Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
34170 Gorizia, Riva Plazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	gjp
Leto XIX. - Štev. 45
Gorica - četrtek, 16. nov. 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Sovjetske jubilejne skrbi ■— P"1™
Tretji svetovni laiski kongres je zaoral zeio gioDOAO. Razum je, ua je iuux med lanu zavel uun drugega vatikanskega koncila. Laha se zavedajo svoje oagovornosti m jo hočejo tudi izvrševati.
Kongres je bu od 11. do 18. oktobra. (Jdeiežilo se ga je 'A-J61 zastopnikov iz vseu delov sveta. Prisotnin je bilo tudi 85 nekatoliških opazovalcev, ki so se aktivno udeleževali vseh razprav. Drugi dan je kongresu celo predsedoval luteranec dr. Klaus von Bismarck. Zato so ob sklepu kongresa govorih nekatoliški opazovalci, da to ni bil le katoliški iaiški kongres ampak tudi njihov. Predloženo tvarino so zborovalci obravnavah v delovnih krožkih.
Na pereča vprašanja je pokazal v uvodnem govoru prof. Thom Kerstiens. Med drugim je dejal, da sodobna mladina nima nič več in nič manj vere, kot jo je imela mladina v preteklosti. Potem: Ml moramo prepričati naše škofe, da nismo kot otroci, ki jim blagohotno odobravamo njihovo delo, temveč, da smo škofovi sodelavci. Mi hočemo z vsemi ljudmi dobre volje skupno reševati velika vprašanja, ki zadevajo sodobnega človeka po vseh delih sveta. Borili se bomo Za pravičen mir, za pravilno razdelitev zemeljskih dobrin, veliko ljubezni bomo posvetili tudi deželam v razvoju kakor nas uči okrožnica Pavla VI. »Napredek narodov.«	,
V	sklepnem govoru pa je prof. Ruiz Ghnenez dejal: »Če ne bomo sledili toku Rodovine, ja to velika krivda proti Svetemu Duhu. Cerkev ne more hoditi zadaj, ampak mora s preroškim duhom hoditi naprej.«
Delegati so hoteli, da so bile debate stvarne. Ko je neki govornik frazarsko in na dolgo govoril brez upoštevanja stvarnosti, ga je neki zastopnik iz Afrike takole opomnil: »Napravili smo dolgo pot, potrošili smo vse svoje prihranke, da smo
V	teh dneh lahko skupaj z vsemi drugimi, zato si nihče med nami ne more dovoUti, da bi več govoril ali moral poslušati, kakor je potrebno. Gledati moramo vase in v svet, za to moramo porabiti naš čas.«	•
‘ Pogled delegatov je bil uprt v sedanjost in prihodnjost. Izogibali so se, da bi iskali krivce za sedanje težave. Mojstrsko je to povedal prof. Kerstiens, da nima nobenega pomena, da bi merili stopnjo mojega ali tvojega glavobola.
Poročila o kongresu pravijo, da je napravil dvojno pot: proti Rimu in proč od Rima. Proti Rimu: delegati iz Amerike, Azije in Afrike so želeli priti v Rim, v hišo očetovo, da vzpostavijo stik s središčem krščanstva in so bili tega srečanja iskreno veseli. Pot proč od Rima pa so opravili evropski in zlasti italijanski zastopniki: vživeti so se morali v ideje in mišljenje delegatov, ki so prišli na kongres iz daljnega sveta.
Razkrito je bilo bogastvo zahodnega krščanstva in revščina krščanstva v deželah na poti razvoja. Zastopniki iz Afrike, Indije, Japonske so govorili odkrito, vendar niso zahtevali, da se mora zahod skloniti v prah.
Zastopnik z Madagaskarja je pri študijskem krožku dejal: »Vi zahodni kristjani nikar ne napravite nove pomote, da bi zašli v občutje krivde. Vi ste zahodnjaki bi taki morate ostati v današnjem svetu. Toda vi imate nekaj, česar jaz Afričan »imam. Ne želim, da mi podarite vaše bogastvo, pač pa mi morate povedati, kdo sem. Vi imate etnologe, razvit tehnični in znanstveni napredek, da morete odkriti, kdo je afriški človek. Svojega *nanja ne hranite zase, da bi ga uporabljali proti meni ali da bi me zlorabljali. Svoje spoznanje morate posredovati meni, da bom mogel jaz kot zavesten Afričan stopiti v zgodovino današnjega sveta in ob tem boste vi ostali zahodnjaki.«
Silno je bila poudarjena želja po verski enotnosti med kristjani. Na kongresu so Vsi skupaj glasno molili, govorili, peli, •ned vsemi se Je prelivala bratska ljube-
zen. Ni pa bilo skupne maše, skupnega obhajila. 1500 let je bilo potrebnih, da je prišlo do raznih verskih ločitev, 500 let, da je prišlo do medsebojnega iskanja. Bog daj, da bi bilo potrebnih za popolno versko edinost le še nekaj let.
Laiški kongres je poslal škofovski sinodi posebno spomenico, ki jo je zastopstvo kongresa prebralo na zasedanju škofovske sinode. Spomenica podaja načrt, kako naj bi katoliški laiki sodelovali na vseh stopnjah življenja Cerkve. Tako naj bi se uspešno nadaljeval dialog med hierarhijo in laiki, ki se je začel na vatikanskem koncilu.
Sprejetih je bilo osem resolucij in mnogo priporočil. Resolucije se zavzemajo za odpravo rasizma, za boj proti zatiranju, za mir in bratstvo v svetu, za vsestranski napredek, za pravo mesto žene v Cerkvi, za tisk in za telesno pohabljene ah nerazvite.
Resolucija proti rasizmu jasno pove, da je rasizem popolnoma nesprejemljiv in nasprotuje vsem človeškim vrednotam in krščanski veri. Od vseh kristjanov po svetu resolucija zahteva, da to načelno prenesejo v vsakdanje življenje.
Zelo ostra je resolucija proti zatiranju. Glasi se takole: Ugotavljamo, da obstaja zatiranje povsod, na vseh stopnjah in vseh področjih, tudi na verskem. Opozarjamo, da se mora kristjan vedno zavzemati za stiskane, pa naj pripadajo katerikoli rasi, narodnostni skupnosti, veri, ideologiji ali socialnemu razredu. Zahtevamo, da kristjani, ki živijo zemljepisno blizu zatiranih, aktivno sodelujejo pri njihovih naporih, da bi se otresli zatiranja in da se udeležujejo vseh akcij, ki obljubljajo, da uspešno privedejo do neodvisnosti.
Kongres naroča vsem udeležencem, naj se ob povratku v svoje kraje takoj lotijo dela za uresničenje sklepov.
Sklepnega zasedanja se je udeležilo 25 kardinalov in okoli sto škofov-sinodalnih očetov.
Na kongresu je katoliške laike iz Jugoslavije zastopala posebna delegacija 23 oseb, ki jo je vodil pomožni sarajevski nadškof dr. Smiljan Čekada.
S. Z.
V Moskvi so jubilejne slovesnosti v zvezi s 50-letnico oktobrske revolucije v glavnem pri kraju. Šefi raznih tujih odposlanstev so se vrnili v svoje države. Sovjetski voditelji so se spet morali spoprijeti z vsakdanjimi težavami ki jih prinaša tako zunanja kot notranja politika.
ZUNANJEPOLITIČNE TEŽAVE
Na Bližnjem Vzhodu se jim položaj čudno zapleta. Njihovi arabski zavezniki so pokazali svoje politične in vojaške nesposobnosti v vsej svoji goloti. Nesreča pa ni samo v tem. Še bolj boli Ruse, da ne vidijo v arabskem svetu nobenega levičarsko usmerjenega politika, ki bi znal spraviti zavoženo arabsko politiko na pravilen kolo-sek. Naser je odpovedal. Je samo dober demagog, toda noben voditelj naroda, ki živi od Atlantskega oceana do Evfrata in Tigrisa. Kako naj iz Arabcev napravijo narodno skupnost, ki bo v mednarodni politiki res nekaj pomenila, to je zanje uganka, ki nanjo še ne bodo tako hitro našli odgovora.
Z mrtve točke se še v doglednem času ne bo premaknilo sovraštvo med Rusi in Kitajci. Rusi bi bili že za mirno sožitje, Kitajci pa o njem niti slišati nočejo. Tudi če bo šel Mao v pokoj, njegov naslednik ne bo mogel preko noči spremeniti kitajskega nezaupanja do Moskve v odkrito prijateljstvo.
Enako ni misliti na bistveno zboljšanje stikov s Severno Ameriko. Čeprav v Kremlju dobro vedo, da Amerika ne bo kapitulirala pred Severnim Vietnamom, vendar le to trdovratno zahtevajo in tako zapirajo glavno pot za sporazum z Washingtonom. Pri tem pa so kolikor toliko prepričani, da bi bila Amerika pripravljena na popuščanje, ako bi Hanoi res hotel pogajanja o premirju.
Komunisti so dalje podedovali od carskega režima tradicionalno
Svetom utirana in knetOsho
Nič novega, če vemo, da je na svetu vsako leto 70 milijonov ljudi več. K temu prirastku največ prispevajo nerazvite dežele Azije, Afrike in Južne Amerike, Računajo, da bo leta 2000 svetovno prebivalstvo doseglo število sedem milijard. K današnji prehrani ljudi v znatni meri pomagajo viški pšenice, ki jih pridelajo v Združenih državah, Kanadi in Avstraliji. Opozarjajo pa že. sedaj, da ti viški ne bodo večni in da se bo morala kmečka proizvodnja na svetu nujno povečati. V ta namen bo treba do leta 1980 povečati proizvodnjo žita za 80 ostotkov. To pa bo moč doseč? le z večjo uporabo umetnih gnojil, katerih rabimo sedaj okrog 7 milijonov ton, za dosego omenjenega pridelka pa bo treba kar 47 milijonov ton na leto.
Na nedaivnem zasedanju svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO v Rimu, je njen ravnatelj B. R. Sen, poleg drugega izjavil, da je kljub naporom za zboljšanje prehrane in kmetijstva toliko lačnih na svetu kot nikdar prej v vsej zgodovini. FAO pripravlja načrt v obliki priporočil predvsem za narode v razvoju. Takšen načrt, ki mora* biti stvaren in praktičen, naj bi pomagal premostiti vedno večji prepad, ki nastaja med proizvodnjo in potrošnjo hrane. Po zadnji svetovni vojni se je pridelovanje hrane sicer po večalo za polovico, toda porast svetovnega prebivalstva je tako nagel, da ves napredek kmetijstva, ki je znaten, ostane skoraj brez pomena. Četudi so v teku številni poskusi o dobivanju hrane iz nafte, alg
in podobno, bo človeštvo nujno in verjetno vedno navezano na hrano, ki jo dobivamo na rodovitni zemlji. Po teh ugotovitvah se nam nehote vsiljuje misel, da bo zemlja postala najdragocenejše bogastvo za vsakega človeka. Nič čudnega, če jo pametni kupujejo, nespametni pa prodajajo.
nezaupanje do vsega, kar ni rusko ali pod ruskim vplivom. Nezaupanje rodi praviloma sumničenje in tega se je nabralo v stikih med ZDA in Moskvo več kot preveč.
Tipičen vzorec takega sumničenja je primer s Stalinovo hčerjo Svetlano. Da se je Svetlana sama odločila, da zapusti Rusijo, o tem je težko dvomiti. Ako je kdo vplival nanjo, gotovo to ni bila ameriška federalna vlada. In vendar sumijo v Kremlju, da je protišpi-jonska organizacija CIA po nasvetu Bele hiše namenoma zvabila Svetlano v tujino, da bi Moskvi kazila jubilej.
DOMAČE NEPRILIKE
Starejša generacija, kar jo je v Politbiroju, bi rada imela mir, toda to veselje ji kazijo pogosto njeni nesposobni zavezniki. Dostikrat pa ji povzroča težave tudi mlajši ruski rod, ki se počasi pomika proti vrhu oblasti in je tja že spravil nekaj svojih zaupnikov, kateri se vsi odlikujejo v pohlepu po časti in oblasti. Ti seveda očitajo starejšemu rodu preveliko obzirnost, omahljivost, previdnost in zahtevajo udarnejšo politiko. Med obema skupinama menda ne vlada ravno mirno sožitje, kajti »starini«, ki jih vodijo Brežnjev, Kosygin in Podgorni, so morali že večkrat krotiti »mladine« Šele-pina, Gregoričeva in Semičastne-ga, da jih privadijo disciplini.
Ne gre pa vse kot po maslu tudi v notranji politiki ZSSR. Gospodarski sistem se nahaja na nekem prehodu, ki močno vpliva, včasih pa celo zavira gospodarski napredek. Narodni dohodek sicer raste, ne gredo pa vštric z njim prejemki delovnega naroda. Blagostanje se dviga, toda ne dosti hitro in ne za vse z isto hitrostjo.
Režim ima sitnosti tudi na kulturnem polju. Najmanj mu dela sitnosti znanost, zajedljiva je pa postala literarna tovarišija, kjer razmere ustvarjajo zmeraj nove škandale in neprijetnosti. Vse to se hitro raznaša med rusko inteligenco, kar samo kvari splošno razpoloženje narodnih mas.
In vse to mora režim zakrpati, zašiti, izgladiti, izlikati, da dobi vsaj prijetno zunanjost. Vsaj to mora doseči režim, ako mu že ne bo dano, da bi njegovi podaniki res bili srečni in zadovoljni s 50-letnimi uspehi komunističnega vladanja.
A. D.
NATO organizacija ima nov sedež
Ker je general De Gaulle letos spomladi odpovedal gostoljubnost Francije severno ameriški obrambni zvezi, NATO imenovani, si je morala ta organizacija naglo poiskati nov sedež in ga urediti. Slovesno So ga odprli 17. oktobra v belgijski prestolnici, ko je glavni tajnik te vojaške zveze Italijan Manlio Brosio sprejel v dopoldanskih urah ključe stavb, v katerih je 1320 pisarn, 15 konferenčnih sob ter mnogo drugih prostorov, kot npr. pošta, banke, restavracije, potovalna agencija in različni servisi. Vse te službe zaposlujejo okoli 2000 oseb. Tudi telekomunikacijske naprave (telefon, telegraf, radio ter televizija) so na višku usposobljenosti. Po njih obstaja stalna zveza med Brusljem in glavnimi mesti držav članic, obenem pa je mogoče po njih vedno spremljati vse sodobne dogodke po svetu.
Novi sedež NATOorganizacije so zgrar dili v predmestju Bruslja v neposredni bližini avtomobilske ceste, ki povezuje belgijsko prestolnico z mednarodnim letali-
ščem. Poslopja so zgradila belgijska, holandska in nemška podjetja v šestih m& secih. Prevoz pisarniških potrebščin in pohištva ter zabojev z dokumenti iz Pariza v Bruselj je trajal tri tedne, pri čemer je bilo prepeljanih 140 ton raznega materiala.
Vsi stroški graditve novega sedeža in preselitve so znašali 14 milijonov dolarjev (8400 milijonov lir). To vsoto so si članice pakta sorazmerno razdelile. Taiko je De Gaulle s svojo odločitvijo, da odpove gostoljubje organizaciji, svoje nekdanje zaveznike oškodoval tudi v finančnem pogledu, svojo državo pa oropal velikih dohodkov. Toda ker ima on vedno prav, mu te stvari ne povzročajo očitkov vesti.
Cerkev se zanima za arabske begunce
V	Egiptu se je mudil te dni msgr. Freschi, predsednik papeževe podporne ustanove POA. Prvič je bil tam že meseca junija. Zanima se za arabske begunce in za pomoč, ki jo potrebujejo.
Hrvaški duhovnik tir. Krunoslav Draga-novič je bil Titovemu režimu skozi vsa povojna leta vse prej kot prijeten človek, saj je veljal za enega najbolj nepopustljivih in odločnih nasprotnikov sedanjih jugoslovanskih oblastnikov in bil eden vodilnih predstavnikov hrvaške emigracije v tujini.
V stari Jugoslaviji je služboval najprej v Sarajevu, v času Paveličeve »Nezavisne države Hrvatske« pa je postal profesor na teološki fakulteti v Zagrebu, istočasno pa je sodeloval z ustaškimi oblastmi kot podpredsednik komisije za kolonizacijo, ki je nasilno izganjala in uničevala srbski živelj ter ga skušala nadomestiti s hrvaškim. Zaradi tega sodelovanja ga je sedanji režim že leta 1945 proglasil za »vojnega zločinca«, kar pa dr. Draganoviča ni dosti vznemirjalo, saj je leta 1943 odšel v Rim, kjer je zastopal Paveiieevo Hrvatsko kot delegat pri Vatikanu.
V Rimu je dr. Draganovič vsa prva povojna leta razvijal izredno močno anti-titovsko dejavnost, tako da so ga jugoslovanske oblasti ponovno obtožile kot pobudnika raznih protirežimskih nastopov, zarot in atentatov. Njegova navzočnost v Rimu je še bolj oteževala že itak napeto razmerje med Beogradom in Vatikanom.
Bolj ko je postajalo jasno, da se bosta Vatikan in Beograd spet sporazumela, bolj nezaželena je postajala Draganovičeva prisotnost v Rimu. Razumel je novi položaj, pa se umaknil na Dunaj, kjer je postal gimnazijski profesor in prejel avstrijsko državljanstvo.
Prve dni septembra je obiskal Rim Na povratku se je ustavil vfjrstu in se hotel sestati blizu Padrič s hrvaškimi begunci in zanje maševati. Bilo je to 16. septembra. Od tistega dne je izginila za njim vsaka sled. Je bil ugrabljen ali se je dal ugrabiti? Ker se mož ni vrnil na Dunaj, je završalo v inozemskem časopisju.
Vsa zadeva je postajala za Titove oblastnike vedno bolj mučna, zato so se odločili, da povedo resnico, če že ne vso, všaj njen del o dr. Draganoviču, ki je sedaj star 64 let.
Dne 10. novembra so bile tujim časnikarjem izročene fotokopije pisma, ki naj bi ga bil dr. Draganovič pisal 4. t. m. okrožnemu javnemu tožilstvu v Sarajevu in v katerem pooblašča omenjeno tožilstvo, da z ozirom na to, ker so se v inozemstvu razširile zlonamerne vesti o njegovi vrnitvi v Jugoslavijo, to njegovo pismo objavi.
Dr. Draganovič se nahaja sedaj v Sarajevu; iz pisma ni razvidno ali je v hišnem priporu ali v preiskovalnem zaporu. Proti njemu teče kazenski postopek po čl. 118 kazenskega zakona, ki predvideva za sovražno delovanje in propagando v inozemstvu zaporno kazen do 12 let.
Koliko je to pismo pristno, svobodno in iskreno, je težko soditi, saj ga objavlja režimska oblast, ki je v preteklosti ne enkrat pokazala vse prej kot rahločutnost do svojih političnih in ideoloških nasprotnikov, ko jih je dobila v roke; ni pa izključevati, da je pismo pristno in da se" je dr. Draganovič res sam predal, če po mislimo, da je moral biti podpis protokola med Vatikanom in Jugoslavijo zanj dejansko moralna klofuta in zavrnitev njegovih pogledov glede odnosov med komunistično oblastjo in Cerkvijo v Jugoslaviji.
Zato ne zveni neverjetno, če dr. Draga-novid v pismu trdi, da napori Vatikana, ki težijo za ideološko strpnostjo in spoštovanjem med narodi, vabijo duhovnike, da gredo po novi poti, ki je nasprotna političnemu delovanju klera. Sam zato odločno obsoja teroristične akcije dela hrvaške emigracije in ugotavlja, da so zlagane vesti, ki jih razni izseljenci širijo v ino- £ zemstvu o Jugoslaviji. On sam da je po vrnitvi v Jugoslavijo opazil vsestranski razvoj ter ogromno razliko med prejšnjo in sedanjo državo. Globok vtis je nanj napravila tudi demokratizacija družabnega življenja. Zato pa dr. Draganovič tudi popolnoma zaupa v globoko človeško zakonitost jugoslovanske državne uprave im pričakuje, da bo deležen amnestije po zakonu iz leta 1962.
Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu
V nedeljo, 12. oktobra je bil v Trstu v ulici Machiavelli občni zbor Slovenske skupnosti. Velika udeležba in živahna razprava sta pokazali izredno zanimanje delegatov za splošne politične razmere v naši deželi in zlasti za položaj slovanske narodne manjšine. Obširnemu poročilu sveta o delovanju v zadnjem poslovnem letu in poročilom izvoljenih zastopnikov na deželi, pokrajini in v občinskih odborih ter svetih je sledila temeljita razprava, med katero se je pokazalo, kako važno vlogo igra Slovenska skupnost ne samo kot trenutno edina politična zastopnica slovenske narodne manjšine na Tržaškem, ampak tudi kot politična sila, ki laihko odločilno posega v delovanje nekaterih važnih krajevnih ustanov. Svet Slovenske skupnosti je med drugim dal poročilo o zadnjih dogodkih, ki so nastali zaradi znanega nedavnega sklepa za zelo veliko razširitev EPIT-a in postavitev Fiatove tovarne Veliki motorji pri Boljuncu.
Nadzorni odbor je pregledal delo tajništva in sveta. Ugotovil je, da ima Slovenska skupnost iz zadnje poslovne dobe okrog 70.000 lir primanjkljaja in je pozval organe, kr bodo izvoljeni ter zavedno slovensko javnost, naj to našo skupno politično organizacijo tudi finančno podpre, ker ne dobi podpore od nikoder, temveč se vzdržuje samo s članarino in pristo-voljnimi prispevki. Drage so zlasti volitve in prihodnje leto bomo imeli že maja politične in deželne volitve. Na koncu je nadzorni odbor predlagal razrešnico s pohvalo, ki je bila sprejeta.
Zelo temeljita je bila razprava o četrti točki dnevnega reda, to je političnih smernicah za bodočnost. Govorniki so v veliki večini odobrili sklep sveta o odpovedi sporazuma z levo sredino, ker je bil v nakar terih bistvenih točkah prekršen. Pri razčlembi nastalega položaja so med drugim poudarili, da bo Slovenska skupnost še posebno potrebna zlasti zdaj, ko italijanske stranke, ki zbirajo tudi Slovence, niso sprejele poziva Slovenske skupnosti za skupno obrambo ogroženih pravic v dolinski občini, ki jo že nad deset let razla-ščajo. Zelo žalostno je, da se niso zganili tisti Slovenci, ki delujejo v teh italijanskih strankah.
Ker se je občni zbor zavlekel od jutra do poznega popoldneva, ni bil končan, ampak se bo nadaljeval najkasneje do 31.
januarja 1968, ko bo na vrsti še več točk, med njimi volitve novih organov in razprava o izboljšanju pravil na podlagi dosedanjih izkušenj.
Glede bodočih smernic so bile predložena tri resolucije. Na predlog, naj se predlagadelji zedinijo za eno samo resolucijo, se je to res zgodilo. Občni zbor je na koncu soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
RESOLUCIJA
Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu, zbran 12. novembra 1967, sprejema na znanje dosedanje delo sveta in tajništva ter naroča novo izvoljenemu svetu in tajništvu, naj vztrajata pri izvajanju sprejetih sklepov proti kršitvi sporazuma s strankami leve sredine.
Občni zbor ugotavlja, da se druge politične sile, v katerih sodelujejo Slovenci, niso pridružile Slovenski skupnosti za enotno borbo v obrambo življenjskih koristi dolinske občine. Zato zavezuje svet in tajništvo, da v novem položaju, v katerem sta prisotnost in delavnost Slovenske skupnosti še bolj potrebni, proučita najboljši način za nadaljnjo splošno obrambo pravic in koristi slovenske narodne manjšine, kakor tudi prebivalstva dolinske občine.
Občni zbor je mnenja, da je leva sredina, ki je ustvarila novo ozračje v odnosih do Slovencev, kljub velikim težavam najbolj ustrezna za demokratično reševanje važnih odprtih vprašanj slovenske narodne manjšine, ako je pripravljena ustvariti otipljive pogoje za dialog ter pospeševanje njenega obstoja in razvoja.
Stanje zamejskih Slovencev ne dopušča, da bi čakali v nedogled na izpolnitev ustavnih določil in londonskega sporazuma za zaščito naše manjšine.
V sled tega občni zbor zahteva: da vladne stranke in oblasti sprejmejo brez zavlačevanja ukrepe in zakone za zaščito narodnih pravic ter kulturnih, gospodarskih in socialnih koristi slovenske manjšine;
da se da jasno zakonsko veljavo in da se izvedejo določila londonskega sporazuma in Posebnega statuta z dne 5.10.1954.
Obenem občni zbor nalaga svojim predstavnikom, da postavijo navedene zahteve v deželnem, pokrajinskem in občinskih svetih.
IMIIMIIIIIIItlllllllllllllMIIIIIlllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIlllllllllllllllllllllllimillllllllllllMIIIIIIIllltMIlllllllNIlllllllllllllllllllIllHIIIIIIIIIIIIIIII
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Žalostna novica iz »planinskega raja«
Zelo hudo nam je bilo pri srcu, ko smo pretekle dni izvedeli, da je 4. novembra na svojem gostoljubnem domu v Kobaridu preminula gospa Olga Frandolič (p. d. Špe-honjeva), žena bivšega goriškega višjega sodnega kanclista, na pragu svojega 86. leta.
Pokojna Frandoličeva gospa (vsi smo ji rekli »teta Olga« in je bila tega zelo vesela), je bila pravi lik nekdanje tržne dame: zelo omikana in globoko izkušena žena, vrla gospodinja, ki je znala dolga leta in v težkih časih uspešno držati tri vogle pri hiši, velika dobrotnica in ljubeča teta, a za mnoge tudi prava mati ter vzor prave vernosti in pobožnosti.
Slovensko leposlovje je poznala kot malokdo in ob vsakem spisu ali pesmi si je naredila svojo samostojno in utemeljeno sodbo.
Prebrala je v teku svojega dolgega življenja tudi veliko nemških in italijanskih klasikov, ali vedno je z veseljem kazala na našo mlado, a lepšo in čistejšo literaturo. Pridno in z radostjo je že izza mladih let prebirala tudi srbske narodne pesmi in tako utrjevala v sebi in v svoji okolici navezanost na naše brate, na skupno usodo v jugoslovanski državi ter bila še izza časov prve svetovne vojne na strani tvorcev majniške deklaracije. '
A najbolj ji je bil pri srcu naš Gregorčič (»goriški slavček«), saj ga je tudi osebno prav dobro poznala in ponosna je bila na tega svojega ožjega rojaka iz hribovskega sveta, tam pod ponosnim Krnom in ob bistri Soči.
Se bolj je bila vesela, ko so postavili velik Gregorčičev in Volaričev' kip, prav na trg, skoro pred njenim gostoljubnim domom, tako da je Čutila še bližje sebi ta dva markantna predstavnika naše lepe in vzvišene primorske narodne poezije in glasbe. Osebno je poznala tudi skoro vse naše primorske narodne buditelje, kakor dr, Antona Gregorčiča, dr. Andreja Gaberščka, dr. Josipa Vilfana in dr. Edvarda Slavika iz časov »Edinosti«, a prav posebno še našega primorskega mučenika
Lojzeta Bratuža, ki je rad zahajal v Kobarid vadit cerkveno in narodno petje, ter mladega, a tako nenadno in tragično preminulega dr. Andreja Slavka Uršiča, vrlega svobodoljubnega slovenskega demokrata iz sosednje Jeronove rodbine; saj so mnogokrat vsi ti z veseljem obiskavali njen gostoljubni dom.
Blage in ljubeče tete Olge ni več, prešla je v lepši svet, kjer ni solz in bridkosti.
Njenim dobrim nečakinjam gospe Ani-si, gdč. Sonji in gospe Ivi ter vsem Špe-honjevim in Zganovim v Kobaridu, Gorici, Trstu, Dubrovniku, Zagrebu, Ljubljani in po svetu ter preostalim sorodnikom izrekamo prijatelji iz Tržaškega in Goriškega iskreno sožalje.
Prijatelji
KAKŠNA JE IGRA KPI?
Ker sem Siovenec in srčno želim, da Di nas rod polno živel v irstu, na Jviasu in v teti lepih krajih ob morju, kjer so bili naši predniki še preden se je pisalo leto 1UU0, se zanimam za javne zadeve in politiko, četudi nisem poklicni poinik. Slučajno mi je prišel v roke pohojen letak Italijanske komunistične partije z debelim naslovom: Kakšna je igra »Slovenske skupnosti«? Ro sem ga prebral, sem se vprašal, in to vprašam tuai tiste, ki so ga napisali, kje imajo ti ljudje še kaj poštenosti, spoštovanja in ljubezni do Slovencev? Jih je mar strankarska strast res že čisto zaslepila? Kaj imajo nekateri Slo venci še sploh iskati pri italijanskih komunistih?
Letak pravi tole: Slovenska skupnost je najprej podprla levo sredino, kasneje je napovedala, da izstopa iz koalicije, ker ni znala uresničiti nobene točke progra-' ma, sedaj pa kaže, da ima pomisleke.
Meni niso znane vse podrobnosti, poznam pa kristalno čisto resnico, ki je tale.
Na Krasu in v dolinski občini, pa tudi drugje nas razlaščajo že dobrih 15 let. Od obale do Doline so nam vzeli že skoro vso zemljo, na milijone kvadratnih metrov. Petnajst let se je to dogajalo. V Dolini so bili ves čas na oblasti na občini komunisti. Naj mi vendar povedo, zakaj niso s prstom mignili takrat, ko so nam jemali zemljo po ceni med 150 do 400 lir za meter? Zakaj so molčali kot grob? Resnica je, da nas je začela braniti, kolikor je pač zmogla, šele Slovenska skupnost, ko je nastala pred nekaj leti. In tudi zdaj, ko gre za novo veliko razlastitev, so komunisti začeli capljati za Slovensko skupnostjo šele takrat, ko so spoznali, da bodo drugače izgubili glasove. Tu pride strašno spoznanje: komunistom ni za slovanske koristi, ampak samo za slovenske glasove. Sam sem bral v »La-voratore«, da zahtevajo Grandi Motori, pa naj pride v Zgonik ali v Dolino.
Gre jim torej samo za glasove, Slovensko skupnost, ki nam edina želi iskreno pomagati, pa blatijo in napadajo. Zakaj je Slovenska skupnost sklenila sporazum? Zato, ker je upala, da nam bo tako lahko pomagala. V opoziciji bi ji bilo dosti lažje. Ne bi bilo treba delati, predlagati, razmišljati, ampak včasih malo zavpiti in protestirati, pa bi bilo končano. Odgovornost pa je druga reč! In ko je Slovenska skupnost videla, da je bil sporazum kršen, je izzvala posledice. Pokazala je, da je resna in odgovorna in se ne da vleči za nos.
Letak pravi, da ima Slovenska skupnost zdaj pomisleke. Jaz odkrito povem, da jo bom prvi podprl in zagovarjal, če se ji bo posrečilo na ta način kaj izsiliti za nas, za Slovence. Nič naj se ne ozira na komuniste, tudi za glasove naj se ne boji.' Zavedni Slovenci jo bomo vsi podprli, pa naj skuša spet kaj doseči, ako se bo dalo, ali pa vztraja pri upravičenem protestu, ako bodo njene zahteve odbite. Grdo je, da jo v tej borbi nekateri Slovanci napadajo, medtem ko so Italijani vsi združeni v zahtevi, da nas opeharijo za eno slovensko občino! Jaz spoštujem prepričanje vsakogar, ne morem pa molčati ob tej grdi igri KPI in vseh tistih Slovencev, ki mečejo Slovenski skupnosti polena pod noge pr4y zdaj, ko bi jo morali v skupnem interesu najbolj podpreti.
L. R.
NOVICE IZ SLOVENIJE
 ........................................................................................................................................................  milnim
V nedeljo, 12. novembra so Števerjanci vrnili gostovanje Bohinjcev, ki so bili tu meseca avgusta s svojo »Revijo« in jih obiskali s Finžgarjevo igro »Naša kri«. Čeprav je bilo to gostovanje dokaj tvegana reč, ker imajo v Bohinju izredno lepo tradicijo ljudskih iger, saj so jih že mnogo igrali na svojih odrih, se Števerjanci vseeno niso ustrašili. Dvaindvajset igralcev je že navsezgodaj skupno z nekaterimi izletniki z lastnim avtobusom odpotovalo v bohinjski kot. Na Brezjah so imeli mašo in se priporočili Materi božji v varstvo. Popoldne ob treh so v Češnjici v Bohinju prvikrat nastopili. Te predstave so se udeležili večinoma otroci. Pa je bilo res lepo doživetje opazovati jih, kako so sledili predvajanju. Večerna predstava ob osmih je privabila spet veliko ljudi, salj je bila dvorana nabito polna. Tudi igralci so se tokrat morda še bolje vživeli, tako da so nekateri prizori želi posebno odobravanje.
Bilo je lo res lepo doživetje, tako za Bohinjce, saj so imeli prvič med sabo temperamentne Brice, pa tudi za igralce same je bila po tolikem trudu, ki ga je
ii
imj
zahtevalo naštudiranje pa tudi predvajanje igre (sedemkrat) to zares zaslužena nagrada. Dali so duška svojemu veselju tako, da ko so imeli trenutek časa med predstavami, so šli v povorki po vasi ter prepevali narodne pesmi ob spremljavi harmonike in ob odobravanju prijaznih bohinjskih ljudi.	1
S tem je dramska skupina SKPD šte-verjan zaključila predstave te ljudske igre. Lahko rečemo, da z lepim uspehom, saj si je ogledalo vse ponovitve približno dva tisoč ljudi, kar je za naš podeželski oder zelo laskavo priznanje.
Vendar bi želeli pripomniti, da je že čas, da bi Zveza katoliške prosvete v Gorici organizirala tudi tečaje za igralce in režiserje, da bi lahko ustvarili kader kompetentnih elementov, s čimer bi izredno poživili naše kulturno življenje, saj smo prepričani, da ne obstaja želja po igranju samo v Steverjanu, kjer bi s tem še bolje izpopolnili in zboljšali svoje igranje, ampak tudi po drugih vaseh, kar je in ostane poleg zborovskega petja temelj našega kulturnega udejstvovanja in izpopolnitve našega jezika.
Gonja zoper koprskega kaplana
Na povabilo Slovenskega katoliškega akademskega društva v Gorici je 27. aprila letos imel v Katoliškem domu zelo zanimivo piedavanje o versko-morainem položaju v Kopru tamkajšnji kaplan g. Bojan Rauber. Poročilo o tem predavanju je prinesel naš list že 4. maja 1967, kasneje pa ga je 7. junija objavil še »Ameriški Siovenec«, ki izhaja v Clevelandu v ZDA.
Kar vzbuja pozornost, je dejstvo, da se je neki Srečko • Vilhar v ljubljanskem »Delu« šele po šestih mesecih (8. novembra 1967) obregnil ob izvajanja g. Rau-berja, čeprav Gorica ni daleč od Kopra in bi bilo bolj prav, da citira »Katoliški glas« kot pa »Ameriškega Slovenca«. Verjetno je bila navedba ameriškega lista za g. Rauberja obtoževalna okoliščina, češ, glejte kako v slabi luči nas predstavlja našim rojakom v Ameriki!
Pisec pisma v »Delu« očita g. Rauberju več stvari, da je Koper označil pred prihodom Jugoslavije za čisto italijansko mesto, da je prikazal jugoslovanske čete kot osvajalce, ne pa osvoboditelje kraja, da so novi prebivalci Kopra brodolomci v družbi ali v družini, ki si žele ustvariti novo bodočnost, preteklost pa pozabiti in da jim je odsoten vsak čut navezanosti na cerkev in župnijo. Za omenjenega Srečka Vilharja so take ocene žaljive in tudi v nasprotju z ustavno določenimi pravicami občana, so poskus moralne diskvalifikacije ljudi, ki se ne obnašajo tako kot bi koprski kaplan želel.
Seveda uradne reakcije ni bilo treba dosti čakati. Že dan po objavi Vilharjevega pisma v »Delu« so dijaki koprske gimnazije in učiteljišča šli nad koprskega kaplana in mu izročili protestno pismo, v katerem so v glavnem ponovili Vilharjeve misli, za zaključek pa zapisali: »Izjave Bojana Rauberja so torej skrajno neodgovorne in nasprotujejo zgodovinskim resnicam, ki jih kot Primorec pozna, vendar jih zavestno negira in s tem posredno koristi sovražnikom naše socialistične družbe.«
Kdor pozna nesebično delo koprskega kaplana g. Bojana Rauberja med tamkajšnjo mladino ter ve, kako ga ta išče, ceni in se z njim posvetuje, se ne more ubraniti vtisa, da je ta gonja zoper njegove v Gorici izrečene misli šest mesecev po predavanju le pretveza, da se ga v javnosti onemogoči, mladino pa odtrga od njega.
Nov veroučni učbenik za Slovenijo
V Ljubljani je izšel veroučni učbenik številka »pet« z naslovom Naša rast v veri. Izdaja je zelo posrečena, podajanje tvarine sodobno. Salezijanci so pa izdali v ponatisu tri učbenike, ki so bili sestavljeni v Ljubljani, a ki smo jih natisnili že tu v Trstu in služijo kot učne knjige na naših enotnih srednjih šolah.
UTRIP CERKVE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllltlllllllllllllllllllllUIIIIIIIIHIIIllllltlllllllllllllll
Letos umrli kardinali
V sredo, 8. novembra je bila v Sikstin-ski kapeli v Rimu maša zadušnica za devet kardinalov, ki so umrli v zadnjem letu. Ti so: Ciriaci, Copello, Bracci, Dante, Ritter, Ruffini, prvi kitajski kardinal Tien Ken-Sin, Cardijn. Zadnji je umrl 5. novembra vzhodni patriarh Maksimos IV. iz Beirutha, ki je pri koncilu odločno zagovarjal pravice vzhodnih Cerkva, liturgije in patriarhov. Prav zaradi tega ni pri sejah nikoli govoril v latinskem jeziku.
Posvet škofov beneške province
23 škofov beneške province se je prejšnji teden zbralo na posvet v kraju Costa-bissaro pri Vicenzi. Svojo pozornost so posvetili zadevam, o katerih je v Rimu razpravljala škofovska konferenca. O tem je poročal predsednik kardinal Urbani. Razgovarjali so se tudi o verski kulturi in izobrazbi, bodisi duhovnikov, redovnikov in redovnic ter laikov na splošno.
Grška Cerkev odobrava Atenagorov obisk
Sveti sinod grške Cerkve v Atenah se je povoljno izrekal o obisku patriarha Ate-nagore v Rimu in izrazil željo, da bi se ta dialog srečno zaključil v čast sveti Cerkvi. To je prvič da grška pravoslavna Cerkev pozitivno presoja dialog z Vatikanom. Znano.je, da je ista Cerkev ostro kritizirala srečanje med Atenagoro in Pavlom VI. v Jeruzalemu. Seveda je bil to daj nadškof v Atenah še ozkosrčni nadškof Krizostom, ki ga je letos odstavila vojaška grška vlada.
Novo semenišče v Bergamu
V nedeljo, 5. novembra so v Bergamu otvorili novo semenišče Janeza XXIII. Za to priliko je sv. oče poslal posebno pismo s čestitkami in voščili.
General postal duhovnik
General karabinjerjev v pokoju Mario Benedicti, star 68 let, je pred leti stopil v benediktinski samostan. V zadnjem času je napravil slovesne redovne obljube in pred nekaj dnevi prejel mašniško posvečenje.
Kardinal Wyszynski o močni veri
Poljski primas kardinal Wyszynski je pred kratkim v mestu Torunu slovesno kronal kip Matere božje v tamkajšnji cerkvi redemptoristov. Navzočih je bilo 25.000 vernikov, ki so kardinala navdušeno pozdravljali. Kardinal je izrabil priliko kronanja, da je navzočim spregovoril o veri. Cas lahke vere, tako je dejal kardinal, je mimo. Nastopil je trenutek, ko mora biti naša vera živa, čeprav je to težko, ko mora biti bleščeča navzlic solzam. Kajti vera je naša moč, naše veselje, naše življenje in naša pot. V Rimu zaseda škofovska sinoda. Njena ngijvečja skrb in glavni predmet njenih odločitev se zdi prav ohranitev vere pri narodih. Tudi za nas je to važna skrb, toda gotovo stvar ni tako kočljiva kot v drugih deželah. Mi smo imeli in imamo dokaze trajne vere, vere, ki se neprestano krepi. Cim več je ovir, na katere naleti, čim bolj postajajo zlobni programi za uresničenje brezboštva pri našem narodu in pri naši mladini, toliko močnejša se kaže božja moč med nami.
Mašna knjiga za albanske vernike
V nakladi 5000 izvodov so v Rimu tiskali mašno knjigo ali misal v albanskem jeziku. Ta mašni priročnik je namenjen vernikom v škofiji Skoplje.
TUGOMIR
O naše gomile, naši grobovi ta mesec je vaš, vsem mrtvun je dan. Ljubeče roke so vas okrasite ■>,
ob lučkah brlečih se spenja bršljan.
O naši mrliči, daleč po svetu in vsi, ki vas ne bo več domov, brez križa v spomin, brez sveče prižgane, trohnite tam v zemlji neznanih grobov.
O naše gomile, naši grobovi na tujem in skriti pod smrečjem gozdov, vas tožno ljubkuje naša molitev, ki druži se z glasom prosečih zvonov.
Zanimivo predavanje o umetnosti
Pretekli teden je Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici priredilo kulturni večer posvečen evropski umetnosti od renesanse do sodobnosti. Predavatelj prof. Hubert Bergant je v svojih izvajanjih zajel najznačilnejše dobe in podobe slikarske umetnosti pri Nemcih, Francozih, Italijanih, Holandcih in Slovencih ter Spancih. O posameznih umetninah, ki smo jih lahko občudovali tudi na platnu' v barvnih reprodukcijah, je prof. Bergant podal tehtno strokovno ter estetsko oznako. Celotno predavanje so spremljale tudi plošče avtorjev, ki so s svojo glasbo dali poseben pečat svoji dobi. Zelo primerno je bilo npr. ob slikah nemških mojstrov ter Flamcev poslušati Gallusa in Bacha, ob klasicistih odlomke Beethovna, pri romantikih mehkega Chopina, pri impresionistu Monetu odgovarjajoče Debussyjeve zvoke itd. vse tja do Poulenca.
Predavanja, ki je bilo v mali dvorani Katoliškega doma, se je udeležilo precej občinstva, zlasti še izobražencev ter študirajoče mladine.
Zahvalna nedelja v Gorici
V nedeljo, 12. novembra so obdelovalci zemlje praznovali svoj zahvalni dan. Ce kdo, vedo prav kmetje, da je uspeh njihovega truda odvisen predvsem od božje dobrote, zato loto za letom obnavljajo dan zahvale.
V cerkvi sv. Ignacija je bila zahvalna maša, katero je daroval župnik g. Per-sig. Pri evangeliju je poudaril, kako je delo kmeta med najbolj pozabljenimi in vendar eno najvažnejših za obstoj človeštva. Pri darovanju se je ponovila simbolična izročitev pridelkov zemlje.
Po maši je župnik Persig blagoslovil na trgu prad cerkvijo kmetijske stroje.
Podobne slovesnosti so bile tudi v Štan-drežu, Podgori in v Sovodnjah.
m
Skrivnost ljubezni in smrti
ORISKE
NOVICE
Zanimivosti iz »Tedna vere« v Doberdobu
Z baklami so fantje spremljali govornika od župnišča do cerkve, kjer so ju pozdravili: dva mlada moža s kratkim nagovorom; mladina z deklamacijo, pevci s pesmijo. Prosili smo sv. Duha za razsvetljenje.
Duhovni dar govornikoma je bil: križ, štola, lističi dobrih del mladine (v škatli). Dekleta pa so okrasila cerkev. 120 žarnic je ves teden razsvetljevalo pročelje cerkve, kjer je z velikimi črkami bilo zapisano ČREDO. Pohvalo zaslužijo vrli električarji.
Vsak stan je imel tri posebne govore. Splošni govori so bili vsak dan trije. Tudi spoved je bila po stanovih s posebno pripravo.
Prvikrat v Doberdobu je bil oltar obrnjen k ljudstvu s koncelebracijo petih duhovnikov v četrtek in z obhajilom stoje.
G. nadškofa so od Devetakov do Doberdoba spremljali avtomobilisti. Polna cerkev mož in fantov (v petek ob 9h zvečer) je pela, poslušala govor o veri, prejela sv. obhajilo iz rok g. nadškofa in ga z baklami spremljala v župnišče, kjer smo z njim prebili prijeten večer.
Smrt takoj po obhajilu Zaire Rossi, Poročene Ulian (od brivca) je po strašni, dobro znani a neimenovani bolezni pretresla vso vas; a veliko jih je reklo: O da bi tudi mi tako lepo, z Jezusom, umrli. Iskrefio sožalje možu, sinu in sorodnikom! Tudi g. nadškof je šel pomolit in blagoslovit 48-letno Zairo.
Vrnitev križa in štole domačemu župniku je bila v nedeljo z željo, da bi utrjena vera po »tednu vere« vsem bila luč.
Govornikoma, g. Bogomirju Bercetu in 8. Francetu Krapežu iskrena hvala, božji blagoslov nadaljnemu delu in trajne sadove njunim naukom v praktičnem življenju po veri. Pa še nasvidenje!
Vsaka družina je prejela v rdeči zalepki Program in knjižico »Vprašanje življenja« ter vrnila zalepko z denarnim prispevkom Za stroške »tedna vere«.
Glasbeni teden na Travniku
Letos proslavlja cerkev sv. Ignacija 200-letnico svoje posvetitve. Zato se bosta Vršila v njej v prihodnjem tednu dva orgelska koncerta. Prvi bo v ponedeljek, 20. t. m. ob 20.30. Igral bo prof. Hubert Bergant. Drugi pa v petek, 24. t. m. ob isti uri in ga bo pripravil prof. Vittorio Toniutti. Program obeh koncertov je zelo Pester in različen. Prof. Bergant bo igral skladbe starih mojstrov kot so: Fresco-baldi, Froberger, Cmohorsky, Bach, obe-Ram pa nam bo prikazal nekaj modemih skladb za orgle, ki sta jih napisala Francoza Alain in Mesiaen.
Program prof. Toniuttija pa obsega vrsto orgelskih skladb romantične dobe. Prvič bo tudi igral na orglah cerkve sv. Ignacija svojo skladbo, ki jo je pred kratkim zložil. Prof. Toniutti je vsem Goričanom dobro znan, saj je bil dolgoletni organist v goriški stolnici in večkrat res Mojstrsko z orglami spremljal tamkajšnje liturgične slovesnosti.
Slovenskega organista prof. Berganta Pa že poznamo iz dveh koncertov, ki jih e imel v Gorici. Omeniti pa moramo, da ia bilo zanj preteklo poletje zelo delavno.
Sodeloval je na glasbenem festivalu v Dubrovniku in v Riminiju. Spremljal je z orglami Janačekovo glagolitsko mašo v izvedbi filharmoničnega orkestra in zbora iz Ljubljane pod vodstvom svetovno znanega dirigenta L. Matačiča. Povsod je bil deležen kar najlepšega priznanja.
Štandrež
'Zahvalnica je vsako leto prijeten dan v naši vasi in nas spominja na stare čase, ko smo tesneje doživljali vaško občestvo, že na predvečer je veselo pritrkovanje zvonov napovedovalo praznik in kmetje so na pobudo vaškega Kmečkega društva pripravljali traktorje za blagoslov in krasili veliki voz poln kmečkih pridelkov. Pri drugi maši se je v cerkvi nabralo vernikov kot za velike praznike. Ob začetku so slovesno vstopili štirje fantje in dekleta v pisanih gorenjskih narodnih nošah in prinesli simbolične poljske darove: sodček vina, hlebe kruha, košček sadja irr košek zelenjave, katere so pri ofru položili pred oltar. Po maši in zahvalni pesmi smo se zbrali na trgu pred cerkvijo. Domači gospod župnik je blagoslovil na vozu zbrane pridelke in šte-vilne traktorje vaških kmetovalcev. Nato so kmetje v imenu svojega društva delili vsem navzočim kruh in vino, društveni odborniki, skupno s predstavniki oblasti pa so se udeležili vesele zakuske v gostilni.
Vse na vozu zbrane darove je Kmečko društvo razdelilo slovenskim zavodom v Gorici, Alojzijevišču, Zavodu sv. Družine in Dijaškemu domu, ki so to s hvaležnostjo sprejeli.
Zorko Simčič je pred tremi meseci izdal v Buenos Airesu dramo v treh delih »Zgodaj dopolnjena mladost«, ki je tako tehtna, da pomeni dogodek ne samo med zamejskimi Slovenci, temveč v naši dramatski literaturi sploh.
Simčič ne piše veliko. V zadnjih dvajsetih letih je izdal dve, tri knjige. Za pero prime, kadar kaka težka snov v njem po dolgoletnem zorenju dobi pravi obseg in ji lahko da primeren izraz. Pri branju te drame sem imel vtis, da jo je napisal zdržema v razmeroma kratkem času, tako je kot ulita celota. Ker pa sega dejanje daleč nazaj v zadnje leto vojne, v kateri je pisatelj tudi sam doživel nekaj trdih udarcev, skoraj ni verjetno, da ga je snov zgrabila šele letos.
Osrednji osebi te drame sta dva mlada človeka: Snežna, šestnajstletna, otrok sonca; če je »z veselimi očmi pogledala v nebo, kadar je hudo deževalo, so se obla-ki pretrgali in sonce, nabreklo od svetlobe, se je zableščalo«; Matjaž, nič starejši, partizan; pri vodnjaku mu je dala piti in pozneje ga je skrila pred preganjavci, čeprav je vedela o njem samo to, »da ni od naših.« Njegove oči pa je poznala, še preden sta se prvič srečala. Dva mlada človeka, ki se imata rada, me da bi si to povedala, ustvarjena drug za drugega. A surove sile, ki jih je priklicala v življenje vojna, so ju ločile. Gorniku, Snežninemu očetu, partizansko vodstvo priznava, da je pošten. Ker pa mu ljudje sami silijo na vajeti in ker hoče mir v vasi, mora umreti. Ponoči prepilijo žico, ko gre z brodom preko deroče reke, da utone. Snežna, ki je slučajno ujela nekaj besed o tem naklepu, gre za človekom, ki je prepilil žico, na partizansko poveljstvo. Tam da vedeti, da ji je znano, ikako je oče umrl. Zato poveljnik sklene, da naj umre tudi ona, in
„KNEZ IGOR“ V TRSTU
Vodstvu Slovenskega gledališča v Trstu je bila ponovno izpovedana želja, naj bi v dvorano Kulturnega doma povabilo tudi ljubljansko Opero. Toda do sedaj so uresničitvi te želje vedno nasprotovale kake ovire, šele letos je v okviru proslav stoletnice slovenskega gledališča prišlo do tega, da je tudi v Trstu nastopila ljubljanska Opera. V ta namen si je izbrala delo ruskega skladatelja Borodina »Knez Igom. Izbira je bila v vsakem oziru zelo posrečena. Predvsem, ker je ta opera v Italiji in s tem tudi tržaškemu občinstvu malo znana. Bila je torej precejšnja novost. Potem zato, ker ljubljanska Opera to delo zelo dobro obvlada, reči moremo, da ga mojstrsko podaja. In tretjič, ker je »Knez Igor« dostopen tudi glasbeno manj poučenim gledalcem, je torej . nekako »ljudska« opera.
Vse to je pripomoglo, da je delo v vsakem oziru uspelo. Za obe predstavi, sobotno in nedeljsko, so bili že več dni prej razprodani vsi sedeži, kar je za dvorano Kulturnega doma bolj redek dogodek. Ce bi še v tretje nastopili, bi gotovo prav tako zmanjkali sedeži, tolikšno je bilo zanimanje za to gostovanje Ljubljančanov. Poleg tega je prirediteljem uspelo, dati zlasti sobotni premieri zelo visok in dostojen značaj, saj so bili gostje jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča, vladni komisar dr. Lino Cappellini, pod-prefekt dr. Mellaro, deželni odbornik Stop-per, zastopnik župana odbornik Ceschia, generalni konzul inž. Tepina in številne
druge osebnosti iz kulturnega, političnega in časnikarskega življenja v Trstu, poleg velikega števila slovenskih ljudi vseh slojev, posebno izobražencev in študentov.
Ljubljanski igralci so svoje vloge vsi brez izjeme zelo uspešno podali. Tu naj omenim orkester, ki ga je vodil dirigent Demetrij Zebre, potem zbor, ki je bil veličasten posebno ko zapoje »Slava« knezu Igorju, ko odhaja na vojsko in ko se ob koncu vrača iz boja. Zatem balet, ki je prav tako navdušil občinstvo s svojimi slovitimi polovskimi plesi v tretjem dejanju. In končno solisti: Samo Smerkolj kot knez Igor, Vanda Gerlovičeva kot njegova žena, tenorist Rudolf Franci kot knezov sin. Posebno pohvalo zasluži tudi globoki bas Friderika Lupše, ki je odpel vlogo kana Končaka, dalje basist Lado Korošec kot komični Skula in njegov prijatelj Slavko štrukelj kot Eroška. Ostali solisti so nekoliko manj izstopali.
Občinstvo je svoje zadovoljstvo izrazilo z obilnim ploskanjem kot ga med našimi ljudmi nismo vajeni, saj je znano, da se jim vedno »mudi domov« ob koncu vsake predstave. To pot so pa le nekoliko bolj vztrajaii in ponovno poklicali na oder nastopajoče po vsakem dejanju.
Nedeljsko gostovanje ljubljanske Opere 1 je bilo prvo njeno gostovanje v Kulturnem domu. Bilo je, kot smo videli, uspešno, saj so o njem poročali in sicer laskavo tudi tržaški italijanski dnevniki. Upajmo, da ni bilo zadnje.
(r+r)
ukaže Matjažu, naj obsodbo izvrši. Matjaž se upira, a končno uboga. V tem trenutku se prične igra v dveh dimenzijah: igra živih ter istočasno in v istem prostoru igra mrtve Snežne in božjega Poslanca, iki jo spremlja povsod, v domačo vas, v Severno Ameriko,, kjer živita njena mati in brat, v Južno Ameriko v samostan, ki je vanj vstopila sestra Mirjam. Snežna in božji Poslanec žive ljudi vidita in slišita, a ne moreta posegati v njihovo usodo, ki se mora dopolniti sama iz sebe. Snežna ne more v nebesa sama, ker je v hipu, ko je Matjaž dvignil puško, nenadno sprejela misel: »O Bog, ni moja želja in tudi ne upor proti tebi, ti veš, da ni, in veš, kako koprnim po tebi... a jaz me morem k tebi sama. Jaz moram čakati, da pride tudi on, ne morem ga pustiti samega.« S temi besedami, izrečenimi pol	hipa	pred smrtjo,	se je zvezala
z Matjažem za	ta in	za oni	svet.	Čakati
mora, da kdo iz njene družine zaprosi Boga, naj	se	usmili	človeka, ki	jo je
ustrelil. To se zgodi šele čez leta. Snežnin brat Stanko začne sredi bučne plesne zabave v Severni Ameriki sam pri sebi moliti: »...daj svoj mir nam vsem, ki smo ubijali ali	bili	ubiti.	Tudi	temu,	ki je
očetu pretrgal mit, in njemu, ki je vzel življenje Snežni... Usmili se jih, ker strašne ure morajo imeti.«
čudoviti stavki! Prošnja, misel spočeta v glavi človeka v Severni Ameriki, učinkuje v istem hipu odrešilno na Matjaža doma. Matjaž, ki od Snežnima smrti ni imel mirne ure, vzklik.ru« v istem trenutku: »Nekdo mi je ponudil mir.« Telepatije ni odkril Simčič, a to, kar se zgodi tukaj na črti vzrok in učinek, je več.
Okoli osrednjega dejanja se prepletajo usode drugih ljudi. Vsi plačujejo aili za svoje grehe ali za krivde drugih. Ozadje je mračno, me vzbuja upanja, a Bog, ki »je star in vedno isti gospodar« (tako ga označi Matjažev oče), nikomur ne odtegne svoje pomoči, če je sprejemljiv zanjo.
Ta drama ali pravzaprav misterij v bistvu mi obsodba ljudi in njihovih dejanj, temveč hvalnica ljubezni, ki sega daleč preko groba. Zanimivo utegne biti to, da sta bistvo in skrivnost ljubezni obravnavala tudi sv. oče Pavel VI. in francoski filozof Guitton, čigar »Dialogi s Pavlom VI.« so izšli v tisku pozneje kot »Prezgodaj dopolnjena mladost«.
Simčičev jezik je poln, živ, včasih pojoč, drugod recitativem, a vedno ritmično melodiozen. Na odru bo drama zaradi neprisiljene napetosti v posameznih prizorih imela verjetno močne učinke.
— Anton Kacin
Zahvala
Novoporočenc a Kalc Anton in Aleksandra Križmančič se iz Sirca zahvaljujeta staršem, sorodnikom, prijateljem im vaščanom za čestitke, voščila im darove. Vsem prisrčen Bog povrni!
Bazovica, 12. novembra 1967.
  n Hlinim UH   imunim murnu     miimmmmmimm   immmmmmiimmmmmmmmm     .................................................................................................................................
ko naj ti pomagam?«	Odvila je album iz torbe, ki jo je ves čas
»Oh, saj ni treba samo meni pomagati, krčevito stiskala v naročju.
Skoro tisoč krvodajalcev na Goriškem
Pod predsedstvom Marija Žiberna je bila v nedeljo v Petrarcovi dvorani seja goriškili krvodajalcev. Dosedanji predsednik Mongado je podal pregled dela te plemenite ustanove v zadnjem letu ter poudaril, da bo prihodnje leto poteklo že deset let od ustanovitve tega združenja. Na gordškem, ne vštevši Tržiča, je sedaj 937 prostovoljnih krvodajalcev.
Risarski natečaj
Na risarskem natečaju za dijake slovenskih nižjih srednjih šol so bili nagrajeni tudi štirje dijaki enotne srednje šole v Gorici: Patricija Batistič iz II. razreda je dosegla drugo mesto, Calligaris Anto-njeta iz II. razreda, Terezika Srebrnič in Gabrijel Righelli iz I. razreda pa četrto mesto. Mladim risarjem za njihov uspeh iskreno čestitamo!
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 18. do 25. novembra 1967
Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša.
12.00 Verske novice. 21.00 Sejem ničevosti, 2. nadaljevanje. 22.15 Športne vesti. — Drugi program: 21.15 Obleganje, tv film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Mednarodni škandal, film. — Drugi: 21.15 Dokumentarij. 21.45 Sprint.
Torek: Prvi: 18.45 Vera, nastopata p. Tu-roldo in p. Marijan. 21.00 Pite, dramatski prizor. — Drugi: 21.15 Cordialmente. 22.15 Pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Ruska revolucija. 22.00 šport ob sredah. — Drugi. 21.15 Nad nami je morje, amer. film.
Četrtek; Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00 Dvorezen meč, film. — Drugi: 21.15 Tovarna Montecatini, dokumentarij.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Benetke, panorama. — Drugi: 21.15 Otok zakladov, dramski prizor. 22.15 Zoom.
Sobota: Prvi: 19.40 Duhovna misel. 21.00 Partitissima. — Drugi: 21.15 Veliko srce, film. 22.15 Dantejevo življenje.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 18. do 25. novembra 1967
Nedelja: 9.30 Nedeljski vrtiljak - oddaja narodnozabavne glasbe. 1130 Junaki cirkuške arene - serijski film. 14.40 Kjoben-haven: Svetovno prvenstvo v moderni telovadbi - Zenske posamezno. 19.10 Vrnitev - serija »Dolgo, vroče poletje«. 22.10 Filmska reportaža z rokometne tekme Partizan Bjelovar’ : Island in boksarskega srečanja Hrvatska : Srbija.
Ponedeljek 17.25 Risanke. 18.15 Lepe pesmi so prepevali. 18.45 Kuharski nasveti ■> kostanj. 19.15 Tedenski športni pregled.
19.40 Znanstveniki na Antarktiki - II. del.
20.40 Smiljan Rozman: Blaž Prekrščeva-lec - TV igra. 21.40 Koncert ansambla Zagrebških solistov.
Torek: 18.15 Biologija žabe - poljski kratki film. 18.25 Torkov večer z dobrimi znanci in Marjanom Kraljem. 18.45 Slovenski film včeraj, danes in... 20.10 Mil-dred Pierce - ameriška kriminalka. 22.05 Satirična poezija.
Sreda: 13.20 Praga: Nogomet CSSR : Irska - prenos. 17.25 Popotovanje po Aziji -serijski film. 20.40 V smeri kažipota -Celje. 21.40 Srce - 5. oddaja.
Četrtek: 16.10 TV v šoli - Postoj, kdor mimo greš. 17.10 Vijavaja - Ringaraja - 7. oddaja za otroke. 18.15 Po sledeh napredka. 21.10 Risanka
Petek: 18.15 Glasbeni magazin. 19.05 Na sedmi stezi - športna oddaja. 20.40 Giuseppe Verdi - italijanski celovečerni film.
Sobota: 20.40 Junaki cirkuške arene • serijski film. 21.10 Risanka. 21.20 Sanremo pozdravlja Ziirich - zabavno-glasbena oddaja - 2235 Ubijalec žensk - film iz serije »Gideon iz Scotland Yarda«.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 4138, 31,10 in na s.v. 196 m : v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticamo.
f0SEFINE STEGBAUER Prevedel J. P.
40
f)VeS It Slcvtle fcvezda«**? 44
Melaniji je bilo sila žal, da so grofovski starši odšli in pustili otroke same pri Galici, že je skoraj obupala, da bi mogla foseči svoj namen. Ko pa so po malici plenili, da bodo še nekaj zaigrali, ker je Tetica vzela gosli s sabo, so se starši sPet vrnili v sobo. Oba — oče in mati — sedla in prisluhnila pri pesmi. Nato 'a je stari grof spet vstal in voščil: 'frobro se zabavajte, otroci!«	i
Zdaj se Melanija ni mogla več zdržati, ^hitela je k vratom za njim:
»Gospod grof, prosim, nekaj bi rada godila z vami.«
Začuden jo je grof pogledal: »Kaj pa ^li mala gospodična?«
Gre tiča je pravkar pripravljala nove '°te, ostali otroci so pa vedeli, kaj hoče
Melanija in zato se nihče ni ozrl za njo.
»Oprostite, ampak tega vam ne morem tule povedati; je pa silno važna in nujna zadeva.«
Melanijine »či so se tako svetile v vneti prošnji, da grof kar ni mogel odreči: odprl je vrata v sosednjo sobo, spustil Melanijo kot odraslo damo naprej in jo potlej povabil, naj sede.
»Prosim vas, zaprite vrata!« je najprej zaprosila Melanija.
Grofu se je cela stvar zazdela smešna in že kar malo neumna. Kaj naj si drugi mislijo, ko je sam z mlado deklico izginil v to sobo! Melaniji pa se o njegovih skrbeh še sanjalo ni. Zato se je kar ustrašila, ko je grof vrata kar odprta pustil, pač pa pozvonil in strežniku naročil: »Pokličite, prosim, mojo ženo!«
»Gospod grof, z vami samimi bi rada govorila! Nujno potrebujem vašo pomoč! Toda mi vsi smo zaprisegli...« Hotela je še povedati, da so zaprisegli popolen molk, a medtem je vstopila grofica.
»Moja žena zna tudi molčati, dragi otrok! Zdaj pa le na dan z besedo! Ka-
gospod grof! Mi vsi, kar nas je tu, bi vas potrebovali. Gre namreč za Myste-rium, to je naš krožek. Našemu krožku smo dali ime ”Mysterium". Pravzaprav ni to noben krožek; tako mu pravimo le zaradi Gretice. Je pa to tajna zveza.«
Grofa je začela ta reč zanimati, a se mu je zdela še vedno precej smešna.
»Tako, tako! Tajno zvezo imate? Zdaj pa lepo po vrsti pripoveduj!«
Melanija je sedaj premagala začetno bo-ječnost in nerodnost. Med pripovedovanjem se je docela pomirila in se taiko ogrela za Gretico, da jo je bilo užitek .poslušati. Pripovedovala je najprej življenjsko zgodbo Gretice, kako je Gretica v Demburgu večkrat naskrivaj jokala v hrepenenju po izgubljenem domu in starših in da so sedaj oni, člani te tajne zveze, sklenili, da bodo poiskali Gretičine starše, ker sta radio in časopisje odpovedala. In zato so zbirali vse mogoče dogodke, Mirko je pisal sestavke in gospod grof naj bi bil tako dober in sestavke prebral.
Grofa je začela zgodba zares zanimati. Še več zanimanja je pokazala grofica Helena, ki je že med pripovedovanjem večkrat z vmesnimi vprašanji in opombami pomagala Melaniji, da je vedno bolj pogumno in obširno pripovedovala.
Melanija je sedaj ponudila grofu album: »Tu je vse zapisano, na kar se Gretica spominja. Lepo vas prosim, berite zdaj to!«
»Ljubi otrok, zdaj vendar ne moreva cele družbe same pustiti in sicer tako dolgo. Pač pa bi prav rad prebral vse, kar ste napisali, če mi pustiš knjigo tu. Kaj bi pa še rada, da vam pomagam?«
»Gospod graf! Mi bi radi pokazali Gre-tici avstralske slike, to se pravi slike iz Avstralije, pa nimamo nič več denarja. Vi pa imate cel muzej iz Avstralije. Ali bi ga mogla Gretica videti? Morebiti je res iz Avstralije doma in bo pri teh slikah spet našla spomin. In pa da bi mi dobili album nazaj, ne da vi nas vi... da bi nas vi...«
»Izdal...?« se je zasmejal graf. »Knjigo, oziroma ta vaš album bom prebral in ga vam bom takoj vrnil, da vas ne bom prav nič izdal.«
Ko so otroci odšli in sta njegova otroka že tudi bila v posteljah, je bral na glas iz albuma svoji ženi.
Zdaj je začel otroke kar spoštovati. Saj niso bili tako otročji, kot je od kraja mislil. Z ljubečim srcem so se lotili težke naloge, da bi pomagali ubogemu otroku, ki je spomin im starše izgubil, da bi spet oboje dobil.
»Res ne vem, kako si predstavljajo tvojo pomoč,« je ob koncu rekla grofica Helena.
»Čisto enostavno,« je odvrnil grof. »Albert im Lucija sta jim najbrž pravila, da sem s svojega potovanja prinesel nekaj spominkov tudi iz Avstralije im sedaj bi radi, da bi jih pokazal Gretici.«
»Pa se ti ne zdi, da je tisti spis o kenguruju le nekaka domišljija; navadna neumnost?«
(se nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
Tržaški nadškof obiskal pravoslavne Grke
V nedeljo, 12. novembra ob 11. uri je tržaški nadškof uradno obiskal grško pravoslavno cerkev in skupnost sv. Nikolaja v Trstu. Odnosi med grško pravoslavno skupnostjo in tržaškim škofom so bili vedno dobri, a so se še znatno zboljšali v duhu ekumenizma, ki ga tako pogumno oznamja patriarh Atenagora, kateri je duhovni oče tržaške grško-pravoslavne skupnosti. Nadškofa je pri obisku spremljal dr. Stanko Janežič.
G. Jože Vidmar se je težje ponesrečil
V soboto zvečer, 11. t. m. je na Proseški cesti na Opčinah Giorgio Steffe z Repen-tabra z motorjem podrl g. J. Vidmarja, kaplana na Opčinah. Ponesrečenca so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Kasneje je bil potreben operacijski poseg v glavi, kar vse vzbuja zaskrbljenost za zdravstveno stanje priljubljenega duhovnika. Upajmo, da bo močna narava g. Vidmarju pripomogla do skorajšnjega okrevanja in ga vrnila vernikom, ki molijo za njegovo zdravje in mu želijo čimprejšnji povratek na Opčine.
Narodna bodočnost Nabrežine zavisi od slovenske mladine
Ob odprtem grobu Josipa Devetaka je godbenik Josip Pipan omenil, da se bo to nelahko pridobljeno kulturno dediščino, ki jo je pokojni Devetak zapustil, skušalo ohranjevati še naprej. Vsem požrtvovalnim nabrežinskim godbenikom želimo čim več uspeha v njihovem napornem delu in prizadevanju. Naj bodo uverjeni, da jih bo
govorne šolske oblasti pa zadeve še niso uredile. Zaradi tega so se matere otrok prvega in drugega razreda odločile in stopile do namestnika šolskega skrbnika (šolski skrbnik je bolan) in mu obrazložile položaj. Namestnik šolskega skrbnika je obljubil, da se bo za stvar zanimal, ni pa dal mnogo upanja na rešitev perečega vprašanja.
Pač pa so šolske oblasti pozitivno rešile prošnjo' in vzpostavile nekaj vzporednih razredov na Trgovski akademiji.
Natečaja tržaške občine
Tržaška občina je pred časom razpisala vsedržavni natečaj za izdelavo načrta za muzej v Rižarni. Predloženih je bilo 11 načrtov. Komisija, ki ji načeluje župan, bo preučila vsak načrt. posebej. Za prvo nagrado je določila tri milijone lir, za drugo milijon, za tretjo' in četrto pa po 500.000 lir.
Občina je razpisala tudi vsedržavni natečaj za urbanistično ureditev zgodovinskega dela mesta. Ocenjevalni komisiji predseduje župan. Zastopane pa bodo vse tiste ustanove, ki so zainteresirane pri tem. Natečaj predvideva več nagrad v skupni višini 22 milijonov lir.
Evidenčna tablica TS 100.000
Tržaška pokrajina je dosegla evidenčno tablico 100.000. Tablico TS 100.000 so namestili na avtomobil, ki je last tržaškega zastopstva Fiat. V naši pokrajini (v glavnem v samem Trstu) kroži sedaj 62.000 vozil ,to je eno vozilo na vsakih pet prebivalcev. Samo v turinski in rimski pokrajini je sorazmerno več avtomobilov.
GLASBENI ANSAMBEL IZ LJUBLJANE BENEŠKI FANTJE
bo nastopil s pisano narodnozabavno glasbo
v soboto 18. novembra ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah
v nedeljo, 19. novembra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu;
v nedeljo, 19. novembra ob 20.30 v kino dvorani v Bazovici in v Slomškovem domu
slovenska Nabrežina, kot že večkrat, v tem tudi gmotno podprla.
Ko omenjamo res požrtvovalno delo na-brežinskih godbenikov, moramo žal omeniti, da pri pogrebih ne slišimo več pogrebnih slovenskih žalostink, ki so jih naši nekdanji zbori zapeli ob takih prilikah. Obračamo se pri tem na našo mladino, ki kaže sicer izredno zanimanje za šport, a se za druge izrazito kulturne dejavnosti dosti ne zanima. Za Nabrežino, ki je vedno slovela po svojih odličnih pevskih zborih, je to nerazumljivo mrtvilo nečastno. Naj bi že enkrat naša mladina, na kateri sloni bodočnost slovenske Nabrežine, pokazala polno razumevanje in se oprijela nadvse važnega kulturnega dela, ki ima svojo bistveno vlogo pri izgrajevanju naše narodne zavesti.
Umestno vprašanje
»Apartheid« je zelo zoprna in nečloveška zadeva. In vendar diši po takšnem »plemenskem razločevanju« misel, ki jo je izrazil v nekem tržaškem dnevniku občinski odbornik prof. Romano, ki meni, naj bi Jugoslovani puščali svoje avtomobile zunaj mesta, da ne bi obremenjevali prometa v Trstu, Ker je znano, da Jugoslovani v Trstu veliko kupujejo (navadno hladilnike in druge gospodinjske stroje) in celo za težke valute (dolarje, marke itd.) in ker je njihov denar prav toliko vreden kot denar drugih turistov, za katere ne bi bilo omejitev, je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar poslal profesorju Redentu Romanu vprašanje, če njegovi predlogi odgovarjajo osnovnim pravilom gostoljubnosti, če ne ve, da se drugod trudijo, kako bi si pridobili tuje turiste, kako bi potem Jugoslovani prevažali težke predmete, če misli uvesti posebne omejitve tudi za druge tuje turiste, če njegova zamisel odgovarja gospodarskim koristim Trsta itd. Res nas zanima, kaj bo g. odbornik na ta vprašanja odgovoril.
Problem osnovne šole v Skednju
V našem časopisu smo že opozorili, da se je letos na slovenski osnovni šoli v Skednju število učencev v prvem razredu povečalo in da bi bilo zaradi tega potrebno dodeiliti tej šoli še eno učno moč. Od-
Z GORIŠKEGA
V NEDELJO, 19. NOVEMBRA OB 16. URI
bo gostovalo v Katoliškem domu v Gorici krščansko-prosvetno društvo »Rož« iz ŠT. Jakoba v Rožu na Koroškem z ljudsko
igro v Špicarjevi priredbi
MIKLOVA ZALA
Ker se obeta zelo velik obisk, bodo vsi sedeži numerirani. Vstopnice so v predprodaji pri g. Arturju Koshuti, ulica Ma-melli 8 (poleg bivše kavarne Bratuž), tel. 5265 ta petek in soboto od 10-12.30 ter od 16-18.30, v nedeljo pa od 10-12 v Katoliškem domu ter eno uro pred začetkom prireditve.
; : ^ :i:::::;:::'"':'
igrana pisna igra
Zadeva vode v Doberdobu
Po tern, kar smo slišali na seji občinskega sveta v Doberdobu 17. oktobra, je vendar prav, da spravimo v javnost nekaj stvarnih ugotovitev.
Voda.
Dne 30. oktobra 1965 sta svetovalca Slovenske liste Slavko in Marija Ferletič pre-dočila upravi vprašanje vode na pokopališču, kjer je manjkala. Predlagala sta, naj se vodna cev raztegne do tja.
Na seji 16. decembra 1965 jima je župan odgovoril, da vode na pokopališče ni moči napeljati zaradi previsokih stroškov, saj pitna voda manjka celo v nekaterih družinah. Dejal je, da bo občina poskrbela za novo pokopališče.
Na seji, ki je bila 17. oktobra letos, pa je župan poročal, da se je občina odločila za napeljavo vode po domovih v Jam-ljah ter da bo za stroške nekaj prispevala družba »Autovie Carsiche«, nekaj pa tudi prizadete družine.
Svetovalko Marijo Ferletič je ta vest nemalo presenetila, ker je ugotovila, da občinska uprava trdi že od leta 1961, da napravi novo pokopališče, kamor bo napeljala tudi vodo, zakona štev. 27 z dne 16.11.1965 se pa ni poslužila, da bi prosila za denarno pomoč, kakor sta naša svetovalca predlagala.
V zadregi je župan pripomnil, da je zadevno vprašal za informacije pri deželni upravi, sicer pa da je za stvar pristojen konzorcij CAFO.
Toda na dnevnem redu seje, ki je bila 18.2.1966 je bila tudi točka: izpopolnitev vodovodnega omrežja. Rok za prošnjo za deželni prispevek pa je bil do 31. januarja tistega leta in občina ga je zamudila.
Tako torej, vidimo: da pametnih predlogov opozicije komunistična uprava ne mara slišati in upoštevati ter raje zamuja prošnje za deželno pomoč, ne mara napeljati vode do pokopališča, v Jamljah pa morajo družine same, ča hočejo imeti vodo, prispevati za njeno napeljavo! In to namesto da bi občinska uprava prosila za deželno pomoč!
(Se nadaljuje)
To soboto zvečer bodo igralci iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem nastopili z ljudsko igro »Miklova Zala« v Kulturnem domu v Trstu, v nedeljo, 19. novembra pa v Katoliškem domu v Gorici.
Povest dr. Jakoba Šketa o Miklovi Zali je zaradi svojega ljudskega značaja kar sama od sebe klicala po dramatizaciji. In kar je najbolj zanimivo: prvič je prišla na oder ne morda na Koroškem, kjer se zgodba dogaja, temveč v Gorici, kjer je že 11. decembra 1897 (letos poteka torej sedemedeset let!) ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredila koncert s predstavo Miklove Zale v osmih živih slikah. Občinstvo je bilo nad uprizoritvijo (izvirni kostumi koroških Slovencev ter Turkov) tako navdušeno, da so morah igralci vsako podobo prikazati petkrat.
Čez deset let nato je Miklovo Zalo dramatiziral koroški rojak Jaka Špicar, v čigar priredbi bomo igro videli tudi v nedeljo v Gorici. Uprizorjena je bila prvič na Jesenicah 7. marca 1909 v dvorani pri Jelenu na Savi in sicer za tam živeče koroške Slovence. Deželno gledališče v Ljubljani jo je igralo prvič 28. marca 1910, v Celovcu pa jo je prvič uprizorilo krščanskosocialno delavsko društvo 21. maja 1911 v veliki dvorani hotela Trabesinger, Od tedaj je igra obšla praktično vse slovenske odre v domovini, zamejstvu in izseljenstvu, pa tudi na prostem je bila dostikrat predvajana.
Za koroške Slovence je pomenil lik Miklove Zale, ki v tujini ni omagala v goreči ljubezni do svoje rodne grude ter se je po dolgem trpljenju vendarle vrnila srečno domov, vzpodbudo za vztrajanje na lastni poti trpljenja, ki ga je oplajala vera v svobodo in zmago. Nič čudnega, da je zlasti po prvi svetovni vojni želja po uprizoritvi Miklove Zale med slovenskim koroškim ljudstvom znova zaživela. Pok. dr. Zdravko Zvvitter je poiskal igralce po vseh tistih domovih, ki nosijo še danes imena prednikov, omenjenih v povesti o Miklovi Zali, ter z njimi uprizoril Miklo'-vo Zalo v društveni dvorani v Št. Jakobu v Rožu, Prav iz tega kraja prihajajo tudi sedanji igralci, ki nam bodo to nedeljo predvajali vedno ljudsko, vedno našo in vedno novo igro »Miklova Zala. Zato smo prepričani, da se bo dvorana Katoliškega doma to pot napolnila do zadnjega ko tička kajti »Miklova Zala« je ena sama!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, dne 18. novembra ob 20.30
gostovanje slovenskih Korošcev I. Sket - J. Špicar
MIKLOVA ZALA
(Narodna igra v štirih dejanjih)
V nedeljo, 19. novembra ob 16. uri
Ivo Bmčič
MED ŠTIRIMI STENAMI
(drama v treh dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tet. 734265.
• ' 1
Zanimiva rubrika v tržaškem radiu
Z novim šolskim letom je priljubljena radijska rubrika Družinski obzornik dobila novo privlačno obliko. O važnih vprašanjih, ki so na sporedu, povedo tri, štiri osebe svoje mnenje, kar vprašanje zelo osvetli. Gre torej za neke vrste radijsko okroglo mizo. Oddaja je tako mnogo pridobila in jo je prijetno poslušati. Doslej so bila med drugim na sporedu vprašanja o izbiri študija na univerzi, kako vpliva velika svoboda, ki jo uživa današnja mladina, na njen značaj, o gojitvi zanimanja za petje, o okusni ureditvi naših domov, o izbiri umetnin za domove.
Za oddajo skrbi prof. Ivan Teuerschuh. Oddaja je vsako soboto od 19.10 do 19.30. Koristno oddajo vsem priporočamo.
S. Z.
vfc RADIO
TRST A
Spored od 19. do 25. novembra 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 12.00 Nabožna glasba.
— 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Razsvetljeno okno«. Drama v treh dejanjih. — 20.30 Pod farnim zvonom župne, cerkve v števerjanu. — 21.00 Vaški ansambli.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.40. — 12.10 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Polifonski zbor RAI-a iz Rima. — 19.30 Moj prosti čas.
Torek: 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Števerjanu. — 17.20 Slovenščina za Slovence. — 17.40 Osnove psihologije: »Spomin«. — 17.50 Mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 Leoš Janaček: »Zapiski iz mrtvega doma«, lirična opera v treh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40.
13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 18.30 Ljudske pesmi, druga od- ' daja: »U celem Trste lučke ni, u Barkov-ljah gorijo tri«. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 12.00 »Tri in ena - Sobotni variete«, besedilo Danila Lovrečiča - ponovitev. — 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Humanizem«. — 18.00 Istrske ljudske pesmi. —
18.30 Marijan Lipovšek: Druga suita za godalni orkester v c-duru in orkester Slovenske filharmonije. — 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Lepa Vida«, drama v petih dejanjih.
Petek: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40.
— 12.10 Gospodinja nakupuje. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 19.10 Novele 20. stoletja: Luigi Santucci: »Angeli varuhi«, prevod Franca Jeze. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. —
16.15 Pregled slovenske dramatike. Tretja oddaja. Slovensko gledališče v dobi romantike in čitalnic. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.40 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 18.00 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora. — 19.10 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji.
— »Tri in ena - sobotni variete«, besedilo Danila Lovrečiča. — 21.20 Vabilo na ples.
— 22.20 Za prijeten konec tedna.
MEMORIAL »M. FILEJ«
Namizni tenis. Zanimanje za največjo slovensko športno manifestacijo v Gorici brez dvoma zelo raste. Priča temu je lepo število tekmovalcev, ki so se prijavili za tekmovanje v namiznem tenisu. Letos je bilo kakih 40 tekmovalcev in poleg teh še lepo število navijačev.
Posebno pozornost so vzbujali letos tekmovalci s Tržaškega, saj so bili veliki favoriti, ker so na Slovenskih športnih igrah v Trstu zasedli prva mesta.
Tekmovanje posameznikov v kategorijah mladincev in članov se je vršilo pretekli četrtek 9. novembra v Kat. domu.
Zanimivi so bili spopadi med mladinci, ker so prinesli precejšnja presenečenja. Favorita Ervin Mezgec ter Boris Cotič, ki sta bila na prvih mestih na Športnih igrah v Trstu, sta bila poražena že v izločilnih tekmah. Finalno tekmo sta odigrala odlična Ukmar Peter (14 let star) iz Nabrežine ter Komel Igor iz Gorice. Zmagal je prepričljivo prvi, ki je pokazal zalo lepo in napadalno igro, katere Goričani ne poznamo. Ukmar je osvojil prvo mesto z zmagami 21 : 16 ter 21: 18. Drugi je bil Komel Igor, tretji Čemic Lucijan in četrti Cotič Boris. Vsi trije so člani moštva Dijaškega doma iz Gorice.
Med člani sta prvo in drugo mesto zasedla Edi Košuta ter Adrijan, Tavčar, oba člana Doma k Rojana. V finalni tekmi, ki sta jo ta dva odigrala je zmagal Edi Košuta z rezultatom 3:1 (21 : 14, 21 : 8, 21 : 23, 21:14). Tretji je bil Ferri Lojze, član moštva A goriških skavtov, četrti pa Ger-golet Darij iz Doberdoba.
Tržaški atleti so pokazali svojo veliko premoč, ki izvira zlasti iz resnega in velikega treninga. Goričani so nekateri sicer zelo sposobni, a jim manjka tehnične izpopolnitve.
OBVESTILA
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu sporoča, da se bodo prihodnji teden začeli izpopolnjevalni tečaji iz strojepisja, nemščine, srbohrvaščine, gospodinjstva in nege otrok. Vpisovanje in informacije vsak delavnik od 17. do 19. ure do 20. novembra v ulici San Nicolo 31/11. Tečaji so namenjeni zlasti mladini, ki je končala obvezno srednjo šolo in se pripravlja da vstopi v poklic. - Vodstvo tečaja.
Tudi letos bo v Katoliškem domu v Gorici že običajna revija pevskih zborov
CECILIJANKA 1967
pri kateri bo sodelovalo nad deset pevskih zborov.
Prireditev bo v nedeljo, 26. novembra 1967.
»Beneški fantje« na Opčinah. V soboto, 18. novembra bodo nastopili v Finžgarjevem domu »Beneški fantje« iz Ljubljane. Po radiu smo že večkrat slišali njihovo ubrano petje. Zdaj bo nastopil tudi humorist Janez Keber in bodo tako imeli poslušalci dvojni užitek: poslušali bodo domačo pesem in se od srca nasmejali veselim zgodbam. Vabimo Opence na ta koncert. Začetek ob 21. uri, da bodo lahko prišli tudi- tisti, ki se vrnejo malo kasneje z dela.
DAROVI.
Za Alojzljevišče : V spomin pokojnemu msgr. Alojziju Novaku daruje g. Kertelj iz Amerike 15 dolarjev. •
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: V spomin na mamo Frančiško Jerkič daruje ob četrti obletnici smrti hčerka Vanda por. Donati 5.000 lir.
Štandrež o priliki nedelje zahvalnice krompir in razno zelenjavo.
Podgora: 40.000 lir.
Iskren Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KEROZEN - PREMOG - DRVA
Tvrdka IVAN VETRIH
Kerozen Vam za Gorico in okolico tekom dneva dostavimo na dom.
GORICA, ul. Lantieri, 5 ■ Tel. 25-27