..... w.» (f.*. • ft*«
Uhaja TBak 4M 11
I und 4sUf
MMJ

and Holiday*.
ROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrvdnlAkl In upravnlftkl prostori: 1667 S. LawndaU Ava.
Office of Publication: 2667 8outh LawndaU Ava. Telephone, Rockwal) 4904
I.ETO—YEAR XXIX.
Cm Mata ja 96.00
■t Oktaaoo.
^Tiill'*ÄlTST CHICAGO, ILL., PONDE!JEK, 6. JANUARJA (Jan. 6j, 1M5
Subacriptlon 96.00 Yaarly
ÄT K V.—N11M H E K 3

mailin« at spadal rata of poat*ca provided far In
UOt. Act of Oct. t. 1917, aathortaad oa J<m 14, 1919.
Izgredi prothrojnN^ „ ■
■ ■	iT ■■■	nike prah Italiji
izbruhnili v Italiji!
Domače vesti
Eden ubil in veliko število ranjenih v bitki med fašističnimi miličniki, vojaškimi novinci in civilisti. Vojaška revolta v italijanski koloniji Tripolitaniji. Vojaštvo zastražilo britsko in švedsko poslaništvi* v Rimu. Fašistični tisk zahteva drastično akcijo proti abesinskim "divjakom"
ADDIS ABABA, 5. jan.— Uradno poročajo, da ao italijanski letaki danes z bombami razdejali abeetnako mesto Dagga Bur in vse enote Rdečega križa, ki so bile tamkaj. Bolnišnica ameriškega Rdečega križa je tudi bila porušena.
Pariz, 4. jan.—Rimski poročevalec pariškega lista "Oeuvre" poroča o resnih protivojnih izr-gredih, ki so izbruhnili v Mus-solinijevi rojstni provinci Ro-magni, v mestu Lugo di Roma-gna. Oddelek vojaških novincev, ki je imel odriniti v Afriko, se je uprl častnikom in javno demonstriral proti afriški vojni.
V akcijo je bila pozvana fašistična milica, da potlači revol-to, kar je izzvalo bitko mfd civilisti, ki so se pridružili upornikom, in miličniki. Neki fašist je bil v spopadu ubit in večje število izgrednikov ranjenih in aretiranih. Fašistična milica je končno potlačila izgrede, nakar je pričela^s splošnim čiščenjem sumljivih elementov.
Pariški list dalje poroča o uporu, ki je izbruhnil na oljni ladji Corona Ferrera, ko je ta dospela na visoko morje iz rumtmstaig* pristanišča Constanca.
Tunia, 4. jan.—Sedemintrideset domačinskih vojakov, ki so se uprli italijanskemu Častniku v Tripolitaniji in ga umorili, je bilo aretiranih in razoroženh, ko so prekoračili meja Rebele straži močna vojaška straža, začno pa je bila odrejena preiskava. Upor je izbruhnil v vojaškem taborišču v Naloutu in Bi-naounu, kjer so rebeli ubili italijanskega poročnika Biondija.
Rim, 4. jan.,—Italijanska vlada je podvzela izredne korake, <la zaščiti tukajšnje britsko irf Švedsko poslaništvo, ker se je pojavila nevarnost sovražnih demonstracij. Močni vojaški in policijski oddelki so zastražili poslan iške in konzularne urade in pripravljena je na akcijo dru1 Ka oborožena sila, če se pojavi nevarnost izgredov.
Medtem pa je pričela italijanska vlada mobilizirati člane mladinskih fašističnih organizacij. Ti «o bili pozvani, naj se zberejo v različnih krajih mesta, da jim fašistični voditelji ponovno prečitajo Mussolinijev govor, ki ¡tu je imel diktator v parlamentu 3. januarja 1. 1925. V tem jfdvoru je Muesolini napovedal boj opoziciji v parlamentu in pobijal govorice, da namerava re-sijrnirati in tako ugladiti pot vz|K>atavitvi liberalne vlade. . V tistem govoru je Mussolini pobijal obdolžitve v opozicional-n«m tisku, izmed katerih je bila najbolj ostra ona, v kateri je bilo rečeno, da je on odgovoren »mor socialističnega poslanca Matteottija. Po tem govoru je pričel MuHHolini- zatirati opozicij o in jo je končno tudi zatrl.
Ponovitev tega govora v času, ko je Italija zab redila v težak položaj zaradi izvajanja ekonomskih sankcij, smatrajo za do^az, da ae Mussolini ne počuti dobro na svoji poziciji. In /-ai o j«, prtfei apet napadati mro-je kritike.
Z.afriške fronte prihajajo v Him /u ugodna poročila. Naznanjeno je bilo, da je maršal Pletro '^"glio, vrhovni poveljnik ita-hjanake armade v Afriki, pozval '*ši*tično vlado, naj pošlje nove čete v Abminljo. Del njegovi
Vprašala je Švedsko in Turčijo za vojaško pomoč
Hitler posvaril Ligo narodov
Nemčija odklanja zunanjo intervencijo
Berlin, 4. jan.—Diktator Hitler je sedaj odgovoril J. G. Mc-Donaldu, Američanu, ki je nedavno resigniral kot vrhovni komisar Lige narodov za begunce iz Nemčije. Ta je v svoji teja-vi, v kateri je podal resignacijo, urgiral Ligo narodov, naj ustavi persekucije Židov v Nemčiji. Na to izjavo je sedaj prišel kratek uradni odgovor Nemčije, v katerem je rečeno, da nacijska država ne bo trpela zunanjega vmešavanja v svoje notranje zadeve.	~ | • "Visok urad Lige naroidov se je šele sedaj, ko je preteklo sedemnajst let po končanju svetovne v6jne, zavedel svojih člove-čanskih dolžnosti/' je rečeno v Hitlerjevi izjavi. "Stotisoči članov držav, ki so bile poražene v avetovni vojni, niso bili deležni nikakih simpatij s strani Lige narodov, čeprav je ves svet priznal načela ameriškega predsednika Wilsona. Oropani so bili domov in življenskih sredstev, toda Liga narodov in nihče drugi se ni zavzel za nje.
"Zdaj j« Nemčija, ki je dosegla notranjo enotnost in skuša iztrebiti nezaželjene elemente, spet predmet neopravičenih napadov. Napadajo jo prav tisti krogi, ki so uveljavili ver-sajsko pogodbo in s tem napravili veliko krivico Nemčiji. Liga naj se briga za narodne manjšine v zavezniških državah, ki so zatirane, ne pa za notranje razmere v Nemčiji, ki je sedaj zaposlena z rekonstrukcijo svojega gospodarstva."
Nacijska vlada je zaenqf opozorila Ligo narodov na izgon Nemcev iz Belgije. Belgijske avtoritete so obtožile te, Nemce prevratnih aktivnosti, ¿aplenile njih imetje in jih izgnale iz dežele, kar je izzvalo ostre proteste v Hitlerjevi državi.
_ Milwauške vesti
Milwaukee. — Frances. Tratnik, ki je bila pred kratkim težko operirana, se je te dni vrnila iz bolnišnice v domačo zdravni ško oskitoo. — Ferdinand Glo-jek in njegova žena sta zadnje dni obhajala v West Allisu biserno poroko (tridesetletnico). — V sosednjem Shefcojigaiiu sta še zaročila dva para: Frank Zagožen in Mary Ann Kaker ter Donald Meyer in Margaret Re-penšek.
Avtas nesreča v Cleveland u
Cleveland. — Na starega leta dan sts bila pri avtni nesreči, katero je povzročil led na ulici, poškodovana dva rojaka, John Gerl, star 22 let in Leo Bošt-jančič, star 38 let. Gerl si je porezal prste s steklom sesutega vatrobrana, Boštjančič je pa dobil globoko rano na vratu in mo* ral bo dalj časa ostati v bolnišnici.
Relifni delavec podlegel _
Strabane, Pa. — V General bolnišnici v Canonsburgu je zadnje dni umrl John Tomšič, star 42 let in doma iz Koritnice pri St. Petru. Pred desetimi leti je bil pobit v premogovniku in od takrat ni bil več zdrav. Zdaj se je prehladil na relifnem delu in v treh tednih ga je bolezen uničila. V Ameriki je bil 15 let in zapušča Ženo, tri majhne otroke, tri brate in dve sestri, v starem kraju pa starše in brata. Bil je član SNPJ in JSKJ.
Se en grob v Penni
West Newton, Pa.—Tu je u-mrla Mary Urbanja, etara 42 let in doma iz Vrhpolja pri Moravčah na Gorenjskem. Tu zapušča moža in «pet otrok, v stari domovini pa starše, brata in sestro.
de ena avtna nesreča
Strabane, Pa.—Avto je povozil rojaka Louisa Pelosta, člana društva 138 SNPJ. Zlomit mu je desno nogo in zdaj se nahaja v General bolnišnici v Canons-burgu.
Poroka
Glsncoe, O. — Tu je bila poročena Mary Potočnik, bivša članica	" Franklinom
Ogilbeejem. Obilo sreče! .
Konvencija unije najemninskih farmarjev
Little Ročk, Ark. — Prvič v zgodovini juga so se najemnin-ski farmarji zbrali v tem mestu na svoji konvenciji, to je na konvenciji Southern Tenant Farmers uniji, ki ima 26,000 članov in je zadnjo jesen vodila uspešno stavko. S to stavko so najemninski farmarji in farmski delavci Izvojevall zvišanje plač pri obiranju bombaža za več ko polovico.
Unija uvedla pokojnino
New York. — Italijanska krojaška unija št. 89 ILGW je za svoje stare Člane uvedla pokojninski sistem. Prve pokoj-nine so bile izplsčane za božič. Unija šteje 42,000 članov in je največjs krsjevna unija na svetu. Njen upravitelj je Luigi Antoninl, odprt Mussolinijev sovratnik. _
Pariz, 4. jan.—Iz zanesljivih virov poročajo, da se je Francija, ki je obljubila vojaško pomoč Angliji v alučaju italijanskega napada na britsko bojno brodovje, obrnila na rasne države, včlanjene v Ligi narodov, ako so ji pripravljene pomagati v slučaju italijanske invazije francoskega ozemlja. Apel je v prvi vrati namenjen Švedski in Turčiji.
Dva pariška liata sta naznanila, da je francoska vlada, ki se boji oborožene Nemčije, vprašala tudi Anglijo, ali je pripravljena poslati svoje vojaštvo na francosko-nemško mejo v primeri, da se Francija ssplete v vojno z Italijo. 4
O tej stvari so razpravljali že francoski in sngleški vojaški strokovnjaki na pariški konferenci, ko je bilo vprašanje medsebojne vojaške pomoči na reše-tu. Takrat je bilo pojasnjeno, da bo morala Francija umakniti del svojih čet s francoeko-nem-ške meje, da ojači svoje pozicije na italijanski meji, ako bo Anglija napovedala vojno fašistični državi. ,
Komiaija za zunanje zadeve francoske nižje zbornice je poslala poslanico švedskemu poslaniku v Parizu, v kateri obsoja italijanski bombni napad > na Švedsko šotorno bolnišnico v Abesiniji. Ta zločin komiaija primerja potopu ladje Lusitanie v svetovni vojni, kar je nesultl-ralo v ameriški napovedi vojne Nemčiji.
Londoa, 4. jan.—Anglija še ni dala odgovora na vprašanje, ali je pripravljena pomagati Franciji z oboroženo silo, ako bo Francija pomagala Veliki Britaniji, če bo Italija napadla britsko bojno brodovje v Sredozemskem morju., Angleške avtoritete nočejo razpravljati 6 detajlih konference med francoskimi in britskiml vojaškimi strokovnjaki v Parizu ter naglašajo, da so se ti razgovori nanašali izključno na obstoječo evropsko situacijo.
Eksplozija razdejala bančno poslopje
Elmira, N. V., 4. Jan.—Notranja eksplozija je uničila tri-nadstropno poslopje tukajšnje narodne banke in napravila škodo 9100,000, Vzroka eksplozije še niso ugotovili, domnevajo pa, da je razstrelbo povzročil plin, ki je uhajal iz cevi. Sosedno poslopje, v katerem je urad fJhe-murvg Valley Havings k Loan Assn., je bilo tudi deloma raz-dejano. Detonacija je razbila tudi šipe v oknih poslopij na razdaljo enega bloka. Ob času eksplozije ni bilo ndbenegs človeka v uradu banke. Michael Leahy, blagajnik, je odšel domov pet minut pred razat relW
demonstracije z elektron-
snmoCesom
Izumu pripisujejo veliko važnost
KMALU PRIDE NA TRG
St. Umi*. Mo., 4. jan. — Na četrtkovi seji Ameriške «veze za podvig znanosti so se vršili eksperimenti s elektronskim o-Česom, ki sta ga izumila dr. V. K. Zwojkyh in dr. G. A. Mor-ton, znanstvenika v službi Radio Corp. of America. O tem čudesu se je šepetalo več dni. na omenjeni seji pa so se vršile prve demonstracije pred znanstveniki. Novi instrument je cev, katero se lahko rabi kot teleskop ali mikroskop, ki z uporabo infra-rdečih In ultra-vloli-čnih žarkov omogoča gledanje v "črni svetlobi".
Izumitelja pravita, da bo to oko igralo veliko vlogo v letal* stvu, pomorski plovbi In zdravilstvu. Praktična vrednost v letalstvu se bo izkazala v meglenem in viharnem vremenu, ki zahteva danes številne šrtve. 8 pomočjo elektronskega očesa bo lahko pilot videl na veliko r daljo in tako preprečil kolizlje.
Ker ladje oddajajo vročino in s tem in/ra-rdeče žarke skozi svoje dimnike, se bo njih navzočnost lahko opazila ponoči a pomočjo elektronskega očeaa. Av-tomobi listi bodo lahko pokril luči z rdečo mrežnico v meglenem vremenu, in ako bode imeli elektronsko oko, bodo lahko nadaljevali vožnjo breg vsake nevarnosti.
Megleno in oblačno vreme ne bo oviralo astronomov pri opazovanju, ako bodo teleskopi o-premljeni z elektronskim oče
SOBI«_" • v.
Znanstveniki so prisostvoval eksperimentu s filmskimi slika mi preko elektronske cevi, ki je spremenila svetlobne žarke elektrone. Elektroni, ki so bil izstreljeni iz cevi, ao produclral slike v večji in jasnejši obliki. Piedmeti, ki so bili osvetljeni s infra rdečimi žarki solnčne svet I obe, so se odražali v optičnih lečah elektronske cevi.
Po teh eksperimentih, ki so bili usjieh, je bilo naznanjeno, da bo elektronsko oko kmalu prišlo na trg. , (
164 listov propadlo l v Ameriki leta 1931'
Phlladelphia, Pa. — Tukajšen
"Dir«ctory of New*papers aru Periodlcals* poroča, da Je 164 ameriških časopisov prenehalo izhajati v letu 11)35. Od teh Je bilo 150 tednikov, osem dnev ni kov in šest magazinov. To ps m« «pomeni, da so val propadli; nekaj ae jih je združilo g.dru gimi listi. Vseh časopisov In magazinov v Združenih državah Je bilo 12,045 ob koncu leta 1035.
armade Je v Afriki že de*it~me- i sen. kam (DaU, as I. itrsal)	I jetniki •
30,000 Poljakov izpuščenih iz zaporov
Varšava, 4. Jan—Poljska vlada je včeraj podelila nekoliko zakasnelo božične amnestijo 20,000 jetnikom in danes bo izpuščenih nadaljnjih 10,000 jetnikov. I* puščeni ao večinoma mali tatovi in šeparji. je pa vmea tudi nekaj ukrajinskih in drugih političnih jetnikov. Ker je danes čez pol milijona brezposelnih delavcev na Poljskem, je zavladala boja-pojdejo amnestlrani
Wiks ksle skspšae Massottal)evik
— » « êtrm<*é
prodiranju v notraajoet Abeslslje.
Kita jskrdi jakr^ I
M v križarski vojni
Japonski militaristi za-pretili z akcijo
Pelplag, 4. jan.—Okrog dvesto študentov, prednja straža masnega romanja, je včeraj odkorakalo proti Nankingu, kitajskemu kapitolu, da tam odločno protestirajo proti vladi, ki mirno gleda japonsko prodiranje-v severni Kitajski.
Danes bo odpotovalo v Nan-king nadaljnjih 400 študentov in tem bodo aledile druge skupine Napovedujejo, da bo v Nanklng dospela armada 37,000 študentov ter pritisnila na vlado, naj prepreči nakane japonskih mili-tarlstov, ki hočejo razkosati Kitajsko.
Sedanje masno romanje kitaj' skih študentov Iz vseh krajev dežele* je posledica proti japonskih demonstracij, ki so se pričele 9. decembra. VeČina privatnih in državnih Šol je na pritisk japonaklh milltaristov pozvala dijake, naj prenehajo s demonstracijami in se vrnejo v šo-e. Poj i v je razkačil dijake in predložili so nove zahteve.
Sedaj zahtevajo odslovltev vseh uradnikov, ki so s oboroženo silo nastopili proti demonstrantom In je bilo v spopadih večji število dijakov ranjenih; Izplailtev odškodnine ranjencem, zadoščenje in garancijo od avtoritet, da ne bodo ovirale Štu-dentovsklh aktivnosti ; odslovltev voditeljev učilišč, ki nasprotujejo in pobijajo študentovsko gibanje proti japonskim militari stom. Dalje zahtevajo od vlade dovoljenje la nošnjo orožje, ka tsrsga jta mora ona preskrbeti Japonake mllltartatlčne avtor) tete napeto opaaujejo uporno g! banje kitajskih študentov ln ao ailno razkačene. ObolŠile ao ki tajske uradnike nesposobnost pri zatiranju študentovskih demonstracij ln zapretile, da bodo same podvzele drastične korake proti študentom. Japonski mili taristi vidijo v gibanju kitajskih dijakov možnost novo révolté ln boj kot i ran Je j apon skega hlaga.
Mussolmijeve zapovedi za liste
Cesa italijanski tisk ne sme objaviti
Pariz. 4. Jan.—Tukajšnji fran coskl list "Oeuvre" Je objavil in strukclje, katere Je Mussolini da pred kratkim časopisom v Jtsll ji. Te instrukcije se glase:
"Ne objavite ničesar o procesu proti petim vojaškim uporni kom pred vojnim sodiščem v Ki mu.
Ne objavite ničesar o kampanji za omejitev tiskovnega papirja.
Prenehajte z objavljanjem slik glede zbiranja starega žele LU littocin, ki ae porabi za trana por t i ran Je teh fotografij, Je vre deri več kakor staro železo/ Ne pišite, da pride kmalu mir. Ne poročajte ničesar o našem zračnem bombardiranju v Al»e sinlji, razen kar dobite uradnega.
Ne izročajte ničesar o franco-ako-snvieških razgovorih.
-s j le na drobno in široko «i novi himni v čast Muaaoliniju, katero je skomponlral mojster Baiuetlo.
Poročali» ni drobno ln ttrotn vse visti I/. Kffipta pmMVno tf izgredih proti Angliji, to^la ne delajte vtlna, zlasti ne v nasl< vlh, da na* to veaeli/^ ~
Jugoslavija naročita bojne Ipd je v Nemčiji
Bremen, 4. Jan.—Prvič po ave Uivnl vojni je Nemčija sačrla Krediti b«Jn* ladje z« druge dr žave. Tukajšnja ladjedelniška družba »fe«irleb Leersen Ve*« aark Je (»rejels "veliko nsročlJo" Pis Jugoslavije za brse motorne čolne za Jugoslovansko bojno 1 mornarico.
Železničarji—
v boju proti redukcijam
Od lastnikov zahtevajo garancijo proti odpuščanju
konsolidacija 2eleznic
Ciheago. — Med voditelji Že-ezničarjev in zastopniki železnic ae bo te dni vršil važen sestanek, na katerem bodo razpravljali o projektirani konso-dacljl železnic in njih posledicah za delavce. Na tem sestanku bodo vodje železničarjev skuša-i dobiti od lastnikov garancijo proti nadaljnjim odajovitvam. v Med upravami želeanic je 4e delj časa na rešetu vprašanje večje konaolidacije, kar zagovarja tudi vladni železniški koordinator Joseph B. Eastman. Namen teh konsolidacij, ki pred-vldujejo centraliziran je postaj, »elezniških popravljalnlc ln o-pustltev neekonomičnih prog, je znižanje obratnih stroškov. To «nižanje bi pa prišlo le na ra-un delavcev, ki bi izgubili delo.
Stališče unij je, da so proti vsakepm enostranskemu "na-!>redkuM. Pravijo, da konaollda-jljl kot taki ne nasprotujejo, toda so odločno proti temu, da l>l stroške nosilo delavstvo. Vsled tega zahtevajo garancijo od želeanic. da ne bodo odslovile nobenega delavca. Zelasnlce se temu seveda upirajo, ker v taki koneolldacljl ne vidijo no-bens koristi za lastnika.
Vladni koordinator Eaatman /.agovarja "odslovltvene plače"; vsak stalno odslovljenl delavec naj bi prejel neko odškodnino, železničarji pa tudi v tem ne vidijo izhoda, ker konOno ne pomeni nič drugega kakor še večjo brezposelnost. Odslovljenl delavci bi bili po Kaatmanovem načrtu le toliko časa farni pred volkom, dokler ne m porabili "odslovltvene plače". Dela bi I-tak več ne dobil!,1 in v alučaju, da bi.ga pa ta ali drugi dobil v drugih industrijah, bi na cesti ostal pa nekdo drugi, ker kapitalizem nima več dela za vse delavce. Milijoni ao obsojeni v stslno brezposelnost pod seds-nJim preživelim sistemom.
V slučaju, da želesnlčsrjl ne dobe od Ustnikov gsrsnclje proti odslovitvam, bodo šli pa pred kongres. Medanji železniški zakon sicer določa, da v slučaju konsolidacij ne sme pasti število oposlenlh delavcev pod šte* vilo meseca maja Iftftl, toda ta klavzula ne daje dovolj garancije železničarjem,
Kakšen program bodo voditelji žclezničarskih unij končno Izdelali, je še vprašanje. (Jaran-clje pred islslovltvami namreč tudi ne nudijo zadostne protek-clje. Železnice lahko na to za* htevo pristanejo In delo poraz-dele msd vse delavce, kar bi pomenilo delno uposlltev vseh In. znižanje zaslužka za vas. • Vsled tega Je med železničar-|| opažati večje zanimanje za britski slstein1 to jejwnzionlrs-njs odalovtjenih delavcev. V An. giljl prejema vsak «talno "d* stavljeni žeksničar^ ne glede na
■sii^l ' Hi I "j"
~»H»kaks»m mfiMtodmno a^ li pokojnino za vse »življenje. Znaš* okrog dve tretjini njego-vi*r* zaslužka <jb času odslovi-t ve. Plačujejo jo železnice.
Na drugi «trani so pa železničarji zopet pričeli g agitacijo za podržavljen Je Zelefnie in SO V
ta namen odprli posebni urad v W»shlngtonu. Njegov načelnik Arthur Keep je te dni poslal tsem kongresiiikom In senatorjem plsrrfo,. v katerem ob«oJa ae-danjo upravo železnic v Interesu wsll*treetakih bankirjev In prsvi, da je edini izhod — po-državljenje. .
(LtoiJ« as •. strast.)
PROSVETA
i
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO I* 1. ASTMI NA SUíVKWSSS NASODNB rODrOtNE JCDNOTS On— *	W u»
„tUIm: m MruAro« dría »a (»•»•» <*!«•«•) m M.. MM .Hho. •«-»*
17 A« M «W M*. |S.H pwl MA. M
M*re«»lM MM to CiMM I'M M»
- M > ÉHIM
I»
m CfcbM«
i; te
..4 0a«a4a M-* r« CW*f» a«4 Ckar.. foreign «matria M M P*r r««r
(rirrjjl tAU«»«)
r« | . tO i*r r«a/.
ilM. !••* •lufeju.
CH. „UM. »	,, .. ^
éUa". ~ M	H-A^-rt «UfWM	^'..r
-r—* •
Ur -U —Urm** a»4 '««-H
Unlet m w kar l-na •«»* •
PROSVETA MtT-M S.. U*M»U Ara., CMaf.
mkmscb or TSS fkossatbii rssss
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
o »lov domu | PronašIL smo tudi, da je prej-Girard. Ohlo^-Nekateri bivši! **H 9™*- C*«* pladal za «o-
oiHuirniki tllkai.l tOVS ^dMM
Pozvan je bil
¿njega Slovenskega. doma so
klnttrtMn nrnrnrn^tj^l^f^ilfffit
pojasni. Jiobepoga odzi< kaj, so še pronašli? Da se pred njimi opravičeval. Tajnik
na sejo,
ie non/all o '^iUkfh proet-'Pojanni. Noben«*» odziva. A .,„ radi vodatva tega dom». Ve.	kOa ..bi*
je "peščica socialistov polastila gospodarstva nad Slov. domom." Pravilno je, da nas, ki smo prevzeli gospodarstvo Slov. doma na pošten način, ni bilo samo "peščica." Kolikor dalje je šlo, toliko več nas je bilo, tako da smo na sejah imeli skoro vedno
anuakja
Dala,

Molitve za mir
liko bi se dalo napisati, če bi «e Človek poglobil takoj,_ko se je prič lo a zidavo tega doma.
Naj omenim, da vodstvo tega doma je bilo skoraj enega in ir tega kalibra takoj od začetka; nekateri so gledali za svoje osebna koristi, drugi za osebno reklamo. Seveda, včasih je bil v odboru tudi kak delničar drugačnega mnenja, ali se je moral skoro sleherni vkloniti reakciji, r, SmS m ffcMT <U« »I. »"»»•	I drugače bi morda trpel posledi-
k Odbor je velikokrat kar HVO-
i	h	je gjtvei brez vsake delničarske
seje, napravil velike «korake, Če*, kaj pa mam morejo! Delničarji so pa izprevideli,
Kantenburški nadškof v Angliji, primas an- I da Je takega svojevoljnega go-glo-katoliAke ali angličanske cerkve, je tik gorstva dovolj. Rekli so, da pred božičem apeliral na vse kristjane v Evro- ^ j^mj ^jbor, ki bo sposo-pi. naj molijo za mir in za odvrnitev svetovne |ben knjigovodstva in ki bo izvr
vojne.
papež Pij je takiato pozival katoliške vernike, naj molijo za mir. On sam — je rekel — vedno moli k Bogu za mir. Papež imenuje Krista "kneza miru".
Istočasno, ko je anglo-katoliški primas pozival evropske kristjane k molitvi za mir, je angleška vlada zaključila, da mora povečati letalsko floto Anglije na deset tisoč bojnih letal.
In istočasno, ko je papež v Rimu molil za
£ «U LT hoče „H v-uk nailn vojno. ^«Itnii fJS lllt^J« VatoletJa paprt apei.rajo na I Aii ti molje ni«, imeli dovolj
Lctkovec, si bi človek mislil, da bi ne bil trta, si je izdal certifikat nove delnice. To sa reče, da ima več delnic kot jih je v imfcnikij Slov. doma.
Tukaj naj Pire, urednik Ameriške domovine, pogleda cvetke
no si gor/podarstvo nad tukajšnjim Slov. domom pod strahovlado in denuncijanstvom—kle-rort;publikanci. Ker so pa ti narodni izdajalci spet pogoreli s par njihovimi kimovci vred, <sc doblU sodnijsko prepoved proti <^am. V obtožnici je bilo toliko raznih laži, da edino človek najnižjega kalibra bi bil zmožen kaj takega skovati skupaj» Na čelu
Naš načrt je bil vedno, da se uredi tako, da bo imel vsak delničar sam eno delnico, kvečjemu dve in le en gjaa, da ne bo več tistih opazk t kaj bol ti, ki ima« samo eno delnico," četudi je zapravil-z namenom, da bo šlo y demovo blagajno, več ko vsi tisti,
iTfftrtfttlltffl Trtf™ LjudilLM-imaju 4» več detaJa. Ali pa.
vrta, njegovega i te obtožnice je bil naš boritelj
ftava) zaključke odborovih in delničarskih sej. In res, v de-cembru leta 1983 so prišli na glavno sejo, četudi prgje niso zahajali na seje zato, ker se ni-ao upali izraziti svojih mnenj radi gotovih denuncijantov. Na omenjeni seji so delničarji obračunali z odborom: poraetli so 9 prvim in zadnjim in izvolili p<4polnoma nov odbor. ' Četudi je John Anžiček, takratni noai-
"kneza miru" za mir, v istem času pa so se cerkveni in svetni vladarji ob^roževalf in vodili vojne ne namo s "krivoverskimi" sovražniki, temveč tudi med seboj. Vso to dolgo dobo, najmanj 1600 let, mlkar v Rimu in drugje molijo za mir, je bil "knez miru" gluh in Klep za vse te molitve.
Na stotino in stotine vojn 'je bilo samo v Evropi v tam času; na stotine In stotlfte vojn je bilo na ostalih kontinentih sveta. Na milijone ljudi je bilo poklanih v vseh teh vojnah.
Papeži so že pred tisoč leti |>ostavili pravilo, da je vojna za obrambo vere upravičena. Vojno te vrsta je blagoslovil sam "knez miru" . . . In kadar se je papežem ali njihovim svetnim vladarjem zahotelo novih dežel, novega lx>ga-stva in novih |K>dložnikov, so v Himu oznanili "sveUi" križarsko vojno in poklicali ves krščanski svet k orožju. Takrat ho molili h ¿'knezu miru" za zmago. Kadarkoli sta se dva ali več krščanskih- tiranov sprijelo na bojnem polju, so vsi apelirali na "kneza miru" za zma go, ..
Tak je krščanski "mir" že Ifioo let, «Mlkar je krščanstvo postalo v Himu državna cerkev in dobilo moč in oblast. Ta "mir" jfc 1600-letna reka človeške krvi.
de danes |x»glavarji raznih krščanskih cerkva poaivajo k molitvi aa mir, vedno razglašajo mir kot največjo čednost človeštva — istočasno ne pa vsa krščanske vlade neprestano olnirožu-jejo do zob in izzivajo nove vojne.
Molijo za mir, ampak na te molitve ne dajo nič, "knezu miru" ne zaupajo nič . . . Zaupajo «tamo večjim in še večjim armadam, večjim in še večjim mornaricam na morju, i>od vodo in v zraku, boljšim in še boljšim kationom . . .
Molijo in vlivajo topove! Molijo in grade Itojne ladje in letala! Molijo in mobilizirajo milijone ipo* v armadah!
Človek »e mora vprašati: Centu.vrags molijo, te vlivajo topove, grade bojne ladje in letala t« r vežbajo milijone mol v ubijanju? Čemu. vraga vlivajo to|xive, urad«1 Inijueiadje in inobiliEirajo milijone mož, «e molijo? Kako gre to oboje itkupaj? Ali ni molitev vredna nič, ali n *o kanoni in armade vredne nič! Iiiua\»ki vladarji in njihovi pomairači, ki - molijo ta mir in istočasno ptUTailiajo arma? de m Nirojci -¿s vojno, *o preffigani. Molitev jv tuio »iij4«na /a lupnoUxuann zabite maite, «ločim oni awi« ki fiočrjo vojno in ki ne rparajo, da bi bil Hlari sb.tem r«>par^k«ga in vojno izsivajotega gospodarstva odpravljen, Tfnfajo l>iti v^üñTprípi«vli»'n¡ nlí uTa 1
Mi iiinrno paaimistl/tato mno urepričani, da enkrat re» prid« LTajni mir v človeško druž> l*o.' Obcn«ni pa niiio prepričam, da tega t > u j -"nega miru ne prinene nobena molitev in iioIn'U hinavski ap*'l "a iM*kega •».•m«|ia "knt/44 mi-j^ú". Kdjüu Liuvcški xaiüJii 4« xiutíLm-oUpy-viti vojne In narediti mir tia «w|u,
Organizirati človeški rsfum, ki preobrazi človeško drulim v Interesu *<Vialn«- pravith«»-uli. priTte«e mit človeštvu. To pttivi mir =: pred -5 oriiafrntlratllm ktsnjem ljudi, kateremu pravimo vojna/ To Mumije U* iMl|iravljeno kot o«tanek nai|KMllejšega Uarl»aratva ir temne pretek loNt I.
Sa drugi otraiii pa n-* bo miru mel matično civiliziranimi ljudmi v tekmovanju ra ko-r i «t ti o vnsnj^ To te^moianje, ta lMHl«*ča "vojna" ju prav za prav m m pričela.
možatosti v sebi, da bi preboleli» pora«. Pričela se je karavatia od advokata do advokata. Seveda imeli so še cel mesec uru-dovanja, predno je bilo treoa oddati tiste služiblce, o katerih bi človek včasih mislil: "Ko bodo šli ti možje iz urada, se bo Slovenski dom pogreznil." Naš rojak Dolfiič je po izidu Volitev kričal kot lev, češ, sedaj t>o Slovenski dom prazen. Ampak bilo je baš obratno. Kričali so kot obsedeni: "Glejte, socijaliKti imajo sedaj dom, bojkotirajte jih!" In res je bil z njihove strani bojkot ipopoln.
Ta njihov bojkot |>a ni imel najmanjšega efekta. Naše seje, dokler nam niso začeli nagajati s sodnijsko prepovedjo, so bile dobro obbkane in stvarne, zaključki premišljeni. Imeli smo razne prireditve: 30-letnico Pro-letarca, veselico vseh girardukih društev in več drugih zabav, katere vse so nadvse nepričakovano dobro u*pele.. Rezultat: za dovoljstvo, |Kišteno delo in lep finančni prebitek. Na teh pri reditvah ni bilo onih. ki bi kričali: "Mi bomo ronuli!" Am pak so bili ljudje, ki so rekli: "Skupno delajmo za skupno stvar!"
Ko se je bližal dan seje. za oddajo stolčkov, je bilo vse redu, mi, da Jih prevzamemo oni pa. da jih—ne oddajo!
Na dan seje. Joe Cekuta, po-rašenl predhodnik, otvoij sejo m prične čl tati neko plamo od advokata, češ, da "nismo pravilno izvoljeni," da "niso bile volitve pravilne," da moramo "ponovno voliti" In vet* dfigih bit-dalostl. John Doičlč. prej njihov agitator in asplraut, ie o-vida vse cblrtel in pronaiel. d» je hllo vse "pravilno," le prl el ( kričati na «Vkuto. ko b» ^Htnl
iz njegovega® zastopnika in poročevalca tukaj iz Girarda, ki mu je jtoslal omenjeno poročilo. Na tukajšnji nodni J i ni bHo najmanjšega dokaza o kaki nepravilnosti pri tukajšnjemu domu za časa, ko ga je imela v rokah peščica socialistov, ampak zavozili so možgani poročevalca in urednika Ameriške Domovine, ki je stlačil tiste budalosti in laži v avoj za-vajevalni list. Uredniku A. D. naj bo pa povedano, da na sodi-ščit-je bilo dokazano, da je bilo dalfl zavoženo, ko so imeli dom v rokah ljudje njegovega kalibra, zato je sodnik priporočil reorganizacijo doma, ker so prodali več delnic kot so jih pod prejšnjo korporacijo smeli. In baš socialisti smo opozarjali na to, da je protipostavno. Ali kaj so nam rekli? "Kaj pa nam morejo?" Vozili so in daleč zavozili, in ko so delničarji (v mislih imam večino delničarjev) videli, <Ja bi se dalo še urediti in spraviti v pravi tir, so nas pričeli tožariti za grohe» ki so jih sami delali od leta 1917.
V letu 1984 smo delali pač to, kar se je nam videlo najpotrebnejše. Kakšnih večjih sprememb ni bilo. Leto se je bližalo svojemu koncu, tako tudi letna seja delničarjev. Dolčič se je db
priliki izrazil, da 'letos so bolj pripravljeni," četudi je poprej z nami flirtal. Ko pa Je izprevi-! naše strani odklonjeno, del, da med nami ne bo nikake-ga zaupanja v njega, je Kel nazaj v tabor, iz katerega je prišel.
Par dni pred glavno sejo smo pa dobili pismo od advokata, z imeni gotovih delničarjev, da se jim mora dati pravica na prihodnji seji, da glasujejo po delnicah, to je: kdor ima več delnic, ima tudi več glasov. Jako smešno, kajne? Oni sami so delali pravila, v katerih je bilo označeno, da "ima vsaka oseba samo en glas, brez ozira koliko delnic ima," in da "noben delni-čar ne sme lastovati več ko dve delnici," razen Če dovoli del. seja. Nekateri pa so si jih nabrali več po različnih cenah; četudi so bili odborniki doma, niso hoteli, da bi dom nazaj kupil del niče in prof i tiral $25 in več pri delnici, so jih rajše sami poku pili.
Ko se je vršila seja v <lec. 19114, so delničarji ponovno Izvo-lili ves prejšnji odbor. Zakaj? Zato, ker so v njem videli sposobnost In da dom vodi popolno, ma na demokratični podlagi, nami so glasovali tudi taki, ki j so proti vsaki politiki zato, ker 1 ho za polteno delo in pa proti nuuAolinatvu. -------
Poročilo v A. D. pravi, da se
za svoje osebne interese—John Dolčič.
Seveda, s to prepovedjo so nam zabranili pravilno poslovanje, baš ob času, ko se bi pričeli v drugem letu pravilno vodenega gospodarstva kazati uepehi. In tako je stalo par mesecev. Potem pa je prišel z njihove strani poziv na skuipni sestanek, da skuša stvar izravnati. Na tem sestanku naj bi bil njihov ljubljenec, nekdanji župan in bankir in pa predsednik tukaj šnje usnjarne, v kateri so za posleni skoro vsi tukajšnji Slovenci. Sugestirano in sprejeto. Bomo videli kaj želijo. Na korvi ferenci je bil s pogoji tožitelj ske strani Cekuta, nekdanji kon-cilman, dvakrat poražen za isto mesto, enkrat na repub. in enkrat na ind. tiketu (mogoče tret. jič na soc. tiketu), ki so bili «lični Mussolinijevim primorskim Slovencem. Celo bankir in tovarniški- predsednik se nista strinjala s takimi pogoji. Ona dva sta nam vsem skupaj priporočala nova pravila, da se bodo vjemala tudi z državnim zakonom. To je bil zaključek te KkupŠčin|H
Tako je atalo nekaj časa. Potem je prišla ponudba od stran Dolčiča, da tožbo umaknejo, ako rimo mi pripravljeni, da plačamo sodnijske stroške, kar je bilo
Seda.
ni drugega preostajalo. Dolčič se je nekaj "muzal," pa je Ce kuta stopil na pozornico. Amen dirali so obtožnico—za razpust doma in kričali, "če ga ne dobi jo, ga bodo pa razbili." To je res .ponos narodu, kaj ne? To se je ravno tako slišalo, kot bi rekel: "Ko mi poginemo, mora vse z nami poginit." Potem smo ¡bili* klicani na sodnijo dvakrat. Prvič nam je sodnik priporočal, da naj dom nanovo in-korporiramo. Zakaj je to priporočal, sem omenil že prej. Drugič je pa nam priporočal, da razpodellmo delnice, da bomo bolj enakopravni, ker to je bil naš dogovor že prej. 4 Sodnik je tudi rekel, da njegovo priporočilo je najboljše za take ustanove, da se med nas naneli harmonija. Ako se ne zedinrmo, bo pa pofitavil reci ver j a. Tak je bil odlok sodišča.
Da ne bo slovenska javnost mislila, da je sodišče nas* obsodilo kake korupcije ali slabega gospodarstva. Ne. Bilo je ved no nam naklonjeno, četudi so na« tožili, da • smo komunisti, rdečkarjl, socialisti, da; smo še mladi itd. Za skupne' delo ni bilo več let pogojev, sedaj je bila prilika, da se stvar za vselej konča na en ali drug način.
da ae ena grupa umakne, to je: izpleča, ker skupno delo Je nemogoče. Toraj smo mi (večina delničarjev) rekli, da se nas izplača, potem pa naj volijo od-tor kakor hočejo.
Oni (toiitelji) so pristali, da nas izplačajo in da se od naših delnic odračunajo vsi tošbeni troški, katerih je bilo" okrog 800 dolarjev. Mi nismo tega prejeli in zahtevali, da sš nas izplača, da vsak delničar dobi sto dolarjev, kot jih je vplačal za delnico, in tudi obresti. To našo zahtevo je tudi sodišče potrdilo in reklo, da se nas takoj izplača, vse skupaj, to pa zato, da ne bi oni, "ki so imeli 2e znebiti ae par necažHj druge bi pa starali." Dobili so iS,000 posojila. To je vae kar so mogli dobiti in mi smo dobil denar.
Tako.se je stvar končala.» N& ka oseba se je pa od tukaj iz Girarda hvalila v Clevelandu češ, "pa smo jjh aiiksali, četud nas je stalo sedem ato dolarjev." Temu rojaku naj 'bo povedano, da so "sfiksali" samega sebe. Mislili ste tudi nas, pa vam se ni posrečilo tako kot ste imeli napravljen načrt. Mi smo dobili, kar smo zahtevali. Ce pa ste zopet postali gospodarji doma, kdo pa je vam do tega pri pomcgel? Ali ne mi? Vi sam niste vedeli kaj hočete. Vaš načrt je bil, i^as podjarmiti, da mi ostanemo še nadalje delni čar j* in da vi, manjšina, gospo darite večini.
Možno je, da pričnemo z ak cijo, da si napravimo kako drugo shajališče. To je, da se bo-mta lahko shajali skupaj dve tretjini -Slovencev in bo odločevala razsodnost, ne mussolin-stvo ali hinavski kimovci.
Veliko bi se dalo še pisat o stvari, četudi pravijo, da ni lepo Če se "tako pisari." Ali je pa to lepo, ko se je govorilo, da se nas deportira in pošlje na Kitajsko pred kanone, da «e nas spravi cfc delo, ker ne trobimo v vaš izdajalski rog? Ali ni res tako, Dolčič?
Naši "višji" so postali zadnje čaee jaiko verni. Nimam nič proti, če bi bili iekreni, ampak bi tudi Krista križali v svoje osebne koristi. Dobili so sem škofa Rožmana in mu priredili pojedino menda zaito, da je "pregnal" socialistični duh iz Slov. doma, ako se ga je držalo še kaj v kakšnem kotu.
John Tancek, 49.
Škrlatinka
prej enrnieno p' tno, d\ le n» amo In mbug sli bi 1
Seveda, ra il ali ne rail, če prav težko, oddati so morali. Ko »mo dobili vsa^iyari virukc^ae je prenaglo velik • gospodarske mrmolnosti In nepravilno Anii'Vk »I ie kar asm. br«» vs i« ke seje, nakazil 500 dol., kutore I ie |KModila domu druga oseba In H* on napravil tranaakeijo, Ta-' krstnemu btag. Anlkku. Ju». J imIi jal knll/e novem* Maga i nI -
i ku, *c mu Je dokazalo, da ni<"Trrt ! barki denarja kot so knjig« iz I kazovale. Vsak. ki ims le t rtv ¡ hico poštenja v »4alM, bi reke4. j te nadzorni odt>or pronajde in d« ka?e piiniankliai"Bom t»" ¡ ravnal.** Ali v tem slučaju, (c moral novi «xlfcor vteti na tu.' tek banano hilaran. Ib>iuk An*
liček si je menda mUlil: mi (mi morejo! I lom že, t < klete MJc*a!i*U aflkaai!"-
"Kaj I - pro
I Mavri v M»«fcvt ae vaiMJ» v igranj« iHfa. Ameritan L Marumbrr (levo).
Njih in«tr«ktor
Thomas-Browderjeva debata
Cleveland, Ohio. — V soboto 11. januarja bo imelo clevelapd sko delavstvo p^vič,priliko videti in slišati dva znana ameriška delavska voditelja obenem in istem večeru in na istem odru. Norman Thomas, socialistični vodja in Kari BrovVder, tajnik komu-nistične stranke, bosta debatira la o predmetu: "Kako se moramo bojevati proti fašizitiu^ De-bata ae bo vršila v baptistični cerkvi na Euclid ave. in E. 18 st.
Ko sta Thomati in Browder i-mela dan pred zahvalnim dnevom slično debato v New Yorku, sta imela nad dvajset tisoč poslušalcev, več tisoč jih je moralo oditi, ker ni bilo prostora.
Pričetek debate točno ob I.. zvečer. Splošna vstopnina: v preprodaji 25 centov, pri blagajni SOc. Rezervirani eedeži »o po $1 in 60c. Vstopnic: v pred-proda ji se dobe pri članih soc. stranke kakor tudi v uradu sdc. kluba št. 27 v SNI). Priporoča se slovenskim delavcem in delavkam. posel no pa Še fantom in dekletom, da «eiejo po vstopnicah v velikem številu. Debate te vr»teso «ek> zanHiive in pod-učljive. To lahko povedo tinti, ki so se udelelili debate med soc. in kom. v n dcljo 16. dec. v SND. V t; m »lučaju bo pa ta debata še bolj zanimiva In poduči ji va. ker bosta debatirala glavna voditelja dveh delavskih Hran k.
Preakrbite si vatopnico in u-deležite se debate v soboto U. januarja. Zagotavljamo vam. da nam t>6*te hvaležni, ker smo va» nanjo javno oposorili.
Za publicijski odbor, j	l*aia Žarke.
Skrlatinka je nalezljiva bolezen, ki Re po. javlja v jeseni in doseže višek pozimi. V oat* lih letnih časih je število obolenj mani,, in večinoma so to le posamezni primeri. Ž* [z tega je razvidno, da se pojavlja ta bolezen ob Caiu klimatskih izprememb, to je v Času, ko je človek najbolj nagnjen k boleznim zaradi pre-hlada. In dejetvo je, da je angina v tem času najbolj razširjena bolezen zlasti med otroci To dejštvo je važno.
• Za škrlatlnko obolevajo zlasti otroci in zato jo smatramo upravičeno za otroško bolezen. Največje Števila obolenj opazujemo med 5 in 16 letom starosti, dočim je to obolenje pred 6 meiefeem starosti redko. Vendar pa vidimo da narašča levijo obolenj za škrlatinko tudi med odraslimi osebami v času večjih epidemij.
Dalje je važno, da je število obolenj večje v gosto naseljenih krajih, (mestih, industrijskih krajih ih predelih) kakor na deželi. To je posledica dejstva, da se širi škrlatinka naj-bolj po dotiku z obolelimi osebami, za kar je Večja priložnost v gosteje naseljenih krajih kakor na kmetih.
Presoja socialnega položaja v sveži s širjenjem škrlatinke je nekoliko težavnejša. Vendar so raztia primerjanja in opazovanja pokazala, da škrlatinka. nikakor ne prevladuje med socialno šibkejšimi sloji kakor bi to pričakovali. Nasprotno, ta bolezen prevladuje v • bolje sibuiranih mestnih predelih. Pač pa je potek te bolezni v siromašnih krajih težji in tudi število smrtnih primerov večje. Temu so krive razne higienske pomanjkljivosti in socialne neprilike. Težko je vprašanje glede nagnjenosti k škrlatinki. Nagnjenost se pri isti osebi v raznih časih izpreminja. Vendar to vprašanje še ni rešeno, ker je v tesni zvezi z vprašanjem, kdo je povzročitelj škrlatinke. Tudi to je Še zamotan, nereSen problem. Brez dvoma so povzročitelji te bolezni streptokoki, ki • svojim strupom (toksini) izzovejo bolezensko sliko, škrlatinko. Ali so to neki čisto določeni koki ali pa streptokoki sploh, je še odprto vprašanje. Vsekako je današnje nazi-ranje, da je za . izbruh škrlatinke potrebno atreptokokom sožitje z drugimi določenimi koki (streptococcus haemolyticus), ki jih skoraj vselej dobimo v žrelu za škrlatinko obolelih oseb. Cesto se tema dvema činiteljima pridruži še tretji, bacil davice (takoi^uenovani Loef-flerjev -bacil) ne glede na to, ali je škrlatinka komplicirana z davico ali ne. Nikakor niso redki primeri, da oboli otrok za obema boleznima hkratu.
Bolezen se širi navadno s prenosom povzročitelja od obolele osebe neposredno z dotikom, potem tako zvanih bacilonoscev (na videz zdravih oseb, ki pa imajo v žrelu povzročitelja) ali pa tudi po okuženih predmetih 1 perilu, posteljnimi itd.).
Izhodišče okužitve so navadno mezgovne žleze v žrefli, zlasti pa drgali (mandeljni).
Inkubacija (t. j. doba, ki poteče od časa okužitve do izbruha bolezni) traja navadno teden dni. V tej dobi ne opazimo povečini nobenih znakov. Potem pa bolezen iznenada udari na dan. Prvo, o čemer toži obolela oseba in kar opazimo, je angina, ki pogosto ne kaže nobenih posebnih znakov. Njej se pa pridružijo bruhanje, bolečine v križu, V glavi in udih. Temperatura naglo narašča z mrzlico, ter pogosto preseže 40 stopinj. Na sluznici v ustih se pojavi izpuščaj v obliki rdečih lis in prog, na drgalih pa navadno gnojne pike. Mezgovne žleze na vratu in pod spodnjo čeljustjo zatekajo in so na pritisk bolne. Drgali, često tudi jezik, so temnordeči, baržunasti, vendar ne vselej.' V 48 urah se razvije nato rdeč izpuščaj, fino pikčast, ki se pojavi najprej ns obrazu, vratu ali prsih, ter se razširi na vse telo, razen dlahi in podplatov. Tudi okoli uat in na bradi se ta izpuščaj ne pojavi, tako da opazimo tam značilno belo mesto v obliki trikotnika, medtem ko« je ostali del obraza rded. Cim se ta izpuščaj docela razvije, začne počasi padati' temperatura. .Izpuščaj je viden en ali več, potem pa'se začne luščenje kože v obliki luskin. Navadno je luščenje končano v petem ali šestem tednu, vendar pa niso redki primeri, da ga opazimo tudi pozneje.
(Dalje prihodnjič)
2ivali in glasba *
Pred kratkim so snemali na fiVm vpliv, ki ki ga ima glasba na kače. Iz tega filma je razvidno, da se plazilke sprva sploh ni male za zvoke. Toda ko »a >po*4ala g&Kj* glasnejša, so ^ui&ele P<>Haiati nemirom V velikega pitona je muzika tako vplivalrt. «t» je priblital gramofonu in ga ni bilo mog.«< «praviti od tega, dokler je igral. V londonskem tooju so napravili ulične poirfkuie s paptgsn" Tudi nanje Je gla*bs vplivala «elo mofri» So se takoj zbrale okrog radijskegs apirat «. Id je igral v njihovi kletki, in so veselo W slušale.
Kremenčeva avetilka v zobozdravniki praksi
Ameriški zobozdravniki uporabljajo .čedalj« bolj zelenkaato-modro žarečo kremtnč?v » nve-Lilko. V svit u te luči so videti zdravi zobje ščeče beli in narahlo fluoresHrajo. Zdrave <i« ni pa imajo povsem drugo barvo in se m " odra *a j o od zdravili partij Ce Je na sobi; t*> v*em tenka plast zobnega kamna, se obM*" F mesto sveti motno ali pa nje fluoresrir» ^ K"r zdrav tob.
paKDELJEK, 6. JANUARJA %
Italijanke naj bojketirajo tuje koemetiéae potrebščine in štedijo v gonpodinj-stvu
Cim se je aačeio govoriti o gospodarskih sankcijah, se je »pomnila italijanska1 vlada ta-koj žen, čijiii udeležba je pn izgradnji fašistične Italije drugače kaj malo upoštevana. Naenkrat so začeli italijanski listi posvečati* ženam cele uvodnike, dočim so jih doslej komaj spo-mnili v kratkih člankih o modi jn kuhinji. Stara resnca, da gre «kozi ženske roke večina dohodkov vseh državljanov, se je dala tu imenitno uporabiti. Ženam no začeli dopovedovati, da igrajo v gospodarskem življenju silno važno vlogo, da bi brez njih Italija sploh ne mogla organizirati svojega pohoda v Abesini-jo. Seveda pa ni moglo ostati samo pri poklonih, za njimi so se skrivale iposebne želje in zahteve.
To kar so italijanski listi zahtevali od žen na prvem mestu, niso bi'I prihranki v gospodinj stvu in varčevanje sploh. Zna čilno za italijansko ženo je, da jo je vlada potom svojega tiska najprej pozvala, naj opusti puder kreme, barvila, in parfume, skratka vse, tudi modele in modno blago inozemskega izvora. To bo nemara najtežja žrtev, kar jih more Mussolini zahtevati od italijanske meščanke. Kmetice pri tem. seveda ne prihajajo v poštev. Italijanska meščanka se oblači bolj kričeče kakor njena francoska sestra in tudi sicer da več n» svojo zunanjost. Mnogo italijanskih milijonov je šlo vsako leto v Francijo in Anglijo za kozmetične |K>trebsčine, kajti italijanska parfumerija večinoma ni na višini mednarodne konkurence. Na to luksuzno blago so bili že davno pred sankcijami v Italiji naloženi visoki davki. Za škatlico povprečnega francoskega pu dra se je plačalo 15 lir, boljšega pa 30 do 35. Italijanka «e zna omejiti drugod, pri pudru in barvilih pa ne. ~ KMn*- m bile pošledice plamtečih pozivov po listih, naj Italijanke ne kupujejo toaletnih potrebščin tujega izvora? V praksi ti pozivi niso mnogo za legli. Nekaj dni je zadostovalo, da je bila veČina tujih kozmetičnih potrebščin razprodana. I talijanke so se brž . založile in zdaj se sankcijam smejejo. Ker je nališpanih žen po ulicah še vedno toliko, kakor jih je bilo ali pa še več, je zelo verjetno, da je bila reakcija pri vseh enaka. Sicer je pa bil sploh poziv na bojkot blaga iz držav, ki so Italiji napovedale sankcije, ne-4cam nelogičen. Uvoz iz teh držav je že bil ali pa bo v krat k« m prepovedan, toda blago, ki [so ga že»imeli v Italiji v skladiščih, so morali plačati italijan ski trgovci, torej italijanski dr žavljani, ki plačujejo svoji dr /a v i davke in ¡bi bili oškodovani,
če bi tega blaga ne mogli prodati. Lahkg b» torej rekli, da so Italijanke pokazale tu mnogo Hrav-ega smisla za pomof domačim trgovcem, saj so tuje blago hitro pokupile In ga večkrat celo preplačale.
Na drugi strani so pa tudi med Italijankami fanatične pri-vrženke režima, ki se mu hočejo na vse načine prikupiti. Tako jc neka žena sama objavila v listih, da je kupila volno in ko jo je že imela doma, je opazila, da je angleškega izvora. Izpustila jo je iz rok, kakor da ee je opekla. In italijanski listi so pograbili to, češ, tak je uspeh naše akcije med patrijotičnimi ženami. Šele z vprašanjem kozmetike se je obrnil uvodnik v "Giotsal d'Italia" tudi na gospodinje, češ, naj štedijo doma ter kupujejo samo domače blago. Uvedli so tudi tri dneve brez mesa v tednu, ko morajo biti vse mesnice zaprte. Zaupnice fašistične stranke hodijo po hišah in pazijo, da se v teh dneh nikjer ne kuha meso. Teh zaupnU le blizu 800,000, večinoma mater in vdov vojakov iz svetovne vojne. Te letele kontrole stikajo po vseh kuhinjah. Italija je dobila nekaj »ličnega, kar ima že davno Nemčija t v svojem "Eintopfgerich!" .
Toda Italijanke se ne poko» ravajo tako slepo kakor Nemke. Marsikatera godrnja, češ, saj ljubimo svojo domovino in se znamo žrtvovati za njo, če je treba, toda po naših kuhinjah ne bo nihče stikal in nam gledal na prste.
Abesinke in njihov položaj
Bogate žene delajo malo in i-majo prijetno življenje, siro-mašne pa morajo trdo delati
Kakor vse življenje tako gro. v Abesiniji tudi delitev dela po prastarih, ustaljenih in že preizkušenih tradicijah. Tudi delo se" v Abesiniji deli po spolu. Možu je odmerjeno v splošnem drugačno delo kakor ženi, ki 1-ma največ opraviti v kuhinji. Abesinica pa ne sme n. pr. mol-sti krave ali klati živine. Razen donašanja sveže vode h vodnjakov, oddaljenih večkrat mnogo kilometrov, se pečajo Abesinke še z mletjem žita, kar je dokaj tdžko in naporno delo. 2ito meljejo v Abesiniji s pomočjo velikega ploščatega kamna, po katerem se premika manjši, 4—5 kg težki kamen, ki žito drobi. Ta primitivna naprava zahteva mnogo časa, da pride izpod nje moka, ki pa seveda še daleč ni tako drobno zmleta, kakor pri nas. Poleg tega žene predo, skrbe za drva, delajo na polju in hodijo k manjšim slu&bam božjim. Nekateri o-pravki, kakor prodaja domačih izdelkov na trgu, poedina doma-
Ča dela in tudi beračenje, je (voljeno moškim in ženskam.
Ko iz/polni dekle 12. leto, je sposobno za težja dela in godno za možitev. V rodbinah srednjih slojev delajo lene težko in valjajo bolj sa sktškinje, ne- ~ go za gospodinje. Njihovo delo se .pt&r nič ne razlikuje od dela suženj. Kakor sužnja, mora dan za dnem pomagati tudi žena možu pri delu in navadno opravlja baš ona najtežja dela. Kupna cena žene sužnje je pa višja od orte moškega sužnja, kajti z njeno pomočjo si zagotovi go&podar lepe dohodke in s tem nakup novih isužnjev. Zato so otroci sužnjev že od rojstva last gospodarja njihovih mater. Rodbinske vezi tu ne prihajaj^ v poštev in tudi sužnjeva rodbina se proda na sejmu.
Drugače je pri Aibesinkah, ki družabno ne stoje tako nizko. Te eo svobodnejše, s služinča-djo in sužnji ravnajo po svoji volji. Dobro situirane žene pridno delajo doma in Žive strogo ločene od javnosti. Na ulici se pokažejo samo, če jahajo na mezgih v cerkev .v posete k svojim znancem," Vedno jih pa ¿premija elužinČad. Ob takih i prilikah imajo glave zavite v bele halje, tako, da se vidijo samo oči. Na glavah nosijo sive klobučevinaste kjobuke z zeleno ♦obrobljenimi kr^jevci. Najljubše opravilo dobro situiranih žen je predenje Volne. Poleg tega pleto košarice in pri tem jim pomagajo tudi otroci. Bogate žene imajo za zabavo še druga prijetna domaČa dela, siromašne morajo pa nositi svoje izdelke same na trg.
Odrasla dekleta prodajajo zgodaj in pogoji ženitve so v A-besiniji za dekleta ugodni. Fant plača za dekleta njenim staršem določeno kupnino, nji sami pa daruje po svojih premoženjskih razmerah ¡perilo, obleko, razne domače živali, sužnje in druga da-ila. Vse to ostane v primeru ločitve ženina last. V ločitvenih sporih zmagajo navadno žene. W novejšem času sta sedeli dve Abesinki celo na prestolu. To sta bili cesarici Ta-itu in Zauditu in obe sta veljali za zelo sposobni vladarici. V A-<besiniji je cesar tudi vladar k državi «padajočih kneževin, če jih moremo tako imenovati. V podrejenih deželah se pa pogosto pripeti, da pride na vlado žena.
Prizor s konvencije American Farm Hureau federacije, ki se Je nedavho vršila v I hlcagu. Predsednik Rooaevelt je naatopll na"tej konvenciji kot govornik in hvalil uspehe vladne ustanove A A A.
njej, nečakinji, ki pa je nekaj dni pred zločinom opazila novo oporoko župnikovo, po kateri bi ddbila ona le malo, največ pa Župnikov nečak, nfeki akademik v Beogradu. Zato sta z možem sklenila, da ubijeta strica in uničita oporoko. S sekiro sta napadla nadložnega starca, ga ubi. la, razmetala pohištvo in vrgla sekiro skozi okno. Ona je stara 46 let, on 50 let. Odvedli so ju V zapore na SuiŠak,
Roosevelt udaril po nasprotnikih
Italijo in Japonako j« tudi ivrknil
Vesti iz Jugoslavije
Umor starega župnika, —V
VlašičU na otoku Pagu v Dalmaciji so našli pred nekaj dnevi umorjenega 73-letnega upokojenega župnika Lovra Fabijaniča. Morilec ga je ubil s sekiro, soba je bila vsa v neredu, sekiro *o našli pod oknom v travi. Sele čez nekaj dni so ugotovili, da sta zločin izvršila župnikova nečakinja in njen mqi Simon Ko-madina. Zločinca sta priznala, da sta umorila župnika zato, ker ni hotel prepusti« svojega pre-
Vnoženja njim«, ljubil, da bo
P<-ed leti jf ob. zapustil največ
Tri proti dvema proti New Deahi
Rezultat slamnatega glasovanja
New York. — Tedenska revi» ja The Literary Digest je dokončala svoje privatno ali "slamnato" glasovanje glede New Deala In zadnji petek so bile objavljene celotne Številke. Glasovanja, ki »pokriva vseh 48 držav, se je udelejfflo 1,370,774 volilcev in od teh se je 828,»20 izreklo proti Rooneveltovemu New Dealu* 541,845 pa zanj, V odstotkih j? to izraieno 150.47 proti In 39.53 za.
Samo 12 držav Je dalo veČino za New Deal. Te so večinoma na jugu id mejah juga: Alabama, Arkansas, Georgia, Kentucky, Louisiana, Mississippi, North Carolina, South Carolina, Virginia, Tennessee, Texas in Utah. Zadnja, Utah, je edina država na zapadu, ki je glasovala za New Deal. Največ glasov proti New Dealu je prišlo z vzhoda in Nove Anglije, kjer je prebivalstvo Združenih držav najgo-stejše.
Na temelju rezultata tega glasovanja prerokuje The Literary Digest, da bosta Roosevelt In njegov New Deal |>oražena prihodnjo jesen.
AU ste naroient ns dnevnik "Proa ve to"? Podpirajte tvoj Usti
OoMI

VVashington. I). C.-nRdosevel-tova poslanica kongresu, katero je predsednik prečita! ria skupni seji obeh zbornic zadnji |»etek zv- čer in katero je slišala po radiu vsa Amerika in Evropa, Je bila dve tretjini kritike njegove domače opozicije in agresivnega imperializma v Kvropl in Aziji, eno tretjino pd informativnega značaja glede položaja vlade, Hoosevelt je bil v tej poslanici precej l>ojevit. Oštel je domači avtokrat?, ki njemu očitajo dik-tatorstvo, dočim sami—zelo maj hna manjšina—neprestano usi-1 ju jejo in diktirajo svoje zasta rele nazore vsemu prebivalstvu Združenih držav, na drugi strani je pa udaril po inozemskih avto-kratih, ki so začeli agresivne voj» ne v Afriki In Aziji, izzivajoči s tem novo svetovno vojno. Amerika se pa ne bo pustila potegniti v nobeno vojno In njena dolžnost je, da Sir zavaruje s |x>osTrenimT naredbami nevtralnosti. Jasno je, da je Hoosevelt mislil z "Inozemskimi avtokrati" Japonsko, Italijo in najbrže tudi Hitlerja.
Z ozirom na domače, newdeal-sko zakonodajstvo je predsednik priporočil kongresu, naj ne dela umikov, temveč naj prodira dalje. Izvzemšl poostrenega nev-tralnostnega zakona, ki naj nadomesti sedanjega, kateri poteče 29. februarja, nI priporočil nobenega posebnega novega zakona, niti kakšne sprem» mbe v sedanjih zakonih. Novi davki niso zdaj (Hitredinf in republika se bliža stanju "balanciranega proračuna." Glede rellfa je relel, da upa "na znižanje rellfnlh Izdatkov v kratkem času."
Skratka sedanje kongresno zasedanje ne bo nič posebnega. Končano bo v nekaj mesecih in nato prid* ena najsrditejših volilnih kampanj v zgodovini Združenih držav. Zato nI nič čudnega, če Meta dve tretjini Kooseveltove poslanice indirekt-ril material za to kampanjo.
Kljub temu ne bo to zasedanje brez viharjev. Takoj po .otvoritvi kongresa je bil pr dlo-/.cn načrt za izpiska nje vojaškega bnnusa v gotovini. Dalje je l;ll predložen Tonusendov pokoj nlnskl na i'rt.
teikoče železnic. Ampak to je le domneva. Dejstva pokazujejo, da te trditve prej Izvirajo Iz Želje po konfuaijl kakor pa ii volj« do priznanja dejstev , . . Fi-nančni leopard še ni Izpremcnll svojih lis — niti ne prakse."
Vodje železničarjev im prišli do zakljuOka, da bi ,MJWhteresi delavcev bolje protektlranl, če bi ftflezniee iprevzela in obratovala vlada. Tudi Iftteresi dežele 6i bili bolje protektlranl. In kar velja za* železnice, velja tu-, di za druge industrije.
Svetovna brezposelnost znižana
V letu 1935 je nekoliko padla
ženeva, 4, jan. — Mednarodni urad dela, ki je prideljen Ligi narodov, poroča, da so se številke glede svetovne brezposelnosti nekoliko »nižale v I. 1035.
Attvilo brezposelnih delavcev v Evropi, ki je najbolj kompletno, znaša 8,340,000 ob koncu leta; pred enim letom je ztiašalo tJMgOOfc ftt znižanega števila 916,000 brezposelnih delavcev je pa 824,000 mož odšlo v armade, posebno v Nemčiji in Italiji. Znižanje brezposelnosti v tema dvema državama torej ne pomeni, da so bili delavci uposloni pri normalnem delu,
Številke glede brezposelnosti na Japonskem. v Avstraliji, No-m Zelandiji, Kanadi in Cilu so bolj površne. Kažejo okrog pol milijona brezposelnih napram 539,000 prsd enim letom.
Združene države niso ukljtice-ne v tem poročilu.
(Na temelju poročila Ameriške delavske federacija Je bilo v novembru, nekaj čez, enajst milijonov brezposelnih v Združenih državah, To značl, da skupno število vseh brtlpoalt» cev na svetu Je Še vedno čez 20 milijonov.)
Izgredi proti vpjni izbruhnili v Italiji!
(Nsrisljftvsnj« • I. Mrsni.) saoev in vojaki so izmučeni, zato jib JI« trelm nadomestiti z novimi četami.	f7
V fašističnem tisku se nadaljuje srdita kampanja proti abe-sinskim "divjakom " TUk odprto poziva vlado, naj rabi strupene pljii* in druga drastična bojevna ftftsJptva v bitkah z bar bari. • Hlockholm, Avedska. 4. jan,
Železničarji v boju pro- „,„.„.„„................
ti redukcijam ' Vse švediko časopisje pritiska -7- .'-_uljk......InaVlnrt'vntff nrtrtrrn tKÜOKMn¡¿
tako varni kakor na oestah Btockholma."
Odbor švedskega Rdečega križa se je sestal na Izredni seji, kateri je predsedoval princ Carl, In zaključil je, da pošlje novo zdravniško ekspedlcljo v, Abcslnljo, ki bo skrbela za abeslnske ranjence, poleg tega pa je pozval organizacijo Mednarodnega rde-čegu križa, naj uvode temeljito preiskavo, ki naj bi ugotovila vse okolnosti bom!>ardIranja šo-tornr bolnišnice. CVavnl stan Mednarodnega rdečega križa js v Ženevi,
Iti m, 4. Jan.—Fašistični tjsk Je po objavi imročila, da so Abe-sincl obglavllt nekega Italijanskega letalskega Častnika, pričel kričati, "da mora Italijanska vlada drastično nastopiti proti al>esliiskim barbarom. ll|)orab-Ija naj proti nJim vsa bojna sredstva, tudi strupene pline, da Jih uniči,"
Fašistična vlada doslej še nI potrdila niti zanikala poroti! glede rabe strupenih plinov v bitkah z Abesinci, Vojno ministrstvo Je v zvezi s tem nastanilo, da nima nikakih informacij glede rabe strupenih plinov, Abe-Minski cesar Helašale Je I« pred nekaj dnrvi protestiral pri Ligi narodov ter zahteval, naj ženeva nastopi proti Italiji, katere čete se poslužujejo strupenih plinov v vojni z Abesinci, kar Je kršenje vvashlngtonske pogodbe Iz I. 1925 in ženevskega protokola.
Trditev, da so Abesinci obgla-vili Italijanskega letalskega čast* nlka, je bila objavljena v izjavi, v kateri fašistična vlada opravičuje bombni, napad na švedsko šotorno bolnišnico,. Ta napad Je bila reprisalija za obglavljenje italijanskega letalskega časnika, je rečeno v izjavi.
List "La Tribuna" piše, da je bil napad upravičen. Taki napadi se morajo ponavljati in ne sme biti nobene onncjitv«, Nihče ne more pričakovati <al Italije, da bo polnila Isimbe s kollnsko v«slo in s takimi bombami napadala a!>esinska barbare in dri*-ge, ki tem barbarom nudijo pomoč. M) ne smemo isiznati nobenega usmiljenja v bojevanju z afriškimi črnci.
Ženeva, 4, Jan.- Ab^sfttija je poslala novo noto Ligi narislov, v kateri je rapretila, da bo kon-fiscirala imetje italijanskih državljanov v Abesiniji, ako ne Isi Liga narodov |shIvzela korakov proti Italiji, ki krši mednarodne zakont, ker se poslužuje strupenih plinov In drugega nepontav-nega orožja v afriški vojni. _
*7N«<tat0rve*i#' • f «t ®nl »
od Italije, ker no italijanski le
J mIT*	41 U«
Mr.. Aaa* M. Ii**rr«k	—
V* "liki m. Mrominant«. Američanke, ki )ik je kiM take jzkrale Cfcrrle í hagaun C ait znana
trtUf*
-#«Aár*ta4 pMfrvf«»
ritka baritel jira proti »«jai in fa¿i«»n
f "V te|f<fepresf ji postaja ved-j tulci z bombami razdejali šotur no bolj pasito, da se>c izolirani- I I nfi poskusi pri reševanju t -«škof íeletnlr ne m re priti do dna tile ntsk<mu problemu, niti ne trajno refciti vprašanja," pruvi Keep k< nrrcsofkoin in senatfrr-j<m.
j "Glavne bli,e, ki so vU-kšene ! v ««-danil kontroli |m# bančnih . uiU'iM4h k#4eri «e *K»lt zanims > jo m "molzenje" pr<»g kakor pa I za nudenje udolmostl, katere bi /ebznlee lahko dale. fiokazujejo, ' da retevanje |Kinameznlh vpra «m «i ne	glavnega v trnku
« pl« s n i h n 11 tikV fvUtn k
"Na spkiArio lAmUtji mnenjNr, da Se bančni in finančni interesi, ki kontrolirajo ž«loertire, vi-č |s»«lužujejo praks, ki m» bile V nekdanjih dneh «idgovorne za
no bolnišhjco na Južni abesinskl fronti In ■—ob i I i Ae*t Ave<|skih zdravnikom pojavila Je boja* z« n pi d protlltalljansklmi de monMrsriJaml In Jf morata vla du zastražiti italijansko p*»slanl-Atvo z rno^-nim vojaškim oddelkom, znetio pa Ji* naznanila, da tfo |sis|ala formalni protest 1 i*ty skl vtadt.
Izjava, katero Je podal italijanski poslanik v Ht^kholmu, je po\eČNla ogorčenje. Poslanik Marchere dl Hi>ragna Je v svoji izjavi ne kri, "da m- more raru-m« tj. »ovra?»K'ga rsz|siloženjs proti Italiji, ki ga ~je izžvak* ls»mliardiranje Sv«-«fsk< fcotorn«' l>oinišiik'e v AJa-sinlji. Oani te Ijolnišnire M ne »mrli pričakovati, da Uiki na al*eflinskl fronti
Mlad/i xakonru
"Ali veš, Slavko, kaj si danes
kosi»»?"
"Kaj ut< lami VedH, srček! Jajčni narasti'k s kbi<h|Hitomf Haj |e kuharska knjiga na mizi 4e odprta."
Ki l/a in konjunktura
Sinko vpraAa obetat "Očka, kaj Je konjunktura in kajf Je kriza r
Oče: "Konjunktura je Aa m pa o i»* Jn U im*. fteriski za je: tramvaj/ brizganec In mama "
el a V to, kri»
Angl«^lil humor
(«entk'manov s a m o g o v o r: "llež, dež, sam dež . . « Oežuje na pravičnika in na nepravični« ka. Hamo na pravičnika bolj, zakaj nepravičnlk Je pravičniku «liri «Jetnik."
Dolina meseca
ROMAN
•»to«! JACK LONDON —PmIotmU Vladimir Levstik
Samo .vet ljudi je bil zloben, blazen in strafen. Zakaj ao bili bedaki bedssti? Ali je bil botji zakon tsk? Ne, to ni bilo mogoče. Bog je bil ustvaril veter, zrak in solnce. A svet ljudi je bil napravljen po ljudeh, nič prida ga ni bilo. In vendar se je dobro spominjala, kako so jo bili učili v sirotilčnici — da je vse Bog ustvaril. Tudi njena mati je to verovala; verovala je v tega Boga. Kazlike ni mo^o biti. Tako je bilo uatanovljeno!
Nekaj časa je sedela Saxon vsa »trta In iz-nemogla. Nato je vztlel v njej ugovor in ftpor. Zaman se je vpraševala, kaj ji je Bog tolikanj zameril. S čim je bila zaslužila takšno usodo/ Kratko se je ozrlla po svojem življenju, iščoč emrtnih grehov, ki bi jih bila storila, pa jih ni našla. Ubogala je mater; ubogala je krčmar-ja Cadyja in Cadyjevo ženo ; ubogala je prednico in ostale ženske v sirotiščnici; ubogala je Toma, ko se je preselila k njema; nikoli se ni klatila po ulicah, ker on ni hotel, da bi se. V šoli je vselej s častjo napredovala in njeno vedenje je bilo zmerom neoporečno. Delala je od dne, ko je zapustila šolo, do dne svoje poroke. In dobra delavka j« bila. Mali Zid, ki je vodil kartonažno tovarno, je skoraj jokal, ko je odšla. Takisto je bilo v tovarni za kon-aerve. Ko je tovarna za juto ustavila obrat, je bila med najboljšimi tkalkami. In živela je pošteno. Ne zato, ker bi bila grda ali nemi-kavna. Tudi ona je bila spoznala izkušnjavo in nevarnost. Fantje so bili vsi neumni vanjo. Lazili so za njo in se tepli zaradi nje, da bi ie bilo nekateri zvrtilo v glavi. A Saxon je bila stanovitna. In potlej je prišel Billy, njeno plačilo. Posvetila se mu je bila, njemu, njegovemu domu In vsemu, kar je utegnilo hraniti njegovo ljubezen; In zdaj sta se oba-dva, ona In Billy, utapljala v tem , nesmiselnem vrtincu bede in obupa, v tem svetu, ki so ga bili napravili ljudje.
Ne, Bog ni bil kriv. Qna sama bi se bila upala ustvariti boljši, lepši, pravičnejši svet. Ce Je bilo tako, tedaj ni bilo Boga. Bog ni mogel uatvsrlti pol°mU«. 'Prednica se je motila, ßaxonina mati se Je motila. A po tem takem ni bilo nesmrtnosti, in Bert, divji, nori Bert, ki se je bil z blaznim smrtnim krikom zgrudil pred njenimi hišnimi vrati, je imel prav. Ce Je bil človek mrtev, je bil mrtev.
Ko je tako gledala na življenje In si odmi-šljala vse, kar je bilo nadnaravnega in sporočenega, je Saxon zagazila v močvirje pesimizma. Nič v vsem vésoljstvu nI opravičevalo zahteve, da naj človek prav žlyi ; nikjer ni bilo pravičnega deleža zanjo, ki je zaslužila nagrade. In za milijone, ki so delali kakor živina, na vekomaj, za zmerom. Kakor vsi nešteti, bolj i^eni misleci pred njo, je prišla tudi ona do zaključka, da ni v vesoljstvu ne nravnosti ne zanimanja za ljudi.
In zdaj je sedela tu, še bolj strta In onemogla kakor prej, ko Je priznavala Bogu prostor v velikem sestavu krivice. Dokler Je bil Bog, je bilo še vedno upanje, da se zgodi čudež in se zgane kaka nadnaravna moč, ki jo poplača z neizrekljivim blaženstvom. Ce pa ni bilo Boga, Je bil svet samo past. življenje Je bilo past. Godilo se Ji Je kakor konopljen-ki, ki so Jo majhni dečki ujeli in zaprli v kletko. To je bilo zato, ker Je bila konopljen-ka neumna. A Saxon se Je upirala. Plahutala Je in udarjala z dušo ob trdo lice stvari, kakor konopljenka ob žice svoje kletke. Ona ni bila neumna. Past nI bila zanjo pravi kraj. Hotela ai jè utreti pot iz pasti. Taka pot Je morala biti. Ce so mogli snažilci kanalov In drvarji, najponižnejši med neumnimi nizkimi, najti svoj izhod, kakor je bila brala v šolski zgodovini, ter- postati predsedniki naroda In vladati celo spretnim in pametnim v njihovih
avtomobilih, tedaj je mogla tudi ona najti svoj izhod in dobiti tisto malce nagrade, ki je moledovala zanjo: Billyja, trohico ljubezni in trohico sreče. Potem se ne bi nič menila za to, da vesoljstvo nima nravnosti in da Boga in nesmrtnosti ni. Bila je prlprsrvljena leči v črni grob in na veke ostati v njegovi temi; le naj jo dado v razsolne kadi, naj zrežejo mladi ljudje njeno mrtvo meso v klobase — samo da bi prej dobila svojo drobtinico sreče v nagrado !
Kako bi delala za to srečo! Kolikanfbi jo cenila, kako bi hotela do dna užiti vsako najmanjšo podrobnost! A kaj ji je bilo storiti? Kje je bila pot do njê? Ni je videla. Oči ao ji kazale samo msdež, ki je pomenil Sen Francisco, in madež, ki je pomenil Oakland, kjer so možje razbijali drug drugemu glave in ubijali drug drugega, kjer so umirali otročički, rojeni in nerojeni, in kjer so žene jokale z razbitimi prsi.
SESTNAJSTO POGLAVJE
Njeno megleno, sanjsko življenj* se je nadaljevalo. Zdelo-ae ji je, da je bilo življenje, v katerem je bil Billy odšel, že prejšnja življenje in da bo moralo še celo življenja miniti, preden se vrne. Nespanje jo je še vedno mučilo. Dolge noči so minevale druga za drugo, ne da bi bila le enkrat zatianila oči. Drugič je spet nastopila dolga omamljenost, ko je spala in spala ter se zbudila omotična, kakor hroma, komaj zmožna, da je odprla težke trepalnice aH" ganila s trudnimi udi. Pritisk železnega obroča okoli njene glave nI nikoli odnehal. Hranila se je nezadoatno, saj ni Imela niti centa denarja. Večkrat se je zgodilo, da ves dan ni jedla. Nekoč je minilo dva in sedemdeset ur, ne da bi bila zaužila le* grižljaj jedi. Izkopavala je lupinarice^v moča vi, lovila majcene ostrige s ska) in nabirala školjke.
In vendar, ko je prišel Bud Strothers pogledat, kako se ji godi, ga je prepričala, da je vse v najlepšem redu. Nekegs večers se je po delu oglssll Tom In ji vsilil dvs dolarja. Strašno hudo mu je bilo. Rad bi jo bil bolj izdatno podprl, a Sara je spet pričakovala otroka. Zaradi stavk v drugih strokah so bili nastali tudi zanj slabi časi. Sam ni vedel, kam jsdra dežela. In vendar je bilo vae tako preprosto. Nič drugega ni bilo trebs kskor gledsti ns stvari tako, kakor Je gledal on, in voliti, kakor Je on volil. Potem bi vsak dobil, kar mu gre. Kristus Je bil socijalist, je rekel Saxoni.
"Kristus Je že pred dva tleoč leti umrl," je dejala ona.
"Nu?" Je vprašal Tom, ki ni rszumel, ksj hoče reči.	\
"Pomisli," je rekls, "pomisli ns vse moške in ša ženske, ki so že umrli v teh dveh tisočletjih, s socijslizem vendsr še nI prišel. In ko •'mine spet dvs tisoč let, bo mords še vedno tako daleč, kakor je tanes. Tom, tvoj socijali sem ti ni nikoli nič koristil. To so sanje."
"Pa ne bi bile, če bi —" je začel v trenutni nejevolji.
"Ce bi vsi tako verovsli kskor ti. Ps ne verujejo. Malo uapeha imaš pri ljudeh."-—
"A vendar nas Je vaško leto več," je opore-kel.
"Dvs tisoč 1st js strsšno dolgo," je mirno . dejsla Saxon. Brst je poklmsl in njegov utru jeni obrsz je poetsl žalosten. Nato je vsdih-
nil:
"Da, da, Saxon ; sli, če so ssnje, so vssj lepe
sanje."	r',J(
"Jaz ne maram sanjati/' je bil njen odgovor. "Jaz hočem reaničnost. 2e zdaj Jo hočem."
PKO0TITA
Ko se je vrnila, je stal krasen šopek v sobi na mizi. Tpkoj sej je zazdelo, da mora biti za-jubijenec a kom domenjen.
Odprla je pismo, ki ga je našla ar«dl šopka in čitala:
če sapnstila m« bo* in prezrla, Mm si uničim to bedno telo, dote sa Tabo bo vekomaj mrls, ljubim Te divje in ljubim srčno! V tanjah Te gledam angel moj mili, Tvoji lasje kakor iarki btoste, Tvoje oči pa sladko ljubezen' ,
vlivajo v moj« bolestno «rce! , • _
Usoda je hotela, da je prišel obiskat Angelinega brata mladi čaatnik Copar.
2e dva dni nato je sobarica ; okaje pripovedovala gospodični, da se bo Andrej s Coparjem zavoljo nje boril na življenje in smrt.
Angela se je prestrašila. Zdaj e šele spoznala, kako zelo ljubi svojega Andreja. Kar tresla se e za njegovo Življenje. Misel, da se bosta dva borila zavoljo nje, jo je sicer navdajala s ti-lim ponosom, toda zanj ae je t>ala. Tudi ni mogla razumeti, zakaj je napovedal Andrej Copar ju dvoboj, saj je bila z zad njim vendarle samo prijazna in nič več.
Napisala je torej pismo in prosila Andreja, naj Jo zvečer čaka pri vrtni utici.
Zaupal« ae je sobarici in zvečer sta skupaj odšli na vrt, kjer je že čakal Andrej.
"Ne smete se boriti!" Je za prosilo dekle.
"Bodite brez skrbi 1 Ne bom vam ubil ljubimca. Streljal bom samo v zrak. A on naj me le ubije, saj mi ni več mogoče ži veti," je žalostno rekel Andrej.
"Kakšnega ljubimca? Co-parja vendarle še niaem nikol ljubila in tudi nobenega dru gega ne!" je vzdihnila Angela in je že naalednji hip počivala v njegovem naročju.
Zdaj ji je rad obljubil, da bo dvoboj odppvedal In vse preklical kar častnik želi, toda samo, ako sme že drugI dan vprašati njenega očetk, če mu da Angelo za ženo. 4 Sramežljivo je prikimala.
PONDELJEK. 6. JANUARJA^
asa
U.
Kdor se hoče ženiti
i.
IS letna nev^Hta (i on | m »d Andrej Rende otožno pogledu prijatelja, ki se šali, češ. da je Andrejče preveč-zaljubljen.
"Kako moreš to vedeti?" ira vpraša Andrej. Ivan se nasmehne: "Maj vem. kako dvoriš lepi Angeli, hčerki graščaka (Vrneta."
* Andrej odpre piaalno mizo in pokaže Ivanu pismo, Kra»otica piše, (la se zahvaljuje za ponu-«leno ji ljubezen, Pripomni jm. da občutke, ki jih je imela, ko
pismo, olidrti x* vzdihovala in |M»navljals:
je prečitala nebe in jih ne Im» delila z nikomer
"Alt ni to »mola?" \prana Andrej.
Ivan er naaniehne:
"Saj U* ni kar naravnat zavrnila. Ti al najbrie p reve« vsakdanje naetopi! in f* zato prepričana, da je ne ljubiš. Ta* ka mlada dekleta so Ae )Nilna ro-mantičn<Miti in »anja\osti, Ali pisma, ki ai ji
"Saj sem vedel. Spočetka lepo pišeš o svOjl ljubezni. Prehitro pa zaideš na vsakdanjost
in pišeš o sebi in svojih načrtih ter poNtaneš *ilno prozaičen. In to je napačno."
"fcdsj Je vse prepozno!" za-godrnja Andrej.
"Ne, ne! Ničesar še nisi zamudil! Čakaj, preudarka nekoliko! Vse Isimo popravili!" - Seie čez dobro uro se je Ivan ločil od svojega prijatelja, a katerim sta naredila načrt, kako si Imi zaljubljenec osvojil svojo oboževanko.
e
Angela je nekaj dni samo jokala. Sobarica je pravila, da je čula goapodičtK». ki je v sobi
t"Ne, nikoli me ni-ljubil, nikoli ne"
'' Ko je bila nekaj dni kaaneje v gledališču, jo je zjutraj sobarica vprašala, če je videla nekoga, ki jo je v gledališču ves čas o|>azo-val. Bil jt videti silno bled in |x»trt.
biir
se je
imaš prepis pissir
Andrej mu ga pokale, ga takoj kritizira;
"Kdo je •vendar Angela zanimala. "Nihre drugI ko gospod Ben-ga j de," Je odgmoriis sobarica
'Torej me asj malo ljubi," ai je takoj m talilo dekle. Ko je ilaslednji dan prišla na
Ivan
vrt» Je začudena opazila pri vhodu v vazi nad vrati šopek svežih vrtnic.
"Morda so namenjene meni?" jo Je spreletelo. Vzela jih je iz vaze. Sredi šopka je zagledala bel listek, prečitala ga je in. zardela. Na listku so bili napisani lepi verzi:
Moja ljubezen Je breemejna. moja ljuba v Je boleatna tako. vedno le mlatim na Tebe moj angel, od hrepenenja erce je bolno t
Odnesla Je skrlvsj šopek v so-l>o in se veselo smehljala. Ta-koj se jI Je zdelo, ds je pissl Andrej, saj je bila njegova pisava le samo, da je bila nekoli-
ko po|tačena. ____
Naalednji dan je bilo prav taka Ko je šla po poti ob vrtu. je pridirjal mimo mlad jezdec. Spoznala Je Andreja, ki je dirjal mimo na konju, se postavil na njegov hrbet in uganjal vsakovrstne vratolomnoeti, da je vsa trepetala. V gumbnici je imel vrtnico iate barve, kakor Je Ml šopek, ki ga je dobils v vrtni vszi. Njegove žalostne oči so l>a govorile:
"Ne «Midi trdosrčna! Saj vi-diš. da mi ni nič zs življenje, če me zavrneš P
Kv Je šla drugi dan na vrt, ni našla nobenega šopka. Toda,
Seutintriductletna nevesta
Pretekla so leta. Andrej je še mlad umrl. Gospa Angela je vdovela že s šestintridesetimi leti. Bila je še vedno dobro o-hranjena in kar lepa, da je marsikdo pogledal za njo. Ona je pa tiho in mirno živela v svojem grsdiču.
Nekdsnji prijatelj njenega moža Ivan Lešnik je bil tudi vdovec. Neki dan jo je srečal na promenadi. Takoj si je dejal:
"Kako je lepa, dobra in plemenita! Mojim otrokom bi bila dobra mati!"
Spomnil se je, kako je nekdaj svetoval Andreju, da si je priboril njeno srce. Tudi sam je sklenil tako ravnati, saj je poznal njeno romantično naravo.
Ker Je zvedel, da je vaak popoldan v jazmlnovl ulici, je u-kazal svojemu slugi, naj skrivaj tje odneše šopek in ga da v utlco, ko bo prašna.
Sluga je vsel Šopek s pisemcem in odšel.
Ko je Ivan o mraku pogledal v utioo, se je zaftidfl. Šopek je ležal še vedno tam. Vstopil je in vzel pisemce. Na prvi atrani je bila njegova pesem, ki je pro-slavljala Angelo. Ns drugi strs-ni je ps ona ssms napisala s svinčnikom, da se darovalec pač moti, ker ona nima nobene hčerke Angele.
Napisal je novo pismo, češ, ds miši i njo ssmo, ne ps kako njeno hčer. Zagotavljsl ji je spet svojo ljubezen.
Zvečer Je spet nsšel pismo in
v njem zspišano: *
A .. . ♦
^Ce ho4eš svoj ogenj pogasiti, al moraš brisgelno IspoeodiU!
To se mu js dozdevalo nemogoče. Ds bi ta romsntičns duša tako pisala? Ne, ne, nekdo se mors vmes vtiksti, se je tolažil.
Sklenil Je še poakuaiti. , Spomnil se je, kako je Angeli ugsjsl Andrej, ko je prijeedil mimo Tudi asm je tako storil. Pridirjsl je mimo. ko je sedele v svoji vrt^i lopi. Kavalirsko jo je posdraviL Tedsj je ps pri« hitel mimo svtomobi). Konj ae Je aptašil, Ramo svoji posebni spretnosti s« j« moral Ivan sa-hvaliti, ds gs splsšeni konj ni v*frt ras sedlo.
Pozorišče v nemških Alpah, kjer se bo vršil niki iz Združenih držav.
ii ,.i , Naslednji dan je pisal Angeli jfiattio polno romantičnosti. Kmalu'je prejel odgovor. Prijazno mu je odvrnila, da bi bila oba razočaran!*-, če se pdročita, ker je to spoznala iz njegove narave.
*Ni mogofee, da bi me zavrnila ! Se sam poj dem k nji in poskusim svojo srečo," se je opogumil Andrej.
Ko je prišel, je. sedela v sobi in čitala časopis.
Pokleknil je pred njo in ji zagotovil svojo ljubezen.
Pričela se je glasno smejati.
Obupan in žalosten je vstal.
Ona je veselo omenila:
"Za take . stvari smo prestari!"
'Torej me smatrate za starega?" jo je vprašal.
"Ne, nasprotno, saj ste samo za deset let starejši od mene! Toda tako romantični ka kor kak dvajsetletni mladenič."
"In vendarle vas je Andrej tedaj prav na ta način pridobil."
"Da, da! Dragi gospod Ivan! Tedaj sem bila osemnajstletna, a danes je drugače! Dekle z o-semnajstimi leti se drugače mo-ži kakor vdova, ki ima šestintrideset let. To sem vam hotela reči.
Odkrito vam povem. Andreja sem ljubila res iz srca. Toda materinskega veselja nisem našla v svojem zakonu in zato ni bilo moje hrepenenje izpolnje no, zato še zdaj koprnim za ljubeznijo in za deco."
"Potem postanite moja žena!"
"Vaše otroke sem videla. Všeč so mi. Tudi proti vam nimam prav ničesar. Tpda, zakaj niste prišli kar naravnost k meni, da bi se pogovorila kakor zrela mož in žepa? Potem bi vas čakal drufr odgovor."
"Odpustite mil Tudi jaz sem ai mislil, da bi bilo za mena to najltaftje in najlepše, ps me je zapeljala vašs nekdsnjs romantičnost. Postanite moja žena in mštl iKojih otrok!"
Tako se govori!" se je nasmehnila gospa Angela in mu podala obe roki. "Zdaj rada postanem vaša žena, Žena moža. ne pa viteza dehtečih rož!" _ "Angela! Angela!" je presrečen vzkliknil Ivan in jo objel.
Is nemščine Guatav Strnila.
Kodoraled
zimski šport. Tekme se bodo udeležili tudi šport-

REDNA LETNA SEJA DELNIČARJEV
korporacije
"Slovenski Delavski Dom"
15335 Waterloo Rd.f Cleveland, Ohio
se glasom sklepa, seje direktorija S. D. D. VRŠI
,	__.	T	\ '	• *
dne 16. januarja 1936
a V auditoriju S. D. D. Pričetek ob 8. uri zvečer
■ii:iBi!:iBi!liB!tilBiliiBiii!B!ilBliiiaii;M
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
X
Pe sklepa 1*. redne konvencije se lakko naroči aa list Presveta Is prt-iteje eden, dva, trt, štiri sU pet članov is ene družine k eni naročnini. Lis Prosveta stane sa vse enake, sa Haas aH asMsas $6.00 sa sso letno uni> nlao. Ker pa «lani že plsčsjo pri aaeemeate tlJI sa tednik, se Jbs te pri-iteje k naročnini. Torej sedsj ai rsroks, reči. ds Je list predrag ss ¿Um 3. N. P. J. List Proeveta je vaša lastnina ia šotore je t reški draftlal aafcfc ki bi rad «tal Uri vsak dan. Cena llstn Proerets le:
Za Zdrul. države la Kanade 9M0 Sa Cieero la Chlcaco J*.....**
1 tednik la................4J0	t tednik la................**
t tednika la............... IM	$ tednika la...............U*
S tednike ln............... 2.40	t tednike ia...............M*
■4 tednike to................ UM . 4 tednike ln...... ........
5 tednikov Is............. nič	S tednikov ia..............
Za Evrope Je...............$9.00
topola!te spodnji knpes, priložit« potrebno vsoto denarja ali Mmf Order v pisarn ln si naročite ProeveU, Ust, Id Je vaša lastnina.
Pojasnile :—VMlej kskor hitro ksteri teb člsnov preneha biti član 8NPJ. •II Če te preseli proč od drniine in be zahteval «am svoj list tednik, bo* morsl tisti člsn h dotičns družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnsulti upravniitvu lista, in obenem doplačati detičs» vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mota opravalitvo snilstf datum ss to vsoto naročniku.
* PROSVETA, SNPJ, t«S7 So. Lawsdsle Ave^ Ckkage, ID.
Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Presveta vsota I...............
I) Ime.........................................ČL drafttvs «t..........
Naslov
tej* naročnini od sledečih
Ustavita tednik ln ga pripiiito k družine: -
......................k.....*.. /...........
it. •L.
........................................... .OL
............................................Cl. druMvs M*.
K) ......................... 4....... v...... .CL drafttea It.
k este .........................a...... Država
......

M«e earaJBl*
TISKARNA S.N.P.J.
•PEEJBMA VSA
"MOJ IRAOI NAH SINČEK S EM J JE KOT MALI SPAČEK
Bil Je selo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo »Tenko viao je ravno prave sdrsvUo ss šahe podhranjene otroke. Njsga vsebina se najbolj*« «novi. ki jih Je »draztresa veda Is najt i mogla ss odprave «aprinire, slaheya apetita, glavobola, sgobe spanca, pliiaov. alabesa diha, nečieta kote in eitaoaiU e svtai s prebavaimi ne redne« t i. Prijetno ta pHl to dobro saneeljive druftlnako sdravile. V veeh lekarnah.
rmiHiii'S clixir
ÖF BITTER WINK
Trteer lempa*?. Chicase
* v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska rabila sa reselice in shode, rlzitaice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskim, slovaškem, ¿eikem, nemikem, angleškem jeziku in drugik
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8*NJ\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiska«*» Com «morte, anijake delo
PUHe pe iaferssacije na
S.N.P.J. PRINTER Y
MI74I 80. LAWNDALE AVENUE v Telele« Rockwell 4M4
i	CHICAGO, ILL. i-