f DOM0VINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 23 CLEVELAND 3, 0, MONDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE TAJNIK JIH (Doile preko Trsta) TITO - TOGGLIATTI - PAR- ga značaja. Trdijo, da se bodo RI. — V sredi novembra je potoval kot veste italijanski komunistični vodja Togiatti k svojemu prijatelju Titu. Takrat je udarila v svet presenetljiva vest, da je Tito pripravljen odstopiti Trst Italiji, če Italija pusti Gorico. Ker je bilo poprej toliko vpitja in zagotavljanja, da Titov režim v zadevi Trsta ne bo popustil je vzbudila seveda ta vest mnogo razburjenja. Marsikak dosedanji pristaš Osvobodilne fronte je končno le uvidel, da je komunistom vse komunizem in nič slovenstvo. Iz tega kasneje ni prišlo nič. Pariška konferenca se ni mnogo zmenila zato, kaj komunistična poglavarja sklepata o našem Primorju. Zanimivo pa je, da so po. tem obisku Togliatti je^em prenehale po Trstu partizanske demonstracije. Vidi se, da so komunisti svojo taktiko spremenili. Kako bodo sedaj svoje mase imeli za norca in kakšno novo taktiko bodo ubrali še ni prav jasno. Precej pozornosti je tu vzbudilo, ko se je govorilo, da gre k razgovorom o razmeju med Italijo in Jugoslavijo morda sam Alcide de Gasperi, italijanski ministrski predsednik. No, sedaj so to vest omilili s tem, da gre mor- razgovarjali tudi o zaščiti narodnih manjšin, ker ostane pod Jugoslavijo nekaj Italijanov in pod Italijo nekaj Slovencev, Velik del Italijanov beži iz Istre, ki postane jugoslovanska, vendar bo rešiti tudi še razna vprašanja lastnine teh ljudi. TRG SV. ANDREJA V GORICI____Prvi pondeljek po pra- zniku sv. Andreja se prične v Gorici vsako leto tako imenovani “trg sv. Andreja,’’ ki traja osem dni. Ta sejem, ki ima večstoletno tradicijo, je največji in najpomembnejši goriški sejem. Ta dan prihiti v mesto vsa dežela. Naprodaj je vse, kar premorejo domači in tuji potujoči trgovci in obrtniki. Dežela pripelje, živino in deželne pridelke. Seveda je preskrbljeno tudi za zabavo. Letos je bila prirejena tudi vinska razstava. Komunisti so hoteli tudi ta trg izrabiti v svoje strankarske namene. Izdali so geslo, da je treba svetu, dokazati, kako Gorica brez okolice ne more imeti niti sejma sv. Andreja. Okoličanom so prepovedali prihod v mesto in 2. decembra tudi zastražili vse ceste, ki vodijo v mesto od severa in vzhoda. Italijani so na to odgovorili s tem, da so zbobnali v Japonski voditelji HO VZEL Mmmm* V MOSKVO Marshall bo vzel to skupino na konferenco za mirovne pogodbe Washington. — Državni tajnik George Marshall je obvestil Sovjetsko Rusijo, da bo obstojala ameriška delegaoija, ki se bo udeležila konference ministrov v Moskvi, okrog 100 o-seb. Ta konferenca ministrov Velike Četvorke je določena za 10. marca. Sestavila bo mirovno pogodbo za Avstrijo in Nemčijo. Načelnik ameriške delegacije bo tajnik Marshall. Delegacija iz Zed. držav se bo pridružila štabui ameriškega poslaništva v Moskvi. Ta velika skupina iz Amerika znači, kako veliko važnost polaga ta dežela na mirovne pogodbe za Avstrijo in Nemčijo. Na mirovni konferenci v Parizu je bilo okrog 70 delegatov iz Zed. držav, na konferenci v New Yorku pa komaj okrog 50. Tokio. — General MacArthur je prepovedal splošno stavko vladnih uslužbencev, nakar so se levičarski delavski voditelji obrnili na komisijo Velikih štirih, da bi jim dovolila iti preko Mac-Arthurjeve odredbe. ski voditelji preskušajo oblast generala MacArthurja nad Japonsko. Komisija, na katero so se obrnili delavski voditelj, obstoji iz zastopnikov Zed. držav, Anglije, Kitajske in Rusije. Toda ta komisija ima samo posvetovalno oblast, dočim je MacArthur vrhovna oblast nad Japonsko. Na stavko je nameravalo iti 2,400,000 vladnih uslužbencev. Ko je MacArthur stavko prepovedal, so jo voditelji preklk-ali. Delavske unije so vprašale za 200% zvišanže mezde, dočim jim je japonska vlada ponudila 100% zvišanja. o------ da v Belgrad znani vodja itali- Gorico vso Furlanijo. Tako so Marshall je tudi obvestil Ru-janskih partizanov in nekaj ča- komunisti dosegli leto„da jemo- ®1J0; da se ie dozdaj priglasilo sa ministrski predsednik Parri. gel tujec ta dan videti le Italijan- kakitl 73 ameriških poročeval-Razgovori seveda ne bode tekli ato Uce Gorice. Iigleda. da^o- radij'dičh JiommMiariev, veTomejah, ker je to že odloče- munisti še ne vidijo, da njih te- fotografistov m dopisnikov no, ampak le o manjših vpraša- roristične metode, ki so nam id- revlJe, ki bi se radi udeležili njih trgovskega in gospodarske-____m l «tml) TRUE ZMRZNILI V SNEŽNEM VIHARJU V WISCONSINU Jefferson, Wis. — Iskalci so našli tri osebe, stisnjene ob nekem plotu, ki so zmrznile zadnjo sredo v snežnem viharju. Zmrznjeni so mož in žena, ter njiju 11 let stara hčerka. Našli so jih manj kot četrt milje od njih doma na farmah. Njih imena so: Harlow Block, star 41 let, žena Gilma, stara 37 let in hčerka Patricija. Kakih 5,000 angleških podanikov se odpravlja iz Palestine Zed. države zahtevajo zase zdaj več sladkorja Washington. — Vlada Zed. držav zahteva za svojo deželo večjo porcijo svetovne produkcije sladkorja. Za letos ga namreč zahteva toliko, da ga bo prišlo na vsako osebo v Ameriki 95 funtov in sicer to v\raznih oblikah. Lansko leto ga je bilo komaj 75 funtov na osebo, dočim ga je prišlo pred vojno do 103 funte. Ta količina sladkorja se razume v tem, koliko ga pride na vsako posamezno osebo in onega za rabo v industriji, kot izdelovalcem mehke pijače, izdelovalcem candya in pekarijam. OPA ga je lansko leto dovolil 25 funtov na osebo za domačo uporabo, dočim ga hoče dati letos 35 funtov na osebo. Za industrijo bi ga pa vlada rada zvišala za 33 odstotkov. Amerikutci mo ustrelili bivšega fašista Leghorn, Italija. — Italo Simoneti*, bivši stotnik v fašistični armadi, je bil spoznan krivim da je ubil angleškega letalca Alfreda Lyth, doma iz Kansas City, Mo. Letalec se je spustil z Komisija je povedala, da se ie vedno dela Oditi morajo na ukaz vlade, Id pričakuje še več nemirov konference v Moskvi. Ruski pomožni zunanji minister Andrej Višinski je obvestil ameriško poslaništvo v Moskvi, da sovjetska vlada ne more določiti, koliko poročevalcev more spraviti pod streho v Moskvo in za katero je treba najprej pripraviti stanovanje. Predsednik Truman je pa medtem ohvestil sovjetskega premierja Stalina in angleške- bile one, katere so vrgli tza po- Jeruzalem. — Angleška vlada je ukazala svojim podanikom, predvsem ženskam in otrokom, da se takoj prijavijo za odhod iz Palestine. Nihče ne sme vzeti s sebflftoeč kot 60 funtov prtljage. Ukaz je izdal vrhovni komisar za Palestino, Cunningham. Mnogo žena je zastonj prosilo, naj bi smele ostati pri svojih možeh, ki so v vladni službi in ki morajo ostati na svojih mestih. Splošno se pričakuje, da bodo angleške vojaške oblasti zdaj z vso silo pritisnile na židovske podtalne teroristične organizacije. Zato so ukazale oditi iz dežele civilnim osebam, ker pričakujejo splošne nemire. Govori se, da bodo v torek obesili terorista Dov Grunerja, kateremu je bila odbita prošnja za pomiloščenje. Radi njegove obsodbe so Židje nasilno odpeljali nekega sodnika in nekega bankirja, ki so pa že oba izpustili, ko so začele oblasti iskati od hiše do hiše. Angleška vlada bo najbrže razglasila nad deželo obsedno stanje. ga ministrskega predsednika Attlee-ja, da zaenkrat ne vidi potrebe sestanka Velikih Treh čeprav hi zelo rad videl oba, ako bi prišla v — Washing- ton. Napram časnikarjem je katerega je označil senator Mc- Razstava avtomobilov bo v Švici London. —- V marcu se bo vršila v Genevi, Švica, razstava avtomobilov. Anglija bo poslala tje 22 modelov, Zed. države 16, Francija 13, Italija, 6 češka 2. Sledeče ameriške firme bodo letalom na tla, nakar ga je fa- poslale modele: Ford, Chrysler, šist ustrelil. Ameriški oddeleki General Motors, Studebaker, strelcev je izvršil smrtno obsod- Willys, Hudson in Kaiser-Fra-bo. l*er. Mr. Truman izjavil, da če bo kak sestanek Velikih Treh, dokler -bo on predsednik Zed. držav, da bo ta sestanek v Washington^ On da ne bo šel na noben sestanek iz Zed. držav. Tajnik Marshall še ni določil, kdaj odide -delegacija iz Amerike. Z/ njim bo šlo kakih 36 oseb, ostiale bo pa nabral iz ameriških diplomatov, ki služijo v Angliji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in drugih evropskih deželah. Ako bodo mogli ameriški poročevalci poročati! po-radiju iz Moskve, ruska vlada še ni določila. Zaveniki bodo ostali v Polju še dva meseca General jim je prepovedal generalno stavko, zdaj so se obrnili na komisijo RUSIJI NI MAR PRAVO JUGOSLAVIJE Niti s prstom ne migne za zahteve koroških Slovencev London. — Deputiji ministrov Velike Četvorke so debatirali glede bodočih mej Avstrije, z» katero zdaj sestav- To je prvič, da japonski delav- ijajo mirovno pogodbo. Trije Pa menda še bolje kot so bile prve, vržene na Japonsko Washington. — Komisija za atomsko silo poroča, da je raz-iskovapje in razvoj atomskega orožja še vedno v delu. Ta iz- java najbrže pomeni, da so v delu še močnejše atomske bom- be, kot so bile pa vržene na Na-gaski. Te, ki so zdaj v delu, so tudi večje in silnejše, kot so skušnjo na ladje pri otočju Bikini. Komisija je o tem poročala kongresu. Za načelnika tej komisiji je bil predlagan David Lillienthal Keliar iz Tenn., da je komunist. Lillienthal je to energično zanikal. Senator ga je obdolžil, da je kot načelnik vladne elektrarne Tennessee Valley trpel, da so bili uslužbeni tam komunisti. Ko so kongresniki vprašali komisijo, če’ delajo tovarne, kjer izdelujejo atomske' bombe, po 24 ur na dan, je komisija rekla, da ji to ni znano, da se pa obratuje na isti bazi kot poprej. ZJUTRAJ MRZLO, ČEZ DAN GORKO, PA ZOPET MRAZ V Clevelandu in okolici je včeraj skoro ves dan pomalem naletavalo, vendar bela odeja ni posebno debela. V Geauga okraju, vzhodno od Clevelanda, so dobili pa do 7 palcev snega. Včeraj čez dan je kazal toplomer 24 stopinj nad ničlo, danes zjutraj pa 12. Danes čez dan se bo pognal na 35 stopinj, toda ponoči bo spet okrog 10 ali 12. Za jutri napoveduje vremenski urad mrzleje. zapadni zavezniki, to je Anglije, Francije in Zed', držav, so izjavili, da so za to, da naj ima Avstrija v bodoče prav tiste meje, ki jih je imela leta 1937. Kot znano, zahteva jugoslovanska delegacija okrog 1,000 štirjaških milj od Avstrije, to je slovensko Koroško in Štajersko. Ko so zastopniki zapadnih zaveznikov izjavili, da so za stare meje Avstrije, so vsi pogledali na ruskega delegata Fedorja Guseva pričakujoč, da bo vstal in se potegnil za Zahteve Jugoslavije. Toda ruski pomožni zunanji minister Gusev ni na to izjavo zapadnih zaveznikov niti uslt odprl. Ni se izrekel za, niti se ni izrekel proti. Ako misli pozneje o tem spregovoriti, še ni r*n UžavenHkt razlagajo tak«, da mu je to vprašanje deveta briga. Deputiji so dalje sklenili, da pride v pogodbo točka, da mo* raNemčija odstopiti Avstriji vse, kar si je pograbila pri o-kupaciji iste. Jugoslovanska delegacija je protestirala, ker so deputiji poslušali guvernerja Koroške, Hansa Piescha. Pravijo, da je pristaš nacijev. Angleška, delegacija pa pravi, da je bil Piesch župan v Celovcu leta 1933, ko so Nemci zasedli Avstrijo, so ga poslali v koncentracijo v Dachau, odkoder je pobegnil in se je potem,udejstvoval v podtalnem gibanju proti nacijem. Avstrijska delegacija je odgovorila na zahtevo Jugoslavije po Koroški, da se drži plebiscita iz leta 192Q, pri katerem je 59% naroda glasovalo za priključitev k Avstriji. NOVI GROBOVI Razne drobne novice iz Clevelanda in te ‘ okolic«! j Mary Bradač V soboto zjutraj ob 1:50 je umrla v Glenville bolnišnici Mary Bradač, roj. Pečjak, stara 68 let. Stanovala je na 829 E. 150. St. Doma je bila iz vasi Šmihel pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko pred 42 leti. Bila je članica Oltarnega društva fare Marije Vne-bovzete. Tukaj zapušča žalujočega moža Martina, štiri hčere: Mrs, Mary Naiman, Mrs. Leona Ka-lous, Mrs. Ana Kreit in Dorothy ter štiri sinove: Edwhrda, Martina, ^Uberta in George. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovze-te ob 9:30 in na Kalvarijo. LouUe Oven Darovi za begunce Rim. — General Morgan, vrhovni poveljnik zavezniške armade v Sredozemlju, je zagotovil italijanski vladi, da bodo ostale zavezniške čete še do aprila meseca v Pulju. Takrat bo prešlo GSREDNJI ZAPAD JE ZASUL SNEG / Iz Kanade je v petek prineslo sneg, ki je pripeljal s seboj tudi silen mraz. V Montani je padel toplomer na 30 stopinj pod ničlo, v Wyomingu okrog 20, v severni Minnesoti 36, v Coloradi 20, v Iowi in Wisconsin okrog 25 pod ničlof V Milwaukee, Wisconsin, so zameti po 15 čevljev visoki in V našem uradu so bili izročeni za odpomoč slovenskim begun-cem sledeči darovi: po $5: Lawrence Bandi in Mrs. Tončka Jev-nik, 1199 E. 61. St. Mrs. Jennie Gerbeck iz Indanapolis,' Ind. je poslala $6, Mr. Zadnik iz Neely-ville, Missouri je poslal $2 in neimenovana je podarila $1. Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušen dar. Priporočamo še drugim, da bi po svojih močeh prispevali v ta namen, o mesto v jugoslovansko posest. Prebivalci Pulja so mislili, da ves promet je za nekaj časa ob- se morajo izseliti že do 10. feb-1 stal. Šole, banke in tovarne so ruarja, ko bodo podpisane mi-1 zaprli. Vlaki se skušajo preri-rovne pogodbe. Ker se priprav-1 niti skozi zamete. Časopis "Mil-lja kakih 28,000 oseb za izseli-1 waukee Journal” je novice pri-tev, je vladala v mestu velika1 povedoval po radiju, ker ga ni-vznemirjenost, če se bodo mogli so mogli raznesti, vsi do takrat izseliti.' Zdaj jim' je zagotovljeno, da imajo še dva' nam n tokaj dobbo. uto n meseca čas, da se izselijo. I ™ v^I(/5a5rciOMN1’ V Zed. države bo dožlo še dosti žganja London. — Angleške distile-rije so obljubile, da zaenkrat ne bodo še zmanjšale izvoza “škotske viške” v Ameriko. Vlada je namreč dovolila distilerijam dodatnih 60,000 funtov ječmena. Winston Churchill je ugovarjal, da se škotsko žganje prodaja prepoceni v Ameriko. Minister za prehrano mu je rekel, (ha je to pač zadeva izva-žalcev in ti bodo že vedeli, kaj je prav zanje. Važna seja nocoj— Nocoj ob 8 bo redna seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v šoli sv. Vida. Katera še ni poravnala asesmenta, naj to gotovo stori nocoj, da se iz-ognjeno suspendaciji. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob 8 k skupni molitvi za pokojno sestro Mary Bradač v Svetkovem pogrebnem zavodu. Kdo ve zanje— Kdo ve, kje se nahaja družina Jožeta Medved, ki je doma Sz Rumanje vasi štL 10, obč. Šmihel-Stopiče pri Novem mestu. Njih naslov naj se sporoči našemu uredništvu. Na operaciji— Mrs. Frances Lah iz 18900 Kildeer Ave. se je morala podvreči operaciji v Huron Rd. bolnišnici. Nahaja se v sobi 451, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Kdo je izgubil— Zadnji četrtek je kdo izgubil pri plesu v S NJI na St. Clair Ave. žensko ročno torbico. Dobi jo, če se zglasi v gl. uradu SDZ. __________-------------------------------------------------------- umrla v mestni bolnšnici Louise W. C. bo imelo v sredo večer Oven roj. Skully. Stanovala je po seji, prijeten Valentine par- ty. Članice so vabljene, da se udeleže v velikem števliu. Koledar Ave Maria— V prodajalni J. Grdina, 6113 St. Clair Ave., se še vedno lahko hobi koledarje Ave Maria. Cena je $1, po pošti je 15 centov več. na 6704 Schaefer Ave. Stara je bila 71 let, Doma je bila iz Velikih Lašč, odkoder je prišla sem pred 46 leti. Mož Anton ji je uprl pred 5 meseci. Bila je članica Makabejcev. Tukaj zapušča nečake: Franka, Augusta, Edwarda in Hermana Skully ter nečakinji Jean Miklaus in Ann Skully. Pogreb' V bolnišnici— bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Za-J V St. Alexis bolnišnici se na-krajškovega pogrebnega zavoda haja Mrs. Marion Jerše iz 6819 v cerkev sv. Vida ih na Kalvarijo. ‘ Gertrude Bozich Bayliss Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Ravno tiam se nahaja tudi Mrs. Helen Petkov- Po daljši bolezni je umrla Ger- sek iz 1119 Addison Rd., ki se trude Bozich, stanujoča na 1268( nahaja v sobi 311. Obema želi-E. 169. St. Stara je bila 46 let/mo, da bi se jima ljubo zdravje Poleg moža Andreja zapušča kmalu povrnilo, brata Franka Sečnika in več so-! rednikov. Doma je bila iz Za-! I* bolnišnice— klanca pri Horjulu, kjer zapušča' bolnišnice se je povrnila sestre: Marijo Petrovčič, Alojzi-,Mrs- Ella Hočevar, 7223 Lock-jo Jurca in Jožefo Malovrh in year ^ve. Erej Je stanovala na več sorodnikov. Tukaj je bila 26' H«11« Court- Priporoča se, da let in članica št. 137 SNPJ in b' prijateljice ob priliki ob-krožka 1 P. S. Pogreb bo jutri iskale. , popoldne iz želetovega pogrebne- -------o- ga zavoda na.152. cesti na High-j 16 OSEB JE BILO land park pokopališče. Frank Trebeč V soboto je nagloma umrl Frank Trebeč, star 61 let, stanu- UBITIH V LETALSKI NEZGODI f Lisbona. — Francosko letalo, joč na 660 E. 152. St Zapušča ki je bilo namenjeno iz Pariza v hčer Wando omož. Staiduhar, Lisbono, jfe treščilo v goro 12 vnuka Edwarda in več sorodni- milj od Lisbofie. V letalu je bilo kov. Enajst let je vodil čistilnico (12 potnik^ in 5 mož posadke, na 15809 Waterloo Rd. Doma je' Samo en moški je ostal živ od bil iz Lokve na Krasu, kjer za- vseh. pušča brata Ivana, sestri Mari-1 Živ je ostal francoski trgovec jo Škabar in Karolino Placar ter J Eugene Leonard, ki se spominja več sorodnikov. Tukaj je bil 40 samo toliko, da je nekaj zahre-let in član št 28 SNPJ. Pogreb ščalo, potem se je pa zbudil na bo v sredo pop. ob 1 iz želetovega pogrebnega zavoda na 162. cesti na Highland park pokopališče. tleh kakih 30 metrov od gorečega letala, v katerem je bila tudi njegova žena. V Berlinu jih je že mnogo zmrznilo Berlin. — Letos vlada po Nemčiji izredno huda zima. Od 1. dec. je zmrznilo že 60 oseb. Zed. države kupujejo Greenlandijo Copenhagen. — Nek danski časopis poroča, da se vrše pogajanja za nakup otoka Greenlan- z raznimi zmrzlimi udi so jih dije. Baje je Danska, ki otok pripeljali v bolnišnice 188 in laštuje, postavila ceno 1 bilijon! zdravniško pomoč je moralo dolarjev in da se te vsote ameri- istati zaradi ozeblin 19,000 iki zastopniki niso nič ustrašili, oseh. ymr« FEBRUARY 3, 1947 AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 81. ctolr Are. HRnlorun MM Published dull; except Saturdays. Sundays and Ctoeelaad Holiday« 3. Ohio J____ a « e i 6 7 8 9 io n u i) 14 15 16 17 18 19 10 II 11* •v 16 17 18 a« NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.0«; za Cleveland to Kanado po polti za eno leto »8.00. Za Ameriko pol leta >4.00; za Cleveland to Kanado po polti pol leta HM. ' Za Ameriko tetrt leta MM: n Cleveland ln Kanado po polti Četrt leta M.7S, Za Clveeland ln okolico po ramalaldh; celo leto I7M. pol leta HM. Četrt leta MM. Posamezna Itevllka stana C centov. SUBSCRIPTION RATES: United States »IM p« year; Cleveland and Canada by mall MM par year. U. S. MM tor 0 month«. Cleveland and Canada bv mall MM tor 8 months. D 8. MM tor 3 months Cleveland and Ca-nada bv mail M7S for » month«. Cleveland and suburbs by Oarrler »7.00 per year. M.00 tar 8 months. MM for 3 month*. Sinile copies 6 centa eaeh._____________ »8«»m*»*ia HUMI*—IM888IMHHMIIHI8I »111»»*; RESEDA 12 NARODA +♦4 »♦♦»♦♦♦• »8111111»«»»**♦»*— I*It 1111—1 iz Kanade Entered nz -oeond-class matter January 6th 1108. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879._______________________________ »88 No, 23 Mon., Feb. 3,1947 Ne višja mezda, ampak ni$je cene, je zahteva ,, Velika večina delavcev, zlasti starejših delavcev in družinskih očetov, je proti stavkam za višjo mezdo. Imeli so že skušnje lansko leto ko je bila stavka za stavko in v kateri so večinoma porabili vse kar so si v dobrih časih tekom vojne prihranili. Menjati so morali vojne bonde in od tedaj ne fnprejp deti skoro ničesar na stran. Draginja jim pobere vse sproti., Linijski voditelji jim sicer zatrjujejo da industrija lahko zviša mezdo, ne da. bi zvišala cene produktom. Delavci takim zagotovilom ne verjamejo več. Tako so jim zatrjevali tudi lansko zimo, ko je šla avtna unija na stavko. Delavci so res dobili 18 centov več na uro, toda cene so poskočile pa za dvakrat toliko. Nek delavec v Detroitu je rekel: “Ako bomo dobili za 23% višjo mezdo, bodo cene poskočile za 47 odstotkov in kaj bomo na boljšem?" Splošno se sliši med delavci: mi nočemo višje mezde, kar hočemo mi so nižje cene. Delavec, ki zasluži $1.50 na uro je rekel, da bi raje delal za 90 ceiitov na uro kot je včasih, če bi bile cene kot včasih, pa bi si še lahko privoščil par kozaregv piva, dočim si ga danes pri večji plači ne more. Unije bi morale zdai postaviti skupno fronto in zahtevati nižje cene vsemu. Naj pustijo mezdo kot je, pa cene znižati in vse bo zadovoljno. Ko je bilo mleko po 11 in 13 centov, ga je imela vsa družina dovolj in to pri manjšem za- "ilužkn reditelja', bot Amm fco-j«. a—l*>ial«, s»UWpa. po 18 do 20 centov kvort. 'Kaj pa pomaga, če delavec z eno roko dobiva večjo mezdo, z drugo izdaja pa več za potrebščine. Ako bi delavski voditelji pozabili na neprestane zahteve po višji mezdi in naj bi strnili vse delavske vrste v eno samo zahtevo: mi zahtevamo nižje cene, ako ne, bomo za-stavkali vsi kot en mož, pa bi gotovo dosegli to zahtevo. Res je, da unije lahko zahtevajo višjo mezdo in to dosežejo s stavkami, toda kako bodo pa preprečili, da se ne bodo takoj dvignile tudi cene in še za več, kot pa se bo zvišala mezda. In če bo šlo tako naprej, bomo nekam prišli, ki bo bolelo vsakega — v ekonomsko propast. Nekje se mora ustaviti, to je brez ugovora in vsakemu razumljivo. Delavci so siti stavk, ker z vsako izgubijo. Res je, da si priborijo nekaj izboljšav, toda nekaj mesecev stavke, doma Imeti veliko družino, prihrankov nobenih, kaj bo? „ Morda bo kdo rekel, da ob tej mezdi, ki jo delodajalec danes plačuje, ne more znižati cen. To ni resnica. Kar poglejmo okrog sebe in videli bomo, da so cene že začele lezti nizdol. Treba je samo še malo poriniti in poznalo se bo. Mnogo stvari je danes že cenejših, kot so bile pa pod OP A. In še se lahko znižajo. Industrija dela še vedno lepe dobičke in prav lahko še nekaj utrpi. In bi, če bi prišli vsi delavci z zahtevo: ne po višji mezdi, ampak po nižjih cenah/ Seveda, tako, kot je danes, ne more Iti naprej. Delavec ob tej draginji ne more živeti z istim zaslužkom. In delavec, ki že danes ne more shajati, ne more biti prvi, ki bi rekel, da bo zadovljen še z manjšo mezdo. Tistih par dolarjev, ki jih prinese ob tednu domov, je komaj za sproti, pa je treba še vsak cent desetkrat obrniti, predno se ga ižda. Industrija je tista, ki mora začeti prva in začeti zniževati cene. Če spravi nekaj odstotkov manj dobička, se ji ne bo poznalo, delavcu se pozna pa vsak cent. Kar potrebujemo zdaj je pametnih in razsodnih glav, ki bi posadili delavske voditelje in zastopnike industrije okrog mize in da bi se pametno pogovorili na temelju ideje: nižje cene in ne višji mezd. Delavec bi bil zadovoljen in bi raje delal. Produkcija bi se zvišala in prišlo bi do pravca-majhen dobiček, pa večkrat — je najboljši. Ako bodo pa na obeh straneh trmaste glave, se pa kar pripravmo na depresijo, kot je še ni videla ta dežela. mm *«f#T —*4- * Ontario, Kanada,—Prilagam ponovno enoletno naročnino za Ameriško Domovino, da ne bom “zaoetankar,” ker se ravno sedaj izteče moja naročnina. Da pa ne bom kar tako odšel nazaj v to našo Kanado — ker sem tako strašansko daleč, pa prosim malo prostoraTr listu za domače spomine in sedanje štorije moskovske kolonije “Uboge-alavije.” Ko prebiram razne časopise in njih poročevalce, pa mi nehote pride na misel naš stari pregovor “Povsod dobro, doma najboljše.” Sedaj pa bi morali obrniti, da bi se glasilo "Povsod bolje kot doma.” žalostno pa resnično, če le malo pogledamo poročila iz razbičane stare do-movne. čedalje bolj ljudje odkrivajo! svojo nevoljo in priznavajo propast v gospodarskem in političnem oziru sedanjega režima pqd pokroviteljstvom azijatskega a-postola svobode. Res čudna svoboda, kjer ima vsak pravico d* lat, a ne pa pravice imeti kaj od teba. Gospodje okoli mize, vsega v izobilju/ dočim ima uboga para samo pravico, da vpije: "Živijo svoboda” za one, ki jo imajo. Nič se ne vpraša, si jedel ali ne, imaš obleko in čevlje ali ne, glavno je, da dobro vpiješ na čast — tujcu generalu Labodo-vu. Ne vem, kaj delajo tukajšnji agentje še na tem kontinentu, zakaj si že ne zlože svojih “ku-ferčkov” in ne gredo tja, kjer teče krvav med, kjer je svobode na mernike — za Kardeljevo kompanijo. Učitelji in pa razni falirani šudentje imajo pa res prednost zadnje čase sedanjega stoletja. Včasih so se delili razni* naatevf- hv • IneUBtJe zaslu- Kakor dobljeno ... Prohibicija je rodila take tiče, kakior je bil Al Capone. Rojen je bil v Neaplju in ob času prohibicije je postal milijonar. Pravijo, da je šlo skozi; njegove in njegvoa gange roke ve£ kot $100,000,000. Ko je lezel kvišku, da postane kralj ameriških gangežev, je pomandral vse, ki so mu bili na potu. Najmanj 33 mož je spravil s sveta, sam ali njegova ganga. Nosil je obleke, ne ceneje kot po $250. Za srajce je dajal $30, za par čevljev $40. .Njegov hlačni pas je bil z demanti posejan. Vozil se je v avtu, ki je stal $20,000. manti posejan. Vozil se je Oni dan je umrl v Floridi, star komaj 48 let. Pravijo, da je umrl brez oporoke, ker ni imel ničesar zapustiti kot po. za seboj.., _ _............ gah dotičnika, ki jih je doprinese, vsaj po mišljenju tedanjih gospodov, za svoj rod. Danes je pa istotako, z izjemo, da vse take namečke dajo onemu, ki je največ krvi prelil za svobodo peterokrake zvezde. ' ' Gospodje okoli SANSa in J. N. Veča, zganite se, dokler je še kaka medalja v zalogi, saj ste tudi vi marsikatero grenko doprinesli slovenskemu narodu. Morda bo še kak dinar v blagajni za poštnino medalje, od katere kaplja kri onih, ki leže danes v Kočevskem rogu, Trbovljah in drugih takih mesnicah. Ker sem ravno pri tem, naj cmenim resničen slučaj iz časa italijanske okupacije. Tedanji ljubljanski komandant v lepem slovenskem trgu R. je z orožjem nagnal naše kmete, da so morali sekati drevje in grmovje ob železniški progi. Pridrli so partizani in pobili nekaj teh nesrečnežev, nekaj pa odpeljali v hrib in žive pometali v jamo. Dotičn* jama mi je poznana in ne pretiravam, ako dam globočino do 800 metrov. Tako se je osvobodilna vojska borila In končno tudi osvobodila nai slovenski rod kapitalističnega režima ter ga vpregla v jekleni jaram komunizma. Pa nt čuda, če se take atvari dogajajo, saj kot vidim v časopisih, m odkriva precej smradu, ki gotovo ni v korist narodu, k* teri zahteva svojo lastno zemljo, na kateri živi naš rod zadnjih 1200 let. Pobitih nesrečnežev kri obtožuje vas, vas, ki tukaj pri polni skledi potom radija in raznih jakih propagandnih sredstev razširjate laži o nesrečnem slovenskem ljudstvu. Reakcionarji in izdajalci ste vi, ki ste oropali naš narod še zadnjo trohico, katero je imel. Vzeli ste mu zadnje, kar je imel — svoj slovenski ponos! — ter ga privezali k vozu, ha' katerem se vozi azijat-ski bog s svojimi pomagači. Na nekaj ste pa le pozabili, kot o-bičajno pozabi vsak morilec, namreč zakriti svojo sled I Tudi vi ste prezrli nekaj pri vašem krvavem poslu. ' Misleč, da ste vzeli, ubili vso silo, prezrli ste pa eno strašno stvar — orožje, kateremu se bo tudi Moskva uklonila, in to orožje je — potrpljenje, upanje in vera. Tega nima noben drug narod toliko, kot ma naš slovenski. Vedite, da je preživel neštevilne bivše okupatorje ter so vsi že v pozabljenju. Tako bo tudi prenesel to ter bo vstal mlad, prerojen v krvi svojih prednikov. In to morda prej, kot si to kdo misli. Ne vem, če bo takrat pomagalo obžalovati v javnosti in denarni globi, kot se je to pripeko našemu Lojzetu pred kratkem. Ja, Lojze iz Blata v blatu ostane, Winnie v Londonu se pa smeje primitivno rojenemu gospodu. Res, večna škoda, tudi meni je žal, da sem Slovenec in pisatelju dotič-ne knjige tudi. Obžalujem! Honorarni predsednik SANS-a pa se je moral ukloniti gospodarju Anglije. Strašno!!! Ali lie boste poslali protest na Zvezo Narodov? Ali pa povabili dobrega duhovnika, o-nega, ki se ga vsi taki ptički tako boje, da jih ne bi “začaral!” Želel bi, da bi bil ta be-gunec-duhovnik eden onih, ki jih vi imenujete izdajalci. Tudi eden onih 23, ki so bili pobiti v Jelenovem žlebu, bi želel, da prisostvuje in bi bila potem slika popolna, ako dodamo še 119 onih iz enega samega gro\ia ravno tam. Ali vas ni strah, ako bo kdo teh rdečih agentov bral tako zgodovino, ki prevpije vse vaše zastrupljeno pisanje in propagando. Zastonj je vsa vaša borba proti veri, kar ste se prenaglili. Pijani zmagi, ste bili pozabili, da ni vsak pijan, čs ste bili vi in to vas bo prej ali slej upro-pastilo. Slovenski rod bo pa ostal trdno še in še, in pozni rodovi bodo z grozo in studom obujali spomine na leta 1941 1945 in 1946. In vaša imena, imena resničnih izdajalcev so že ter bodo večno ostala debelo podčrtana. Dovolj za enkrat in če boste pridni, bom prihodnjič še kaj takega povedal, a do takrat pozdravljeni. Bog živi vse Slovence 1 Rešetar-popotnik. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došte prako Tuta) (NadaUtraaJa ■ 1. strani) vzele vso naklonjenost zaveznikov in radi katerih smo izgubili Gorico in Trst nikamor ne vodijo in končno Slovencem samo škodujejo. PEKLENSKI STROJ NA RAZSTAVI. — Na vinski razstavi, ki jo je priredil odbor za Zahvala našim rojakom v Clevelandu Ambrus, Jugoslavija. — Ta zahvala naj velja vsem onim, ki so darovali za Ambruško cerkev! ’ Na našo željo in prošnjo smo dobil za revno Ambruško cerkev 3 oltarne prte in sicer po zaslugi Ane Picelj in Veronike Mišmaš in njihovih soprogov. še posebno Se zahvaljujemo prečastitemu g. župniku Bombaču Antonu, fare sv. Kristine v Clevelandu, ker je še! toliko na roko radi nabave blaga, da smo doBili res lepo in dobro blago. Enako se prisrčno lepo zahvaljujemo vsem našim rojakom v Clevelandu, ki so darovali v ta namen. Še enkrat vsem povrsti iskrena hvala in Bog naj vam stotero povrne. Po tej katastrofni vojni, ka kor vam je, dragi rojaki, znano, smo imeli po večini vse u-ničeno — cerkev, hvala Bogu, kljub temu, da so bile borbe okrog nje, nam je ostala. Revna je od zunaj in znotraj, ker je vša prčlrtšena. Oprava se1 je tudi že potrgala, tako izgle- da bolj po afriško. Veseli smo pa, da se še dobijo dobri ljud-' zmeda i"n nered. zastopnikov zapravljajo na dolgotrajnih, pa čisto brezplodnih razorožltvenih konferencah iz žuljev iztisnjeni denar; a na drugi strani trosijo države vedno večje vsote za morilno orožje najmodernejših vrst in se bijejo pred očmi mirptvomih poslancev in zastopnikov najbolj roparski boji, kar jih pomni zgodovina. Na eni strani se brezvestno kopiči bogastvo, na drugi pa vlada najkrutejša beda. Značajnost izgineva; besede: zvestoba, poštenje, nravnost, čiste roke, neomadeževano srce so črtane iz slovarja modernega človeštva. Medsebojnega zaupanja ni več, prisega ne velja, svetišče družinskega življenja je oskrunjeno. Kdor je vesten v izpolnjevanju dolžnosti in se ne dotika tujega denarja, velja za omejenega in nezmožnega-; kdor živi čisto in nravno, velja za nespametnega človeka, ki samega sebe trapi. Vsa ogromna izobrazba, orjaški razvoj tehnike in toliko hvalisam napredek ne more zakriti očividnega dejstva, da človeška družba propada iz dneva v dan in se pogreza vedno globlje in globlje. Zbankrotirala je zlasti kultura evropskih narodov, ki so tisočletja vodili usodo sveta, sedaj pa jadrno hitijo drug drugim proti grobu. Pretresljiv dokaz, da biva Bog. Kajti brez dejanskega priznanja najvišjega Stvarnika in Zakonodavca je človeštvo obsojeno k samomoru. Boga — svojega Očeta — smo vrgli iz hiše, da bi se znebili njegove krepke roke in ostre besede, pa je nastala med nami trg sv. Andreja se je 2. decembra pozno po noči razletel peklenski stroj. Postavili so ga tja komunistični teroristi, ki so hoteli že prej sejem sam preprečiti. Peklenski stroj se je razletel, ko so ljudje že odšli. Velika pa je bila škoda. Peklenski stroj je razbil steklenice, posode itd, tako da so morali res razstavo ukiniti. Slovenci pa seveda s tem atentatom nismo pridobili na ugledu pri zaveznikih. TRMASTA ZAGRIZENOST. — Pisal sem vam že o tem, kako so komunisti preprečevali, da bi na šolah učili učitelji, ki jih je nastavila zavezniška oblast. Hoteli so svoje izrazito komunistične učitelje. Ta podivjanost se je sedaj malo unesla. Skoro po vseh krajih je obisk šol zopet normalen. Mnogo je k temu pripomogel odločen nastop (zaveznikov, ki niso klonili pre|i terorizmom. Mnogo je pripomoglo tudi učiteljstvo, ki je mirnffjcjubo-valo komunističnemu terorizmu. Glavno pa je to, da se je domače prebivalstvo naveličalo vednega komunističnegahujskan ja. Starši so videli, kako so otroci zanemarjeni in potrebni šole. Neurejene šolske razmere so samo še v par krajih, kjer nekaj izprijencev komandira celo vas. V teh' krajih kot Repentabor in Šem-polaj starši obupujejo radi otrok, toda domači OZNovci ne puste, da bi se šola v redu vršila in hočejo za vsako ceno pokazati svojo moč. Učitelja ti kričači proglase za belogardista in fašista in mu vedno nagajajo. POSUROVELOST. — Par zgledov naj pokaže podivjanost komunistov. V Vipolžah v Brdih je nekaj šolskih otrok in 16 letnih pobalinov napadlo mlado učiteljico in vso pomazalo s črnilom. Zavezniška oblast je zaprla kot povzročiteljico neko starejšo bivšo učiteljico, ki je zagrizena partizanka. V Kojskem v Brdih je ravno-tako neka zagrizena partizanka - J ' i je, ki priskočijo na pomoč. Hvaležni farani iz Ambrusa. Nabiralki Anna Picely in Vera Mišmaš. Človeštvo brez Boga — Kdaj je bilo človeštvo bolj razdejano samo v sebi, nego je dandanes? Na eni strani se bije najbes-nejši razredni boj, na drugi strani pa se vodi najbolj umazana politika zahrbtnih splctkarij in podlaga koristolovstva. Na eni strani se pod krinko mirotvome Zvtze narodov igra dvoje ali troje velesil s petdesetimi državami podrejene vrste in cele armade odposlancev in Resnica je, kar trdi stari grški modroslovdc Platon, Prej je mogoče zidati mesta v iblake, kakor vladati kakšen narod brez vere. Resnica je, kar spričuje Chateaubriand (šatobrian): Uničite evangeljsko službo božjo — in ječe in vislice bodo postale za sleherno vas neizogibna potreba! Resnica je, kar zatrjuje Napoleon: Ljudstvo, ki nima vere, je mogoče vladati edinole s topovi. Resnica je, kar je zapisal pesnik Schiller (Siller): če v državi izgine vera, ne izgine sama. Ne, ne! Z njo marveč izgine sleherna opora družabnega reda, vsak ugled, Vsaka zakonodaja, vzgoja, poštenje in nravnost. Resnicoljub. nahujskala šolske otroke, da so dvakrat napadli s kamni svojo učiteljico. Tudi tu je zavezniška oblast napravila red. Na neko samotno šolo so prišli partizani k učitelju in ntu kratko ukazali, da mora izginiti iz njihovega kraja. Ko jih je vprašal, ali imajo kaj otrok v šoli, so izjavili da ne, ampak da govore v imenu "ljudstva.” No, ta se jih ni kar ustrašil, vendar je vprašanje, kako bi se mu godilo, da ni prišlo nekaj pravega ljudstva, ki 9o se ga teroristi zbali. Sedaj so se razmere, kot rečeno, že mnogo spremenile in ljudstvo izjavlja učiteljem, da jih bo branilo proti partizanskim zastopnikom, ki izrabljajo ime “ljudstva.” žalibog bo velik del teh vasi kmalu vod Titovim komunističnim režimom, ki bo spet pripeljal komunistične učitelje, razne bivše natakarice in vlačuge iz gozdov. 'I ČE VERJAME AL PA NE “Jack,” me je bodril John, “če si ona upa, si bova tudi midva. Kar peljali se bomo, pa je." . “Jaz bi rad še nekaj časa živel, da bi vsaj naš ta mali šole zdelal in pa. . . ” “Eh, kaj se boš ongavil in se kujal, saj nisi bebi,” mi daje korajžo John. “Tele kufre znesiva v dvorano, potem se pa odpeljemo nazaj k sv. Jožefu.” “Orajt,” sem se končno vd^l, “ampak enega sem potreben, če imajo že baro^dprto. Sem videl, ko smo švignili tam mimo, da je že nekaj možakov tam, ki jo podpirajo. To bo menda pripravljalni odbor.” “No, enega lahko stisneš, ampak ne več, ker se ne bi spodobilo, če bi privriskala k paradi. Veš .iz Clevelanda sva in se morava spodobno obnašati, da ne mi dovoli John nekaj okrepčila, ki ga nisem bil ne prej, ne pozneje tako nujno potrebeh. Ko sva vlekla s Johnom tiste kufre iz avta, sem še enkrat po- skušal spraviti šoferko k pravi pameti in sem jo vprašal: “Pa ne bi bilo boljše, če bi telefonirali domov, da bi vam kdo prišel zavore popravit?” “'Nie bom nič telefonirala? Kakšna šoferka bi pa bila, če bi ne znala sama domov,” se je odrezala. Da bi se ji spotoma vsaj osnik snel, pri tem ali onem kolesu, sem pobožno vzdihnil, ko sem videl, da nič ne opravim s pa metnimi nasveti. Bom pa tri spil. ko me John ne bo videl, potem pa naj bo že kakor hoče. Žejen pu ne bom matafiril po o-nem svetu in trkal tu pa tam za sprejem, sem si rekel. Malo špa-ge pa človaku vlije korajžo v žile in spravi srce zopet nazaj na pravo msto. Za kljuko pri vratih bom držal in če bi kazalo kaj napek, bom kar padel ven, onadva naj pa trkata z avtomobilčkom ob cestne vogale, v fence, v pripravna sredstva doli po Jo-lietu. Johnu sem pomagal s prtljago, ki sva jo zanesla na oder v dvorano. Tam je on nekaj urejeval ,jaz sem pa ta čas skočil ven k tisti okrogli mizi zunaj pred dvorano, kjer je že slonelo nekaj možakov. Take pripravne bare še nisem videl. Je kar hišica sama zase, lepo pod sre-ho in bara v širokem krogu, zno- traj pa bartenderji. Takoj sem ral z levico podšprajcat desno, ko je stopila v akcijo in nesla dobro kapljico pod streho. No, pri drugem je bila pa desnica že dobro organizirana in je brez vsake pomoči izvršila svojo nalogo. šele pri tretjem sem začutil, da mi leze srce zopet nazaj v koš in če ne bi bil pes prinesel ravno takrat Johna popolnoma brez potrebe iz dvorane, ki me je izvlekel nazaj v taksij, bi bil jaz najbrže pri paradi kar uganil, da je taka bara veliko tam za baro. šur, John se toliko bodo ljudje za nama kazali,” telegrafske drogove in druga bolj pripravna kot ravna. Ako stojii ob ravni bari, se ti lahko primeri, da te zrinejo ven. Pri okrogli pa ne. Kar lepo se novim gostom umičeš in si vedno pri jaslih. Jaz sem stopil k bari in tam vprašal prijaznega člana pripravljalnega odbora, če bi se lahko dobilo nekaj na račun, ali moram čakati do uradnega banketa popoldne. Kakopak, kakopak, je bil vljuden odgovor in pred očmi se mi je nekaj zableščalo, kot bi nastrgal binkoštne rosice v kozarec. Priznati moram, da se mi je roka tresla od prestanega strahu, da sem mo- zastopi na take amendmente, kot mačka na oblicah krompir, če bi bil namesto njega kdo drugi, recimo vsaj pol pevskega zbora Ložka dolina (s pevovodjem, kakopak), bi bili morda še danes tam. Prav gvišen sem, da bi prej kot v 10 minutah že peli tisto: Pojd’mo na štajersko, ta-ta-ta-ta, gledat kaj delajo, ta-ta-ta-ta, ljubice tri, ta-ta-ta-ti. “Veš, France, to je stara pesem, ki jo je pevovodja Sterletov Janez iz Kozarišč doma, o- bogatil z raznimi medklici. Prvič mi jo je zapel pri Križmanovih na Addison Rd., kjer smo se hoteli Slavki prikupit s štajerskimi vižami. Meni se je strašno dopadla... ” "Slavka?” mi vrže France v besedo nujen medklic in otrese pepel s cigare. “Kakšna Slavka? Pesem, sem rekel, se mi je dopadla, kaj čem ženskam v tem času. ko sem že bolj za med koprive. Sterle mi jo je trobil na ušesa, da je bil ves hripav. Vso pot domov sem jo pel in še v postelji sam pri sebi, zjutraj mi je pa moral naš France v oficu pomagat, da sem zopet našel vižo in besede. Tako mi je bila zašla v kri, da sem enkrat dopoldne pozabivši v telefon zatrobil, ko me je nekdo klical, ta-ta-ta-ta. .. “Kaj pa žlajf?" bi rad vedel France. “Nekaj začneš in me spraviš v poslušanje, pa zaideš v Cleveland, na štajersko in kam še vse. Djrži se no glajza.” “čakaj, se bova preč peljala tam iz parka in doli k paradi, Francelj.” AMERIŠKA DOMOVINA, I'KBRUaUY 1017 Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Jako je skrbela tudi Uršiki-na mati v Zlatem repu. Vedno je izpraševala, kako je s hčerinim zdravjem in se je bala, da bi ne zvedela kaj slabega. Njo je mučila še neka druga skrb. Po naši navadi mora mati kupiti hčeri zibel, kadar dobi prvo dete. Mati ni bila ubožna, in ker je bila poleg tega še precej ponosna, ni hotela, da bi kakšen navaden mizar zbil zibel, ampak je hotela lepo zibel, s katero bi se ponesla ona in hči, in dete, ki se bo v njej zibalo. Ko zve, da za zibeli ni mojstra, kakor je Fortunatek na Vragovem Brdu, gre tja. “Kaj bo, strinja?” vpraša Fortunatek mater in jo pogleda izpod čela. “Neške imam nove.” “Ne potrebujem nobenih, vse so še dobre, mita zvezati jih ni treba, ampak —--------” Pa ni vedela, kako bi dejala. “Ce jih hočete, jih pa še prodam.” “Veš kaj, zibel mi naredil” “Tako? — Zibel! — Lep čas nisem naredil nobene in ne vem, če jo še znam. Dandanes nekam vedno manj potrebujejo takih stvari; zdi se mi, kakor bi manj otrok prišlo na svet, ali pa o-puščajo zibanje.” “Oh, Fortunatek, še vsega bo zadosti; otrok in mi jo narediš ” “'Seveda 1 More gotovo ne pozabim. Naredim jo pravilno v eni potezi, da bo imela več moči." Tako je bila preskrbljena lepa, dobra zibel za prihodnje Ko-šičke. S tem pa Uršikina mati še ni Imela vsega kar je bilo potrebno aa hčerino postelj. Treba je bilo še krstne obleke. Oglasi se pri mojškri Ivanki na Suhem bregu in ji naroči: “Naredi mi belo krstno obleko in otročjo kapico! Mudi še ravno ne. Pa skrbno in lepo naredi,, trakov in čipek ne varuj. V kapico vpleti rdeč trak, pripravi pa tudi modrega, da se vplete, ako bi ne potrebovali rdečega. Pa Bog daj, da K bil rdeči pravi.” Pa vrže blago na mizo. “Kar ostane, reži prtiče, po vatilu dolge in široke in jih zarobi/saj veš, čemu bodo!” ojškra Ivanka obljubi, da redi lep, s čipkami obrobljen zavojček, na kapico pa na-šije suhih cvetic. . V Zlatem repu so sedaj lah> ko mirno pričakovali,^j ^pride karkoli. Pri Košičkovih je bilo seveda vedno več skrbi, malih in velikih. Najprvo so si izbirali botre. 'Stara dva sta se držala starih botrov, 'kateri se pa mla-zibanja. Ali |dima niso zdeli nič pravi; iz-| brala sta si mlado Kolarico in “jKajpada, če jo hočeš. — Kakšno naj naredim?” “Lepo! — Tako, kakršne še nisi!” “Tako?” “Iz orehovega lesa naj so končnice in stranice, z rožami na konceh in dobro ter gladko se mora potakatd, da se ne bo zibel preveč potresala in bi otrok jokal, kadar bi bil v zibeli.” “Prav!—Videli boste, da take še ni bilo v naši vasi.” —"“ttsaj la za našo vas! V Podgorico jo bom dala hčeri, ki ji bo treba zibeli.” “Ali'Uršiki? Saj ni dolgo, kp je še v sami srajci tekala po Zlatem repu; kako hitro odrastejo!” “Kmalu bi bila pozabila! — -----Moro naredi'na zibel, da bo otrok varen pred njo.” AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 641» ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Ar strijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kollanderju bo»t» vedno dobro postreienL DO YOU GIT '2, VITAMINS? Of courie you do.**wvMyd^ Couldn't livo if queition Is. do you** WW* Vitamins? A great rnony psope do not, and at a tewll, M below par. MULTIPLE VITAMIN CAPSULES A single One-A-Day (bratiš) Mul- “£?5Ks: quirements In human summon known. ' . - Set One-A-Doy Owed) NaM£ Vitamin Capndee • yemiVnt More. MIIB lA*OtAPO«*,' »*r KOLEDAR društvenih PRIREDITEV FEBRUAR 7. —Buckeye State Veterans Club, ples v avditoriju SND. 14,—American Veterans War No. 2, ples v avditoriju SND. 8, —Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ obhaja 26 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. ^ 16.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. 18, —St. Mary’s Holy Name predpustna veselica v SDD na Waterloo Rd. MARCH ’ ■ 8,—Društvo Ribnica št. 12 SDZ prireditev v avditoriju v SND. . ! • 13,—Glasbena matica koncert v avditoriju v SND- „ APRIL 19, —Loška dolina ples v avditoriju SND. 20, —Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights. 26. —Društvo Marije Magdalene št. 182 KSKJ ples v avditoriju SND. • 27. — Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND. MAJ 3, —Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND. v, ' . 4, —Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND. 9, —Veterans of World War No- 2 Post 26, ples v avditoriju SND. 10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14! SDZ, ples v avditorij u SND. 16.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. 18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND. 25,—SDZ Bowlers, prireditev .y avditoriju SND. Nastop slovenske pevke v Rimu mladega Starojca, ker so si bili najbolj na roke. Stara dva sta tudi ugibala, koliko vina bo moral kupiti Peter otročnici, eno ali dve vedri, in oba sta le prav prisrčno želela: - f “Bog daj,da bi moralo bit' vina dve lodrici!” Kadar dobi oče hčer, kupi navadno eno, ako pa sina, dve lodrici vina, da pokaže i svoje veselje in ga na ženin (rovaš skrivaj tuiii sam dosti popije. Stariča je bila pripeljala nekoč celo umazano ciganko v hišo, naj prerokuje hčeri. Uršika se je branila dati roko v roko prerokinji; ker so jo pa le silili vsi, se naposled vda In razpne dlan. “Blagor tebi in vsi hiši!” vzklikne ciganka. “Cesar vsi želite, to se zgodi; sina dobode-te!” Uršikino srce je zakopitljalo in kfi jej je šinila v glavo. Za prerokovanje je prejela ciganka masla,- soli in slanine. Pri Košičkovih se je peč podrla Naposled pride težko pričakovani čas, da dobe zaželjeno dete. Uršika se je skrival;: hiši in tožila o slabostih, mati pa je skrbela in jo tolažila. Nekega dne poišče Petra in mu pravi: - “Treba bo Nosečke. Stopi kar sam ponjo!” Peter se do mjraka odprav: In zvečer prasne čez gorico v Malo vas. Ni šel prav lahko, ker na takem potu ni še nikoli bil. Premišlja, kako bi ji povedal. Nošečke njegov prihod ni iz-nenadil prav nič. Precej odloži žlico, ker je ravno večerjala, ,n preden pove Peter, kogB išče, izpregovori ona: “Precej greva. Drugo krilo si opašem in ruto vzamem.” Dobro je poznala zadrego mladih mož in zato ni čakala ogovora Petrovega. Njemu se je pa zdelo čudno, kako ona ve, po kaj je prišel. Nosečka je pihala, kar je mogla, da jo je Peter komaj dohajal. "Kako ji je vendar?" vpraša potoma. “Dejala je, da je bolna, in mati so mi veleli iti po vas menda bomo zibali.” “I, to se ve, če -bo božja volja. Da bi.bilo vse po srteči!” Stara Košičkovka je nepotrpežljivo č:kala Nosečke, zakaj .rebn je bilo. V začetku novembra je v Rimu v okvirju Mednarodnega umetniškega društva (Associa-zione artistica Internazionale) priredila svoj koncertni nastop altistka ljubljanske opere ga. Franj ca Golobova. Pevka, ki >e( sedaj nahaja v Italiji, spala med najboljše slovenske državne opere ter je pevka svetovnega formata, izredne glasovne obsežnosti in glasbene izšola-aasti. Takega alta, kakor ga ima ga. Golobova, naša opera še ni imela in lahko rečeno, da tudi BloVenci ne, to je splošno mošnje vM, kritikov. Potrjujejo'-ga tujpi uspehi v inozemstvu, kajti na mednarodnem pevskem natečaju na Dunaja leta 1936 je dobila drugo svetovno oceno. Zdaj se nahaja v Rimu, kjer je priredila prvi nastop te dni pod okriljem mednarodnega društva. Radovedni smo bili, kako bo vplivala na italijansko občinstvo, o katerem vemo, da je zelo nedostopno tujcem ter ljubosumno varuje prvenstvo v petju. Mi, ki poznanmo Golobovo iz Ljubljane, smo sicer bili prepričani, da njen globoki žametni glas mora osvojiti vsakega 'ki ju je pela v francoščini, pa sta bili št sprejeti s največjim navdušenjem: bili ata to »t»ro-francoski cerkveni pesmi o Kristusovem pesijonu in njegovih besedah na križu (La Passion, Chant du Christ sur la Croix), ki sta v njenem glasu zveneli kot koral, kot meniška pesem pod gotskimi oboki — tako je polno odmeval njen žametni, barviti »vok, izoblikovan tako nazorno in slikovito, da je vstajala pred tabo pesem kot kip! Ti dve pesmi sta bili deležni tudi največjega uspeha. Potem je pela še Schuberta v nemščini. Škerjanca v slovenščini in Respighia v italijanščini. S tem je zaključila svoj komorni spored. V drugem de-' lu pa je odpela svetovno znane altovske arije iz Gluskove opere Orfeo in opere Saint-Saens “Samson in Dalila ter, Verdijev samospev iz Trubadurja “Stride la vampa”. S temi arijami, ki jih je odpela velikim temperamentom in živahnostojo, je razvejila poslušalce, da je po končaneih sporedu morala še dodajati vedno noye pesmi: tako je začela peti slovaške ter slovenske narodne pesmi, med katerimi je morala še ponoviti tisto lepo znano in otožno: “Pojdem v ru te . . .” Na željo publike je ponovila francoske pesmi iz Pasijona in tako zmagoslavno zaključila svoj koncert. Slovenci smo Žili ganjeni in ponosni, da je naša pevka dosegla tak uspeh med Italijani v Rimu. Takoj je dobila povabilo,. za nastop v rimskem radij u, takoj drugi dan za koncert v posebno izbraiton glasbenem okolju. Privatne čestitke in pisma so prihajale še ves teden na pevkin naslov, na primer takole od neke znane italijanske kiparke: "Zenska, vam neznana, je vesela, da vam mo-j re Izraziti svoje zadovoljstvo, | živo in globoko, za vaše petje. Pesmi, originalne po izboru in OKbn^jp^rjižetactji ki izraža močno dušo in čustveno, so v duši, ki je poslušala, zapustile odmev resnične poezije. Hvala vam, za trenutke najvišjega užitka in Izražam željo, da bi vas mogla še kdaj slišati” . . In takih pisem je gospa dobila že več, kar vse priča o njeni umetnosti in uspehu, h kate- poslušalca, toda Italijani so prihajali na koncert s skepso in hladnostjo, kakor na koncerte neznanih tujcev. Ga. Golobova je dala na spored 7 pesmi, ki naj bi jih odpela v prvem delu koncerta (na katerem je nastopila tudi pianistka Mariucica Amatucci), drugi del pa jo naj pokaže kot operno pevko v nekaterih svetovnih opernih arijah. Takoj s prvo pesmijo: Caris-simi: "Non, no, non, si speri” v italijanščini je osvojila občinstvo, ki se je na mah zavedelo, da poje p»*d njimi pevka odličnih kvalitet, da/ nenavadnih, kakor jo je redko srečati na koncertnih nastopih. Njen globoki alt, krasno oblikovan in poln, je že v tej pesmi nakazal njeno čuddvito moč v nižini, tako da je druga pesem (Falconieri: Begli occhi) bilq za vse presenečenje, kajti v njej se je dvignila v sopranske | remu ji moremo tudi mi begun-višine s prav tako močjo in | ski Slovenci samo čestitati; ter polnostjo. Ze v teh prvih dveh o njem poročati Slovencem pfesmih je dokazala, da njen ' preko oceana, glas resnično obsega trt oktave,1 Na klavirju je pevko sprem- od basovskega "c” do sopranskega "c”, kar je nekaj izrednega. Tretja in četrta pesem, Ijal mladi nadarjeni slovenski pianist-umetnik prof. Jože Ojsa-na. Gospa Golobova je končala konzervatorij v Ljuljani ter je leta 1934 začela s karljero na ljubljanski državni operi. Tedaj je pela skupaj z znano pevko Zinko Kunc - Milanov in Kritiki so obe stavljali takoj v vrsto svetovnih formatov pevske umetnosti. In res: Zinka Kunčeva poje že nekaj let na njujorški Metropolitom; Golobova pa je šla tudi po velikih odrih in svetovnih koncertnih dvoranah. Do 1938 je pela na ljublja’nski operi, potem je šla študirat solo petje še v Rimu do 1940, na kar je bila angažirana na beograjski, operi 1940-41, kjer jo je zajela vojna. Vrnila se je na ljubljansko opero, kjer je bila glavna altiska do Titovega prihoda v Ljubljano, kjer mu je še pela v “Prodani nevesti”, potem pa kmalu prostovoljno zapustila Jugoslavijo. Njen reportoar klasičnih oper je velik, med njene najboljše like spada vloga Azucene v Trubadurju (Verdi), Orfeja v Orfeju in Euri-diki (Gluck), Marfa v Hovan-ščini (Musogrski). Poleg teh je pela v Verdi) even Plesu v maskah, Bizetovi Carmen, Verdijevi Aidi, Gajkovskega Onje-ginu in Pikovi dami, Puccinijevi Sestri Angeliki, Dvorakovi Rusalki, Smetanovi Prodani nevesti itd. Posebna njena odlika pa so njeni komorni nastopi. Prirejala je samostojne koncerte, ter se je zlasti odlikovala v oratorijih. Pela je Bachov Božični oratorij, Be-thovnovo M i s s a solemnis, Haendlov Haendlov Messias, Pergolessijevo Stabat Mater, Mozartov in Verdijev Requiem itd. Nepozabno je njeno petje v Verdijeven Requiem, ki ga je spela! v spomin Koroščeve smrti. Leta 1934 je pela v Firenzi na XII Festivalu združenja internacionalne sodobne glasbe. Radi uspeha na tem koncertu je bila povabljena v Rim na najvišji italijanski glasbeni zavod, Accademia & Cecilia, kjer je priredila 1. 1935 samostojen koncert. Dve leti pozneje, pa je na mednarodnem glasbenem festivalu na Dunaju dobila drugo nagrado, med pevci vseh narodnosti, ki so bile zastopane. Tako je šla z neverjetno naglico od uspeha do uspeha in upajmo, da bo vodila njena pot še dalje v svet po nove lavo-rike. (Poročevalec.) ------o------- Pomagajte Ameriki, kupujte Victoru bolide in mamke. DELO DOBIJO A NEW'MODELI VEČ POMOČNIC ZA CAFETEMJO SE SPREJME ] Delo je v čisti, zdrari okolici — . !I! !I9 Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo. $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Tool & Die Makers 40 ur na teden, . 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo Ugodni delovni pogoji Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (29) Za hišna dela Sprejme se ženska za lahka hišna dela. Pokličite HE 2639. (25) HALI OGLASI HALI OGLASI Fumez naprodaj Je v izvrstnem stanju, rabljen komaj 2 leti, je Moncrief izdelka, 22 inch pot in -tudi 7 registrov. Jako zmerna cena. Vprašajte na 1226 Norwood Rd. (25) Plačajte račuhe za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do 810,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (g. 18. each month) Marinko’« Beverages, Fruits and Vegetables 416 E. 156. St. Tel. IV 3170 Pivo, vino in Cordials /, Dovažamo na dom ~~ ravno tako tudi za svatbe in partye (x Feb. 17) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 - čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1 1193 Addison Rd. - EN 0481 Govorimo slovensko (z) WIDGOY’S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Prijatd’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Ne zamudite te prilike! Ženske, He zamudite te prilike, da si nekaj prihranite. To je zadnji teden velike čistilne razprodaje, ki se konča 8. februarja. Cene so zelo znižane. Mi imamo v zalogi to vedno ne kaj: Bill Up Slips !. Bombaževe nogavice Flanelaste nočne srajce Flanela na jarde Spodnja obleka za moške, 2 kosa, dolge Anzlovar’s Dept. Store 6214 St. Clair Ave. EN 8042 Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland II. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. sreter. Zaorta.ves dan ob sredah. ženitbena ponudba Spodaj podpisani bi se rad se-i znanil v svrho ženitbe s Slovenko, staro nad 50 let, ki je katoli-1 škega prepričanja. Ako katero veseli, naj pšie na spodnji naslov in navede svoje okoliščine. Stro-i ga tajnost je zajamčena. Jos. Briški i 21 Oberlin Ave. / Pittsburgh 29, Pa. ___________________ (25) Pomagajte Ameriki, kupujte. Victory bonde in znamke. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 3, 1947 zoval arhitekturo te dvorane, te je spreletel nek mraz. človek se je spomnil časov, ko je bilo tu gledališče, ko so pogled očarovale z venci ovite lože, ne- besnomodri im rožnati svod, ble- ščeči svetilniki iz brušenega stekla, golobjesivi oboj sten. nebroj amoretov in nimf na zastorih in draper jih — vsa galantna kraljevska idila, naslikana, izdolbena in pozlačena, LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Konvent je imel tudi svojo častno stražo, tako zvane “grenadirje konventa.” Trobojna vrv je ločila grad, v katerem so zborovali poslanci, od parka, v katerem se je sprehajalo in vrvelo ljudstvo. Opišimo zdaj sejno 'dvorano. Kajti v tem strašnem prostoru je zanimiva vsaka podrobnost. Ko vstopiš, potegne najprej oči nase visok kip svobode med dvema visokima oknoma. Dvorana, ki je bila preje kraljevo gledišče, zdaj pa pozor-nica republike, je dvainštirideset metrov dolga, deseti metrov široka, enajst metrov visoka. Razkošni prostor, ki ga je bil sezidal Vigarani za lahkomiš-ljeni dvor, je zdaj izginjal pod okornim odrom, ki je moral leta 1793. nositi težo ljudstva. Ta oder, na katerem so se dvigale javne tribine, je počival na enem samem hrastovem stebru. Ta steber je vzdržal najtežje udarce revolucije: radostno pritrjevanje, navdušenje, žalitve in zasramovanje, vrišč in hrušč, ves strašni kaos srda in punta. Toda ni se omajal. Po konventu je nosil svet starešin. Po državnem udarcu Napoleona, ki je 18. brimera razgnal parlament, je šel v pokoj. Takrat ga je Percier nadomestil z marmornatimi stebri, ki pa niso dosegli starosti hrasta. Zasnutki, po katerih delajo stavbeniki, so čestokrat zelo čudni. Arhitekt, ki je zgradil cesto Rivoli, je imel v mislih pot, ki jo napravi v svojem poletu topovska.krogla. 7,gra