Leta XXIII., št. 225 Upravništvo: (-lubliana, Fuccinijeva olica S. Telefon U. il-22 3123. 31-24 lnseratm oddelek: Ljublpaoa, thiccuujera ulica 5 - TeletoD u. il-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto i Llubljanska cesta 42 Računi: vt uunhansko pokrajino pn poitno-čekovnem ta vodu 4t. 17.749, n ostale kraj« Itahit Servizio ( onti Cort Post. No 11-3118 Ljubljana, četrtek 7. oktobra 1943 ■» Prezzo: csct £ 3 labaja ritk d«o am pooedtl jki Naročnin« zoaia m e » e č o o Lir 18.—, ca inoMnstvo vključno » •Ponedeljskim Ju-croon« Ur 36.SO. U red o i i t v o t Ljubljana. Puccinijeva olica b. 9. — Telefon hev. 51-22. 51-23. 31-24. Rok o piti 11 o t vračajo. Gescheiterte feindliche Angriffe am Dnjeper Sowjetische Brtickenkople weiter eingeengt — Erfolgreiche deu-tsche Sauberungsaktion in Istrien Aus dom Filhrrrhauptqisarfcler, 6. Okt. Das Oberkommando der Wehnnacht gibt bekannt. Im Nordtei/e di r Tamanhalhinsel herrsch-te nur ortliche Kampftatigkeit. Westlich der Kubanmliiiduiig gelandete feindliche Gruppcn vvurden in erbitterten Nahkam-pfen vernichtct. Am mittleren Dnjeper scheiterten feindliche Angriffe. Durch eigene Gegenan-griffe vvurden die sovvjetischen Briicken-kopfc vveiter verengt. Beiderseits dor Pripjetmundung daucrn die harten Kampfe an. Sudlich Gomel und Avestlch Smolensk blieben uiederholte Du rcbbruchsversuche des Feindes ohne Erfolg. An versohledenen Stellen dery siiditalVnl-schen Front stiess der Feind in harten Kšimpfon gegen unsere Nachhuten vor und vvurde iiterall mit Verlusten abge-vviesen. Die Kampfe mit der bei Termoli gečandeten feindlichen Kampfgruppc sind noch im Gange. Schnelle deutsche Kampfflug*?uge be-kampften vvirkungsvoll Panzer und Fahr- zeugansammlungen und versenkten S gTosse Landung»bo°te mit iiber 5000 BRT. Bei den Sauberungsk&mpfen in Istrien vVurdlen Kahireiche Gefangene und urnfang-reiche Beute eingebracht, Die Banditcn crlittcn dariiber hinaus hohe blutige Verluste. Bei dem gemeldteten Angriff gegen einen feindlichen Geieitzug vor der nordafrka-nisehen Kiiste erzielten nach absehllessen-den Meldungen Verbande der Luftvvaffe Bomben- und Torpedotreffer auf insge-samt 16 Schlffcn mit 130.000 BKT. E«n Teil der Sohiffe kann a!s vernichtet geltcn. Starke Verbande A?r Luftvvaffe grlffen einen Stutzpunkt des Feindes im ostlichen Mittclmeer an und \varfen in der Aegeis einen Frachter mlttlorer Grosse Jn Brand. Der Feind verlor gestern im Mittel-»neorraum und iiber den hesetztcn VVest-gelrcfip-n 21 Flugzeuge, meist schvvere 4-motorjge Bomher. Bei den Kampfen auf der In^el COrsika hat sich eine SS-Sturmhrigade besonders ausgezeichnet. Attacchi nemici fallifi sol Ni pro Teste di ponte sovietiche aneor piu ristrette — Successi del rastrel- lamento tedesco nellltalia ri armati e di veicoli ed affondavano tre grandi navi da sbarco di oltre 5000 ton. Nelle lotte di rastrellamento nelMstrla veni van o catturati moltl prigionieri e fat-to grande bottino. I banditi subivano inol-tre g?avi perdite sanguinose NelI»attacco gi& annunziato contro un convoglio nemico davanti alla costa nord-tfricana, secondo le ultinie notizie, reparti della Luftvvaffe colpivano con bombe e con siluri 16 navi di complessive 130.000 ton. Parte de41e navi si puft considerare distrut-ta. Forti reparti della Luftvvaffe attaccava-no una base nemica nel Mediterraneo orientale e incendiavano nell'Egeo un vapore da trasporto di media grandezza. Dal Quartier generale del Fiihrer, 6 ot-tobre. II ^ jmando Supremo tedesco comu-nica: Nella zona settentrionale della penisola di Taman soltunto combattimenti locali. Gruppi nemici sbarcati ad ovest della fo-ce del Cuban sono stati annientati in esa-sperati combattimenti da vicino. Sui Nipro centrale faltfvano attacchi nemici. In seguito ai nostri contrattacchi, le teste di ponte sovietiche dovevano aneor piu restringersi. Da ambo i lati della foce del Pripjet con. tinuano accaniti combattimenti. Ripetuti tentativi d>infiltrazione nemica a sud di Gomel e ad ovest di Smolensk re-stavano senza successo. In diversi punti del fronte meridionale Italiano il nemico che attaccava in asprl combattimenti le nostre retroguardie, veniva dappertutto respinto con perdite. Sono tuttora in corso i combattimenti con il gruppo nemico sbarcato presso Termoli. Aerei veloci da combattimento tedesehi hombardavano con successo parchi di car- II nemico perdeva ieri nel Mediterraneo e sopra i territori occupati ad occidente 21 aerei, in gran parte quadrimotori pesan-ti. Nei combattimenti sull'isola di Corsica si distingueva particolarmente una brigata d'assalto delle SS. . - • Razlastitev v korist židovstva Značaj te vojne kot borbe židovstva za dosego nadvlade nad svetom ter za uresničenje onih skrivnih židovskih načrtov, po katerih gre samo Židcm kot »ljudem« vlada nad drugimi narodi, ki naj bi bili brezpravna živina, se oči-tujc vedno jasneje. Židjc se pri tem poslužujejo tako boljševizma kakor britansko-ameri-ške plutokracije. To pa ne pomeni, da bi te usode, ki jo s cinično odkritosrčnostjo obetajo nemškemu narodu in Evropi, ne bili deležni tudi Angleški. T' so samo židovsko crcaje, ki ga Zidje uporabljajo, dokler ga potrebujejo, čeprav so »vodilni« prlitiki teh narodov mnenja. da služijo koristim lastnih ljudi. Ako je sploh kak razloček v stopnji zagrizenosti, gre kvečjemu samo za neznaten razloček, kajti v državnem sklopu boljševizma so množice popolnoma brezpravne ter je njihova duhovna in gmotna raven potisnjena na stanje delovnih živali, odnosno sedaj v vojni na stanje klavne živine. Ta razvoj se je v Sovjetski zvezi že dokončal, medtem ko se v Angliji in Severni Ameriki šele začenja. Toda ta razvoj tudi pri Anglosasih naglo napreduje. Delavski zakoni v Zedinjenih državah. ki so dejansko odvzeli delavcu vsako pravico, kažejo, kako so Židje že samozavestni ;n do kake mere lahko napenjajo lok. Možnost poostritve notranjepolitičnega odpora strokovnih zvez se Židje ne boje. kajti strokovne zveze pač ne poznajo svojega pravega nasprotnika. Delavstvo se bori proti »kapitalu« in Židje računajo, da bo delavstvo zdrknilo popolnoma na boljševiško pot, ako se posreči to borbo razvneti. To bi bilo Židom seveda prav in njihova dvolična igra se bo zopet enkrat obnesla. Kaj pravijo k temu ostali sloji plutokratskih narodov, zlasti široki meščanski krogi s samostojno zaposlitvijo v trgovini in obrti? Ti so predvsem politično še bolj brez instinkta kakor delavci :n njihove strokovne zveze, sicer pa skrbi židovstvo za to. da se v vojni čimdalje bolj zmanjšuje njihova lastnina. Ta razvoj pospešujejo tako državne kakor zasebne gospodarske ustanove, zlasti borza. Glavni del državnih naročil odpada na majhno skupino velikih podjetij, ki so seveda pod židovskim vodstvom. Manjši in srednji obrati, ki n'SO deležni naročil, morajo prenehati z delom, in sicer brez odškodnine ali brez državne pomoči za vzdrževanje vrednosti naprav. Komaj da jim je obljubljena cbnova obratov po vojni. Zanje je »gospodarstvo pač usoda«. S tem st Žid znebi nadležnih tekmecev pri posesti produkcijskih fireastev. Židom gre namreč edino za to. Kar je židovstvo v boljševizmu doseglo s pomočjo državnega kepitalizma, namreč osredotočenje vseh proizvodnih iredstev v eni roki, uradno v roki driave, v resnfcl pa v židovski roki, po tum stremi v plu-tokraci jah židovstvo preko državnega vojnega gospodarstva in kjer tio ne zadostuje, se židovstvo poslužuje borze. Borza so bila od nekdaj ona vrata, skozi katera je židovstvo prodiralo v gospodarsko življenje narodov, med katerimi je živelo. Mar-sikako podjetje je na ta način naenkrat dobilo Žida kot glavnega delničarja in se je moralo pokoriti njegovim ukazom. V vojni je seveda za to najugodnejša prilika. Ogromne vsote, ki se zaslužijo pri državnih naročilih. Se vedno zneva ralasajo na borzi in vedno globlje pro-oira židovski kapital v gospodarstvo proizvodnje in vedno nova podjetja prehajajo v židov- sko last. Značilen za to je razvoj v Angliji. Iz dneva v dan raste židovski delež pri posameznih nridobitnih panogah angleškega go-spoaar&tva. 170 tvrdk Gbviaduje 75 odstotkov vse angleške tekstilne veletrgovine. Nova Lyo-nova gostišča nastajajo povsod, kjer jc kako zasebno gostišče moralo ustaviti svoj obrat. Verižniški koncem Marx and Spcnccr si prisvaja trgovino za trgovino, katerih lastniki ne morejo več izhajati kot samostojni podjetniki. Isto velja za tako imenovane Schusterjcve kon-ccrne, ki nadzorujejo t'aočc špecerijskih trgovin in lekarn. Neki baron d'Erlanger poskuša javno, da bi spravil pod svojo oblast vse vele-proaajalne. V industriji je prav tako1. English Electric Co. si je na primer pridobila ne samo vele:ndustrij-sko tvrdko Napier and Sons, marveč pripravlja še nadaljnje »fuzije«. Koncem} zlata in diamantov stegajo svoje grabežljive roke že na mlado težko industrijo Južne Afrike. Tako bi se dalo navesti še mnogo primerov za to, da je v Angliji in v Zedinjenih državah v teku erjaška izprememba lastništva in posesti v korist Židov. Da ostanemo pri gornjih primerih, naj navedemo', da je tekstilna veletrgovina praktično popolnoma v oblasti Židov. Tvrdka Marx and Spencer je tako židovska kakor Lyo-nov koncem »sira« Izidorja Salmona. Glede porekla barona d'Erlangerja nam ni treba ni-kakih pojasnil in za poudarjene' narodnim nazivom tvrdke English Electric Co. stoji celo neki »lord« Hirst, ki pa je prav tako Žid kakor južnoafriški lastniki zlatih in diamantnih rudnikov, razni Beeri, Joeli. Albusi in Oppen-heimerji. Dočim se morajo Britanci in Američani bojevati za židovsko svetovno gespod-stvo, vrši Žid v njihovih deželah iz dneva v dan predrznejše razbojništvo. Ko »e bodo vojaki nekoč vrnili domov, bodo morali delati v tovarnah, obratih ln pisarnah, ki so fcist Židov, p.ll pa bodo brez :>o9la. Saj že danes isti židje napovedujejo, da bodo morale Zedinjene države po vojni računati z najmanj 12 milijoni brezposelnih. 12 milijonov brezposelnih, razlastitev sa_ mostojnega srednjega stanu, vse tovarne fn proizvodna sredstva v židovskih rokah, — kakšen sijajen položaj za žkle, da tudi v Angliji In Zedinjenih državah uresničijo enake prilike, kakor vlad® k) v krvavi Stalinovi državi! V to smer gre razvoj s smrtno gotovostjo in da se tudi pUs'okrat«k? narodi refcijo te usode, je samo eno sredstvo: nemSka zmaga. Tako je Nemčif* Se v SlrAem obsegu kftkor samo na bojiščih vzhodne, fronte edina utrdba proti boljševizmu za vse narode. Nemčija je namreč ž:da popolnoma i«, ločila! Žid ne more v vojni razlastiti nemškega naroda ter m« vzeti samostojnega ' odločanja nad narednik koristim služeč'-mi proizvodnji sredstvi. V Nemčiji ni Židov, ni borze, na kateri bi bil mogoči tn-kl marevri, kajti že pri prv'h pojavah spekulacijskih stremljenj na borzi je državni gospodarski m nister VValter Funk izrecno iz-'avil, da nemške gospodarsko vodstvo ne bo dopustilo nikake premaknit, ve gospodarskih pozic:j potom borze. Tem besedam so kmalu sledila ustrez5aj:ča dejanja. Nedavno objavljeno poročilo o sta"ju nemških hranilnic 1. 1942 ugotavlja, da Izjalovljeni sovražnikovi napadi ob Dnjepru Sovjetska predmestja Se Mi zožena — Uspešno nemško čiščenje v Istri Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. okt. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: V severnem delu Tamanskega poJotoka je bilo samo krajevno bojno delovanje. Za. patlro od izliva Kuhana izkrcane sovražne skupine so bile v oforčenih borbah ir. bližine uničene. Ob srednjem Dnjepni so se izjalovili so. vražni napadi. Z lastnimi protinapadi so bila sovjetska predmostja še bolj zožena. Na obeh straneh izliva Prlp.jete* se nadaljujejo hude borbe. Južno od Gonila in zapadno od Smolerska so bili ponovni sovražnikovi poskusi /,« ureMispešnl. Na raznih mestih južnoita-Mjanske fronte je sovražnik napadel v hudih borbah naše zaščitrice In je »bil povsod r. fr.gubi. mi zavrnjen. Borbe s sovražno liojno sku. pino, ki sc je izkrcala prf Termoliju, še trajajo. Nemška br7.a bojna letala so učinkovito obstreljevala zbirališča tankov in vozli ter potopila 3 velike izkrcevalne čolne b več ko 5003 br. reg. tonami. V očiščevalnih borbah v Istri je bilo privedenih mnogo ujetnikov in dosežen plen. Banditi so razen tega utrprfi velike krvave izgube. Pri že javljenem napadu na sovražni konvoj pred severno afriško obulo so dosegli po zaključnih poročilih letalski od. delki bombne in torpedne zadetke na skupno 16 ladjah s 130.000 hr. reg. tonami. Del ladij se lahko smatra kot uničen. Močni oddelki letalstva so napadli sovražnikovo oporSAčc na vzhodnem Sredozemskem morju in zažgali na Egejskem morju prevozni panr.k srednje velikosti. Sovražnik je izgubil včeraj v Sredozemlju in nad zasedenimi zapadnimi oaenilji 21 Irtol. po večini težke štirimotorne bombnike. V bojih na otoku Korziki se Je posebno odlikovala neka juriš!?a brigada orožja SS. Boljševiška propaganda v Sredozemlju Solun, 6. ckt. R. Sovjeti so začeli, kakor jc bilo že javljeno. prenašati po egipt-skem radiu boljševiške oddaje. K temu pripominja neki grški list. dR je ojnčena boljševiška agitacija v Egiptu nov dokaz za namene Moskve, ki h:če razš ritj svoj vpliv na Sredozemlje. Ameriška bojazen pred letalskimi napadi \Va-shlngton, 5. <>kt. R. Ameriški predsednik se boji letalskih napadov na rever-noameriika mesta in je zaradi tega zahteval šc ostrejše nadzorstvo nal vsemi obalami Severne Amerike. P^tfnsinrniffka nevarnost še ni minila Johannesburg, 5. okt. R. Ameriški mornariški minister Knox jc izjavil pred ameriškimi mornsirji, da podmorniska vojna še dclgo ni o 1 ločena. Vsekakor je treba računati s tem, da se bo v brdoče že V3Č^ nemških podmornic pojavilo na severnem in iužnem Atlantiku. Ura trdega boja s tanki Kubansko predmostje, konec septembra. Noči so sedaj na Kubanu že silno hladne, dvakrat hladnejše pa po tropski vročini dneva. Grcnadirjem od mraza šklepetajo zobje, ko napeto prisluškujejo proti ozemlju pred svojimi postojankami, kjer boljševiki v zaščiti nočne teme pripravljajo, nove pehotne in oklepne sile, da bi z vso silo prebili nemške zaporno postojanko. Doslej se jim to na nobeni tovjki ni posrečilo. Vsako pot so bili pognani nazO) z znatnimi izgubami. Zato prihajajo šele danes po dnevu ponovno s kakimi 30 oklopnimi vozovi težje in najtežje vrste, katerim slede pehotne čete, toda rensko-mozeljski grenadirji ne poznajo nikakega strahu pred oklopnimi vozovi. Vsak grenadir dobro vc, za kaj gre sedaj borba Zato so hladnokrvno pustili, da so vozili oklopniki preko njih ter so vstali iz svojih lukenj šele. ko je prispela sovjetska pehota. katere napad se je mco težkimi izgubami zrušil žc pred glavno bejno črto. Medtem so se boljševiški oklepniki v glavni črti in za njo po rakovo pomikali s.cm ter tja ter postali žrtve lovcev na oklepnike, proti koncu boja delujočih protitankovskih topov, napadaln:h topov in grenadirjev, ki so neustrašeno napadali jeklene or jake ter jih z orožjem za hoj bližine onesposabijali za borbo. Deset oklopnih voz je oblcža'o. medtem ko' se jc ostanek lahko rešil le z naglim begom. Posebno razočaran nad potekom tega brezuspešnega 60-vražnega napada jc bil poveljnik polkovnega pijonirskega voda, mlad poročnik iz krajev cb Mozeli. Z razstrelivom v roki je z dvema tovarišema svojega voda zasledoval umikajoče se sov jetske tanke. »Kakor blazni smo drveli, da bi jim še dali okusiti naše razstrelivo, pa vendar so nam ušli. Škoaa. Lcpr. bi bilo...« pristavi jn maje z glavo. Polnoči jc proč. Mesec razsvetljuje nekoliko s svojo bledo svetlobo obsežno pokrajino. N« vzhodu se že nekoliko svetlika. Pravkar je prišel bojni vod protiletalskega topništva s svojimi topovi v glavno bojno črto in naenkrat se začuje hrumenje motorjev, ki se je dvigalo vso noč rad postojankami nasprotnika, jačje in bližje, In res, tam na oni strani sc prav blizu obeh bataljonov pomikajo v oddaljenosti kakih 800 metrov temne sence Vedno več jih je in premikajo sc počasi in zelo pre-viano. Očitno sc boje minskih rapor. ki so povsod napravljene, na katere pa kljub temu zadene marsikak oklopnik. Sence se bližajo. Skozi daljnogled vidimo, da imajo mnogo pehotne posadke Še 600. še 500 metrov do naj bližjega sovjetskega tanka. »Ne streljajte šc«, pravi poveljnik veda obrambnega topništva. »Pustimo jih, tia pridejo bliže. Ako že prvi strel nc zadene, je po nas. Potolkli na6 bodo, da sc bo kar kadilo.« Štejemo 30, 38, 40. 43 oklopnih voz. ki se v podobi klina pomikajo proti nam. Nemški grenadirji se v svojih luknjah niti nc ganejo. Saj poznajo vse to iz dolgega izkustva. Prvi nasprotnik je prišel na kakih 400 metrov blizu. Stoji v isti višini i. našim topom. V polagoma nastajajočem jutrnjem somraku vidimo s prostim očesom, kako se 2 njega izkrcava pehota. Sedaj je čas. Ogenj, ukaže poveljnik. Prvi t.trcl zadoni. Zadet je, zatuli nekdo. Žc ta prvi strel Je najsprednejšemu tanku odbil stolp. Hitro se ccv obrne, morda so sekunde, rrtorda so minute, ko nadaljnji streli razbijejo drugi in tretji tank. Napadalni topovi o tvorijo ogenj na vsej črti Sedaj streljajo okiopni lovci in preden so se posadke sovjetskih tankov zavedle, od kod prihaja naenkrat ta strahoviti ogenj, je že devet oklopnih voz uničenih. Ostalih 34 sc z vso naglico obrne in odbrzi proti vzhodu. Toda tu jc še pehota, ki se je izkrcala iz tankov. Zavzela jc postojanke kakih 400 metrov oa nas Že zadone prvi streli nanie. Zopet nastopi topništvo. Nekaj rušilnih granat Eadc med visoko koruzo, nato pa poveljnik ataljona pošlje svoj rezervni vod v protinapad. Nekaj minut zatem je sovjetski vdor izbrisan. Komaj kako uro je trajal ves prizor, nakar je zopet vse mirno. Ko je vzšlo sonce, sta samotno gorela dva cklopna vozova. Skupno je sovražnik to noč izgubil devet oklopnih voz. Pet jih je razbilo obrambno topništvo, dva so povozili napadalni topovi, dva pa levci na tanke. S tem je število razbitih oklopnih voz samo v odseku našega poveljnika doseglo v teku zadnjih petih dni skupno 35 pokončnih tankov. Bili so najhujši in najtežji boji, ki so jih nemški grenadirji dosegli proti eo-vraživku. ki brez usmiljenja meče svoje mno>-žice na odmikajoče sc nemške čete. toda grenadirji so sijajno prestali tudi te napade. Vojni poročevalec JOrgen Dotmer. Riimunija branik Balkana pred boljševiki Berlin. 6. okt. TU. Ihozemski tisk se še dalje bavi v svojih člankih in razpravah z oblet nico trojnega pakta. Rumunski listi poudarjajo usodno povezanost Rumunije z Nemčijo na vzhodn' front; ter navajajo izjave zunanjih ministrov uržav trojnega sperazuina »Cuvcn-tul« vpra:ujc. ali je kdo lahko tega mnenja, da b: bili s Sovjetsko zvezo mogoči dobri sosedski odnosi. Jasno je. da je Rumunija na poti Sovjetski zvezi, ker zadržuje njihovo pro- nemške bran!lne vloge stalno rastejo, dočim sr vloge porasle za 44.9 odstotkov- no se dvignila izpl?čila le na 30,1 odstetka. Pri teh izplačilih gre očitno enmo za prenos prihrankov na ta način, da varčevale' dvipajo svoje vloge za nakup vrednostn h p-p rjev. S tem posta-a varčevalec lastnik vrednostnih papirjev- pri tem ?re v prvi vrsti za nakup državnih papTjev. kar ne pcmpnl nič drugega, keker da nemSk! varčevalec tudi oseb-o postaja bolj in bolj so. lastnik državne imovine. Nemško gospodarstvo, pomisliti je na cgr:mna podjetja, ki Jih je država glad -la v vojni, postaja tako v vedno vefiji meri last nemikega naroda. Zato v Nemčiji tudi po vojni ne bo brezposelnost', marveč to nastalo prej vprašanje, kje deblti ljudi za Izvriltev velikih mirovnih nalog. Narod, ki je sam v posest' svojih proizvodnih sredstev, se nima bati brezposelno, sti, pač pi se je morajo bati eni. ki mirno gledajo preboj svoilh prolevodnih sred-ttev v roke ždcvsklh verižni kov in vojnh dobičkarjev. Paul Baerbaum d.ranje na Balkan. Zato hoče Moskva Rumu-nijo uničiti. Ni treba pozabiti, da je bila Ru* ! munija ustvarjena proti volji Sovjetske zveze in aMa-tin«; razpravlja o finančnih metodah Židov in Američanov v Severni Afriki ter ugotavlja: Washington nudi francoskim izdajalcem v Alžiru denar. Američani pa jun ne dajejo svojega denarja, marveč francoski denar, izvirajoč iz francoske imevine v Zedinjenih državah. Pcleg tega smejo francoski izdajalci uporabljati ta d^nar le za nakup ameriškega orožja in ameriških letal. To orožje in ta letala služijo za pobijanje farne «k'h državljanov in za uničevanje franccskih mest. Kot protiusiugo hočejo Američani dobiti pravico do izkoriščanja francoskih rudnikov --.n francoskih pristanišč v Severni Afriki in tc za aobo 69 let. »Matin« zaključuje svoja izvaianja z besedami: Odkar je Rotschild vršil svoje mešetarske posle v dobi Watt?rleoa. nI bilo večjega mešetarenia. nego sedaj to mešetarenje v Severni Afriki. Ustanovitev sapstfs&cga municijskega ministrstva Tokto. 6 ok. TU. Ustanovitev tako imenovanega municijskega ministrstva ima po mnenju tukajšnj'h političn'h krogov daljnosežen pomen. S tem so na mah dosegi-' enotnost glede načrtov, proizvodnje in nadzorstva nad celotno vojno proizvodnjo Japonske. Razen tega so se naloge in koristi vojaških in civilnih oblasti lepo združile. Zaraui tega sploš-no pričakujejo, da br> ta ukrep prinesel bistveno zvišanje prozvodnje vojnega blaga vseh vrst Tu se novo ob'astvo najčešče imenuje oboroževalnih ministrstvo m s tem imenom so združene obširne naloge, ki s« poverjene novemu uradu. Saj ne gre farno za oblast, ki je odgovorna le za proizvodnjo mun;cije, marveč spada v njene območje tudi vsa oboroževa'na proizvodnja J.-fnnskc. V eliki pomen novega urada Se kaže že v aejstvu. da je prevzel vse naloge načrtnega urada vlade ter trgovinskega ministrstva. Ker ce f^a urada sedaj bavita izključno z gospodarskimi vprašanji. ki «o važna za vojno, je razumljive, da je japonska vlada prenesla tako obširni delokrog na novo ministrstvo. Japnrki tisk poudarja kot zlasti važno okolišč no. da se ie s tem doseglo enotno vodstvo in nadzorstvo nad japonsko vojno proizvodnjo. Polom konmi2f§t0v na Rakitni Iz Borovnice poročajo o vprav katastrofalnem udarcu, ki ga je iremšloi oborožena sila s sodelovanjem slovenskih domobrancev eadala partizanom v tamošnji okofilcl. Na Rakitni je taborila tako zvana »ljub. ljanska brigada« partizanov, ki so se po večini rekrutirali i« Ljubljančanov. V očiščevalni akciji, katero je pokrerila nemška vojska, je bil celotni partizanski oddelek obkoljen. Čeprav je štel nad 600 ljudi in je Imel dovolj orožja, katerega so jim Izdajalsko poklonili badoljevei, se partizani niso mogli resno upirat:, temveč so po kratki borbi podlegli. Bili s-> vsi ujeti. Nemške Čete so zaplenile tudi dva topova, težko metalo min ter veliko količino drugega orožja In municije, podarjenih partizanom od badoljeveev. Huda obtožba proti Bagogliju Rim. 6. okt. R. Tržaški »Piccolo« jc objavil vest, po kateri je izdajalce Baaoglio pri-goljufal premoženje v višini 20 milijonov lir. Sftnits naj pomaga londonski vladi iz zadrege Berlin. 6. okt. R. Angleški listi, vsem na čelu »Times«, objavljajo tople pozdravne članke v zvezi s prihodom južnoafriškega ministrskega predsednika Smutsa v angleško pre-solnico. Vsi ti članki so očividno prišli v l;ste po želji angleške vlade same. Po poročilih nevtralnih novinarjev prevladuje v Londonu vtis, oa dela vlada zaradi prihoda maršala Smutsa toliko ropota samo zaradi tega. da bi potis^ nila v ozadje nerazpoloženje angleške javnosti zaradi najnovejšega razvoja dogodkov, predvsem pa zaraoi položaja v Italiji. Maršala Smutsa je angleška vlada že večkrat porabila za premostitev takih neprijetnih razdcb;j. Nov zunanji minister v Kolumbiji Buenos Aires, 6 okt. R. Kolumbijski zunanji minister je odstopil, na njegovo mesto pa je bil imenovan prosvetnj minister Luzano. Stavkovno gibanje v Angliji Stockholm, 5. okt. TU. V raznih tng.e-Skih industrijskih področjih so izbruhn-le Stavke, ki se jih udeležuje približno 20.000 delavcev. To dejstvo je osredotočilo V90 pozornost angleške javnosti zopet na notranjepolitično fronto. Kot razlog aa rastoče nezadovoljstvo britanskega delavstva, navaja nejasen položaj in nejasno stališče, ki gift je vla la »avzela glede povojnih vprašanj. Delavstvo bi hotelo sedaj končno vendarle vedeti, pravi »Economi^t-r. kakšm to bod«Čl mir. Tudi tako konservativni list. kakor je »Times«-, zasmehuje počasn-st vlarie. ki »e obotavlja izmjatl praktične posledice 18 Beverldgejevega načrta. Lflftdcnftki dopisnik lista >Bvenska Mcr-genblatfet" poroča, da vsa aftgleSka javnost živahno razpravlja o soc'alnih vprašanjih bodočega mirti v zvezi s se lan ji mi stavkami List zagotavlja, da je p^poinoma napačno mnenje, kakor. d> bi bile te stavke leras nevolje nad Isostalo drugo Lonto. Angleški delavci hočejo Jamstev za ugoden položaj v povojni dobi. Novi davki v Amerik! Srew York. 5 okt. R. Židovski ameriški finančni minister Morgenthau ie napovedal n&vo povišanje davkov ter naglasil, da si bo moralo prebivalstvo Z._'::ij rrh drlav še tesneje zadrgniti pas. Kr&ii a čas — ni zlato NTe vem. čc danes še kje visijo izvešene tac" ce z n-;.LTi »čas jc zlato!«. Časih so visju po j. .i. n. h in pcu.cvaln cah skoraj brez izjemOpuzarja.e so ljudi, naj bodo kolikor niujjoee kratki v razkladanju svojih želja in potreb, oa ne po-jde v izgubo dragoceni čas, k: jc za v.nkega pj-ameznika prav tako kakor za skupni/: t zelo vužcn ko!'ko aragocenega časa gre včasih v izgubo, m^nda nihče ne pomisli. Ko bi imeli o tem statist kt. bi se ljudje zdrzn.li. kaj vse zamudijo z ne:.končn'm čakanjem tu in tam. Čicvcku s-j sani;; cd sebe v^tli vprašanje, ali je dandanašnji čas še veanc »zlat«? Ali pa v?aj šc papirnat? Niti to ni menda več, kajti tud pap r je diažj od njega. Ali ni škoda zapravljene energije zavoljo postajanja, prestopanja. čakanja ter iz tega porajajoče se nejevolje n živčnosti? Pa še nekaj: ah se to res ne da urediti urugače? Da mora gospo d n a v enem n istem mesecu po večkrat v špcccrijc reči. ki ji pritičejo? Vzemite to stvar v rc.l. .Tn-Ta. 1714?-fi PRAZNE SODE rabljene, po 30—50 litrov,-za kislo zel|e, prodam. B. Guštin, Vodnikov trg 2. 319-6 lep zimski plašč drbro ohranjen, proiam. Na ek.V v Jmsi. J-.lr-. 17144-6 TOVORNI FORD zamenjiun za naijši polto-voroi avlo, jc m?žno*:: zapr* Event. stt-ga prodam in ku p:m poltovorni dooro »usnjen voz. M un Jagcr. :»-vama žime. Ljubi jami. Sv. Petra c. "17. 171;:;-G OTROŠKE SNE/KP St. 30 in fevlj' št. <* damski paše ut -fin-stavo. prodam. ^tu-Vn-ovska ul. 9-1. 71 ... RISALNI STROJ feis. 7. mizi; na mne « . vamiško nov prn im. Na-lo» v vseh posl .lutr.i 171!t-fi ŠPORTNO KOLC wu];k znamko t nhl --n t-m plašf prodim fi 'sposvet-ska rrs-n '71 ŠIVALNI STROJ pogreiljiv. nov orodam — O^lft! popoldne. Na'n:kova 31. 171-4-6 MOŠKO KOLO s prvovrstnim: gumami, prodam za 1250 lir. Ambrož. Vo. Kupim dovodna 2. PEC navalno 'er d-e manjše. pr0''a LppodvorekA 23. 171°fi-6 I na žnjranje. •Papiroce'«. 1712S-6 I STARE URE Izapestne io iepne. Se dobro obraniene, kupim. Janko ; lazbec. urarslci moister. Mi- , ijoSičeva c. 12 15682-7 PISALNE STROJE kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest. Prešernova 44. let^ -7 KUHALN1 APARAI za Express kavo. kupim. Ponudbe, gostilna Kajtež, Floriianska ulica. 17023-7 PISALNI STROJ ilobro ohranien in žensko kolo, kupim. Ponudb'.- na ogi. odd. lutra pod »Plačnik«. 17096-7 PRAZNE ŠKATLI od MjniA mleka zopet ku-puiemo B Guštin Vodnikov tre 2. I-524 M-7 PRAZNE STEKLENICE vjeh vrst kupim in plač.j pim. Ponudile na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 17104-7 SVEŽO DETELJO, kupuje ?.egoza Gallusovo a% brežje 3S. 17119-7 PLASC iz balonske svi e. ali podo. btu le.li plašč za visoko ino .-ko postavo, kupim. Ponudbe s cenu na ogi. odd. Jutra poj i Plašč« 17117-7 PER/JJSKO PREPiil*i«. večjo ir munjšo. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Perzijska preproga« 17116-7 KONJSKO 21MO in govejo te: v,^ vrste ščetin, kupuje po najvišji dnevni ce-n' tvrdka Smenf Anton — Breg S. 17127-7 Lokali SKLADISČE iščem. Ponuiloe na ozi. odd. .lutra nod »Tud šupo«. 17135-17 Posest ZEMLJIŠČE 21.000 kv. it. v bližini do-lenjskego kolodvora, prodom brez [losredovfl cev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nnkup«. 17148-20 Sobooddu OPKtMUE.NO SOBO, lepu, t [jur-ebnim vbodum, Takoj oddam. Strel teka tii-1 — deboo. 13138-38 Sobe išče SOBO, iščem s 15. oktobrom ah za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Cista soba«. 17H3-28i OPREMLJENO SOBO s strogo ločenim vhodom — iščem, po možnosti v srefl-šču. Ponudba na ogi. odd. Jutra pod »Separirano«. 17il5-33a lili. n SOBICO a l sobo .- štedilnikom. Bčeta zakonca brez otrok. Ima tu !i telefonski priključek. Ponudbe na ogl. odd Jutra' pod »Telefon«. 17109-2U 2-SOBNO STANOVANJE išče samska učiteljica. Nasiov v vseh Dosl. Jutra 17120-213 1-SOBNO STANOVANJE v središču, iščem Ponudbe na. ogl. odd Jutrn pod i Ra- bim :ako;.« 17123-21a VIŠJI URADNIK sjtr 30 let akademsko izobražen, vsok. simpa-.ičen. dobro sitniran. želi la-ii pomanjkanja znanja in osamljenosti le resnega poznanstva z do 2S let staro, prikupno, lahko tudi revno gospodično al: go*po. Tajnost zajamčena. Le resne ponndbe s sliko, ki se takoj vrne. na ogl. o d. Jutrn nod »Lepa bodočnost«. 17133-25 DIAMANT sem izgubil. Najditelj te naproša, da ga vrne proti visoki nagradi. Naslov v vseh posl lutra. 17037-37 PRIROČNIK slovensko-ital jansko-nemško-auglešk h razgovorov in bese i dobite v Knjigarnah in pri založbi Novi trg 5. 1714: 07 Danes je umrl v cvetu mladosti, star komaj 22 let, po dolgotrajni, mučni bolezni, ki jo je prenašal z veliko potrpežljivostjo, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, naš dragi, edini sin, gospod BOGDAN JANŽEKOVIČ STUD. MED. Njegovi zemski ostanki ležijo na Žalah v kapelici sv. Jožefa. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v četrtek 7. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v pfetek 8. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, dne 5. oktobra 1943. DR. JANŽEKOVIČ FRANC, oče TEREZIJA roj. SOK, mati in sorodstvo ^Mfjffh'* c-r. t , 1i < • i S I " Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je po dolgem trpljenju umrla naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa ENDA IRMA HIŠNA POSESTNICA dne 5. oktobra 1943, v 75. letu starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere. K večnemu počitkn jo bomo spremili v soboto, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Graz, VVien, Berlin, dne 6. oktobra 1943. Fereno fiormeodl: 59 ZMOTA Naglo je prekinila tišino: Ali ima kaj novic od Ane? je vprašala s težko zatajevano zaskrbljenostjo. Andrej je dvignil glavo. O Ani? Nič posebnega, je odvrnil. Tudi njegov glas je izdajal globoko zaskrbljenost. »Nič? Tako? In ji je dobro?« — Da, dobro ji je, gotovo ji je dobro, si je v mislih ponavljala Lucija, govori tako, kakor bi govoril o mrtvi. »Kdaj pa pride domov? Saj je že več ko pol leta na potovanju, ne da bi poslala najmanjše sporočilo kateremu izmed prijateljev, ne da bi vedeli kar koli natančnejšega o nji... Kdaj se bo torej vrnila domov?« Andrej je trenutek molčal. Talto kmalu se še ne bo vrnila, je izpregovoril nato, a je naglo utihnil. Prebledel je in nadaljeval z docela izpremenjenim glasom: povedal bo Luciji resnico, a nihče ne sme tega izvedeti: Ana se zaenkrat še ne bo vrnila domov, mogoče je celo, da se sploh ne bo vrnila. Lucija je prebledela kakor stena. »Kaj se je zgodilo z njo? Kje je?« je jecljala. Ne more ji tega natanko povedati, ker niti sam ne ve, je rekel Andrej. V kratkem, mirnem, odločnem pismu se je poslovila od vseh. Iz tistega majhnega avstrijskega mesteca, kjer je prebila nekaj mesecev, se je odpeljala v London, tam so jo sprejeli v neko misijonarsko družbo in pred nekaj tedni je odpotovala na Kitajsko kot bolniška sestra. Luci je zaihtela. To je strašno! To je ... strašno in neverjetno in... Andrej jo je prekinil s tihim glasom: Ni strašno. Pač, strašno je z njihovega osebnega, sebičnega stališča. On pa je prepričan in to prepričanje je dan za dnem vse bolj trdno, da je Ana prav ravnala in da ji je tako dobro. Tudi Ana je iskala svoje življenje in ako ga je našla v tem, tedaj se pač moramo s tem pomiriti. In četudi ni našla življenja, pa je našla vsaj mir. Luci je vsa obupana ihtela. Ni si mogla opomoči. In cele dolge tedne je nosila v sebi skrivnost, ki ji jo je bil zaupal Andrej in neprestano ji je v glavi glodalo vprašanje: za božj .voljo, kako se je moglo to zgoditi, kako je bilo mogoče, da se je to zgodilo ... * Ana je topo strmela v vrata, ki so se zaprla za Jankom. Ni ji bilo docela jasno to, kar se je zgodilo. Tresk zapirajočih se vrat je naraščal v njenem spominu in postajal vedno bolj podoben nekemu drugemu zvoku, ki se ji je s težkimi udarci obnavljal v ušesih. Spočetka ji ni bilo jasno, kaj pomeni ta drugi zvok, kasneje se je zavedala, da so tako s topimi udarci padale grude na Agičino krsto. Tudi zdaj so nekaj pokopavali. Tudi zdaj se je nekaj končalo. Za Agico je odšel tudi Janko in tudi on se ne vrne. Odšel je, odšel je drugače, kakor je doslej odhajal. Nikoli več se ne bosta videla. Ločila sta se tako, kakor zapusti živi mrtvega. Ali kdo je živi in kdo je mrtvi ? Po malem se je znova začela zavedati stvari okoli sebe. Kaj se je zgodilo ? To, da je končan njen zakon, končano njeno skupno življenje z Jankom ? Zakaj se je vse to zgodilo! Oditi! Sovražim te! Te besede je zdaj ja.mo slišala v svoji notranjosti, ostro je razločila svoj lastni globoki, mračni glas. In v tem trenutku je na mah vedela vse docela jasno in določno. Odslovila ga je, ker ga sovraži in on je odšel od nje in morda bi bil odšel tudi tedaj, ako bi ga bila zadrževala. »Obračunala sva«, je mirno pomislila. In kakor da je ta obrabljena beseda razjasn la poglavitno, veliko resnico njunega življenja. Pomotoma se je oženil z menoj, je hladno in prezirljivo razmišljala, in jaz sem se pomotoma poročila z njim. Sovražim te! je zasikal v njej razbesneli srd. Premagala sem te! Čutila je, kako se šir: v njej občutek moči in zmagoslavja. Človek, ki je grd, naj sovraži in nai bo hudoben! Hotela se je smejati, a glas ji je obtičal v grlu in iz ust ji je prišlo le grgranje, podobno prestrašenemu kriku. Sovražim te in premagala sem te! si je govorila divje radostna. In tudi tebe sovražim in tudi nad teboj sem zmagala! Vračaš mi ga? Daješ me bedne črepinje ? Nočem ga, nagnala sem ga. Tudi jaz sem popravila svojo zmoto! Nenadoma jo je prevzela divja želja po kakem udejstvovanju, po gibanju. Naglo se je oblekla, naročila je avto in priganjala šoferja. Kupila si je vozni list do Dunaja. Tam bo imela dovolj časa, da bo lahko razmišljala, kaj naj se zgodi, je pomislila. Ko je prišla domov, ji je sobarica povedala, da ji je ravno pred eno minuto telefoniral Andrej. »Dobro,« je rekla dekletu, »prinesite mi v sobo oba moja velika kov-čega.« Zdaj je bilo že v vsej hiSi čutiti izjemni položaj: službniki niso vedeli nič določnega, vendar so čut'li, da grozi nevarnost, prava resna nevarnost, spričo katere žalost zadnjih tednov ni nič. Ana je naglo pripravljala prtljago. Ko je končala, je poklicala hišnico. Rekla ji je, da odpotuje, najbrže tudi gospod doktor ne bo doma, naj pazi na vse, dokler ne bo dobila nadaljnjih navodil od gospoda Andreja. ženska je molče in tresoča se poslušala naročilo. Ničesar si ni upala vprašati. Kmalu je prišel Andrej, na njegovem obrazu se je čudno zrcalil strah vendar je skušal ravnodušno govoriti: »Sta mar ponorela, otroka? Rekel sem že temu bedaku Janku, da vaju bom spravil v red, da se bom pametno pogovoril s teboj ... povej mi torej, kaj prav za prav hočeta...« A že po prvi Anini mirni in hladni besedi je njegov „las izgubil vso vzvišeno ravno-dušnost. Zdaj že ni več govoril ne pametno ne neumno, temveč je plašno in potrto jecljal: govoril je o škandalu, o družinskih interesih tovarne, pa tudi njegovo nemočno jecljanje mesto njegovih običajnih globoko-miselnih perijod ie postalo še bolj zmedeno pod Aninimi ledeno hladnimi pogledi in njenimi kratkimi in hladnimi odgovori: mesto da bi bil izvedel, kaj se je prav za prav z njima zgodilo, kaj je uničilo njun zakon, je vedno manj vse to razumel. Negotovost in sumnje so ga zbegale. Naposled je utihnil in je molče poslušal Anina naročila o dediščini in o tem, da naj doktor Weber takoj poda tožbo za ločitev zakona. Ona bo zdaj odpotovala, ne ve, kdaj se bo vrnila- Ko je potem rekla, da bi zdaj rada ostala sama in da ima on, Andrej, gotovo mnogo dela, je skušal Andrej še zadnjič posredovati: »Bojim se, da bo mati umrla, ko bo to izvedela.«