ESBBBg aE^nKaeesBF"' (-•to: II. Maribor, četrtek 9. julija 1921. Številka: 151 Poljska v finančni krizi. fc.. ^a®° je, da je poljska marka na 'Jnski borzi padla tako globoko, da sjpioh ni mogla več notirati. In vendar J® Poljska, republika precej velika in a zunaj močna. Kje tiči vzrok njene inancne krize! O tem je podal izčrp-ko • finančni minister Stecz- / ■ Rn' zadnjih sej varšavskega :parlamenta). Ker bo marsika-t a točka tega poročila zanimiva tudi u»š^af-’ glede na primerjavo z vsak™1 razraerftmi. podamo v izvlečku pj° omenjenega poročila: , j 01 Jeka je imela do zadnjega časa pAVa i n t e: marko, rubelj in krono, j,. dogodki v Gornji Šleziji pa se je p«Valnta že nekoliko stabilizirala, lom je bilo, da so cene živi- ^ Za 25 odstotkov padle in da delav-zahtevalo novega, povišanja *iahi' ^Sodki v Gomji Šleziji pa. so la A i?11 z a u P a n j e, ki ga je priče-nimL vati mlada republika v zuna-8vetn in kurz poljske arrke je n padel- i,, je, da se bo Kmalu pokazalo f>r^akujemo dobro žetev; ra2j ”?l®zU«ko industrijsko ozemlje bo d°vol n0 med nas in Nemce. 2e to je vaai f’i5a ^nr7! marke zopet poskoči 2, ak° visoko, kakor je stal aprila. oz iftR.1*v’oz J® Precej padel, zlasti iz-l®hi#tv *n n&fte- Radi tega. je v ino-Sfin6kibU rna^° na®ftl»a denarja. V joto-^ , . mesecih se bo izvoz prav go P čimer dobimo v državo kolute. *ega dat da še ni čas za uvedbo no-*U j p°ljfkega denarja. Mnenja o ča-faj^gj^enjeve in o relaciji so še jako 11 JatoJ6Qa- Velika skupina strokov-stooir\Rtoji na stališču, da je že na-w hili lahko s pomočjo |j ®kcga kapitala osnovali privatna,. vnko. ki bi takoj spravila nov de-\«..Proni®t. Jaz sem drugega mne-i Moramo kurz marke stabilm- IK. .. V rl - — - — _._S x ?heti ru v državnem gospodarstvu do- H bn Krava°težja. Naša narodna banko nastala šele takrat, ko bo i - ,fortn ^ ..v i-e™-ic! urejen in ko res lyi druJj 1 v Pr°roet novi mili-)1 nek ?n3Y bankovcev. Imamo tu-(N S Zlatl. zak!ad, ki smo ga de- j-^ija kot’ S delama »pravi °dbe. .7 i_ , T em]sln riške po-n pol milijona zlatih' krom Nameravani komunistični prevrat. LDU Beograd, 7« julija. Pre- sebna komunistična akcija, ki bi se iskava radi atentata ee je tekom dana- imela pričeti skupno z akcijo v Srbiji šnjega. dne nadaljevala pozno v noč. in Vojvodini. S fem so se hotela pre-Danes je bila zaslišana žena šoferja prečiti eventualna premikanja čet. Pri Mladina Marinkoviča, Milica, o kateri tem zaslišanju Mojzesa se je tudi do-se misli, da obstoje razlogi za zapor, znalo, da so že vse priprave za izvrše-ker je do gotove meje obremenjena po vanje terorja v naši državi gotove. — izpovedbah atentatorja in njegovega Početkom aprila 1.1. se je vršila širša sokrivca Csakija. Popoldne ob 16. uri konferenca komunistične stranke, ki so je ptričelo zasliševanje Jožefa Mojzesa, ge j g udeležili delegati iz vse države ter okoli 30 let starega, soboslikarja mad- ge je ob tej priliki razpravljate o poli* žarske narodnosti. Po svojem lastndm tičnem stanju v .državi kakor tudi o priznanju je prišel pred 4 meseci iz vseh ukrepih za varstvo komunistov pred Madžarske v Novi Sad, kjer je vzdrže- cbznano. Na te j konferenci je bilo val zveze s komunisti na Madžarskem, sklenjeno, da se vsa viseča vprašanja Zatem se je spoznal s tipografom .To- odlože do konca meseca aprila, ko bi vanom Jovanovičem in krojačem Ko- $e Jmela vršiti konferenca bolgarskih in lačkom ter z ostalimi člani teroristič- naših komunistov na Bolgarskem ozemlja, npga. odbora. Sprejet je bil kot izreden ker bi imeli tud? bolgarski komunisti član v teroristični odbor v Novem Sa- podvzeti isto okcijo. Ta konferenca se du in mu je bila že poverjena, nekaka je tudi res vršila na bolgarskem ter ie misija za skrivanje bomb skupno s trajala od 27. aprila do 3. maja 1.1. Na Osakijem. Nadaljna njegova prizna- tej konferenci so bila rešena vsa vpra-nja so potrdila vso, kar so doslej izja- Sanja na ta način, da je bil izdelan vili Stejič, Csaki in Kolaček glede pri- načrt za celo serijo atentatov, tako na pra,v za. atentat. Ob tej priliki je bil Bolgarskem kakor tudi pri nas, in sicer zaslišan tudi radi eksplozivnega mate- na vladarje, na vlado, parlament in vse rijala, ki so ga včeraj našli na. vrtu ugledne politične osebnosti, na važne Juhacsa. Izjavil je, da je ta eksploziv* objekte, kolodvore, različne mostove itd. ni materijal zakopal skupno s Csaki- Načrt je imel izvesti izvrševalni odbor jem in Juhaesem in da je munieija bi- komuništične stranke v Beogradu, in la namenjena, da se porabi za razstre- sicer potom posebno teroristične organi-litev velikega železniškega mostu med sadje v raznih krajih države. Prav taks Slavonskim in Bosanskim Brodom. — organizacija se je osnovala v Novem Most bi se imel porušiti takoj, ko bi Sadu, o ostalih pa še ni ničesar zna-bili obveščeni od centrale v Beogradu, nega in skuša sedaj policija odkriti da se vodi v Bosni in Hercegovini po- tudi druge organizacije. Ivan Hribar namestnik v Ljubljani. TIP Ljubljana, 7. julija. Jutri bo slanik. V Zagrebu bo imenovan posla-podpisan ukaz, a katerim se Imenujejo nec Juraj Demetrovitf, v Sarajevu dose-kralfevi namestniki v posameznih pokra- danji predsednik dr. Cjjurgjevitf, v Splitu jmah. Za namestnika v Ljubljani bo ime- dr. Petričič, član stola sedmorice v Za-novan Ivan Hribar, dosedanji prašld po- grebu. Or. Korošec stopi v vlado? Zaslišanje komunistov v Splitu. TIP Ljubljana, 7. julija. V Beo- LDU Split, 8. julija. Včeraj šobili gradu se govori, da bi bil dr. Korošec nekateri tukajšnji vodilni komunisti po« voljen se pogajati za vatop v vlada, klicani na policijo, nakar so bili po ker njegova stranka želi praktično so- zaslišanju zopet izpuščeni, delovati pri upravi države, Vrnitev beograjskega Delavskega Finančni minister pride v Split. doma sindikatu. LDU Split, 7. julija. Tukaf se pri- LDU Beograd, 7. jutri. Jutri se čaknie Prihod finančnega ministra Ku-bodo Delavski dom, tiskarna in knji- ^anuJija. ki pride semkaj v kr.pnliKe. garna Tucevič kakor tudi arhiv sindi- ------ kalne organizacije po sklepu notranjega ministrrivn vrnile pravim lastnikom. --elgarlja prosi za preložitev reparacij. DKU Pariz, 7. julija. Kakor poroča Napadalci štaj. dež. glavar,a ohsojeni. ,Temp$‘, je bolgarska vlada prosila za dobimo iz zapuščine avstr _ banke na Dunaju. 1 Za obnovo je država investirala St 10 milijard. Posetniki po vojni opustošenj h pokrajin lahko že konetatira« jo vspehe. Nismo pa došli do velikopoteznega obnovitvenega programa. Vsled nizkega stanja naše valute ji država prisiljena, da žrtvuje velikan, ske zneske za nabavo živil v inozem stvu, osobito še za dobavo surovin id strojev za industrijo. Za industrijske! dobave iz inozemstva je bil osnovam? lasten kreditni zavod, kateri emitiral obligacije z državnim jamstvom. Treba je, da čimpreje sklenemo tri govinske pogodbe, ki bodo navezale! ožje stike med nami in sosednimi dir žavami, osobito s Češkoslovaško. : Evolucija in revolucija^ (Povodom dr. Kramareve tnjige « RuaijiJ »Narodni Lj$ty“ »o objavili zaključno poglavje odličnega spisa o ruskem vprašanju, ki ga je pod naslovom »Rusk« krise" spisal znani češki politik dr. K*j rel Kramaf. Knjiga izide prihodnje tedtu In bo takoj prevedena na francoski, angleški In nemški jezik. Ker dr. Kramal slovi kot izboren poznavalec ruskih razmer, prinašamo v naslednjem krattk W vleček iz tega poglavja, pridržujoč sij da o knjigi sami še referiramo: Avtor preiskuje vzroke ruske revola* cije in sklepa, da so dala tej katastrof) povod politična in socijalna vprašanja,’ ki pretresajo ves svet. Na velikem telfrj su Rusije so skušali eksperimentalna udejstviti socijalistične nauke in utopijeJ Kapitalistični gospodarski sistem ja prw vedel do ostra ločitve današnje dniibei na eni strani se je zbralo delavstvo, no drugi pa podjetniki. Borba med obema razredoma je vedno naraščala. Buržoj^ zija je pravočasno opazila nevarnost,' ki ji preti od organizirane moči dalav« atva in iz njenih vrst so vstali možjt, ki so delovali za sporazum med obem* sovražnima taboroma na podlagi politične enakopravnosti in vzajemnega delaj Izza zadnjega decenija prošlega stoletja se je opažalo., da je imelo to delovanja! vspeh. Evolucija, nauk o postopnem rari voju, je zmagala nad revolucijo. Svetovna vojna pa je tudi v tem oziru pov/ zročila preobrat. Boljševiška vstaja je z enim udarce« zlomila evolucijski proces in na njegovo mesto postavila poizkus, napraviti prole-tarijat ne-le za gospodarja države, mar* ve? tudi za gospoda produktivnega la distributivnega procesa. Toda obenem z evolucijskim procesom so padle tadi velike pridobitve revolucije, enakost M svoboda Človeka ter svoboda dela. NI dvoma, da boljševiški eksperiment predstavlja naigrandijoznejši poizkus, kar jihf je kdaj šlo za zruienjem hijerarbičnega DUU Le obe n, 7. julija. Okrožno preložitev reparadjskega olačila na tri družabnega reda ia sicer v eni največjih sodišče v Leobnu je obsodilo napadalce svetovnih držav. Nikdo m vprašal, ali __ „ . j. . * bo mogel ta poizkus nadomestiti sedanji deželnega glavarja dr. Rintelena pri _______ kapitalistični produktivni sistem x novim znanih dogodkih v Sv. Lovrenca obto- j boljšim sistemom tor širokim množicam, fena Singerja in Tertniga radi težke te- Italijanski zunanji minister potrjen, zlasti delavcem, prinesti srečo. Poizkua lesne poškodbe in Holzerja radi napelje- DKU Rim, 7. julija. Imenovanje vanje k temu na 2 meseca težke ječe- pooblaščenega ministra markiza della poostrene z enkratnim trdim ležiščem, Torretta za ministra zunanjih zadev je V to se je vračunal tudi preiskovalni uradno potrjeno, zapor. Drugi obtožend so bili oproščeni Amerikand hočejo alkohol. ll Gornje Slezlje. DKU Wachinton, 7. julija. Včeraj so DKU Berlin, 7. julija. .Allgemeine se vršile demonstracije proti prepovedi ^eitung* poroča f* Opolja, da eo poljski alkohola. Več tisoč demonstrantov je napadli Kdnigshfltte in med moč-defiliralo pred županom, noseč v gumb- tdm °gojem vdfh * sredino mesta, konicah mdto stekleničite n žganju^ ^ 1° odvedli ieto^« ■•boi. se je ponesrečil. Boljševizem seje vpog-nil pod duševnim delom in kmalu je bit moral dovoliti koncesije zasebni lastnini ter kapitalistični podjetnosti, a tem pa' tudi odstraniti vpliv delavca na produk4 cijo in mu poslabšati položaj v primeri s poprejšnjim. Kapitalist je obvladal de-‘v“* n*cijonslizirani kapitali-j zera pa sili delavstvo k naddelu, pri če*-! anus -iiP® ui* disciplinarnih kazni. Boljševiški eksperiment je pokazal, da Do mogoče izvesti komunizem, ako v njem vidimo cilj človeštva, le s pravično rešitvijo obojestranskih interesov, ki »o glede na razmerje med delavcem in kapitalistom nereedrujljivi. Za spoznanje o tem edino mogočne« £tra> ti „T ABOR‘ •volucijonarnem kompromisu pa se Irqa človeštvo vsega sveta zahvaliti eksperimentalnemu nevspehu, ki se je vzlic strašnim žrtvam pokazal pri revolucijonarni izvedbi socijalizma v Rusiji. Rusija, ugotavlja pisec, se bo tuorala odreči ideji o odrešitvi sveta * revolucijskimi sredstvi in postaviti na mesto ruskega mesijanizma zdrav patrijotizem 5i! samozavesten nacijonalizem. Da so te kvalitete v ruskem narodu že pognale korenine, o tem nam pričajo ruski pesniki, tako oni, ki so ostali v Sovjetski Rusiji kakor tisti, ki žive v inozemstvu. Iz njihovih pesnitev veje cvetoč patrijotizem in goreča ljubezen do nesrečne Rusije z vso njeno bedo in nevoljo. Oni *e danes kažejo, kakšen čut bo enkrat še-le prešinil bodočo, novo in osvobojeno Rusijo. Notranja in zunanja politika. * Pobijanje habsburške propagande •* izdal predsednik naredbo, da se amerikanske čete, ki se nahajajo še v Porenju, odtegnejo. — Predsednik Harding sporoča potom predsednika »United Pres« Evropi, da je naloga svetovnega, časopisja kot nosilca zapadno kulture, ščititi in podpirati svetovni mir. Mir, ki je naložen narodom, mora biti pravičen, da narod lahko živi in upa, d«, zopet zavzame ono mesto na, svetu, ki. mu pri stoja. —-Časopisje naj skuša narodom razjasniti, da le razorožitev vodi k pravemu prijateljstvu in miru. * Ctr. tirolske Nemce se silno pritožuje v nCorriere della Sera* Luigi Barzini, kako da delujejo proti Italiji in navaja pri tem zelo interesantne zgodbice. Barzini pravi, da je geslo Tirolcev zapreti vso zvezo na jug in odpreti Zdi se, da današnji človek ne pozna pravega smeha. Tudi danes se mnogo sanejemo, ne le nad smešnostmi, temveč colo nad grozotami. Ali to ni smeh. To je krohot, popačen smeh. V njein je ,vee zlobe in mržnje, kakor veselja in ljubezni. Včasih so iz njega oglasi obup, To je rdeči smeh, kakor ga je opisal Andrejev; to je smeh Osvaldov v Ibsenovih. »Strahovih«. Težak je,,prisiljen, porogljiv in zahrbten. Smeh cinikov. V njem je resonanca vojno. Včasih nas je samo strah toga smeha. Bežimo pred njim in se krohočemo. Smeh je filozofija. Filozofski sistem.. V Smehu so skrivnosti sveta in življenja. V njrnn je zgodovina človeštva, njegovih zablod in uspehov. Nek stari pesnik primerja smeh dihu božanstva. Ko so je smeh pojavil na. ustnah davnoga. človeka, je bila, premagana materija in človek je prvič duševno občutil radost življenja. Njegov smeb^ nad posrečenim lovom ali lju-bavnim užitkom je bil grob, neotesan, divji. A čas ga jo vedno bolj požlali-tnjeval in čim žlahtnejši je smeh. postajal, močnejša je bila duša. Prastara indijska pesem pripoveduje o bogu, ki jo vstvarjal svet in stnehl jul uad svojim, uspehom. Ta smehljaj je hi) preludij življenja, vir plodovitno in nikdar nasičeno r*?lost.j delu in -Bil je $«it UubesfnL Razdelimo smeh na tri stopnje: Prva predstavlja, tih, komaj viden smeh-] ljaj, ki se skriva na ustnah, v očeh in v sijaju obraza. Tako so se smejali bogovi, misleci, svetniki in mučeniki, ki so videli luči tajnostnih, nam neznanih svetov. Ta. smeh odkrivajo renesančno Madone — Madonna della Se-dia; z očmi se smeje Leonardo de Vin-cijeva Monna, Lisa. Ali da gremo daleč nazaj: ali. ni na Praksitolovih, Fi-di j asovih in drugih kipih davnih mojstrov naj višja točka v njihovem umetniškem izražanju baš oni rahli, komaj vidno razliti sij na obrazu, ki daje tem vkamenjenim psiham umetnikov za, vsa. tisočletja človeške zgodovine prestiž in silo, ali ni to smeh, duševni smeh, smeh nad zagonetko in odgonet-ko življenja, smeh uad zmago luči iu porazom teme? "Druga stopnja, smeha, je ona, ki se razlije čez celo ustne in ves obraz. Ta smeh očitujejo davni dioskuri in zmagovalci na igrah; to je smeh pevcev in pesnikov, ki jih ne teže nerazrešljive misli in obupni pogoni za obzorji večnosti, ampak ki jim curlja radost z Anakreonta in katerim vžigajo čustva divna bitja na zemlji in v oblakih. Ta smeh je razlit preko Perikle-jove Ateno kakor zarja čez vrhove modrikastih gora; to je smeh ponosnih rimskih eentprijev, ki so osvajali barbarske trdnjave. Smeh renesančnega prebujenja; duh, ki je vodil Watteauov j vsa vrata severu. Tn ker vlada še nsprej avstrijski zakonik, laške oblasti pa tega ne preprečijo, ima protiitalijansko delo, ki ga vodi „Deutseher Verband“ uspeh. Tako n. pr. so prinesli tirolski listi proti Italiji hujskajoče govore iz deželnega zbora v Innsbrucku. Listi so bili zategadelj zaseženi. Pri sodnijski obravnavi pa je bila konfiskacija dvignjena, ker so bili govori govorjeni v deželnem zboru Tij-^ke, ki uživajo po avstrijskem zakonu imuniteto in «e zsto Tiroski. smejo objavljati po vsej temtakem je torej glavno mesto Tirolske, tiidl laške, še vedno Innsbruck in ^ Parlament Tirolske velja Dunaj. Siino st. huduje Barzini tudi nad laško vlado, da ne uporabi avstrijskega zakona za nabore, za katere je naravnost izvrsten. Potom vojaštva bi se moglo pridobiti Tirolce z* Italijo in ker to »Deutscher Verband* ve, zato agitira proti vojski. V začetku so številni Tirolci vstopili v karabinjersko »lužbo in se sijajno obnesli, sedaj pa je to prestalo. Veliko oporo dobi tudi »Deutscher Verband“ od nemškega poslaništva v Rimu, ki spretno posreduje za njega. Tako je mogoče, da ne dobi Italijan koncesije, ker prepreči to s svojim vplivom nemško poslaništvo. * Vprašanje zapadne Ogrske. Pariška „L’ Ere Novele* prinaša posamezne odlomke iz poročila Reynalda na zunanji odbor senata. Reynald pravi, da Madžarska opira vse upe na znano sprem-! no pismo k trianonski pogodbi. Gotovi francoski krogi se vznemirjajo, ker se je zapadna Ogrska priznala Nemški Avstriji. Mirovna pogodba sicer to jasno določa, vendar pa se ne sme pozabiti, da so Avstrijci svoje mišljenje napram zaveznikom ponovno pokazali z glasovanjem za priključitev k Nemčiji; zategadelj ni priporočljivo, da Avstrijo v prid germanskemu bloku še povečajo. Zavezniki naj dunajski vladi prijazno namignejo, da njena nepopustljivost napram Madžarski, ki je žitnica srednje Evrope, ni v interesu Avstrije. Nadalje pravi, da mora antanta avstrijsko-madžarskim odnošajem, ki so posledica mirovne pogodbe, posvetiti več pozornosti. MaJfoer, 9. julij* 1»» , ........................- M..—r-.. di na Japonskem, kjer je ljudstvo ze daleč napredovalo v Kulturi in ne zaostaja mnogo za, nami Evropejci, se jo pojavila nova vera, katere temeljno načelo je boj proti vojni. Ustanovitelj to vere, ki se zove somotokio« je bila ženska, prerokinja Nao Deguši, ki pa jo že pred par leti umrla. Po omotokis-kih skrivnih razodetjih je japonski narod od boga izvoljeno ljudstvo, ki .1® od najvišjega poklicano, da združi vse, narode sveta, pod eno streho ter odpra-Po- vi za vselej klanje vojne. Njeno dogme, proti veri so sestavljene iz vseh mogočih starih ver, tako n. pr. tudi iz krščanske, budistovske, starojaponske itd« Po smrti prorokinje, sta prevzela vodstvo te nove vere Vahizaluro Degusi ter Vasuburo Ozano. Nova poglavarja pa. sta. poslala zadnje čase preveč fanatična in te dni so ju japonske oblasti aretirale radi' razžaljeuja. veličanstva ter radi tiskovnega prestopka. Vslea antimi litar jetičnih zakonov .je ta vera japonskemu vojaštvu prepovedana* kljub temu pa so jo o priliki aretacij® teh dveh poglavarjev odkrilo, da. jjj® nahaja med njenimi, verniki tudi o aktivnih ter 52 rezervnih častnikov', ki pridejo radi tega. vsi pred sodi®06'; Med obtoženimi se nahaja, tudi znaffll admiral Uzano. . Zanimivosti. Nova vera na Japonskem. Marsikomu se zdi, da današnji časi niso več prikladni za ustanavljanje novih ver, ker preroštvo in božjo poslanstvo že zdavnaj ni več moderno. Pri na« v Evropi se take stvari tudi. res no obnesejo več. Človeka, ki bi začel oznanjati novo vero, bi ali zaprli kot sleparja, ali pa vtaknili v blaznico, kot norca. V Aziji, osobito v Indiji pa cvete proroštvo in božje poslanstvo tudi še dandanes. Tu- no Atlantido. S tem smehom se št! danes smeje deca, ker je to smeh. večne mladosti in rajajočih vil - dobrotnic, Ta smeh diči. vse tiste, ki si vedo osvojiti življenje ter zmagujejo nad njun in samim seboj. Smeh idealov, »menija! zvezd. Tretja- stopnja jo ona, ki se po javlja združena z glasom in ki je vedno v nevarnosti, da so vrne v staro barbarsko formo. S tem smehom so smeje velika, večina ljudi in njegov pomen je univerzalen za plemena ih dobe. Ta smeh je vzklik nad življenjem, no glede na njegovo resnično vrednost; je vzklile pravega ali nep/avega zmagovalca ali premagauea. Smeli vsakdajni filistrski, smeh. trenutka za trenutek. Govor razpoloženja, bučanje valovja čustev in nagonov. Smeh je simbol stavili’ filozofij: so-kiatične, stoične, epikurejske, platonske. Smeh radi spoznanja, samozataje-vanja, uživanja in iskanja. Vsak teh sistemov so da izraziti v niansah smehljaja, v finesah smeha. Srednjeveškega potnika Danteja vodi. smehljaj Beatrice skozi strahote pekla in čistil išča v deželo večnega smeha: v paradiž. Sv1. Franjo Asiški pozdravlja s smehljajem svoje solnčne, večno nasmehljano domovine mračnega, trpečega Krista na križu, kj je izdihnil z najglobočjim smehljajem, kar jih je ' cdaj pokazalo človeško meso. Dnevna kronika. Maribor, S julijss — Političen klub JDS sestanek izjemoma v soboto, 9. juifiJ ker je v torek roistni dan kralja Pen* Sestanek je važen, ker se bo razprtvij»w o podrobni organizaciji stranke. — Velike golufije v zagrebiK* bank). Nedavno se je zgodila v * . večjih zagrebških bank velika go Nek tovarnar iz Karlovca je tel«fon*' i banki, naj izplača človekn. ki ga °® šilja, 500.000 K. Bančni uradnik r temu ugovarjal, češ, da to ai varnarja, ki ga on osebno pozna, n|K se mu je odgovorilo, da je pri telefon tovarnarjev sin. Pozneje je pri*«l ,{!j gospod ter dvignil označenih pol na kron. Nerfnlan nnlnm I®1' na kron. Nedolgo potom je dobil* banka od istega tovarnarja iz Karlo***: nalog, da nakaže potem neke ijublj«?*^ banke 1,200.000 K neki drugi oseb«* , pride iz Jesenic. Ko je banka tovarn* L obvestila, da je njegov nalog *Z j,y' je ta banko njegov takoj opozoril, niti on niti njegov sin izdala teh in da je to očividno goljufija- Zagret) banka je nato seveda takof s*°fnJ svoj nalog pri ljubljanski banki. Fo1 * pozneje je prižel v ljublj. banko gp*P ^ se legitimiral, da je ta in ta if in zahteval izplačilo 1,200.000 K. v ga je obvestila, da je nalog st°rn«r ■ ni ga pa dala prijeti. Nekaj dni pot»L dobi zagrebška banka obvestilo u..uiiuijw . --------------------------... — -gj. pomlad in mladost. »Gaudeamu6 tur, juvenes dum sunms nas bol življenja: smejajmo se! f J žimo, da duh zmagu je nad zmot0',^ Smejajmo se, ker imamo v srcu ^ življenja; smejajmo se nad li“^ ^ mi skrivnostmi in velikimi užitki mirnega k resnici ležečega d tiha- Smeh današnjega človeka je ™ iu voden. Zdi se, da je ves ognje®1 ^ izpit in da so nimamo ničofflitf, £ smejati. Materijalizem nas vraca^ barbarskemu krohotu. Zasenčil 3° 0 šo radosti, skalil nam oči in za® ^ ustne. No poznamo nians smeha* ^ poznamo fines voselja. Grobi smo* rodni in zaslepljeni. „ ^ Dajmo iRišemu življenju vee vili, nezasenčenih radosti, večoifito ^ bežni in vstvarjajoče plodovitde*1, ^ mesto v knjigah so učimo modroe ^ smejočih ustnah, ki nas vabi j o 65 ne preteklosti in ki so vedele ohr j, svoj mir in svojo noskaljonost v Jp burnejših^vih ar j ih časov. FosnemM, smohlja.jo onib, ki vidijo nove, ^ ne svetove; posnemajmo smehljaj u, trok, ki Tode pomlad v naših Zapustimo zakajena biA^.ilišča iu dimo \ prirodo, ki jo en sam v0' ^ smehljaj. Učimo se živeti s smol1 ^ Učimo se umirati s smehom, stoja še kje večja modrost, lini Hamlet? • • • •• ' , »-r • Ali hliniš'11' Pr v v i1 Vil 4 h kr 'k- ■^41 N Maribor, 9. jtnjg i92U* Stran V -omerciale Triestine, da je njtn nalog p izplačilu 30.000 lit. označeni oiebi Izvršila. Preiskava je dognala, da je •deti uradnikov zagrebške banke ponaredil podpise in plačilni nalog poslal •ržuški bank?, ki je denar njegovemu iVonpanjonu* izplačala. Bržkone je isti uradnik- tudi v zvezi s prejšnjimi golju-tjiami. Preiskava, ki se nadaljnje, bo -ognala tudi druge sokrivce. 7- Tatvine. Mariji Dupiš na Tržaški št. 53 je bil ukraden bel namizni M v.redcn 400 K. — Antoniji Simič, stanujoči v Dankovi ulici št. 10 je bilo 'z spalne sobe v pritličju ukradeno razno P«ruo in sicer: 3 ženske srajce, 1 pomnik xi iglavnik, 2 obrisačt z mono-gratnom I. S., 4 bel* servijete z niono* gramom A. S., 1 spodnje žensko krilo, j J oov ženski telovnik, 1 ženski ovrat-lj 2 ''»glavni svileni ruti, 1 bela ,uza\ 4 '"juhe, in 16 žepnih robcev v »trnom vrednosti 3000 K. Tal je splezal t>ičjn °Vani* ocJPr{° okno v PTl' .?v,~ Čudno zdravilo za oči je iz-jasia Antonija Lebl, stanujoča na Melj-’’ cesti št. 59. Policija jo je ustavila RQsila Nemcem nepozabljivo »V|irtelmsblumel (modriž). Lebl se za-•sovrarja, da-rabi ta modriž kot zdravilo ut °C1*’ Femur Pa lia*a policija nikakor * veruje, ter jo bo primerno poučila, . se modriž rabi le še preko naše r?avne mejo kot zdravilo. IzSubl|eno. Ing. Washingtou U »lenta Camilo je izgubil na Glavnem — Lovski pe« pobegnil. Poveljniku 1 asova ulica 2. Prošnjam je treba priložiti: vojaške realke, pukovnikn Jako vi je vi- j s) člansko izkaznico, b) potrdilo urad- en je pobegnil lovski pes. Pes ima sivo dlako in po hrbtu črne pike. Kdor bi ga. zasledil, uaj o tem obvesti lastnika ali pa policijo. .. f'/ * ; nega predstojnika o prejemkih prosilca in številu rodbinskih članov' ter c) spričevalo uradnega (okrajnega) zdravnika! — Univerzitetni profesor — pona- Zvišanje tarifa za odvoz fekalij, i f^ievalec bankovcev. Na Dunaju odpade koncert, ker je godba že drugod zaposlena. Vse nadaljnje nedelje in praznike se bodo koncerti vršili redno, kolikor bo pač vreme dopuščalo. — Statistika dijaštva preteklega šolskega leta na državni realki v Mariboru. V šolskem letu 1920/21 se parati od 1. julija 1921 naprej za tono z .1 cevjo znesek K 75. Za vsaka nadalj-no cev se pobira. K 2 več. Istočasno se zviša, podjetniku J. Nendlu v Pobrežju tarifa za izvoz fekalij iz kamer: za 1 sod z vsebino 109 1 na K t9, z vsebino 2001 na K 22, a »vsebino 300 l o a K 25. 50,000.000 ČK. Imenovani je bil kot učenjak zelo ugledna oseba ter je izdal tud? več znanstvenih knjig. Z odliko sposobnih je bilo 35 učencev in učenk (=8-5%), sposobnih 229 (=55-6%), nesposobnih 81 (19-7%)- - Narodna čitalnica v Prevaljah;?0™^1™ “P*4 .»* enega predmeta % priredi dae 10. julija ob 15. uri ra * ^Ptembru je dovoljen 57 učencem Poljani vrtno veselico. Na sporedu je ' burka »Za letovišče", srečolov, petje, ' Sl- rdei° Vs«bme. usnjato denarnico 5 40 K ples. Vstopnina 3-din. Cisti c namenjen za nabavo knjig. 13-8%) in brez redov jih je ostala 10(—2,4%). Ustni zrelostni izpiti so se vršili od 4. do 6. julija. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili štirje., izpričevalo zrelosti 18 in eden je propat za pol leta. Izmed Slovencev so napra« vili zrelostni izpit tile: Behsr Anton, Gračner Viktor, Kadunc Ivan, Končan Friderik in Novak Marijan. Kultura in umetnost. x Pavel Kunaver: Na planine. S IG Kalvariji?« Revež se je nekoliko pre-? fejšinam m ljubiteljem »Triglava«, da strašil moje radovednosti, na to pa je i imamo sedaj svoj lokal v Dugoj ulici z roko pokazal proti gozdu: »No, bilo j SJ* 33, 2. kat. Zagreb. —Ooenem pro- je slabo, pa po ceni.« .Mislil j< 'T* V Pesnici je g. Anton Kerenčič, gostilničar, nabtal v veseli družbi 100 K '”]goslovensko Matico. Ai r ,z bolnice je pobegnila na 'tfcsandrovi cesti št. 51 stanujoča Ju-n!?na Agner, kjer se je nahajala radi '^ bolezni. Policija jo je prijela in 0r«8la naraj v bolnico. f,^,Klerlkaltia občina proti avto-"raifiištvo SLS je v ^Straži* s obfiniv ^elimi črkami javilo, da je vuril* 0c,bor na Zg. Polskavi ves v Še v ' em .^boru. Pred kratkim se je m* P°!ebm notici zgražala, da okrajno “ 0 ns v** odločno klerika- We/l,pan u- z*- p- Tod« “ *a2 o,, n sib pri .Straži* kratke noji’• Pred par dnevi je zahteval pri občln-seji te tako odločno .klerikalne* ob-i‘n6 župnik Sebat sklep za znano kleri-Wiio avtonomijo. Obč. odbornik učitelj £*iner pa je odbornikom takoj pojasnil klerikalni avtonomistični humbug in od-, °fniki so avtonomijo iz Cirilove tiskarne |**oj soglasno s primerno svečanostjo ^kopali v papirnem košu. Zupan pa Je } Rjavil, da ni pristaš SLS. „StraŽa* *®ientiraj! Iz Fale. Nekateri gospodje v Sel* p katerim načeljuje znani klerikalni ri.S?r» skušajo na vse načine, da bi pri-Chk- selniški pošti. V ta namen i° tud* podpise, s katerimi hočejo ^0 stvar forsirati. Pametni ljudje pa j},;’’*/.0 to špekulacijo Že vnaprej kar jj,'°?’°2nejše odkloniti, kajti to bi po* D, ▼ dostavljanju pošte velike za-r|.f, m negotovosti, kajti v slučaju na-^rave ostane itak že Selnica brez Tor«?’ r »* iz Ruš ne more dostaviti. biv«i. **• je °b železnici, naj bi do- la Pošto Iz Ruš čez Dravo v Selnico v0 p2t5m zopet nazaj iz Selnice čez Dra-•vetni s:* nikakor ne bomo dopustili in Poliv?"10 vsakemu, pri katerem bi se .«do x nabiranjem podpisov, da ^•cKomalo poudi na cesto. ftriiiuT p°**bnl vlak! za Pesnico. O • 11,1 velike narodne veselic« v Pesnici 10. t. m. rozijo tja in naiaj in sicer odha- aapje- S simo, da se vsa event. pošta pošilja na nooišče v gozdu. Glej, mi jo šinilo nainOvi naslov, misel: stanovanjska, kriza še ni na vi-! — Na cesti je obležal. V četrtek šku. 'Saj se dobi, pa po eeni! — Cez k'a- 5 ob 18. uri je dobil rešilni oddelek ke pol ure sva se srečala s starčkom v i obvestilo, da leži v Strossmajerjevi ulici parku. Urno in boječe se je pripogibal | nek možki. Na licu mesta so ugotovili, ter trgal neko kislo travo. »Kaj pa s da je to Miha Fascbing iz sv. Petra. V iffillo -___________________ • or Posebni vlaki i l2’ii,z Maribora v Pesnico, prvi ob t* b ’ *ugi ob 15-30, tretji pa ob 19-15. Vlilrf*»ict nazaj v Maribor vozita dva »1 olj j11 *icer prvi ob 20 42, drugi pa *«tr> ■ Zv«zt so torej najugodnejše, v nedeljo vsi v Pesnico. ^jndskl knjižnici sta darovala 200 K in zdravnik dr. .-Vi8 100 K. Iskrena hvala! Dc-z vzel z veseljem v roko vsak hribolazec, izborno bo pa sluzila zlasti planin* cein-turistom, ker jim bo vzbudila veselje in ljubezen do 'nalili prelepih planin ter jim dala vse najpotrebnejše po-' datke, •napotke, pojasnila in svarila,. Razdeljena je knjiga v J G poglavij, kt govore o pomenu planinstva, o hrani; o opravi in orodju, o vedenju v planinah, o prenočevanju na planem, o planinskih cvetkah, o hoji in plezanju, o zimi, o nevarnost jji, plazovih, ledenikih itd. Lopo in živahno pisano delco ponazorujejo zanimivi in poučni oseh* ni spomini in doživljaji izkušenega pisatelja, zato jo toplo priporočamo zla* sti v planinah pogosto prolahkomiseini mladini. Tekstu pndejaiii i'ologrdfični posnetki so okusno izbrani in mojster-sko iKvrš('ni. Knjiga bo v. okras vsaki hiši in Vsaki knjižnici. x Parni kotel. Spisal Ing, Gvida tem, očka?« Starček je bil že zlovoljen radi moje radovednosti ali na ogorčen Imenovani je bil v tuk. javni bolnici. Zaradi nekega prepira z drugim bolni- uad današnjim časom in mi je zab.ru- kom ga je vodstvo bolnice neozdrav-sil: »Pa bi dali kaj boljšega. Zajtrku- ’’ * r'" jem!« Glej: sem rekel sauiema sebi, ti nisi z ničemur zadovoljen. Kaj naj poreče ta starec, ki mu je gozd hiša in trava zajutrekf! Taki' smo, malkon-teriti! — Otvoritev vrta. Gostilna pri »Urbanu* v Vrbanovi ulici, lastnik g. Šober, otvori v nedeljo svoj lep, senčnat vrt. Opozarjamo na oglas. — Obrtni sliod v Slov. Bistrici se vrši kakor žo javljeno v nedeljo dne 10. t. m. ob 10 uri predpoldne. Dnevni rod jc sledefsi: J. Hit?,prava o pomenu in namenu obrtnih, zadružnih in društvenih organizacij. 2. Razprava o se- obrtnega zakona. 4. Reforma naših fi- J prepeljal ponesrečenca v bolnici -- Pisarniški prostori In stanovanjska beda. Nova ministrska naredba pravi jasno, da se morajo vsi tisti sta- stavi. enotnega Preskrba s silo. nanc. 5. Vzgoja, obrtniškega naraščaja. R. Pomen vajeniških domov. 7. Svoboda dela. in 8. Debate. Torej kakor je že iz dnevnega reda razvidno, iKide ta obrtni shod zelo važeu za razvoj obrtniškega stanu in zato želi, da so ga člani »Slov. obrtnega društva« v čim večjem številu vdeleže in la s. tem pokažejo, da sc zavedajo, da je le v organizaciji moč in da. bodo le skupno dosegli pravice, - katerih dosedaij nimajo. Zatorej obrtniki vdeležite se tega pomembnega shoda. Ojiozarja pa se vse tiste, ki se žele vdeležiti shoda v Slov. Bistrici, da se čimpreje zglaso pri predsedniku tov. Franu Novaku, Aleksandrova c. '22, kjer dobe izkaznico za polovično vožnjo. Sestanek bo v nedeljo zjutraj ob petih, torej pol ure pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. ~ Avtomobllna zveza Maribor— Sp. Lendava preko Slatina-Radenci se otvori z 9, julijem 1.1. Avtomobil bo vozil Maribor—St. Lenart — Radgona — Slatina - Radenci—Murska Sobota—Beltinci—Sp. Lendava in bo odhajal iz Maribora ob 14. uri. — Himen. V cerkvi sv. Magdalene sta se poročil* gospodična Milka Cer-novšekova ir Maribora ter g. dr. Ljudevit Kohout, okr. zdravnik v Sv. Ožbaltu pri Gradcu. — Odbor društva jugoslovenskih državnih uslužbencev v Mariboru je v svoji seji dne 26. junija 1921 soglasno sklenil, da iz društveuih sredstev podeli štiri podpore po 1000 K, skupaj -torej 4000 K za obolele, potrebne člane in njih obiteljl in sicer dve podpori po 1000 K za uradnike, dve podpori po 1000 K za poduradnike in sluge. Prošnje je vlagati do 15. juliji 1921 in nasloviti na društvenega predsednika dr. Adolfa Ijenega odpustilo. Dospel je do Stross-majerjeve ulice, kjer se je zgrudil. Noge ie imel popolnoma zatekle in videlo se mu je takoj, da je še bolan. Rešilni oddelek ga je prepeljal nazaj v bolnico. — Nesreča vsled električnega udarca. V Magdalenski ulici 15 je dal posestnik svojo hišo renovirati. Med opoldanskim počitkom je splezal 15-letni urarski učenec Josip Golob na ob zidu slonečo lestvo, pri tem pa je zadel ob električno napeljavo in vsled električnega udarca padel 6 m globoko na zemljo. Za dobil je opekline na obeh rok8h, težke notranje poškodbe in pre-tresenje možgano. Rešilni oddelek je ... , . , Gulič, v Ljubljani 1921, Založila Jugo- novanjski prostori, ki so se spremenili. si0Vanska knjigarna v Ljubljani. Gena po letu 1 14 v pisarne m druge lokale, za vezano knjigo 40 K. Po vzgledu Češke: brezpogojno zaseči v stanovanjske svrhe. Take pisarne lahko ostanejo samo v tem slučaju nespremenjene, ako njih lastnik sezida odgovarjajoče stanovanjske prostore drugod. Ta določba in ona, ki sili vse denarne zavode in veleobrate, da zidajo za svoje uslužbenstvo stanovanja, nam daje upati, da bo v doglednem času konec stanovanjske bede. — Nemško zavajanje našega obmejnega prebivalstva. Znani zagrizeni nemški odvetnik dr. Ilsnns Konig objavlja v .Deutche Grenzv/acht" poziv, naj se prebivalstvo Apaške kotline poslužuje zemljiških knjig pri cmureški in radgonski sodniji, istotako naj tudi kupne pogodbe sklepa v Cmureku ali Radgoni ter naj se ne trudi z oddaljeno sodnijo v St. Lenartu, Odveč bi bilo posebej povdarjati, da bi bili vsi taki posli sklenjeni pri cmureški ali radgonski sodniji neveljavni, ker sta to sodniji tuje in ne naše države. O tem zlobnem zavajanju in beganju našega obmejnega prebivalstva ie bila obveščena tudi naša mariborska sodnija, ki bo poskrbela, da se ljudstvo še pravočasno pouči in posvari. Kdaj bo že enkrat končalo to vtikanje nemških hujskačev v zadeve našega obmejnega ljudstva ? — Promenadni koncerti v mestnem parku, katere prireja 01e|)5evalno društvo za mesto Maribor, da si gmotno opomore, prično zopet s to nedeljo dne 10. julija s sodelovanjem godbe južne železnice in sicer v času od pol 11. ure do 12. ure. Vstopnina je kakor doslej I din. za odrasle, pol din. za dijake z zbirke ,Za vzdelanim" smo končno tudi1 Slovenci dobili popularno znanstveno knjižnico, ki bo prinašala kratke in nraktične razprave iz vseh strok vede„ Hitro se boš lahko informiral iz takih zvežčičev ter ne bo treba iskati debelih knjig, ki so vporabne končno Ie strokovnjakom. Inž. Gulič je svojo razpravo namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. V splošnem podaja spis vse, kar treba vedeti o parnem kotlu. Terminologijo je deloma ustvaril po slovenskem in drugih slovanskih jezikih. Priložen je tudi sloven-sko-nemški slovarček in prinaša veliko število šematičnih skic in slik kotla ii? njegovih delov. Posamezna poglavja so tudi čisto znanstvena ter vpošteva naj-novejše izume na lem polju. Knjige toplo pozdravljamo in priporočamo. x Poglavje deveto in deseto kazen« skesa zakonika za kraljevino Srbijo. V Ljubljani 1021. Založila Tiskovna zadruga. Stri G9. Cena K 12, po pošti K J vee. Deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika, ki jo bilo z ukazom razširjeno na celo državo kraljevine Srbov, Hrvata in Slovencev, je sedaj izšlo v posebni knjižici, oprem ,;eno s primerjalno -razpredelnico tozadevnih avstrijskega in nemške-nv’ ] 'ls'':cSa zakomu Naroča se pri liskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. o. x Jadranka. Izšla je 7. številka s sledečo vsebino: A. Aškerc: Čnj, veter pise razdivjan. — M. Gregoričeva: Za samostanskim obzidjem. M. Stepan .. ‘ čjčeva:; O gpoeotj« naše književnosti« Odvetnik Minister j. se sme izvažati cx»nc ;rri:-.;r ,-=3; x'nr-.ri x Modrilna esenca S Črnilo za usnie 393 Telefoe Stav. »» taedtoja v*di vrst w CacMekfl agentura te esrfasfe« rddamacij«. a>: VsfcfodiifeflrjpD vsakovrstnega teaga. :k ■ednaTodirt prevest :o: Sattiv* * patentiranimi pohištvenimi vozovi na vw strani. *»: Spe4icii»k« ioatavn* potietj« itižac železnice. Kino. I. Mariborski bioskop. V soboto, nedeljo, pondeljek in torek se predvaja SL epoha »One, ki živijo od ljubezni«. V‘ pondeljek godba. Sokolstvo. o Pragersko. V četrtek zvečer, 14. t. m. priredi naš Sokolski odsek zopet predavanje staroste br. dr. Pivka, h kateremu prijazno vabimo tudi sose- j de. Predavanje se vrši pri Dolničarju in je vstop vsakomur prost. Šport. : Ljubljana—Maribor, velika cestna kolesarska dirka, ki se vrši v nedeljo 10. julija obeta biti zelo zanimiva. Prijavljeni so številni hrvatskl, mariborski, celjski in ljubljanski dirkači, tako da bo ta prva dirka, na kateri bodo zastopani poleg Ljubljane, tudi ostali dirkači Slovenije. Prijave sprejema do petka 8. julija zvečer g. Fr. Ogrin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpisanih je v lahki skupini 6 nagrad, v težki 3,1 v skupini seniorjev 1, vrhu tega še časovne kolajna in specialno darilo. V Mariboru bona cilju promenadni koncert. Dirkače je pričakovati na Vransko okrog 8. ure, v Celje okrog l/:9. ure, v Konjicah okrog V2\0. ure, v Mariboru Vali. ure. Vsi mariborski dirkači in mariborski športniki se vabijo na sestanek, ki se vrši v mariborskem Narodnem domu po dirki v svrho ustano-novitve kolesarskega društva oziroma oživitve obstoječega. : Jugoslovenski kolesarski podsavez se je osnoval v petek 1. julija za športno okrožje Ljubljana ter mu je izbran predsednikom g. major Jaklič, tajnikom g. J. Goreč, odbornikom: Gorjanc in Ogrin Ljubljana, Kramar Celje, Rifel Novo mesto, Mežnarič Jesenice, ToporiS Šoštanj, Kovačič Ormož. 1. mesto se prihrani za Maribor. Pod-savez priredi v letošnji sezoni motorno hitrostno dirko in dirko za gorsko prvenstvo. Vse dopise je naslavljati na Kolesarski podsavez, Ljubljana, Narodni dom. Vsi klubi naj prijavijo svoj pristop podsavezu. Enako naj se obrnejo na podsavez vsi oni, ki žele osnovati kolesarski odsek v kakem kraju. : S. K. Korotan poživlja vse svoje Izvršujoče člane, da se udeleže važne klubove seje. ki se vrši v soboto ob 8, url zvečer v Narodnem domu. Gospodarstvo. Izvoz naših vin. Pod gornjim naslovom razpravlja vinogradnik g. Rob. Košar v Trgovskem listu o izvozu naših vin na Češkoslovaško ter pravi, da je to za enkrat. samo sekundarnega pomena. Sedanje jugoslovanske dežele do sedaj niso direktno trgovale v večji množini s kraji Č. S. republike, ker naša pristna, več ali manj kisla in sladka nere-, zana vina niso po češkem okusu. Ta prepad med našim blagom in češkim okusom je premostila dosedaj dunajska vinska trgovina, ki jo v svoje velike rezervoarje stakala naše vinske produkte in jih cepljene, okusn primerne stavila na trg v severne dežele star® monarhije. Na Češkem sta bili pred vojno razširjeni malodane samo dve vrsti vina in sicer belo »avstrijsko-- in temnorudeče »ogrsko«, oha -proizvod cepljenja naših in ogrskih vin. Pri cepljenju se je gledalo na to, da ne zakrije preveč prvotni značaj vina. in tako so dunajski trgovci imeli vedno odjemalce za naša kislata vina. Če bi torej hoteli mi zavojevati češko- slovaški vinski trg, hi se morali na vsak način posluževati cepljenja. Zaenkrat pa mislim, da. je to pri nas skoraj neizvedljivo. Zato pa moramo na vsali način skušati pridobiti po naši lastni krivdi izgubljeni vinski trg v Nemški Avstriji. Nujno je potrebno, da takoj podvzamemo potrebne korake, keT nas drugače Italijani, Španci in Francozi, ki si na vso moč prizadevajo, da nas izpodrinejo, — prekosijo. g Tvornica stekla. Skupina ruskih inženerjev namerava v okolici Zaječa-ra zgraditi tvornico stekla in so je že obrnila na ministerstvo za odobrenje. g Nova železniška proga. Deputa-cija z Ljubljane bo predložila beograjski vladi načrt za železniško progo Murska Sobota - Ljutomer - Ptuj - Rogatec - Brežice in prosila, da. se z graditvijo takoj prične. g Nova sladkorna rastlina. Nemški generalni konzul G in tur v Južni Ameriki je našel novo sladkorno rastlino, ki vsebuje sok, kateri ima okus saharina. Ginter pravi, da. je iz te rastline izdelan sladkor tridesetkrat bolj sla-! dek kot oni iz sladkorne pese. Za oslad-1 kanje čaše kave zadostuje kakor grah debelo zrno. g Razpis dobave msterijala za vezanje tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 20. julija, t. 1. ofertno licitacijo za nabavo materi,jala za veaanje tobaka in sicer: a) Za Srbijo in črno goro: kartone za označbo bal, 300.000’ komadov; plombe iz pločevine (300.000 komadov); 10 decimalnih tehtnic, Iran. sistem s 50 kg kapacitete; amerikansko platno (600 metrov), klešč za plombo (20 kosov), b) Za Dalmacijo: platno za ovijanje bal, (60.000 metrov); 10.000 kosov vrvi po 6 metrov dolgih; 5.000 kg vrvic za šivanje bal, 40.000 plomb iz pločevine, c) Za Vojvodino Hrvatsko, Slovenijo: 60.000 vrvic po 3.80 m, 40.000 kosov sukanca po 4 m dolgi; 20.000 kosov sukanca po 4.50 m dolgi. g Nacionalizacija dalmatinske industrije. V Omišu se.je vršila te dni glavna skupščina »Sufid«-a, družbe za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije. Na tem občnem zboru je bil v odbor družbe, ki je bila doslej popolnoma v italijanskih rokah, kot prvi jugoslovenski odbornik izvoljen znani naš delavni rojak, načelnik omiške občine, velein-dustrijalee g. Milan Marušič.- S tem je stox-jen prvi korak za nacionalizacijo tega za Dalmacijo pomembnega podjetja. Pričakovati je, da se bo skupnemu delovanju Zadružnega saveza, Zadružne banke in Industrijalne zajedni-ce posrečilo doseči, da preide doslej še v italijanskih rokah nahajajoče se podjetje popolnoma v last domačega kapitala. g Za izboljšanje prometa med Češkoslovaško in našo državo. Češkoslovaška trgovina z Jugoslavijo je mnogo trpela vsled slabih prometnih razmer. Osrednja zveza češkoslovaških in-dustrijcev je poverila nekaterim spe-dicijskim tvrdkam, da organizirajo odpremo blaga za Jugoslavijo. Uvedeni so posebni vlaki, a vagoni za te vlake se zbirajo na postajah Cmuut, Brecla-va in Devinska Nova Ves. Vlaki bodo sestavljeni za Maribor, Magreb in Beograd; po potrobi tudi za druga mesta. Pošiljke za postaje pred Zagrebom se bodo priklopile mariborskemu vlaku, ope za Zagreb ip čez Zagreb zagrebškemu, med tem ko bo za. Beograd vozil poseben vlak v Beograd, hangarji »Sava«. Vlaki bodo sestavljeni, kakor hitro se bo nabralo 400—500 ton blaga. Vsak vlak bodo spremljali 4 spremljevalci. g Prost izvoz v Madžarsko. za poljedelstvo je dovolil, da se do preklica brez dovoljenja sledeče poljske pridelke: sveže grozdje in drugo sveže ali predelano sadje, sveža in predelana zelenjava, izvzemši krompir, nadalje, vino in šampanjec. g Produktna borza v Beogradu. Po poročilih beograjskih listov se je predlagalo, da se ustanovi v Beogradu produktna borza in se na ta način o-mogoči enotno odrejevanje cen za poljske pridelke. g Gosenice na Moravskem. Iz Moravskega poročajo, da ogrožajo gosenice vse nasade sladkorne pese, krompir, deteljo, travnike in ce.lo gozde, kar bo dovedlo do grozne katastrofe. Oblasti se neumorno trudijo, da zatrejo gosenice in je v to svrho odrejeno tudi vojaštvo. g Izmenjava blaga med Rusijo in Poljsko. Zastopniki poljskih tvrdk so dospeli v Volinijo, ter bodo pričeli iz* menjavo blaga med Rusijo in Poljsko, g Trgovsko gibanje v Petrogradu, J V Petrograd so dospeli številni zastop' niki inozemskih tvrdk, da se infornii- j rajo o pogojih za podelitev koncesij- j. g Nemško - francoska trgovska po-godba. Listi poročajo o sklepu nekakfl nemško-francoske trgovske pogodbe( glasom katere dobavi Nemčija Fran ciji blago in surovine v vrednosti 1« milja rd. V to pogodbo spada tudi napol izdelano blago, ki se bo V Franciji izgotovilo, nadalje 500 nemških lokomotiv in 25.000 železniških vagonov. Glavni urednik: Radlvoj Rehar-Odgovorni urednik: F r a n Voglar- V nedeljo, dne 10. julija 1921 se vrši v gostilni „B A L K A N“ LINHARTOVA ULICA 13 velika vrha veselica združena * pojedino domačih krofov in praženih piščancev. — Postrežba točna! Vstopnina prosta. Igra jako priljubljena godba. — Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. „BALKANA" Otvoritev gostilne. občinstvu, da sem prevzel Dovoljujem « naznaniti cenj novo urejene gosttlnfšhe prostore v Mlinski ulici 9 v lastno oskrbo in da se bom potrudil zadovoljiti cenj. goste i dobrimi naravnimi vini kakor tudi toplimi in mrzlimi jedili. Obenem tudi naznanjam, da je v mojem električno razsvetljenem kegljiiiCu Se nekaj večerov za igranje prostih. Za obilen obisk se najtopleje priporoča 947 2-1 F. Stossier. Novo ustanovljeno Pevsko narodno izobraževalno društvo v Pekrah iafa oznanila. Posestvo se da v eno uro od Maribora, ® feče iz 11 oralov zemlj« » potrebnih gospodarskih slopij. vse ob okrajm . Naslov v upravi. °90 i Vila s 7 sobami žino, v katero ae “ vseli, se proda. Vpraža upravi lista. Proda se ver lesenih zahojtfj Marib. tiskarna d d- / Proda se otroški PJ Cankarjeva uh« . brežje, Branjarija na lepem tik državnega most« s Karlov pove uprava. Dobro ohranjen šivalni se ceno proda, ulica 14/1. priredi v nedeljo, dne 10. t. m. družabno zabavo Pri zabavi sodeluje Vrhodolska godba. K mnogobrojni udeležbi - - * 947 2—1 vljudno vabi odbor. V nedeljo 10. julllja 1921 se vrši pri vsakem vremenu v gostilni Vollmaler, Tržaška cesta KONCERT Za mrzla in topla jedila ter izvrstna vina je preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča 945 gostilničarka. preje v Trstu Koroškem, selil svojo v Mari (nasproti J Vršačka hribovska vina in žganja razpošlja po nizkih dnevnih cenah ter preskrbuje komisijske dopo-šiljatve. Transportni sod’ na posodo vedno na raz- polago. Vzorci se razpošiljajo brezplačno 939 2—1 Karol Thior, »mi muh* Tal. It. 146. Kristalna soda Glauberjeva sol,®.! Grenka sol. prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev sog Zelena in modra P®11 Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina .i. Črnila v vseli vrtiaii m J Stampiljska barva Gummi arabieum „Neosan“ za čevlie Vršac Lastnik in izdajatelj: -Konzorcil Tabor*. — Tiskat Mariborska tLkarua d. d. Sinit H iTABO R«. IMirfbor, o. julija 1921