi se morale, kolikor jih stranke ne zahtevajo nazaj, kar se dogaja le v zelo redkih slučajih, po trimesečnem ležanju vpo-slati oddelku za ncdostavljivc pošiljatve in pozneje uničiti. Sedaj pa se je sprožila misel, naj se vsebina takih pošiljk ne uniči, temveč naj se na primeren način uporabi, in sicer z ozirom na prvotni namen pošiljk, v vojaške podporne svrhe za obdaritev potrebnih, ranjenih in bolnih vojakov in slično. V tem pogledu dobe c. kr. poštni uradi nadaljna navodila. V sporazumu z vojnim ministrstvom se odredi, da v bodoče poljsko-poštni uradi ne bodo vračali več teh nevračljivih pošiljk, marveč da jih zavezai.ci podvreči pregledu. V poštev. . nriu,tr.■ tDt;i. „j ic^o „jLfort« primerno uporabijo na mestu samem. — pmajaj" v letih od 1873. do vštetega §t r 5()3_M jz ,eta 1915). __ v Trstu, 18/7. rojeni črnovojniški zavezanci, !jne ?2. februarja 1015. po^orn superarbitraciie odoustili iz v dolgosti 18 cm. Svinčnik je na šest ro- skupne armade, vojne mornarice, s. črnorumeniml pIosk\ami. Ima napis . r 1 . - --j. . „U ic ie na voina oskrb v z atu m tvrdko domobranstva ali oroznis va, potemc] Hardhnuth št. 2-. Svinčnik se dobiva oni, ki se zarad; časa, v katerem so po norm .Ini ceni 14 vin. za kos in K 120 si pridobili avstrijsko ali ogrsko držav- izs tucet v tth lični obratni centrali urada za Ijanstvo ali devino pristojnost V Bosni I vojno prmoj, v vseh oficijelnih prodajalni- in Hercegovini, niso morali več pod- i Fah.in P". vseh trgovcih s papirjem. Nadalje vre*i naboru Oziiačenci se moraio od K lsta P,iarna da a napraviti po tvrdki L. vreči naooru. uznacenci se morajo oo c HauitiTluth žepen svInčnik z hnenoma dneva razglasitve do 20. marca prijaviti pri občinskem uradu svojega bivališča žepen Koch-Noor. Tudi ta svinčnik ima nnpis „Olicijelna vojna oskrb- in pr de v prodajo s potrebnimi listinami (krstnim listom v elegantnih etui-jih po 6 kosov za 2 K, a!i domovnico, rojstnim listom, delavsko 1ozir ma 18 K za tucet. c\\ službeno knjižico), nakar dobe čmo-vojniško izkaznico. Pregled se bo vršil od 6. aprila do 6. majnika. D0!M£ m\L V Cešitih listifi čitamo nastopno jziavo: V začinjeni času zopet cglašajo o-čitanja, da se češki poslanci izogiblicjo vsem poh kusoui, da bi prlsfo med češkfmi strankami do bližnjih odnošajev. Z ozi-rem n:* to « Ciianje smo pooblaščeni v iz-j iavo. da se zastopniki čeških strank redno shajajo^. Dvojno je na tej < J oficijalue strani in-Sj irirani izjavi, Kar nas posebno zanima in vzbuja v ras skoro zavist. Te dni smo cicali v nekem listu, posebno podčrtano, češ. poslanci »naše stranke« so, ki se redno sh;..: j< t :oi v tem času na posvetovanja, doma iz Sežane, je v nedeljo poldne umrl kako 1 J) varovali K« r isti ljudstva. Ne v pom-žni bolnišnici v zavodu »Avstro- Iz ruskega ujetništva se je oglasil rezervni lo\ec 20. lovskega bataljona, 3. stot-nije. Emil T r o h a, od sv. Mar. Magdalen^, ki je bi! v u-adnem seznamu izgub št. 103. naznanen med mrtvimi, s piistavkom, daje pa iei 21. novembra 1. 1914. Njegova soproga je sedaj dobila njegovo pismo, pi sano 23. novembra 1. 1914., v kateri ji naznanja, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Deželni odbor NDO. jutri, četrtek, ob c zvečer, odborova seja v novih prostorih, ui Bfschetto št. 1. Zavod sv. Nikolaja ima jutri ▼ četrtek ob 4 pop. svojo redno odborovo sejo. Od-bornice naj se je udeleže polnoštevilno. Vodstvo. Pogreb v Trstu umrlega črnovojnika. Včeraj popoldne ob treh se je vršil pogreb črnovojnika Pavla Radetiča od 154. čr-novojniškega bataljona. Pokojnik, ki je bil Amerikanc.« Pokopan je bil z vojaškimi častmi na tukajšnjem vojaškem pokopališču. ___ Umrl je v bolnišnici oni nesrečni Fran Trobec, o katerem smo včeraj poročali, da se je na delu v tržaškem tehniškem zavodu (Stabilimento Tecnico Triestino) hudo opekel po obrazu in sl oro po vsem životu. To notico moramo popraviti v smislu, da ni plamen, švig:i:vši iz nekega stroja, opekel Trobca in Josipa Brajko-vica, temveč, da je iz nekega kotla, pri katerem sta bila zaposlena, švignil par ter ju oparil. No, dočim i.i Brajković tako težko oparjen in bo kmalu ozdravel, je ta nesreča zahtevala Trobčevo življenje. Umrl je včeraj zjutraj. Bilo mu je šele 3 » let. Prodajal je revolver, a prodcl ga je j:reveč poceni. 491etni šofer Karel Trascli, ki stanuje v ulici dei Giuliani, je imel predvčerajšnjim popoldne precej hu^lo sušo v žepih. Premišljal je in premišljal, kako bi se rešil te suše in prišel do ne-i.f liko svitlih kronic. In po dolgem premišljanju si je domislil: — Saj ga imam vendar v žepu! Kaj, ee bi ga prodal? Kakih 10 kronic lahko dobim zanj. Vprašanje je le, komu naj ga prodam?! Revež je bil namreč rešil prvo vprašanje, a to je bilo tako tesno v zvezi z drugim vprašanjem, da ni bila rešitev pr-v ega vprašanja čisto nič vredna in brez v sakega uspeha, dokler ni bilo rešeno tudi drugo. No, pa mu je bila sreča mila: ravno, ko je premišljal, komu bi prodal revolver, mu je prišel nasproti neki star znanec in prijatelj: — Ej, ti! — je vzkliknil Kare! — Glej, kako lep revolver imam . . . ker ga pa ne potrebujem, ga rad prodam . . . Dani ti ga jako poceni. — Pa pokaži! — je velel nagovorjeni. Karel je res pokazal revolver prijatelju. kateremu se je tudi dopadel. Nato sta se začela pogajati o ceni, in ko sta biia žc blizu skupaj glede cene, je oni, ki je hotel kupiti revolver, rekel: — Vse je prav in dobro, ampak jaz še ne vem, če je revolver dober, če sploh funkciionira. Karel, ki je s tem smatral kupčijo za sklenjeno, je z veseljem pokazal kupcu, da je revolver v popolnoma dobrem stanu in je v to svrho sprožil revolver proti nekemu zidu. A strel iz revolverja — bilo je to ob dveh popoldne v ulici Carducci — ie privabil redarja, ki je ustavil kupčijo ter povabil sušo trpečega Karla na policijski komisarijat v ulici dei Bacchi, kjer so mu zaplenili revolver, ker streljati na javni ulici se vendar ne sme. In tako je Karel Trasch prišel ob revolver, dočim mu je suša še ostala. Nezaslišana predrznost > tržaških poba-liiiov. Predsnočnjim okoli polišesrih so bili v neki zalogi vina v ulici dellTstituto, v kateri se toči vino tudi na drobno, trije tržaški nepridipravi in sicer 221etni Henrik Cozzi, ki je doma iz Vidma, lSIetni Ar-tur Živic n 18 letni Alojzij Škilanc. Za prodajalno mizo je bila pa sama prodajalka, a ko se je ta za trenutek okrenila v stran, je Cozzi segel z roko preko prodajalne mize, odprl predal, v katerega je videl, da prodajalka deva denar, ter pograbil iz njega dve kroni — seveda, le zato tako malo, ker ni mogel več doseči. Prodajalka je pa to opazila ter je nemudoma pozvala redarja, ki je Cozzija aretiral. Nato je pa pristopil Škilanc ter se začel z redarjem prepirati, zahtevaje, da naj pusti Cozzija. To priliko je pa Cozzi porabil in pobegnil, nakar je redar aretiral Škilanca ter ga odvedel s seboj. Med potjo, ko je šel redar s Škilancem na redarstveno stražnico v ulici O. Parini, jc pa prišel za njima Cozzi ter je zavrat-110 udaril redarja po desnem sencu. Takoj nato je pa pristopil še 2ivic ler tudi on zahteval od redarja, naj Škilanca izpusti. Vendar se pa redar ni dal ostrašiti, temveč je dalje tiral Skilanca na rečeno redarstveno stražnico. Seveda sta se Cozzi in Zivic oddaljila, še preden je redar s Skilancem dospel do stražnice. — Dobro uro pozneje je pa prišel neki človek prosit pomoči na isto redarstveno stražnico, češ, da v neki ljudski kuhinji v ulici dell'Arcata dva človeka uprav neznansko razgrajata: prišel naj bi redar in spravil ona dva rogovileža iz ljudske kuhinje. Da ustreže tej prošnji, je redarstveni nadzornik vzel seboj dva redarja ter se ž njima podal v rečeno ljudsko kuhinjo in tam je našel — Cozzija in Živica. Bila sta ravno ta dva, ki sta tako razgrajala, da so poslali po redarje. Smeli so pa vsi trije, nadzornik in oba redarja mnogo opraviti, preden so ukrotili ta dva zbes-neleža. ki sta se jim bila z vso silo uprla. Slednjič so ju pa vendar uklenili ier ju odvedli na stražnico, a odtam na komisarijat v ulici dei Bacchi 11 slednjič v zapore. Lučanje kamenja. Mnogokrat se je že pisalo o grdi in naravnost človeškemu življenju nevarni zabavi tržaške »mula-rije«: o lučanju kamenja. Je to šport, kateremu se z vso vnemo posvečajo tržaški paglavci od osmih pa tja do šestnajstih let in celo še starejši. Obenem je pa ta šport zelo nevaren in je že marsikakega nič zlega slutečega človeka, idočega mirno po svoji poti, poslal naravnost v bolnišnico. Policija scer strogo pazi in skuša zatreti to grdo navado. A kaj koristi, ko je pa redarjev premalo in imajo tudi mnogo drugega posla. Na kolonjski cesti je na primer livarna in tovarna strojev tvrdke »Greenham«, ki ima v prvem nadstropju kakih osem ali devet oken na cesto. Vsako teh oken ima 6 šip, a niti ena teh šip ni cela: vse so pobili malt paglavci, lučaje kamenje z nasproti se nahajajočega griča. Seveda so pri taki zabavi inularije v nevarnosti ljudje, ki gredo po ulici. In tako se jc pripetilo včeraj popoldne !8Ietnemu kočijažu Antonu Lorberju, ki stanuje v Pončani pri Sv. Jakobu šiev. 54. Vozil je po Istrski cesti, ko mu je priletel kamen v desno oko. Revež ic moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik obvezal oko le za silo in ga dat potem prepeljati v mest o bolnišnico. Revež bo najbrže popolnoma izgubil prizadeto oko. Umrli so: Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: Peršić Špiriti] na, 57 let, ul. A. Vo-ta št. 8; Simšič Peter, 81 let, Greta št. 278, Mauro Jurij, 41 let, ul. Giu-lin št. 25: Bonifin Vincenca, 78 let, ul. della Madona del A^are ; t. 4; Coccolo Alojzija, 66 let, Rocol ft. 221': Sereinig Herbert, 2 meseca, Rocol št. 343; Milan Narciz, 2 meseca, ul. deila Tesa št. 7; Metzner Leopold, 54 let, Kjadin št. 1 ; Rocco Fi omena, 60 let, lI. sv. Vida št. 34; Chisena Hum-bert, mesec dni, ul. del Molino a Vento št. 30 ; Viezzoli Jurij, 14 dni, ul. dei Piccardi št. 24. V mestni bolnišnici dne 27. m. m.: Bidoli Emilija, 62 let; Sponza Josip, 15 let; Maršič Renat, polčetrto leto; Bernič Marko, 16 mesecev. — V bolnišnici pri sv. Ma?iji Magdaleni dne 28. m. m.: Marij Cjan, 11 let. [kom 11a fronto. Vljudno prosimo, zbiraj-1 te po možnosti take gorske čevlje in jiii j pošiljajte na podpisano slovensko nabiral-nico. V imena našili vojakov že v naprej 'prisrčna hvala! Italijanskemu podaniku M ore trt; j u v Tržiča ki so ga te dni potegn li mrtvega iz Kanala, kakor smo poročali, so napravili i jako iep pogreb. Truplo so prepe'ali v Mi-" lan,' kjer' jt?" bil 'pokdjni Morefti doma. Pregledovanje moke in drugih živil v j Gorici po oblastvenem v ponedeijak. Vrši se I vsakega incidenta. V goriški rezervni križa je posloval šest preunisu |e pričelo povsem uii no, brez bolnišnici rdečeca mesecev zdr vniški Uesfi iz G0FH1& Deželni aprovlzacijski odbor je imel sejo na deželnem odboru pod predsedstvom deželnega odbornika dr. Pinavčiča. Razpravljalo se je o predlogu trgovcev glede zvišanja cen nekaterih konsumnih predmetov. Dovolilo se je povišanje cene fižolu od 80 na 88, oziroma 76 na 80, slanine od 3 K 20 v na 3 K 60 v, olja od 1 K 60 v na 1 K 80 v, masla na 3 K oziroma 3 K 80 v. Drugi zahtevani poviški niso bili dovoljeni. Kdo bo obdelal naša polja in vinograde? To vprašanje je aktualno in s tem vprašanjem se bavijo kmetje, kolikor jih je še doma, in bavijo se ž njim ljudski zastopniki in drugi poklicani faktorji. »L'Eco*, glasilo italijanske ljudske stranke, je posvetilo temu vprašanju dolg u-vodni članek, kjer pravi, da so poklicane pod orožje najboljše kmetske moči, ostali so doma samo starci in otroci ter ženske. Stari možje dajejo lahko nasvete glede kmetskega dela, 11a dedke ni računati, ženske pa se vedno bolj bavijo z delom v hiši in ne na polju in v vinogradu. Razpravljalo se je o tem, da bi se spravilo delat na naša polja in vinograde ruske in srbske ujetnike, ali vprašanje je, če pa znajo tako delo na naših poljih in vinogradih? Ako bi šlo za gradbo kake železnice, bi se jih dalo porabiti, ali kmetijstvo zahteva prakse in poznanja terena. Zveza furlanskih kmetijskih društev se je bavila z vprašanjem, kdo bo obdelal letos polja in vinograde, in prišla je do prepričanja, da bi blo najboije, ako bi se sledilo zgledu Nemčije, ki je že lani z odlokom 15. septembra določila, da morejo črnovojniki obdelovati polja v slučaju nujne potrebe, seveda morajo biti pripravljeni vsak hip, da nemudoma odidejo od doma, ako se izda poziv za to. Zveza poudarja, da je sedaj taka nujna prilika za obdelavanje polja in vinogradov in da je furlanska nižina nekaj posebnega, in poudarja, da je obdelovanje polja v današnjih časih ravno tako važno, kakor vojaška služba na bojnem polju Zveza se je obrnila na vojno ministrstvo, da bi dovolilo začasen dopust čr-novojtiikom iz Furianije. da bi mogli spraviti vsa sedaj potrebna kmetijska dela, da se tako zagotovi normalna produkcija, ker je v interesu ljudstva in armade. Poročali smo pred par dnevi, da je bil deželni glavar dr. Faidutti v važnih deželnih zadevah na Dunaju. Članek v »Eco« nam kaže, kam merijo te važne zadeve. Vprašamo, kaj pa se ie storilo ali se stori za slovenski del dežele? Štanjel. — Otroci tukajšnje šole so napravili za vojake na bojnem polju 1920 komadov papirnatih podplatov in 960 copat iz Billrothovega papirja. Oboje se je odposlalo nabiralnici darov vojno o-skrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici, Gosposka ulica 6, II. — Za nakup Billrothovega papirja (100 nr) so darovali: G. vitez Fabiani 20 K; orožni-stvo v Štanjelu 6 K; č. g. kurat Kroupa 3 K; gospodična Ličarjeva, družina Stare in Fabjan M., Štanjel po l K; Zega Marija Hruševiea 40 vinarjev in Svagelj M.. Štanjel 30 vinarjev. Skupaj 32 K 70 vinarjev. Nabiralniea darov vojnooskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici — (Gosposka ulica 6) se obrača na slovensko javnost z iskreno prošnjo. Našim vojakom, posebno onim, ki se bore v goratem karpatskem ozemlju, primanjkuje gorskih čevljev. Zato se je c. in kr. vojno o-skrbovalni urad obrnil tudi na našo nabi-ralnico, naj bi zbirala gorske čevlje, tudi že nošene, da se pošljejo našim voja- : asistent Alojzij Oblaščak. Sedaj je odšel iz Gorice na Dt na' dokončat svoje š u-lije. Njegov nasledn k e a' istent Fran pl. (iiro-moli, ki je bil doslej asistent pri dr. Vi'ahu v oddelku za notren e bolezni. Ranjeni in bolni voja i v Gorici. Dr šli so : Josip Ličar, 8. polk, .V.aiija Faschi e ti, Karol Krenič, Anton Hervalič. Fran Motak, 7. polk, Alojzij Muzerlin, 2r\ Jakob Bremzak, Josip Feresin, Fran Žemlja, An?« m Rvbec, J. Kokalj, ^7., Ivan Zarnik, Aleksander Premrl, 97., Kvirin Lončar, črnovojniki, Peter M ser, 5., Anton Šebenik, 17., Štefan Sponza, Ant. Rufenik, Jakob Rismondo, obrambne straže, Ivan Aloldovan, zrakoplovec. Ponarejeni dvekronski bankovci. Po Gorici krožijo že nekaj časa ponarejeni dvekronski bankovci. Kakor čujemo, je v prometu prav obilo ponarejenih bankovcev. Pozor! Detemora je bila osumljena Frančiška Vuk iz Mirna pri Gorici. Izvršeno raztelese-nje deteta n 1 pokopališču v Mirnu pa je pokazalo, da je umrlo dete naravne smrti za splošno slabostjo. Lunina izprememba v pone elja je vplivala na vreme v Gorici tako, da smo im< Ii dopoldne toplo spomlad, jasno, popoldne pa se je zaginilo nebo z obl; ki, bil j- mrzel veter in pršilo je. Včeraj zjutraj je napočil zopet krasen pomladanski dan Požar. V občini Gradišče ob Soči je zgorela kolonska hiša. last posestnika Co-lombichi iz Krmina. Kolon se piše Al »jz j Silvester pa se nahaja sedaj na bojnem polju. Zgorel je tudi senik in mnogo kmečkega orodja. Pomagat gasiti je prihitelo obilo kmečkega ljudstva Rešili so živino. Pr šli so tudi ognjegasci iz Fare. Škode je ia.1 2000 K, krita je deloma z zavarovanjem. Darovi. Na poziv v „Edinosti" št. 57 pod naslovom „Pomagaj, kdor more!" je nabralo možtvo črnovojniškega odd- lka v Štanjelu Irmi Hladič 22 K 76 vin. Hvala usmiljenim srcem! ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. i: MULI ©m::, □□ □□ □□ - - . nn Mastuo tiskane bc?ede se raču- I najo eukrat več. — Najmanjša ■ : prist jbina zna^a 4'» stotink. ; □ □ n flflfs s© me bi i ran a soba samt po^pej. i lost ubod, UUUU na željo tudi kuhinja. Ulica Chiozza 3<\ II. nad , vr 0. od 2 pop. naprej. i 10 Hlapec za prevažanje nrueka >e takoj Via Geppa G. prej m o. 11« o ro^icen Dobrostojeći ZEIeten uradnih vojaščine želi he seznaniti z crospodično primerne ataro-ti v svrbo ženitve. Ponudbe s sliko bodo bolj vpoSte vane. Ponadbe je poslati na Ins. oddelek Edinosti pod „Slavko 1915- do 20. marca t. 1. ;18 Uflf?kff II ?lfkflh najnovejše slov* nske r..z-VUjwlMi V MlRUn, gledruce, kakor tudi umetniške, ang eške, tr/.ašk-i-sl-venske, ošeilne i t d. i. t d. dobe se v Stoko vi knjigarni ulica Moliuo piccolo 19, tik kivarnc Nuova York.) 1111 ul San Marco 35, buffet ul. Giuliani 27 se priporoča. Toči so istr-kr> vino, kraški teran in belo vipavsko I vrste Gorka in rnrtla jedila ob vsakem eanu. 85 Periof, urar, ulica Stadion Št. 20 I! 10 Umamami« krastavec, peperoni I. vrs*e. Anton UfUlllpii Line k. Znaim na Češkem. Ceniki na zahtevo. Cene nizke. 9.4 UlnogradniKl. r^ ko jih bomo imeli v zalogi. Torčič in dr. Tirnica Komen, Goriško. W SlIIŽIlO ' postrožn'ca z:* par ur a*<>an e Iv'inosti. uboga ženska. Naslov pove Ins. odd 200 Ramam I Kupim rabljeno volno za blazine po rU&Ul I »lobri ceni. Pisati : VI VAN TE, kavarna 94 M onu SDseUfliist za otroške bolezni Trst ulica Stadion stei\ B, Trst. Ordinira vsaki Am ofl 2-3.30 popoldne. Iđ najini vwjct- IHT*^ ■ 1 Ml MM ■ ■ g g fe-^gjfrV 3 £ »■■uammuimnaiiaiBaBuaac&HBKuiBCBSBBBBaflBSiasBcsB Fotograffična povečanja se dobavljajo po vsaki vposlan1 sliki biczhibno po nizkih ccn£h, počensi ze s 5 K.— Cenovnik zastonj. — Pri naročilih slik padlih junakov 10 % popusta. — Najvišja 7flhvaiRa nisma in nnznpnia Vsled nastalih razmer sern v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink */4 litra. ISTRSKO vino po 24 si. 1, I. - PRISTNI TERAN po 32 st. V, L zahvalna pisma in priznanja. SEGALI & Comp^ znuod m povežanle. - Trsi, Borzni štev. 3. ■■■■■■■■■BMiBi»WBi»Bi«waai^Ba«a»aB«aggggs3Base5aB:Big3BagBg3gBgBtsB3ag3CBg Oplase, poslana, osmrtnice in vsa nazna-i tdinosU«. rrst. ulica Sv. Frančiška ši- 2[) • i nila je pošUiali »hiseratneinu oddelku«