Minuli ponedeljek so predsedniku Tito ob njegovem dnevu čestitali naši najmlajši. Na sliki: pionirka pripenji PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZlTE SE) *UML IN Y PRECEPU med colombeyem in bourbonsko palačo ZBORNICA VZTRAJA pRl SEDANJI KOALICIJSKI VLADI Ljudski republikanci in socialisti preprečili omahovanje ministrskega predsednika? itala iP (Tanjug). Poslanska zbornica se je se- aednik vi»!i bi '“Povijala o ustavni reformi. Pred-sovanjn ... Je “a seji izjavil, da bo takoj po lzgla- BkratiVl uf1' Pr,PravlJen na kolektivni odstop vlade, terem Je n Jnet 8encra*a De Gaulla objavil poročilo, v ka-za sestav« ’ da *eneral začel politične razgovore tovi »no*- “močne republikanske vlade, sposobne, da zago-v en°tnost in neodvisnost dežele-. ?®nes začela "S? dvoran' &e j® revizijo ustave samo zaradi ozkih ■Joutku reformf i, °. ^dnern koristi sedanje vlade.« ®°®la okreni*0„ • vnaj bi omo- ; Komunistični poslanec Ballan- ZOfifvii. ‘cpilev lzvrina _ 1 njena. De Gaullov poziv genera- da nikakor ne bo privolila v molom v Alžiriji, ne pa političnemu rebitno investituro generala De direktorju s Soustellom na čelu, Gaulla. Enako komunisti in pro-bi lahko po mnenju političnih gresisti, ki imajo v parlamentu krogov zadržal proces alžirskega skupno 148 mandatov, odločno na-prevrata, ki je z razširitvijo na sprotujejo temu, da bi oblast pre-Korziko grozil, da bi šel celo da- vzel De Gaulle. lje, kakor je to namera po volji Poslanska zbornica se je spet samemu De Gaullu. setala nocoj ob 20. uri. Zato dobiva debata v zbornici i Tik pred sejo se je Pflimlin o ustavni reformi postranski po- odločil, da spričo De Gaullove ak-kar dokazujejo tudi govori cije ponovno terja zaupnico v Zožitvir^tev izvršna ^hwT , 1 „ T , men- kar dokazujejo tudi govori cije ponovno terja zaupnico v 2borni- pravic in nri«tiwL« u ® ]e I mnogih poslancev. Desničar Bar- zbornici. Novinarjem je izjavil, svoj c'. pflimlin je oLwr>rii zbornica spričo takšne Pfkmlino-, rachin in ^egolovec Triboulet sta da odstop sedanje vlade zdaj ob lnvestibri^nmH n- očitala vladi, da bi rada »v sploh ne/ridev pU, Vlada pl jave ob invoctu, • j v — , .t—^— n. pr. ocitaia viaai, aa di raaa ^1 rfn ^n°ma in nonmmi fre r^5°^aran3e vsebujočo dilemo: nagiicj spravila pod streho refor- mora vedeti, ali tudi v tej situa-150 Vstopil *£ iZ3a: f sprejmemo ah pa zavrnemo mirano ugtavo<<. Zato se je pred- - r»J?gla®uje tega zakrni 1 0511114611 r?fotrn\e> tako ,all drugače sednik vlade še enkrat oglasil k 6ra, da je "•osebni kr»rvs^_ ■» Sta Se Ondi T^flimlincrvrra noToinfarDciranAcf r>* Predsednik Tito sprejel mladinske delegacije 412 nroti1 ? :‘‘J—,------------"V- “--------- Beograd, 27. maja. (Tanjug) — P komunistov in apelirali samo na predsednik republike Josip Broz- nacionalne stranke.« „ Tito je danes popoldne sprejel Brž ko je zvedel za De Gaullo- okrog 20 mladinskih delegacij, ki vo sporočilo, je Pflimlin odšel k so mu v imenu desettisočev članov -.«QUa, , K0 sta se ondi »n- ,• ’ os<;bna,P^dsedniku republike. potem se Ljudske mladine izrazili tople že- aškii, koniandantf^ se ondi Pfbmlinova nezainteresiranost na je sestala vlada, nato pa še sku- iie _a do]_ jn i - ohranitvi njegove vlade vredna pina poslancev Pflimlinove Ljud- delo P^ds^nTkSseleS^ s°Ust^f0lovski prvak r 311 Pohvale, da pa je zdaj nujno po- ske republikanske stranke, ki pa varjal z mladinci kaki dve uri in S^aSmqU2 treb,n°T Zag^U njeT- «|je soglasno sklenila,-naj vlada ne, se ^Tza%hovo delo“ pr^ nienft ?^rala množica li d r nost-'“ Leenhardt pa je izjavil, da:odstopi, dokler ne bo strmoglav- * ■ C°Skih vojakov. ^ ^ " ^ in Frtmt bo predložil svoj osnutek ustavna' reforme. Ko pa so v zbornici zvedeli za De Gaullovo -objavo, da 'je začel . ( posvetovanja za sestavo nove vla- “• 27. maja (Reu- de, čeprav sedanja še ni odstopili. — je „Zunanji minister la, so sejo zbornice prekinili. Ob-• s^nikoti ».! da je danes s jav<> generala De Gaulla sta desnica in center sprejela z zadovoljstvom. pozor- V političnih krogih menijo, da lcija zunanji^ ^^dniki ’ da je ua.iM « 2°DA ° g°' n0 . spredli Franciji, ki ga Jfc in zantm Z ■ ve^^° pozor- v poiuicmn Krogin menijo, aa da Dulles je je neposredna nevarnost držav- tra ^ešavati , ?A n|kakor ne ljanske vojne v primeru letalske- °°ski r>rou,.v to krizo, ki je ga desanta ali izkrcanja čet iz Al- m- l žirije v Franciji za zdaj odvr- britanske skrbi spričo krize režima v Franciji ... r ^ časniki posveča- Pozornost francoski l^Qli (Reuter). Da- jjjgj* Ijena' Socialistična stranka Francije pa je nocoj kategorično razglasili, Funkcionar OZN ubit v jordansko-izraelskem spopadu Jeruzalem, 27. maja (AFP). — Predsednik nadzorne komisije OZN za premirje v Palestini, kanadski polkovnik George Flynt je sinoči podlegel ranam, ki jih je dobil med včerajšnjim spopadom med jordanskimi vojaki in izraelsko patruljo na področju Skopusa. Polkovnik je prispel na ta grič blizu Jeruzalema, kjer je bilo v zadnjem času več inciden- bleme in naloge. Titu značko pionirjev SE ENA ZAOSTRITEV KRIZE V FRANCIJI Nova poteza De Gaulla Mimo parlamenta sestavlja svojo vlado — Stavka Generalne konfederacije dela brez socialističnih sindikatov Pariz, 27. maja (Tanjug). General De Gaulle je sinoči malo po deseti uri z avtomobilom prispel v Pariz, kjer naj bi se ponoči sestali voditelji političnih strank centra in desnice v Parizu. Sestanek je organiziral desničarski pr- Žavi,- a b> uteann ražaj° b°ja" Piši ska vnf izbruhniti dr-10 ^ da bi ut„^na: Ko »Times« Gaulie ®ml .priti na krmi_ da J tem, da hjV1’ da ie nevar' konV morai "ap®tosti in nemi-ji r olii ki hi seCl P° ostri m šeTeč"06118 ŠC VeČ‘ florjanska 10 nevamost. °blikJe’ bi lahko"8’ Č* bi priil° tVa« Prikrit- .Posrečila vse dv« ^ in ni. i lntervencije v za ?n° iedaifi bi bila ne* mir, !je večja nevarnost P^man. n S S& zdaj lav,.!tfani pUr ^ yojni, ker ji na dik£nska vo ‘ alJe ^ dr- r°dni a- Gre ,a’ na drugi pa Po loža i napet medna-— Pravi list, ker je Pa ugotavlja, da v najtežavnej- ^OVilUkl 27. stiki z ZAR se p'rt ™aia (Tanjug). V 8Oort 8^°van*if a^° na zaseda-dfekegaan^8iptovskega go- d_ržavni “pod- . 4Im°^ra k‘ ^esta^e bo ,3®iru- Arabsko V)n*tar za odil državni pod' Jati »dr- MahmP°farstV0 in tr8°' faLNa 2ased»Uli ra-fc se bodo spo-Ca,».u trgovin.1/* izpolnje- Cirj^ t *ke • zgodbe in « diu nied oh»0 menjave hS?"!! deželama. So- ia . bajali raronvnri S" ^dhirSndežC men,aVe d°nitraja11 razgovori te I^tr8tvu°^dne.80 v zunanjem ^8oviriskf> ^enja^ instrumen- ^ ^°CaHV,aCllne P°Rod- v t,la »kleni« ma Pogodba , j®na Inn! na tov, z namenom, da bi posredoval j vak Antoine Pinay, ki je včeraj med obema nasprotnikoma. Izra-' predlagal predsedniku republike Francija bistven člen Atlantske | elska patrulja, s katero se je Cotyju, naj nemudoma skliče tako zveze. Če bi ubrala pot politike Flynt pripeljal na Skopus, pa je1 konferenco, ki bi se je udeležili izolacije, bi »nestabilnost« Zahod- nenadoma naletela na zasedo, voditelji »nacionalnih*' strank (rani Evropi utegnila povzročiti [ Jordanci so nanjo streljali. Pol- zen komnistov). De Gaulle se je vojno. jkovnik je bil hudo ranjen in je davi vrnil v Colombey. Predstav- “Daily Expresš« meni, da bi j ranam podlegel že čez nekaj ur. nik predsedstva vlade pa je davi se moral predsednik vlade Pflim- i V spopadu so bili ranjeni še štirje izjavil, da Pflimlina na sestanku lin čimprej pobotati z generalom i člani izraelske patrulje. z generalom De Gaullom ni bilo. De Gaullom, kajti čim dlje bo | Jordanci so objavili, da so Novinarjem je rekel: »Ni prišlo kriza trajala, tem večja bo ver- i Izraelce napadli neodgovorni be- ne do sporazuma ne do nespora- na akcija, ki ogroža javni red ne jetnost, da pojde Francija po ,duihi in da so na kraj incidenta zuma. ker ni bilo ne sestanka, ne! glede na to, kdo bi jo sprožil’ iz- poti Francove Španije. I poslali regularne čete. konference, ne drugih stikov«. To1 zvati hude posledice. Zato ne bi je bil odgovor na govorice, da sta mogel odobriti takšne akcij«.« se Pflimlin in De Gaulle sporazu-1 Kriza pa se je praktično lamela o tem, da bi De Gaulle pre- ostrila že sinoči, ko so trije izmed vzel oblast za šest mesecev ali leto štirih desničarskih ministrov hodni brez posredovanja poslanske teli izstopiti iz vlade sedanje koali-zbornice. j cije. Dejanski vzroki tega pritiska ! tičijo v splošnem poslabšanju položaja, odkar se je alžirski' prevrat razširil tudi na Korziko. V števil- Medtem pa je De Gaulle nenadno objavil, da je začel priprave za sestavo svoje vlade: »Včeraj sem začel redno proceduro, potrebno za sestavo republikanske vlade, ki bo sposobna zagotoviti enotnost in neodvisnost dežele. Računam, da se bo ta procedura nadaljevala in da bo dežela mirno in dostojanstveno izpričala, da hoče, da bi bila uspešno zaključena. V takšnih razmerah utegne sleher- LETNA SKUPŠČINA ZVEZNE INDUSTRIJSKE PRESEGANJE PLANA NAJ SE ZRCALI V NADALJNJI STABILIZACIJI GOSPODARSTVA V razpravo je posegel tudi sekretar za industrijo ZIS Sergej Kraigher Beograd, 27. maja (Tanjug). — V Beogradu se je začela davi četrta letna skupščina Zvezne industrijske zbornice, ki se je razen 100 delegatov udeležuje tudi član ZIS ln sekretar za industrijo Sergej Kraigher. Uvodnim formalnostim je sledilo poročilo predsednika Zvezne industrijske zbornice Todo-ra Vujasinovlča, ki je med drugim rekel, da je prišla lani do veljave 'sprememba sestave industrijske proizvodnje v smeri povečanja proizvodnje blaga za široko potrošnjo, zaostajala pa je proizvodnja reprodukcijskih potrebščin. Takšne težnje so se nadaljevale tudi letos. | tu in planiranim primanjkljajem materialnih stroškov v skupnem i v lanskem. Nastane vprašanje, bruto produktu in kako se je lani kaj pomenijo takšne težnje za povečal v primerjavi s predlan-uresničenje plana za letošnje leto. skim letom. Iz poročila je videti iKer pa je letošnje leto že drugo tudi naraščanje zalog v industriji leto petletnega plana, je nastala j ter delno zaviranje koeficientov nih krogih, tudi v vladi prevladuje prepričanje, da se utegne gibanje, ki zahteva, naj prevzame oblast general De Gaulle, zdaj tolikanj razviti, da bi kaj hitro nadvladalo celo De Gaullovo avtoriteto, zlasti v vojski. Generalna konfederacija dela, največja sindikalna organizacija v Franclji, je za danes napovedala prve sjtavke. Izvršni odbor Socialistične stranke pa je ponoči pod predsedstvom Guya Molleta sklenil, da bodo odrekli svojo podporo temu stavkovnemu gibanju. Po seji so objavili poročilo, ki pravi, da so razposlali navodila, da se je treba ravnati samo po navodilih stranke, ki ne bo sodelovala v nobenih demonstracijah, ki bi jih organizirali KPF in Generalna konfederacija dela. Danes je vlada objavila odlok o neomejenih pooblastilih za zaplembo premoženja in mobilizacijo delovne sile v vsej državi. Na podlagi tega odloka lahko nastopi tudi proti stavkam. Kljub temu pa so bile danes v francoski industriji, rudarstvu, elektrogospodarstvu in na področju javnih služb množične stavke. ena lani 26. junija bo tri leta eno ,^"0. P°daljSe-r«ki, ena s+J? j* nobena v in vala Po, Sradu, e bo Po določenem nujna potreba, da storimo ukrepe, obratovanja. Plan predvideva tudi Snl(4n da presežemo postavke petlet- ! fblaga v prvih mesecih le- malno. trebščin v obdobju od januarja do nega plana glede naraščanja pro- _° nje^f if ? jasno kaže, da mo- 1 Kljub vladni prepovedi so le- aprila 1058 za 11% zaostaja za izvodnje, torej tudi posameznih °seči Panirani vičarske stranke, vžtevši KPF, za splošnim povečanjem industrijske vrst potrošnje in investicij. Preše- ^tri napovedale velika protestna proizvodnje za H0/«, pa tudi uvoz ganje plana pa naj se zrcali pred- reprodukcijskih potrebščin je na- vsem v nadaljnji stabilizaciji go- rasel. spodarstva, stabilnem trgu ter sta- Takšno gibanje je moralo ne- bllnem naraščanju realnih plač vaniu SDremeniPnirr. ' , ugodno vplivati tudi na plačilno d®lavcev ln uslužbencev, kar je tujih tr_ih .udi druea nnta nja opreme za industrijo in druga bilanco. Vzlic povečanju izvoza za ®dfn izmed pogojev za povečanje neJ 1 ,d‘ gospodarska področja in hitrejši 20% in večji proizvodnji v indu- delovne storilnosti in izkoriščanje me^bah v r: r HnLPOtr° 3 namenje- ?WH. kak°^ je Moto Plan, ter v ««v našega gospodarstva. podobnih ugodnosUh kar gre® v p ‘ ' kmetijstvu je primanjkljaj pla- Iz poročila zbornice za leto 1957, breme skupnosti v razpravo je posegel tudi se- čilne bilance samo nekoliko pod je nadaljeval Sergej Kraigher le .... .. industrijo ZIS Sergej primanjkljajem v predlanskem le- ; videti, kako pomemben je delež Glavno vprašanje naše industrije je uveljavljanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje zunanjetrgovinske bilance, za kar bomo morali razvijati tiste industrijske panoge, ki vplivajo na zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza. Druga neposredna naloga naše industrije, je rekel Todor Vujasinovič, je hitrejši razvoj energetike, povečanje proizvodnje potrebščin za reprodukcijo, bolj racionalna proizvod- lcretar za primanjkljaj v plačilni bilanci, zborovanja proti De Gaullu in za omejiti razpolaganje z devizami in obrambo republikanskih ustanov uvoz reprodukcijskih potrebščin. [ Naša podjetja lahko v prilagoje- Skupščina je popoldne ljevala delo v komisijah. VHEMFNSRJI NAPOVED M sredo, 2». maja 195* Povečana oblačnost, v *ahoHrr^i» *a.tn h« tnrii stavnice zavodov za napredek manjkljivostih, da bi se jim pn v bodoče precej prizadevanj, da gospodinjstva so, v razpravi dale nadaljnji stanovanjski izgradnji bodo stiki z gospodinjami, Zvezo ddkaJ koristnih misli in predlo- ženskih društev in drugimi organizacijami še tesnejši, da bodo hitreje in uspešneje urejali kopico vprašanj, ki zadevajo življenje naših delovnih ljudi. V razpravi je sodelovala tudi tovarišica Vida Tomšič, ki je pohvalila uspehe zavodov zlasti na področju družbene prehrane. K izboljšanju družbene prehrane so okrajni zavodi prispevali na razne načine: s pomočjo pri organizaciji novih obratov in j tečajev za osebje, ki dela v obra-J tih družbene prehrane, z nasveti, dijaškim in vajenskim domovom, .j s sestavljanjem receptov za pestre t fič o stanju in možnostih so-malice v šolskih mlečnih kuhi- 1 dobne gojitve gozdov pri nas. njah itd. Zavodi so dali vrsto Malone vsako leto po osvobo-drugih koristnih pobud, kot n. pr., ditvi je prineslo v gozdarstvo noža neprekinjeno poslovanje trgo-| ve metode dela ter uporabe stro-vin v Celju. Njihovo delo in jev in mehanizacije v izkorišča- Beograd, 27. maja (Tanjug). Upravni odbor Zvezne prometne zbornice je danes obravnaval osnutek poročila o delu v lanskem letu, ki je bilo usmerjeno na proučevanje gibanja razumele z zbornico. DRUGI DAN KONGRESA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE NA BLEDU Naša gojitev gozdov zaostaja Bled, 27. maja (Tanjug) — nju gozdov. Naša gojitev gozdov | Na današnjem zasedanju tre- pa zaostaja in je pereč problem, tjega kongresa inženirjev in Pogozdovanje goličav je zelo za-tehnikov gozdarstva in lesne motana in odgovorna naloga za industrije je poročal predsed- slehernega strokovnjaka. Prira-nik Zveze rudarskih društev stek v naših gozdovih je povpreč-Jugoslavije ing. Fazlija Alikal- no zelo nizek. Zato je izredno važna naloga, da ga povečamo. V naših gozdovih dela veliko škodo tudi divjad. Na koncu referata je poudarjena potreba po kadrih v gozdarstvu. Potem je ing. dr. Toma Bonu-ševac govoril o novih poteh v gojitvi gozdov. Klasične metode pogozdovanja, obnavljanja in gojitve gozdov ne zadostujejo več, da bi uspešno uredili to vprašanje gozdnega gospodarstva. Spričo izsekavanja gozdov moramo uporabljati tudi druge možnosti, da bomo zagotovili večji prirastek lesa. Po referatu ing. Bonuševca se uveljavljanja svojih pravic in po-i ie *aiela razprava o referatih, ki treb, marveč so se same lotevale; se Je popoldne nadaljevala, določenih akcij, ne da bi se spo- SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZVEZNE PROMETNE ZBORNICE 71 in pol milijona ton blaga so lani prevozila naša prometna sredstva metu niso dovolj sodelovale z Zvezno prometno zbornico glede prometa v razvoju gospodarstva ter načina finansiranja razvoja prometa in ekonomič- t nosti poslovanja. Glede izpolnitve plana prometa v lanskem letu so na seji ugotovili, da je bil obseg prometa večji od povprečnega letnega obsega, predvidenega za obdobje od 1957 do 1961, in sicer v potniškem prometu za 9.7 %, v blagovnem pa za 2 %. Prevoz blaga je bil lani večji kakor prejšnja leta. Naša prometna sredstva so prevozila lani 71,488.000 ton blaga, predlanskim pa nekaj nad 64 milijonov. Povečal se je tudi prevoz potnikov, zlasti v železniškem, j cestnem in zračnem prometu. V razpravi so poudarjali, da gospodarske zbornice lani v pro- Na drugem zveznem nagradnem tekmovanju daktilografov In stenografov v Beogradu je prvo mesto pripadlo Sojat Ljerki (Radio Zagreb), drugo pa Kušar Majdi iz Ljubljane (TNZ). I Zakonodajna odbora obeh zborov Ljudske skupščine LRS sta sprejela predložene zakonske predloge Ljubljana, 27. maja. — Danes dopoldne sta se sestala zakonodajna odbora Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev ter najprej na skupni seji obravnavala • predlog zakona o spremembah za-| kona o agrarni reformi. V načel-i hi razpravi so člani obeh odbo-| rov menili, da amandma gospodarskih odborov o odtujitvi po ! kolonizaciji dodeljene zemlje ni 1 umesten, ker zvezni zakon tega ne predvideva, da je pa treba j pereč problem drobitve kmetij-Svet za ljudsko zdravstvo skih posestev urediti z drugimi Srbije je na zadnji seji raz- predpisi, zlasti z dopolnitvami zapravljalo o možnosti, da bi do- kona o dedovanju. Oba odbora mače tovarne proizvajale cepivo sta predlog zakona sprejela, kot ga proti otroški paralizi, in o vpra- je predložil rzvršni svet. šanju cepljenja proti tej bolez- Zakonodajni odbor Republi-ni. Svet je menil, da je proiz- škega zbora je nato obravnaval še vodnja Salkovega cepiva v naši druge predloge v zvezi z odpravo državi možna in je zato sklenil, okraja Trbovlje ter jih soglasno da se bodo začele priprave za in brez bistvenih sprememb spre-proizvodnjo še v tem letu. • jel. Predsednik Odbora za zunanje zadeve Zvezne ljudske skup- j ščine dr. Aleš Bebler se je ob J zaključku štirldnevnevnega obi- 1 ska v Severnem Premorju ustavil včeraj v Idriji, ki sodi v njegov volilni okraj, ter se razgovarjal s predstavniki krajevnih oblasti in političnih ter družbenih orga-; nizacij. Drugi kongres stomatologov, Jugoslavije bo od 18. do 20. sep- j tembra v Beogradu. Na kongre- j su bodo med drugim proučili ‘ preventivno-socialpi pomen sto-l matologije 'v zdravstveni zaščiti pri nas Podelitev Sterijinih nagrad Novi Sad, 17. mala. (Tanjug). - Umetniška komisija tretjih Jugoslovanskih gledaliških Iger Je podelila letošnje Sterljine nagrade. Na seji, ki Je bila 26. maja. Je sklenila, da dobe Sterljine nagrade ra leto 1958: Za sodobno domačo dramo književnik iz Zagreba Marijan Matkovič za svoje dramsko delo -Sejem san)-, ki ga Je uprizorilo Zagrebško diamsko gledališče, dobi diplomo, zlato značko ln 350.000 din za sodobno odrsko adaptacijo. Režiser Iz Ljubljane Mirko Mahnič * dobi za svojo adaptacijo -Večer v čitalnici-, ki Jo Je uprizorilo Mestno gledališče v Ljubljani, diplomo, zlato značko ln 350.000 din. Za najboljšo predstavo v celoti Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane za uprizoritev drame .Janeza Žmavca -V pristanu so orehove lupine- diplomo in pozlačeno plaketo. Za režijo dobi režiser tz Ljubljane Slavko Jan za režijo gledališkega dela -V pristanu so orehove lupine- Janeza 2mavca v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča, diplomo, zlato značko ln 250.000 din. Za Igro: prvak zagrebškega dramskega gledališča Viktor Bek za vlogo Antona Berlca v -Sejma sanj- Marjana Matkoviča diplomo', slato značko in 200.000 din; prvakinja Jugoslovanskega draip-skega gledališča v Beogradu Bluženka Katallnlč dobi za vlogo Mare Nllcšlne v »Dubrovniški trilogiji- Ive Vojnoviča diplomo, zlato značko in 300.000 din; prvak Beograjskega dramskega gledališča Rade Markovič dobi za vlogo Nlkoletlne v ' -Doživetjih Ntkolettne Bursača- Branka Čopiča In Mlrosava Dediča diplomo, zlato značko ln 300.000 dinar) «v; članica Zagrebškega dramskega gledališča Neva Rošlč dobi za vlogo Nine v »Sejmu sanj- Marijana Matkoviča diplomo, zlato značko ln 300.000 dinarjev; član Jugoslovanskega dramskega gledališča lz Beograda Marko Todorovič za vlogo Vuka v -Dubrovniški trilogiji« Ive Vojnoviča diplomo, zlato značko ln 200.000 din. Za uprizoritev: scenograf Srbskega narodnega Rledališča v Novem Sadu Stevan Maksimovič dobi za uprizoritev drugega dejanja »Maškarate ispod kup-lja- Ive Vojnoviča diplomo, zlato značko ln 120.000 din. Za kostumografsko ustvaritev dobi kostumografska gostja Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba Vanda Pavelič-Vajnert za osnutke kostumov v -Harakleju- Marijana Matkoviča diplomo, zlato značko In 120.000 din. Umetniška komisija Je tudi sklenila posebej pohvaliti kolektiv Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu za uspešno reaiizaclio sodobne koncepcije -Maškarate Ispod kuplja« Ive Vojnoviča, režiserju 'e predstave Josipu Kulundžlču oa pooalitl posebno nagrado 150.000 din. Za letošnje Sterijlno pozorje se Je prijavilo 28 gledališč iz vseh republik s 87 predstavami. Od tega Je bilo 38 sodobnih dramskih del domačih avtorjev In 4 dčla Ive Vojnoviča, ker smo z njegovimi dramami proslavili stoletnico rojstva tega dubrovniškega dramskega pisatelja. | Umetniška komisija, razdeljena v 1 tri skupine. Je videla ln umetniško oce- RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA LOJZETA DOLINARJA Sinoči so v Moderni galeriji v kovanju lastnega likovnega izra- strnjen pregled njegove samonikle Ljubljani slovesno odprli retro- za. V tem času je ustvaril obsež- umetniške osebnosti, spektivno razstavo del akadem- no delo tako glede na umetniško Dopoldne je bila v Moderni skega slikarja in kiparja Lojzeta vrednost kakor na število del, saj galeriji tukovna konferenca, na Dolinarja. Razstava je prirejena kaže seznam njegovega opusa oko- kateri je at)tor spregovoril 0 svo. ob kiparjevi 65-letnici. Otvoritve H 240 večjih in manjših plastik, jem del ki bo občinstvo vi_ so se udeležili številni javni in številne javne spomenike in okoli de[o v sedmih AvoranaK L)ubez-kulturni delavci. i grafik. nivo je odgovarjal na vprašanja Razstava nudi vpogled v bo-! Po rojstnem letu (1893), po zastopnikov tiska in radia in po- ijato snovanje tega slovenskega svojem šolanju in delu sodi Do- vedal več zanimivih stvari iz svo-kiparja, čigar skoraj petdesetletno linar že v drugo generacijo slo- jega življenja zlasti o svojem plo-umetniško delo je en sam delaven venskih kiparjev-pionirjev. Prva dovitem srečanju z Jakopičem, dan in ena sama težnja po obli- priznanja je dobil, ko je razstavil Mojster Lojze Dolinar je ob pri- troje del leta 1911 na Bledu na liki te razstave poklonil Moderni umetniški razstavi, ki so jo pri- galeriji v Ljubljani svoj zname-redili Rihard Jakopič, Mgsz in niti kip Torzo v črnem kamnu iz Zmitek. Vodja impresionistov Ja- leta 1927, ki pomeni lepo prido-kopič je iz prvih njegovih del' bitev za našo Moderno galerijo, spoznal nedvomen kiparski talent tedaj komaj 18-letnega Dolinarja in ga sprejel v svoj krog. Leta 1932 se je Dolinar preselil v Beograd, kjer posle) ustvarja. Svoje največje življenjsko delo — veliki spomenik v Jajincih pri Beogradu, spomenik trpljenja, uporh, junaštva in smrti. Na sedanji razstavi je razstavljenih 75 plastik in 60 grafik. Razen tega je ustvaril še okoli 160 nerazstav-Ijenih plastik, ki po veliki večini krase javne zgradbe in trge. Kakor si Ljubljane ne moremo več predstavljati brez Plečnikovih arhitektonskih in urbanističnih spomenikov, tako so tudi j Dolinarjeve plastike na ljubljanskih trgih in zgradbah zrasle s ... ... ____ Podobo našeoa mesta. Kdo ne po- narjl v Beogradu je bilo rečeno, da'* se zna glave Ilirije in Napoleona na Je letos znatno povečalo zanimanje tu- Napoleonovem spomeniku, Mojze-jlh mladincev za letovanje v JugoSla- n-, viji. iz Francije bo letos na letovanju a ” Univerzitetni knjižnici, skla-v naših mednarodnih letoviščih 120» dateljev pred Glasbeno šolo, žen-mladincev In študentov. Iz Nemčije Jio. ske figure na Nebotičniku, relie-tz Anglije 210, lz Skandinavije 68, rasen fo n , , ci.rh .. „„iaM 7„. tega pa prvikrat tudi dve skupini po >ov, uel° m. fKro na f a' 40 mladincev ln študentov lz Kanade, voda za socialno zavarovanje Kali nam pride na počitnice tudi več riatid ob obeh portalih in sedem manjših skupin lz drugih dežel. plastik n(Jf| fasado Doma sindika. Letos bodo v mednarodnih letovi- fot', Jurija na palači na vogalu ščlh organizirali več tečajev tujih je- Miklošičeve iv Prafnknve ulice tikov za naše mladince. Družbeno živ- , et,e 1 ™, vrazaKove Ulice, ijenje v letoviščih bo zelo pestro. Med- plastike na Njegoševi cesti itd. narodni letovišči v Kraljeviči ln Zadru Pričujoča retrospektivna razstava bosta odprti od 1. iulija do 31. avgusta. bn odkriin i- „ j.irvir_ letovišče v Dubrovniku pa od I. Juli) a 00 oaKnia se vso ostalo Kapar do li. septembra. icuo ustvarjalnost in s tem nudila nviVVlK Predsednik ne Slovenije Miha M ^ včeraj °biskalkda™jga otvor«? lesni sejem, Kale^rr;ospod«- je bila 23. maja "a skem razstavišču - -• V zadnjih petih dnehsU ^ ogledalo l"alo”* ^)|n M« valcev, med njimi ^ repu-šolske mladine iz d^SL0 nš bilk, ki prihaja v Ljubija šolske izlete. ^ Delegacija Zveeneg* v56. za socialno zavarovanj« ^gra£ raj z letalom pnspeja iz Londona, kjer je P vala zasedanju General«^ ščine Mednarodnega leggCjj(j za socialno zaščito- ^enl[0 je vodil direktor Zavoda Has- . sociali*1*81 Glavni odbor ^ pie- zveze Makedonije bo ^ ^ narno sejo 5. Junlla'_ ih tehnik do govorili o P^f”1 izobražene vzgoje mladine vanja odraslih. (Jutilutt Za sejem tekstilij •” ^e) strojev v Leskovcu -gjsta^ prijavilo sedem tuj g^gjjt, ljavcev iz CSR. It“iJ ’ gvice. Madžarske, Nemč > s« Francije in Grčije- raZSta''' je doslej prijavilo lo prl Ijalcev, uprava sejma FJrUŽeDje čakuje najmanj lHU- lavij« tekstilne industrijeJugo* „ in Zveza društev irfentfJ, nr tehnikov tekstilne st h po- povedala vrsto strokov* ^ svetovanj v °kvinLvanje o ^ drugim tudi P°pve,.-nVinah-mačem tržišču in *u Drugi kongres jUnii» speleologov bo v »ggj* * v Splitu. 'Glavno ^"Tgonjlf ga bodo obravnavah ih vod* su, bo kroženje ptfJfS11 izkori' kot tudi možnost, o ob rnof' ščali izvire sladke v . pjitvi* ski obali ali na mor ^ jco* nah. Pokrovitelj konB - ^ Jer- mandant JVM admiral » k° Pokrajinski °*bor ^včeraj cev Vojvodine je katere1” plenarni sestanek, .jgo m * so poudarili, da bo 1 . padlih Ione vseh 11.000 o odSk borcev končalo šolanJe v samostojne poklice- ]d Delegacija P°.lj*^»ine Stal«« se bo udeležila skup* -je ll( Beograd, je vodil P• .‘ifuZije 1 jugoslovanske radio«^ franc« direktor Radia Ljubija" Perovšek. „ okraj”**,, Na razširjeni »fj nodci,f, V Moskvi so se te “ tr predstavniki jugosi® . gptirr komiteja ZKS v včeraj razpravljali ZK do perečih "i” drUgtf” vprašanj, o odnosi jgiutU”1 komunističnimi i" ,.,nju mi gibanji, o prouče grad*^? programa in druge jru?1 Sedmega kongresa jta i ■ vprašanjih. Govorila ^ Zfts Aleš Bebler in sekretar Tine Remškar. . «ei Vt V Bukarešti « f ^|J kongres Mednarodne kovnlh in marionetah c 1 na katerem sodeluiej0 k0 i*?clal*stičnih deželah munistične partije Kitajske, se v L °IoŠko ženili da ere za’ tistem delu> w se nanaša na Ju-nikiakoi^-- ® bla§ohotni goslavii° našim 1judem ne zdi sa' koC?kor Pa ne za^obuia" mo Primitivna - ker ne gre za Hke Pr°mitirane infnrmhiiL obravnavanje gledišč nekakšne In partije konference Sjgega ,„tlstem delu resoluciie na KltaJskem, marveč za lzreka-J KitajskSedanja IL kongresa nje sodbe 0 komunističnem kon-I^Uvijoe’ se nanaša na Sradivo f?-PPu{n° gradivo. se nanaša1"^! gresu samostojne socialistične dežele 1° Po» Hm bo lahko znat- skrb»enost sPri5° s 2naj0v Prizadevanju da doče politike velike V * 0 b>stv0 JU’ aa ie Kitaiska. in sorii s katerim se le nri ollc vwllwn-c *“• 1 pratsiriv, dobrohotnim p socializma in mednarodnega po^ l"-- M»ia ilo C] ‘nje, c ščevar ani ifrilm. Perečih buna Lud' '*mi tefjL fes ^ aa gre to- ^^preDri8^ CK PZDP' C, res to ?"?anje, da gre to- ’o stvari ‘žila 1 ‘ tskih ^°bl ia Part s?. fia i3‘ P° tem v komunlstičnih lahkn°ngresu KP je zg°dilo ^ ;T«buna T ‘tajske- Pa se v hi^- prePriča> Cv4 ostane j1 • zmoti- Ka5 ^ai ln od »i °u “dobrohotne na Po razPravi- Wi, Partije n„ ?resu komuni-^unistiČnega 6 Program nj* takoig. gibanja druge i1?? jeZv!Z!- komunistov CNsti{ antimarksističen, revi?inri-0d začetka do »o> izra* « n’ najbolj v >a. B^az novega bernstei- 01ePfc’i da očm?8a programa je tatur kapita^T1 socializem in da očn,i dik' ? ,tX^mud’" imperiali- •Upi!etar«ki •nn -“-vi -- se odpove ie (J?roletartat., in dijtta- V$al CK včcPd leta 1954 ie nh°v°m na * ? s tovarišem Šosu ^devai Pobude in si Pil ijo, g* boljšati stike z Ju-®favii° bilo „ v mnogo ukre-2ve2« °- Vendar P°trebno in d°cel=, komun,!. pa 80 v°ditelji ignoriral; Ju8oslavije 'ia, j!”h Partij n naPore komu-Post^.so se i« Polne dobrih že- sProtl 11 na sovra»°3em kon8resu Se Priv°cialis«/n stališče na-fiali>^1Zovalii mu taboru ter 5tiŠmU' Reso?,?eriŠkemu impe-8,)feioiPartiji Ti 38 0 Komuni- vfeS-J' )e bn* v "''ritii,izkoriSn-lin?°' da bi mogli * 2Kj l .bistvo sedanje n° formi n 80 t° storili Kl>E^a zasJ?aull.ranim stališčem Ar "h il '“»«■“ "»Sf kritiKe’ v katerem so vsem testih nProirama ZKJ. so 0 Weutemeiu ar,li’ da ie P°- da bf sleherna misel Efe , e iz nedaf6 labko obnovile Zgolj -nedav na mladih državljanov, ki so dopolnili 21. leto. Sodeč po rezultatih volitev v Senat in po doslej objavljenih rezultatih volitev v poslansko zbornico (nad 90 % na 50.103 voliščih izmed 54.849) se razmerje več (60). Na volitvah v poslansko zbornico pa je dobila KPI doslej 6,122.448 glasov (zadnjič 6,121.922). Naj večji uspeh na. teh volitvah pa je dosegla Socialistična stranka. V Senatu bo imela 5 mandatov več (doslej 35), dobila ZAKLJUČKI POLITIČNE KONFERENCE VARSAVSKE ZVEZE V MOSKVI Varšavska zveza ponuja nenapadalno pogodbo med obema iSlokoma Poziv kf omejitvi oboroženih sil — Umik sovjetske voj ske iz Romunije in delno iz Madžarske — Kritika zavlačevanja priprav na konferenco na najvišji ravni ralci, ki so zbrali 1.024.309 glasov (zadnjič 720.698). Ostale manjše stranke so nazadovale. Za sedaj si sicer še ni moč ustvariti plastične slike letošnje volilne preizkušnje, ker bi bilo treba zlasti analizirati rezultate po posameznih pokrajinah, ugotoviti pa je moč nekatere osnovne značilnosti: desničarske stranke so v glavnem izgubile na račun Krščanske demokracije, ki je umela izkoristiti francosko krizo. Socialisti so pridobili na račun socialnodemokratskega, pa tudi demokristjanskega levega krila, razen tega pa pritegnili tudi tiste najnaprednejše kroge, ki so prej volili za radikalno usmerjene meščanske stranke. Vsekakor so se pri včerajšnjih volitvah pomnožili glasovi za levico, kar je nedvomno znova potrdilo obsodbe dosedanje politike polovičnih reform in socialne pasivnosti centra. Ne glede na morebitne kombinacije vodstva Krščanske demokracije, ki je stabilizirala svoj položaj (možna je vlada v koaliciji z liberalci to delno oslabelimi socialnimi demokrati), so tudi te volitve nedvomno ponazorile težnjo večine glasov), Krščanska demokracija je ohranila svoj položaj, KP je nekoliko nazadovala. Glavna značilnost pa je padec fašističnih glasov za fašiste (5062 nasproti 6280 pred petimi leti), na kar je nedvomno v precejšnji meri vplivalo novo, vse bolj zdravo vzdušje v tej pokrajini. J. J. Izjemno stanje na Cejlonu Colombo, 27. 'maja (Reuter). Po zadnjih poročilih je v neredih na Cejlonu padlo v zadnjih petih dneh 18 ljudi. Predsednik vlade Bandaranaike je obžaloval žrtve, nastale spričo početja »neodgovornih elementov- in zahteval obnovitev miru in reda v deželi. V Colombu je sinoči na ulicah eksplodiralo več bomb. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, nekaj prodajaln razdejanih. Po ulicah mesta križarijo vojaške patrulje. Najhujši incidenti so bili na severu 6toka, v mestu Polonaru-ve, kjer je policija streljala na demonstrante, ki so zahtevali enakopravnost tamilskega jezika ljudi (tudi krščanskih socialcev, s singalskim uradnim jezikom. ki so sicer volili za Krščansko demokracijo) po radikalnejši in pozitivnejši politiki na gospodarskem in socialnem področju. V Trstu je bilo štetje glasov končano že davi. Krščanska demokracija je nekoliko okrepila Tam so padli trije demonstranti, trije pa so bili hudo ranjeni. Na Cejlonu so danes razglasili izjemno stanje, da bi preprečili ponovne nerede. Razen tega je vlada prepovedala delovanje Federalne stranke in organizacije Moskva, 27. maja. TASS poroča, da so danes v Moskvi objavili poročilo o posvetovanju političnega posvetovalnega odbora Varšavske zveze, ki je bilo 24. maja v Moskvi. Na njem so sodelovali predstavniki Albanije, Bolgarije, Madžarske, DR Nemčije, Poljske, Romunije, ZSSR in Češkoslovaške ter opazovalci LR Kitajske. Odbor je soglasno sprejel deklaracijo, v kateri je poudarjeno, da so članice Varšavske zveze sklenile, da bodo letos znova znižale število svojih oboroženih sil za 100.000 mož. Odobrili so tudi predlog sovjetske vlade o bližnjem umiku sovjetskih čet iz Romunije in o zmanjšanju šte- Vzhodne Evrope, kar pomeni vmešavanje v notranje zadeve teh vila sovjetskih čet na Madžarskem , za eno divizijo. Na konferenci je imel Hruščev govor, v katerem je razen omenjenih ukrepov predlagal, naj bi konferenca pozvala Atlantsko zvezo k enakim ukrepom. Članice Varšavske zveze naj bi se obrnile ( bo privolila. Konferenca bi mo- svaj položaj. Dobila je 72.992 gla- Jatika Vimukti Peramuna. Fede-sov v primerjavi z 59.092 glasovi ralna stranka se najbolj zavze-na lokalnih volitvah pred dvema ma za izenačenje tamilskega je- dežel, ali vprašanje združitve letoma. Druga najmočnejša stran- zika s singalskim, medtem ko se v organizaciji Jatika Vimukti Peramuna zbirajo ljudje, ki govorijo singalščino. Nemčije, tedaj je treba odkrito reči, da bi bile takšne priprave na koriferenco neskončne. ZSSR v to nikoli in v nobenih pogojih ne ka KPI je ohranila svoj položaj in je dobila 50.369 glasov (leta 1956 50.537). Zaskrbljenost trža- na članice Atlantske zveze s predlogom, da bi sklenili pogodbo o nenapadanju med njimi. O konferenci na najvišji ravni je rekel, da se vladajoči krogi zahodnih držav upirajo ublažitvi napetosti in nadaljujejo hladno vojno. Ce Zahod, ki pravi, da se je treba skrbno pripraviti na konferenco, misli, da bo prisilil ZSSR k proučevanju vprašanj, kako je vprašanje položaja v deželah Tuniška pritožba na Varnostni svet OZN Prekinjeni stiki s Francijo — Burgiba terja na Zahodu orožje za obrambo dežele CVf adiva ‘r^a kritika M'?8resa ifnUgega zasedanja samTtodeia Kitajske. D^°Jna iIce niso nekakšna 'l« i^ tll5e vr g0r*ia. neodvisna Nu ^ v»* je, da bi J4 Dr ^eittokrJ*(* ojnem obče- ^ aak.ie.\e.vhnil sicev. v maju pa se je ponuapa se sice. ki jui ““' . -fiiar je o» povečala. Sredi meseca so poročali Tega zdaj ni vet- eta z žb ,'od1 iz Subotice, da imajo tamkajšnje za- ljen nov režim pron (jko » ^ va začetka meseca ve««. tudl z* ■e- kup pri kmetu.ka ustrUiW oe, je dajo Predelovalni dogoVorjen*vezne- garniturami zastarelih oblik. Morda bo že čez leto prej navedeni odstotek zdrknil od 80 na 60, 50 ali še manj odstotkov. Le pomislimo, koliko dragocenega lesa bomo lahko prihranili, če se bo hitreje uveljavilo sodobno lažje pohištvo, ki je razen tega cenejše. Do pravega preobrata je zadnja leta prišlo v izdelavi sodobnega kuhinjskega pohištva, ki navdušuje vse naše gospodinje, saj je tako praktično, zavzema tako malo prostora, razen tega pa se da poljubno kombinirati in prilagoditi površini kuhinj zlasti v novih stanovanjskih hišah. Tovarna pohištva v Mariboru, ki se je specializirala zgolj na izdelavo kuhinjskega pohištva, izdeluje zdaj ZGODOVINSKI ARHIV CK razpisuje ZK SLOVENIJE nagradni natečaj za pisanje spominov in razprav o delovanju KP v Sloveniji Spomini lahko opisujejo delavsko gibanje in delovanje Komunistične partije za poljubno dobo v preteklosti, tudi za čas izpred prve svetovne vojne pa do 1. 1945 in udeležbo avtorja v tem gibanju. Razprave lahko posegajo v katerokoli področje partijskega dela v razdobju 1919-1945: v politično delo z množicami, stavke, oborožene akcije, volitve,- delo v sindikatih, med kmeti, mladino, ženami, v vojski, teoretske dosežke, partijski tisk in tehniko, zveze in kanale, kultumo-prosvetno delovanje itd. Pogoj je. da se prikaže delo Partije na teh raznih področjih in da pomenijo razprave znanstveni prispevek za zgodovino KPJ. Nagrade za spomine so: 1 nagrada....................P® 30.000 din 2 nagradi....................P° 25.000 din 5 nagrad.....................P° 20.000 din 10 nagrad............... . po 10.000 din Nagrade za razprave so: 1 nagrada....................P° 75.000 din 2 nagradi ....•••• P° 50.000 din 8 nagrade............. . . po 30.000 din Obseg spominov ni omejen, razprav« pa naj obsegajo vsaj dve avtorski poli. L Vse nagrajene spomine in razprave bo Zgodovinski arhiv odkupil, kakor tudi nenagrajene, kolikor bodo na primerni kvalitetni višini. Rok za spomine je 29 november 1958. rok za razprave pa IRdor želi lahko dobi osebno ali pismeno podrobnejše Informacije v Zgodovinskem arhivu CK ZKS. Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Tomšičeva 5/L NI več sivolasega pesnika s njegovim zanosom o dobrem velikem orjaku, ki Je zlomil verige na dnu galeje ln se vrnil k ljudem, da U v nesreči podstavil ramena pod hrib. Odšel Je pesnik Nazor in orjak Veli Jole se Je pomiril. NI ju več, danes pa sta se nenadoma srečala na sinji poti. Sivolasi pesnik j^ hitel mimo, orjak pa ga je pozdratflal. Potem so dolgo mahali potniki s ladje -Vladimir Nazor-, štirinajst članov posadke plovnega žerjava Veli Jože pa Je odsdravljalo s krepkimi, utrjenimi pestmi. Dobri veliki orjak se Je vrnil. Žerjav Veli Jože že več dni čaka v Splitu, da rezači opravijo svoje delo, potem pa bo potopu svoj veliki kljun v vodo in dvlgnU i dna stari holandski tanker -Solarlum-. Pomenek s štirinajstimi člani posadke/ ki jih omenjajo mornarji, kadar pra« vij o. da so »složni ln veseli kakor fantje s Jože«, Je minil kaj hitro, čeprav Je trajal več ur. Dva lastnosti sta skupni vsem ljudem, ki se vozijo s ladjami po vseh morjih sveta: prisrčna gostoljubnost In šaljivost, kadar nanese pogovor na Junaštva v zvezi s plovbo. Priznanja sa uspehe pa ne more nihče s velega Joža zamolčati in nihče se tudi ne mote premagati, da ne M pokazal odlikovanja, U so ga dobili za naporno čiščenje Sueškega prekopa. Zlata kolajna z grbom Združenih narodov, pod njo pa pretrgana veriga, ki je dotlej zapirala prekop. To Je najljubši spomin posadke. Ulice Port Saida so bile še pokrite z razvalinami, ko je lz daljnega Splita odplul proti Suezu veliki žer 3000 pitanih prašičev, za katere trenutno ne najdejo kupcev, kar spravilo v : zadruge, ki Vojvodinski živinorejski skupnosti Marža zadrug *TTr»t doiv^“jj ie pa je bilo za čas od 12. do 20. maja s temi dogovori vnap & Z9ra,a tl prijavljenih okrog 10.000 dozorelih Je ni mogoče zv« razloga' e!0vt-mastnih ln mesnih prašičev. Skratka, okolnostl je še noanj esa v “L1etjt prašičev Je čedalje več na trgu. Po- bile cene svinj5lC r,‘Arska 0-nekod so cene prašičev padle že na nijl tako visoke. f poceN raven zagotovljenih cen. K zboljša- pa še vedno odlaša, nju položaja na trgu je pripomogla tudi okolnost, da smo v aprilu uvozili za potrebe izvozne predelovalne industrije 29.000 mesnih prašičev, da ne bi povpraševanje te Industrije za izvoz v prihodnji dobi obremenjevalo trg. Zdaj izvozna predelovalna OBČINSKI LJUDSK^jVIŠJ* “"“„5 cen **tr cene mesa zaradi maksimirati, za kar industrija ob večji domači ponudbi sistema dogovarjanja cedoBeJi , spet kupuje na domačem trgu. dane ,rs zdaj svinjsko meso po 370 din, v Osi- drobno za P°sam® „ nreskrb , °dejd jeku po 360, v Celju po 380. v Gorici jo poseben pomen v p 0t>liK p. po 360 in v Maribora po 400 din, le določijo, kako se le ®.,e0o P/.v,«* Ljubljana drži skupaj s Sarajevom, Naši potrošniki d° „ g. Skopljem, Titogradom in Reko ceno jelo. da bo kmalu P‘ -še nad 400 din. Jelo. da bo ukrepa. ekiPe *%»* plul Veli Jože. General Weehler, vod- Po sllnlb naporih so ja tehničnih del v Suezu, ni hotel -------------------- - t-»»r»« ln .„„t r »Veli Jele« zmerom vzbuja zanimanje, kamorkoli ga pripeljejo zapustiti prekopa, dokler sa ni dal fotografirati, objet z Markom. * Bilo je na dvainpetdesetem kilometru prekopa. Mornarsko kosilo na Velem Joži Je simbolično manifestiralo Združene narode. Z ladij pod osmimi različnimi državnimi zastavami so se zbrali, mornarji na žerjavu. Navdušeni general Wheeler Je po kosilu s eno roko objel bradatega poveljnika žerjava Ivana Lušlna, z drugo pa »najmočnejšega človeka na Sredozemlju« ln stopil tako pred fotoreporterja. Zdaj ta spomin skrbno čuvajo v kapitanovi kabini ln vse prizadevanje reporterjev, da bi ga posredovali bralcem. Je bljo dotlej zaman. Potem ko se po očiščenem Sueškem prekopu priplule prve ladje, je general Wbeeler pred ameriško televizijo Izrekel priznanje vsem, Id so pomagali očistiti prekop, »posebej pa Jugoslovanskemu ierjavu Veli Jože za Izredne zasluge«. Nepozabni sueški dnevi pa to vendarle samo majhen Izrezek lz zgodbe o orjaku, ki že osem let križari po morjih. Dno, ki so ga zagozdile vojne In viharji, ostane sa njim očiščeno. Na področju Sueškega prekopa se je mudil Veli Jože malone pet mesecev. Plovba In dela od turške meje skoz grške vode so bila dvakrat daljša. Posadka se spominja naporne noči, s katero se Je zaključilo leto 1913. Vsenj ls rojila po glavi samo ena mlšeli rešiti »Calamaro«, ki Je bila nasedla na plitvini. Sele ko te Je navsezgodat zjutraj grška ladja premaknila s plitvine, so se tovariši spomnili In sl voščili srečno Novo leto. Egipt. Orčlja, Turčija, Italija, potem pa naš« morje, kjer nt otočka, mimo katerega ne M bil plul dolgi vrat žerjava, včasih okrašen s čudnim bremenom, kakor na primer pred neka) meseelt strašen vihar Je vrgel na podvodni greben v Kornatih motorno jadrnico Florello, U je pod Italijansko zastavo plula proti Splitu. Voda le vdrla skozi več odprtin. Črpalke ji niso Ml« kos. 7 in perspektivni P Številko 7 bomoJ spasa s »Proletera« *“ odova»a , rešile ladjo. Toda P°- ^ bila tako, da Je vla^e« pri 1* odvleči v pristanišče. g ot^rni vrsta na dobrega -Zobje- žerjava *°™n nad v" Jadrnico In jo ” “h se Je' U Kot otrok v močnih ro je rella« znašla v 'rali,U‘ mic». „o JoAs odnesel v ladle ,,Sa P0*1 w, ni bila edina ln kateri je Veli Jože ®°*“ . p0d ie L ,e j. gugal 14 n^^oP^ vom od kraja nesreč«■ ' Potem pa -Argo«, ieie*n» ^ lamar- - vse Je močna ^ plo' vzdignila ln ponesla na žalni ključ raz letih Jugoslavije Izpolnjevanju f^e- plana 1957—1961- N» nlh področjih javnosti določa letno povečanje *» n9 P^e. Po planu naj b> * «neU pridelek v j«80»,0^n»sie^, tljstvu povečal v ti 7,4 obdobju vsako iew »er prav za toliko Pa P* veKal nn-mlni dohod * »f' naJ bljV; večal narodni *ftd( blvalca. Delovn. povečala za 7,5 °f« n* jeto plače pa bodo vsak«. ^ do %% višje kot ^##1» letu. Sklad osebne P bo predvidoma P® -• v !"<<*»< 7 % na leto. T“%, »e osnovnih sredstev n ko leto povečala ** n, ppl Toda stopnja 7 uvoJ*lnih P"*** spodarstva: na *te' 'ae jih so določene mani8 vdč» ^ stopnje. Večje »e*"° £«*> Je na primer določ l narodni dohodek dustrUI pa »e PrV prešV tek zviša na 11- ® več oozornosti. selJ“ P01 ure hoda do P™ Prodaj, Poklici v kmetijstvu — Sami prihajajo posvetovalnico ▼ nedeljo so odprli letno kopali* Sče, kateremu v Trbovljah pravijo »kopalnica«. Ko- j na- več pozornosti. selja P01 ure noaa QO Prve prodajalne. V bodoče se bo morala poklic- Razen tega P8 se nemalokdaj zgodi, da na svetovalnica bolj zavzemati za kruha že zmanjkalo. au se ne bi probleme poklicnega svetovanja dal° ka^ ukrerUtl? na podeželju, kjer se še zdaleč ni • Ljudje sl v Zagorju zelo želijo tako uveljavilo kot v trboveljski, k°Palls{e- Razen kopalnic v zdrav-hrastniški in zagorski občini. V stvenem domu. ki mso dovolj za celo Tednu poklicnega .usmerjanja Zagorje, ni v bližini nobenega kopa- mladine kažejo vsa podjetja mno- J1543- Treba dv® url daIeč v Izlake-go razumevanja za probleme mla- P tek! dine, ki si želi izbrati svoj po- • Podatek brez komentarja: v me-klic. Ce bodo odražala podjetja še ftu ?e ■«*>. ena prodalaIna “lenjave nadalje takšen neposreden stik s J1 mlekarni. Gostišč našteješ v svetovalnico, bo nje delo mnogo 1J' Na zdr)avie! lažje in bolj načrtno. i - * Star0st šolske(?a P<*lopJa sega v minulo stoletje. Kakšno Je in kako ae' v nJem Počutijo otroci iz Zagorja INova prodajalna ter ueitelJ1_ nl treba razlagatl. . 0 »VltaniinKe« gradnji nove šole so govorili že pred V novih stanovanjskih zgrad- šestdesetimi letL A11 nl fas’ da bl paiiiHSe je bilo v bah> ki jih imenujejo v Trbov- besede P°stala °Pika? grobem dograjeno ljah »Kr-4«, je pred dnevi odprlo le lani, letos pa podjetje »Vitaminka« novo pro-ookondno dajalno. Le-te so se posebno raz-nredJIi. Celoten veselili sladkosnedni otroci. V prostor je kar se okusno urejenih prostorih lahko da okusno In so- dobijo gostje jogurt, mleko, brez-dotmo opremljen alkoholne pijače, pudinge, sir in tor Ima vse nstrez- jajca ter mlečni sladoled. Samo ne naprave. Pose- v petek in soboto so prodali v ben Hv-žav je bil tej prodajalni 1100 mlečnih slado-Pri toboganu, po ledov, katerem so se naj- mlajSi kopalci z Prototip drobilca na Kumu užitkom spuščali v vodo srednjega ba- Prototip drobilno - sejalnega zena j agregata, ki ga je izdelala Stroj- J na tovarna v Trbovljah in ga bodo uporabljali pri gradnji cest, »Kličemo avtomobil št. 4...« Sredi prihodnjega meseca radiotelefoni v avtomobilih ljubljanske Reševalne postaje Reševalni avtomobil It. 4 je zavil zaradi takšne, rares bliskovite na-skozi vrata kliničnih bolnišnic In z glice rešeno človeško življenje, bolnikom, ki so ga odpustili iz bol- Napisano' nemara zveni kot prav- niške nege, odbrzel proti mestu. Na Ijica. Pravzaprav - zdaj — res še nl poti so bili tudi vsi ostali reševalni tako. Toda v ljubljanski Reševalni avtomobili, kajti bil je »črn« dan. postaji so pred dnevi že začeli moa* Prav takrat je na mizi dežurnega tirati radlotelelone v petih rešeVaJ-ljubljanske reševalne postaje zazvo- nlh avtomobilih in dva stalna radlo-nil telefon. “Halo, 04? Prometna ne- telefona (enega postavljajo na IJutv-sreča na križišču Titove ...« ljanskem gradu, drugega pa v bazi). Obveščevalec še niti ni zaključil Ce se montažna delu ne bodo preveč svojega poročila, ko je dežurni usluž- zavlekla, bo radiotelefonska zveza benec že izbiral novo telefonsko šte- ljubljanske 04 stekla že sredi prihod-vilko. Telefon je tokrat zabrnel v re- njega meseca. šilnem avtomobilu št. 4, ki se je pra- Tako bo za Beogradom in Zagro- žen vračal v svojo bazo na Zaloški bom Ljubljana tretje jugoslovansko cesti. mesto, ki bo imelo svojo reševalna “Tam avto št. 47 Prav. Takoj na službo opremljeno tudi z radiotele* križišče Titove in...« fonijo. Vse potrebne naprave so za Namesto nazaj v bazo Je avto od- potrebe ljubljanske Reševalne po-brzel naravnost na mesto, kjer se je staje izdelali domači strokovnjaki ▼ pred nekaj trenutki pripetila pro- Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani, metna nesreča. Morda je bilo prav —mG Več gotovih izdelkov za izvoz Te dni smo v nekaterih podjetjih celjskega okraja vpra-Sali, kako poteka izvoz blaga. Hkrati nas je tudi zanimalo, ali podjetja v večji meri kot doslej izvažajo gotove izdelke in še, ali bodo letos izvozili več blaga kot lani. Prostor .ne dovoljuje, da bi naštevali vsa podjetja, in zato tudi ni mogoče v sedanjem obdobju dati točnejšega pregleda, koliko bo skupaj znašala vrednost izvoza iz okraja. Če izvzamemo hmelj, ki je v izvozu agrokultur nedvomno ! so preizkusili, nikjer drugje kot ^ipo^embnejši činitelj, sledita : na 1219 m visokem Kumu Dro- kot najm^nejša izvoznika iz vrst ■bilec, ki tehta okrog 3 tone, so industrijskih podjetij Cinkarna ter prepeljali na Kum tovornjaki. Na ovarna emajlirane posode v Ce- Tovarna emajlirane posode iz leta v leto stopnjuje n vrednosti izvoz go- Pugledu vse potrebne ,CeJ 5“,’ d,a,. bl Wularizirala lu w opazili na prototipU nekaj posode. Za odjem svojih iz-, naP°tke. v Tednu™! k™etijske pokl1^ M!a?in* namJ manjših napak. Le-te bo treba delkov ™S*rwn po svetu dokaj 1)0 sveto™Sn?erjanja mlačne ^ ne pozna ugodnosti le-tehi niti v serljski proizvodnji popraviti. *ebna Valnica nrinra^i« možnosti za napredovanje. Vpliv pfiiede ^vanja,P razstave s^ršev je tudi na Zanimiva razstava k driPodletij Za tistn ~wi- občuten in njih težnja je, da bi Pnso iz ^h raz”'‘ava"»Sove^nl ^nov dev^mh dinarjev se pra- 2q. ma,- a* Teden hr, V? f ^ krajev le redki, katen bodo nada- zemljepisni karti-, obiskovalci si lahko V1> da bodo izvozili za kakih 10 a aJa d0 j . 00 trajal od ijevali šolanje. v veliki poslikani dvorani (ki meri odstotkov več blaga kot lani. Cin- Li Pr^v X- 35 X 10 m, visoka je 12 m ter je naj- karna se ie v izvozu nooolnomfl d! ^° poklic "v dokončana an- Opaziti Je, da se je v razme- 'eeja poslikana dvorana v Sloveniji) preusmerila na finalne^orodukte On,^Wlcnih želiah i« roma kratkem času ooklicno sve- 2?le.d.aA° ^"Imive pnmerke starih geo- Preusmerila na Iinalne Produkte i znašal za vsako nekaj več kot 30® milijonov deviznih dinarjev. Ko> likor bi ostali odnosi z nekaterimi kupci na Vzhodu normal* ni, je upati, da bosta usnjami let* i ni načrt izvoza izpolnili. J # V celjskem okraju se moč-, _ , . ... no uveljavlja težnja za izvoz ko celjskega okraja večji, kot je bil vanega orodja, in sicer ga izvaža lani. Samo celjsko lesno indu- tovarna kovanega orodja Zreče, strijsko podjetje -Savinja-, ki je znatne količine predvsem v dežele lani ustvarilo z izvozom 141 mi- Azije in Afrike. Enako teži ve-lijonov dinarjev deviznih dinar- lenjski premogovnik lignita, da »i jev, bo letos preseglo izvoz za ustvari v sosednji Avstriji tržišče 20 odstotkov. Sedaj izvažajo pred- za izvoz premogovega prahu in to pestro tržišče. # V metalurško - kemičnem kombinatu Cinkarna so nam povedali, da bo letos znašal njihov izvoz v vrednosti več kot 750 mi dih |-Pa*iti doWo„ J: ; Je ven' f°ma Kral, *u P° , cno ,. gra/skih kart. Pozornost vzbuja glo- — predvsem cinkovo pločevino ,tSžnJe mla- t?,VanjfJn?e? mladino zelo uvelja- bu, iz leta i«is Razstavljene so tudi vseh dimenzij, cinkov prah, cin-’ sonai^KPokll?a- Kakor Vll°’ saj -ietos pnbajajo pp last- gjr. k«tc »jtet. n*U.; kovQ belil0j li’topon nekatere ‘ Dntu 3 privlačni teh- nem nagibu v posvetovalnico. To stavo zaključujejo partizanske geo- druge cinkove proizvode. Največji a;,VP7llkl1« slavjem lk°nCue|* tabora°'v Lilft"’00 prve®a Stae i, Slavja se tomeru Sredo ?vVenskivPlne iz ^ ud«ležHe Ste-w'JPtn« 5 goric in iz & 6w do Bot™ dravskega polja. Ljutomer z Udeležen3 okrašenlh voz°-Murske u se prijavilo l°bote, Beltincev, taK&S ^ druBoH a.vnicl- Cankove, ^umiiiiini! PrieSka metropola Praznovala svoj ob- Po trboveljski dolini pelje od mesta do železniške postaje zanimiva cesta: skozi mesto je tlakovana s kockami, potlej dobi Široko, cementno cestišče, nato pa se pri cementarni spremeni v ozko cesto z luknjami, prahom in ostrimi ovinki ter taka pripelje do leleznice. Od začetka pa do konca ima večji ali manjši nagib. Cast izjemam, ampak ta cesta je prizorišče divjega preizkušanja motornih vozil, posebno motornih koles. Motoristi se spusčajo skozi mesto navzdol s strah vzbujajočo naglico, takoj nato pa na cementnem cestišču dosežejo zadnjo hitrost, ki jo zmora motor. Motoristom-amaterjem odjemalci izdelkov iz cinka so vse- države zahodne Evrope ter ZDA. # Za izdelke tekstilne industrije ni v izvozu ugodnih možnosti. Tovarna v Preboldu, ki je še lani izvažala večino svojih tise Mijo te dirke posebno imenitna. skanih izdelkov, zdaj ne izvaža saj pokažejo pred Trboveljčani, kaj zaradi spremenjenih plačilnih po- Titov trg v Celju ------------------- at,rairaiJCIlltl plKlmlll ^ JSS" 73 P°trebe opekam. Lani je pre- zmorejo. PeSci pa imajo o tem dir- gojev. Cena za njihov tekstil je 1- ^aizvozili večje koli- mogovnik izvozil skupaj 10.000 ton kanju svoje mnenje, saj niso nikoli na domačem trgu ugodnejša. Ena- ° nC" Premoga, vtem ko za letos pred- videva načrt znatno večjo koli-60.000 ton premoga. F. K. edo v mehaTčni tkaTnici, kat-e druge ^finaine izdelke. varni pri prestopu ceste. Hočeš čez ko uuvcuu v iiieiiamcm iK-aimm ^ . , cesto v trgovino, pa se ti kljub pre- “Metkam v Celju. Slednja tovarna'® čino sicer i7V8?fl KiacrA 70 y 1 m c ir np _ nedvomno tudi steklarna Boris Vidnosti lahko zgodi, da izza ovinka «cer izvaža Ibla|jo isa zimsko 1?e Kidrič- v Rogaški Slatini, saj s motorist kakor krogla in £}io (flanelo) ln Prek DTR V nri7r,arl;_i Konjičani dobili vodovod Takšnega slavja, kot je bilo v nedeljo v slov. Konjicah, že dolgo ne Petnajst rožic v hišnem vrtcu n-v« , v?rstva oblika otroškega **ievali * bodo še izpopol- v stanovanjski skupnosti prifrči motonst kakor krogla m ^rebu - torei i^voz* tonfekciie' SVojimi Priznanimi izdelki iz na- PO '" Tovarna nogavic v Polzeli bo iz- J’adnn®fvst.ekla ™ osvaja Ljudje, ki pač morajo hoditi peš, vozila v ZDA določene količine e.,Yeč P°.vih ^žl.šč ^na novo se upravičeno vprašujejo, Če V Tr- ženskih nogavic iz umetnih vla- ™ ^ D’„ SCa'~, Sl d ja)i }Z' -.....-.......-........ bovl J ah ne veljajo prometni pred- fcen, tako da bo krila devizni dolg KogasKe Slatine je letos pomnijo. Ta dan je bila uresničena pisi o hitrosti vožnje skozi naseljene lri go ima na račun nakuna rtvioh- za ma^enkost večji in znaša ko- večletna žeija Konjičanov, to je do- kraje - In končno: kje so prometni nlh strojev za izdelov^nie no- Smata Vrednost izvoza na mesec graditev velikega športnega stadiona, organi ln čemu ne stopijo samo- 1 g^c ^delovanje no- „ milijonov deyiznih dinarjev. Reči Je treba JU. J. to eden izmed ob- . Za izvoz kristalna in navaHnP Jektov, ki bi lahko bil v ponos tudi • Izvoz rezanega lesa in iz- tekl rnnraIn » večjemu mestu, posebno kar se tič« kov iz lesa bo letos S področja ^ ? lese in okolja. Gradnja je trajala ve« gaski Slatini pač precej prizade- let. ker so bile vma različne ovire, vati in sicer vsako leto več. Po- največkrat finančne. Tam, kjer so pred trebe na zunanjem tržišču namreč nekaj leti bile še njive, deloma moč-narekujejo stalno nove vzorce, ki vir-*e ln neurejen hudournik, je danes so še zlasti delikatni pri luksuz- stadlon' kl bo dal Konjicam ogromne npm ctpVln I nnožnosti za razvoj raznovrstnih šport- 11e.11 »leKiu. 'nih dejavnosti. Koliko Je bilo treba # Izvoz usnja in umetnega dela, truda in seveda tudi dobre volje, usnja iz usnjarn v Slovenskih nam najbolje pove številka, da bi tak Konjicah in Šoštanju naj bi letos objekt, če bi ga začeli graditi sedaj, ' j gavic, všečnim dirkačem na prste oziroma ~na zavore«? I delkov ustavi vprLlLn le da so starSl Iznajdljivi ,tvo. JQ*Jo »kupen jezik, ko gre za otroško ^EP°GreSLJIVA TEI \ MICI »'nl* ?,. ?e,^tav*Ja 15 otrok, starih manj Bjlhn„ne hodil« ?* ae(lem le*' Cicibančki torej, Cv°„Ve mivmii” X s<>10- Pač pa hodijo v službo •J»ni *?*u K iti h a očetje. V Duklčevlh blokih st»ts'i tvori?« Ye ln Zupančičeve ulice v LJub-lskan ,sami imenovano »podkev«, so M)h, *» na*n _L rešitev. Za varstvo otrok so dftkJ® iVliik.. Pnmerno VAruhinfn nnnkolenko ^ohrn.^llkot „.r erno varuhinjo, upokojenko .1,1 »edai - ttterl »° cicibančki odkrili svojo W°.v*rtštI'» .eP°8rešlJlvo »teto Mlel«. Simpa-•*»rli0^ osvolii«^. zna bltl potrpežljiva z otroki, p *° **dovoljni|>bna *rca elc,banikov *“ ,ud‘ tazen *5[ok. *e v,ak dan ob devetih do-#» tl, u in Je zelo slabo vreme, zbere na v du J VsakrSi 0 P°makne više, se poslove od telo- 1. • Tam lcI_JeJ0 Pre. J, X Vodovod v 4 vasi veljal več ko 15 milijonov dinarjev. Seveda so tu pomagala konjiška podjetja. v prvi vrsti KONUS, dalje slndi- Ker Je večidel področja Savlnj- !“ln® p°dru*?tce * prostovoljnim de- mi* ^11» w _______________ « . ' lom in denarjem, pomagale so ostale °b’ organizacije in društva pri prevozu člnski ljudska odbor v 2alcu te naloge lotu zelo temeljito ln načrtno. premogovnih ogorkov so priskočili na pomoč še železničarji in stvar je stekla. Tetka Mici g svojimi »roiicaml« gredi rožic v Tivoliju slcni, da še opazijo ne, da Je odbila ura eno, ko Je treba domov. Le včasih napravi »teta« izjemo, da do kraja opravijo važno delo.., Zato ni nič čudnega, da mali Mihec ne more dočakati odhoda. Vedno se boji, da bo zamudil in da mu bodo ušli tovariši iz majhnega prijetnega kolektiva. Tudi takrat, ko mamica razpravlja s n-teto Mici« o njegovi pridnosti, mu nl vseeno, kakšen bo odgovor. ZA NEKAJ STOTAKOV MESEČNO Vsaka družina, katere otroci so deležni tega varstva, rada prispeva nekaj stotakov mesečno za varuhinjo. Zato pa so štiri ure na dan popolnoma brez skrbi za otroke. Zato so pripravljeni celo zvišati sedanji prispevek. Ugotovili so tudi, da nl nujno, da varuje otorke prav poklicna vzgojiteljica ali učiteljica. Važno pa je, da je varuhinja otrok oseba, kl ji nl tuja sodobna vzgoja ___________________ otrok, kl Ima čut ln posluh za drobne želje ln na prispevek potrebe otrok. Naposled, ali nl vsaka mati vzgojiteljica In prva učiteljica svojega otroka in le za malokatero bl sl upali trditi, da Je slaba, le časa Imajo premalo, »Hišni vrtec« Je zametek varstva otrok V Stanovanjski skupnosti in dokazuje, da veliko dobre volje neredko več napravi ko veliko denarja, če nl v iznajdljivih rokah. V Duklčevem bloku tudi že razmišljajo, kje bodo dobili pomoč tudi za varstvo šolskih otrok med počitnicami. Šolsko leto hiti h koncu, otrokom pa bl ob počitnicah radi Zagotovili člmveč zdravega razvedrila. NAJBLI2JA PERSPEKTIVA Na »piko« so vzeli stanovanje, kjer bodo ob pomoči občine Center otroško varstvo spopolnili, da bo zajelo tudi šolske otroke. Za pomoč ln vzgojne nasvete se bodo obrnili na otroški vrtec, v materialnem^JK^ledu pa razumljivo računajo Tako so že lani s sredstvi občine in Seveda ima za to največ zaslug agilni kmetovalcev na novo uredili vodo- predsednik gradbenega odbora tov. vodno otnrežje v Žalcu, DobrteSi Dra8° Perc, ki mu Je ob otvoritvi TVD vasi ln v Šempetru v Savinjski do- jj>artlzan lz KOnJic podelilo diplomo n-i o.*..________________. . častnega člana društva v znak prizna- s*daJ napeljujejo vodovod še v nja za njegovo res požrtvovalno delo. Petrovčah, Taboru, Gomila kem ln ob otvoritvi so priredili povorko Braslovčah. , in lahkoatletsko prireditev. L. V, Poceni, toda udobno Pod kakšnimi pogoji bo letos prvikrat nekaj sto delavk in delavcev celjske Tovarne emajlirane posode prebilo dopust ob morju Zaposlenim delavkam in delav- stole ter drugo). Hišice so tako koncem — teh Je skupaj več kot 2000 — struirane, da Je mogoče podnevi eno v Tovarni emajlirane posode v Celju steno odpreti Letna bivaliiča so po “ Je letos odprla več kot sijajna svoji konstrukciji in notranji opremi možnost, da prežive letni oddih ob zelo mikavna ln si eno tako hišico, morju. Namreč, v Moičenilčki Dragi ki so jo razstavili pred tovarno, dan *? ,.u^edyi. lepo letno naselje, kjer na dan mimoido« z zanimanjem stoji JO štiriiposteljnlh letnih hište ter ogledujejo. Prt pripravah za letova* 10 šotorov za po 2 osebi, odnosno nje so po svojih močeh sodeloval* 4 osebe. Torej, bo lahko hkrati na tudi delavke, kjl so vključene v kro-dopustu več kot sto članov kolek- iek za pospeševanje gospodinjstva. Uva ter njihovih ožjih svojcev. In Torej, Je vsak nekaj prispeval cene? En dan bivanja stane za od- Predstavniki sindikalne organlza-rasle 340 dinarjev, za otroke do 14 cije v TEP so nam mimo tega še let pa 200 dinarjev (za sorodnike 400 1 povedali, da pojde v Moičeničko din, odnosno 260 din za otroke). | Drago letovat prva tkupiina l. Junija. Mliel, da bi kolektiv ob morju Hrana bo zelo obilna, ker Jo bodo urodll »voj kotiček za oddih, se je pripravile domače kuharice. Dnevno rodila že pred letL No, lani so v bodo Štirje obroki. Za razvedrilo »o podjetju družno začeli uresničevati organizatorji prav tako poskrbeli, načrt. Uprava podjetja, sindikalna hkrati pa bo v naselju še prostor — organizacija ter Društvo Ljudske nekako središče družabnosti, bodisi tehnike v tovarni so prispevali vsak ob večerih al| drugačnih prlloino-svoj delež. Montažne letne hiSice iz stih. Kolektiv se Je tudi odločil da aluminijastih cevi ln lesonita so iz- bo vsake tri tedne odšlo na brezpla-delali člani strojnega k rolka LT, čen oddih po 6 tistih delavcev, kl enako tudi- opremo za hiilce (zlož- delajo na zdravju škodljivih delov- Ulive postelje iz aluminija, miz«, n* mest. k. 6 ■C TELESNA KULTURA ~\ J SREDA, 28. MAJA_ Trinajst let množičnega športa Na lestvici najmočnejših držav na svetu je Jugoslavija, kar zadeva šport, na precej višjem mestu nasploh in vlagali velika materialna sredstva. Samo tri leta po osvoboditvi, leta 1948, je število I kot bi to ustrezalo številu nje-1 športnih klubov in aktivnih športnega prebivalstva. V telesnokul- nikov-tekmovalcev preseglo šte- organizacija »Partizan-«, »Ljudska tehnika« in druge organizacije, ki tudi skrbe za telesno kulturo pri nas. turnih organizacijah je včlanjenih vilo tistih, ki so se ukvarjali s skoraj še enkrat več ljudi kot pa športom pred vojno. Naj govore pred vojno. Dosegli smo že velike številke: uspehe na tekmovalnem polju, j tako na domačih igriščih kot v; tujih arenah. Vseh možnosti za še bolj množičen razvoj našega športa pa še nismo povsem izkoristili, j razen tega se le-te večajo iz leta v leto, tako da lahko ob sistematičnem delu in sodelovanju vseh telesnokulturnih organizacij lahko pričakujemo od jugoslovanskega športa še večje uspehe. Jugoslovanske športnike cenijo in jih vabijo na najbolj reprezen-tačne prireditve v tujini. Razen tega, da telesna vzgoja krepi našega človeka, zlasti mladino in mu je v veliko razvedrilo, ki ga skoraj ne bi mogel pogrešati, pa prispevajo uspehi na športnih poljanah tudi k ugledu naših na- klubov članov 1932 951 47.760 1938 1411 63.506 1948 2951 110.230 1952 3173 135.643 1956 5417 259.370 Leta 1956 je bilo na primer 19.000 prvenstvenih športnih prireditev, ki je na njih sodelovalo 86.000 športnikov, včlanjenih v 2105 klubov in društev. Za nogometni pokal predsednika republike tekmuje skoraj vsako leto okoli 1700 moštev, za rokometni pokal pa okoli 2200. Jugoslovanski športniki imajo stike s športniki 60 držav. Po osvoboditvi Po približni cenitvi imamo v Jugoslaviji približno 50.000 športnih delavcev, ki delujejo na amaterski osnovi. Registriranih trenerjev in inštruktorjev je več kot 3000, od tega 600 za nogomet, 340 za odbojko, 320 za atletiko itd. Za predavateljski in trenerski kader imamo 14 šol. Ena šola ima rang fakultete, 9 je višjih šol, 4 pa so srednje strokovne. Na Visoki šoli za telesno vzgojo v Beogradu je doslej diplomiralo 235 Študentov. Rokomet v jeku sezone Na Gospodarskem razstavišču bo turnir mest V zadnjih treh letih je ljudska mladina razvila veliko aktivnost pri graditvi manjših športnih naprav. V tej akciji je zgradila in uredila več kot 2000 manjših nogometnih igrišč, igrišč za odbojko in košarko ter drugih. Večjih športnih objektov imamo v Jugoslaviji več ko 2300. Nadaljnji razvoj komunalnega sistema obeta še večjo gradbeno aktivnost in če _ . so sodelovali na približno 4000 rodov in naše države. Naj opozo- večjih mednarodnih prireditvah, i rimo predvsem na odlične rezul- j Vedno večja so tudi material-tate, ki so jih dosegli jugoslovan- na sredstva, ki jih daje družba za se bo Posrečilo v doglednem času ski vaterpolisti, ki že več let razvoj športa. Leta 1954 je pro-; Povečati število kadra za telesno sodijo med tri najmočnejše re- račun Zveze športov Jugoslavije kulturo, potem lahko pričakujemo prezentance sveta. Ne mnogo znašal 60 milijonov dinarjev, le- :še več5° množičnost in razmah in manjši ugled uživa namiznoteni- ta 1955 se je povpel na 84 mili- sevecia še boljše kvalitetne uspehe, ška reprezentanca. Vilim Haran- jonov, 1956 na 103 milijone, letos gozo in Žarko Dolinar sta enkrat pa je dosegel 135 milijonov dinar-osvojila svetovno prvenstvo v jev. To velja le za Zvezo športov, igri parov. 1 Velike zneske pa prejema tudi Levski »Vojvodina« 1:0 (1:0) Tekmovanje ljubljanske conske lige v malem rokometu je končano. Vodeči Odred mora sicer odigrati 8e zaostalo tekmo s Slovanom, vendar izid te tekme ne bo bistveno spremenil vrstnega reda na lestvici. Sredi prihodnjega "'^iniivčS i V.1 i on ^nnoITl obeta .... eno V dovim rokometašem je »Partizan« __ Krim, ki je edini izsilil točko. Precej Ljubljančanom ooeu> ■m gnDy> napredka pa so pokazali tudi rokome- turnir v malem roKom ^ y veo» taši Svobode in Slovana, medtem ko Imeli v zadnjih letin p bo ■" se rokometašem iz Črnomlja in Kranja hali Gospodarskega raz na(j pozna, da nimajo trenerja. 14. in 15. junija *u™f„(,(,ustvo šp>» | Prihodnjo nedeljo bo v Mariboru Ljubljanski Odred si Je že v jesen- prvo finalno srečanje za naslov repu-skem delu priboril precej prednosti, , buškega prvaka. Rokometaši Odreda medtem ko je v spomladanskem precej 1 se bodo pomeriU s prvakom maribor- 14. in 15. junija ltel1stvo » "1. rim je prevzelo pokrori^^^ red. Na tem turnirju boo ^ reprezentance Beograda ^ Skoplja. Titograda, Saraje T,f. obv 2® IS v5f «t hb it ? S K? 0 1 za mali Odred * Partizan, Krim 10 Svoboda Slovan * Partizan, Cm. M Mladost, Kranj 10 853:11* J »S’ « 15Iit o ll9:2l I 9 151:1» - VIAREGGIO, 27. maja V VIII etapi esa^nJd fffejiiAPJggaits 47,491 km na ,ur°i Francoza svetovnega rv^ord* a uro aa Kg ra, ki znaša 46,923 km ** v hrt* kališču. Baldtniju je P lahen veter. . maja - ZANDVOOBT, 27. nw M — V avtomobilistični je vel. _____j. isTi^vrgimske. _ \o. nagrado Nf°“™Sn^enstvo, Jejjj tudi za svetovno prv^j,^ z »17« popustil. Moštvo je precej oslabljeno, ske lige, ki Je domači Branik. Prihodke r so nekateri Igralci (Pavčič. Jovln) njo nedeljo pa bo povratno srečanje odšli služit vojaški rok, Šerbec, Juvan v Ljubljani. in Ambrož pa so prenehali z aktivnim udejstvovanjem. Tik za petami Odre- OB »DNEVU MLADOSTI« IN »PARTIZANA« Bogat spored v Šiški Zmagovalec teh dvobojev bo prihodnji mesec igral kvalifikacijske tek- gal Anglež Stirling y£^tjo 1*^ VanwaU s povprečno (ZDa), na uro. Slede: ^ itd- . (Fr.) oba z vozilom® (geu«^ - LONDON, 9 ._w|h igrsh B».ff Na britanskih I' dicnu Whlte City ^ " teku na me za vstop v zvezno rokometno ligo. f ,8:46’4. Fotografska s**1 Na tem izbirnem tekmovanju se bo istem Casu- P p;ri& prvi P moral slovenski predstavnik boriti s Pokazala prvakom Hrvatske, drugoplasiranlm clh. „ A „ _aja __________ moštvom iz Srbije m prvakom BiH. I _ “ P5A .itmovanja 23 ...v,& Minulo nedeljo je bilo v počastitev Zadnji dan teKm kejU na_ neOdi0’ Dneva mladosti v Kranju in Trbovljah evropski jmkal ,, ra^ia * a j« da je Telovadišče: Sp. Šiška Nastopajočih: 340 Gledalcev: 800 republiško prvenstvo za mladince in f® Zagreb in Dun ) praga mladinke. V Trbovljah so se pomerili čenim rczultato _ 'z ju. pu- za naslov^ republiškega prvaka domači Premagala Mun M(jnchen mladinke. V Trbovljah so se pomerili •. _ . za naslov republiškega prvaka domači , x* Mum-“— mazurko mladink. Z zanimanjem sta Rudar, Mladost Iz Kranja, Svoboda iz vrstni red: Praga o, točko. dila sprejeta prikaza Jiu-jitsa in judo Ljubljane in pa mariborski Branik, ki ! naj in Zagreb po■ 1 maJa (ATjv ;» pa 1e moral zaradi nrenozne r.riiava 1 — ZURICH, ‘ ZTAK »Ljubljana« in sabljaškl nastop Društvi »Partizan« Sp. in Zg. Si- ! ška sta v nedeljo zakliučiU »Dan mladosti« z lepim skupnim nastopom vseh oddelkov in športnikov. Koliko mladine redno vadi v teh društvih! Dober prikaz ku plesov. Vse točke je skladno spremljal na klavirju tovariš Lovrenčič. Pionirji Iz črne so nastopili ▼ Ljubljani z raznoterostmi in pester spored nam je tudi dokazal, 1 Celoten nastop je bil dostojen proda vodniki in vodnice vztrajno delajo slave 10. obletnice »Partizana« Jugo- ! slavij e. m. M. z mladino po najsodobnejših vzgojnih metodah - zato so tudi želi polno priznanje gledalcev. Cicibani, deca in pionirji so prikazali nekaj iger, štafet, lažjih vaj in preskokov - vse primemo njihovi starosti. Odlični so oili mladinci v talni telovadbi in na bradlji ter mladinke z res izbranimi in kvalitetnimi vajami na dvovišinski bradlji. »Partizan« Trnovo je prispeval vaje s ploščicami pionirk, lepe vaje s kolebnicami in pred kranjsko Mladostjo. Ne- — BTEO * 7pni1ska) bo v jr uradno pa so zasedli drugo mesto roko- tališču Leszno (jv J „rvenst'“ jr metaši Branika. Prav na tem tekmova- 29• junija svetovn katereffl..klanju je bilo opaziti zelo dobro kvaliteto dralnem letalstvu, —*-vrs J ,.vo-mladincev, kar daje upati, da se tudi slovenskemu rokometu obetajo boljši čati. letalstvu, na nCa JUSTugo' tudi repr«e"”la , ta bo odpotov trenj^a p Tudi jugoslovanski nogomet v tujini zelo cenijo. Naša reprezentanca je imela v Evropi večkrat eno izmed vodilnih vlog, vsekakor pa sodi med 16 najmočnejših držav na svetu, priborila pa' si je tudi že udeležbo na treh svetovnih prvenstvih. Tu so še posamezni športniki, ki uživajo v svetu velik ugled. Imena Mihalič, Lorger, Bezjak so priprav večkrat z velikimi črkami izpisana prek stolpcev svetovnih časopisov. K ugledu, ki ga uživa naša telesna vzgoja v svetu, so Rokometna reprezentanca v Mariboru Beograd, 27. maja. — Danes Je odpotovala iz Beograda v Maribor jugoslovanska reprezentanca v velikem rokometu, ki bo v nedeljo igrala proti reprezentanci Avstrije. Naša reprezentanca se bo v Mariboru pripravljala tri dni in bo v 30. junija odigrala trenlng-tekmo a trboveljskim Rudarjem. Zvezni kapetan Je izbral 16 Igralcev, izmed katerih bo v soboto sestavil reprezentanco. Jugoslovanska reprezentanca v velikem rokometu se Je doslej štiri- seveda prispevali tudi pripadniki j krat srečala z Avstrijo. Prvo sreča- re- svetovnem prvenstvu ▼ malem kometu, kjer Je v odločilnem srečanju za vstop v finale Jugoslavija zmagala s 35:8. USPELA PRIREDITEV Štafetni tek nogometašev v Mariboru Maribor, 27. maja. — Danes proti večeru je bil po mariborskih ulicah drugih športnih panog, kot n pr. j nje v Leobenu leta 19S2. je bilo kom- 1 tradicionalni, štafetni tek nogometa- »v* « * , ■ * m w. ■ ranrt aAc«s/4 11 »11 rr« ■« ▼ x . * ■ veslači, plavalci, kegljači, rokometaši, jadralni letalci itd. Tako lepih uspehov ne bi do- segli, če ne bi gradili množične mi nove za šport in telesno vzgojo čano neodločeno 11:11, druga v Ljubljani 1953 je bilo končano z zmago Avstrijcev 19:12, naslednji dve tekmi pa smo odločili v svojo korist, in sicer 1955. v Celovcu z 8:7 in Rein-scheldu z 11:7. Zadnjikrat so se naši in avstrijski rokometaši srečali na Umrla je naša draga mama, svakinja in babica Terezija Breskvar, roj.Valušnik Pogreb pokojnice bo v sredo, 28. maja 1958 ob 15. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na Žalah, v Jakobovi mrliški vežici. Žalujoče družine: dr, Breskvar, dr, Žnidaršič, prof. Breskvar in ostalo sorodstvo. Sev, v počastitev rojstnega dne predsednika Tita. Na startu se Je zbralo 10 moštev mariborskih nogometnih klubov. Prvi so startali na 1960 m dolgi progi pionirji. Odlično pripravljeni pionirji »Maribora* so dosegli prvo mesto v zelo dobrem času 4:35,6, kar je nov rekord proge za pionirje (stari 4:37,3). Slede: Kovinar 4:43,7, Branik 4:45,2. Člani in mladinci so startali skupaj. Zmagala Je članska štafeta Branika, katere zadnji tekač Gabrijan je pretrgal vrvico na cilju v dobrem času 4:23,2 (rekord ima Branik 4:19,1). Slede: Kovinar 4:36,2, mladinci: l. Kovinar 4:31,1 (Maribor 4:13,5 leta 1952), »Maribor« 4:34,2, Branik 4:.— Po tekmovanju Je na Trgu svo- DRZAVNO kegljaško prvenstvo Smoljanovič še vodi Zagreb, 27. maja. — v nadaljevanju državnega kegljaškega prvenstva je nastopilo nadaljnjih 34 igralcev. Najboljši rezultat je dosegel Rešlč, član Borca iz Zenice, z 886 podrtimi keglji. Ostali boijšl rezultati: Buneta (Partizan) 877. Demič (Partizan) 858, Vrdovljačlč (»Sarajevo*) 861 itd. Po drugem dnevu tekmovanja vodi še naprej Smoljanovič, član Grmoščice, z Ml podrtimi kegljL V Kranju j>a je bilo republiško prvenstvo mladink. Prijavljenih je bilo pet ekip. vendar je moštvo Tržiča v 'zadnjem hipu odstopilo. Zmagale so mladinke ljubljanske Svobode pred »Partizanom« iz Črnomlja in Slovanom iz Ljubljane. Prihodnjo nedeljo pa bo na Igrišču Svobode v Ljubljani finalni turnir ženskih ekip. Na tem turnirju bodo sodelovale štiri ekipe, in sicer Svoboda iz Ljubljane, »Partizan« iz Črnomlja, Dravograd in Koper. dralnem letalstvu, delovala tudi r vije. Le—ta bo — —- w,— slavij e 5. Junija svetov-lie Poljskem do začetka venstva. „ — rme*5 - OPATIJA, ot>ELy< lj e vanju mladosti Je v ^J^gira pr* zmagal »Vumir«- i® 'J vonca jem Ninčevičem- * ostali še dve rega1* Čuva usnje ie - daje sja) ti Dl c< k naprej z 811 Čehi... Praga, 27. maja (APP). — Nogo-metna reprezentanca CSR za svetovno prvenstvo na Švedskem Je sestavljena takole: vratarja: Dolejšl in Staho, branilci: Novak, Mraz, Popluhar, Cadek, krilci: Pluskal, Masopust, Gubernik, napadalci: Hertl, Gajdoš, Molnar, Borovička, Dvorak, Kraus, Zikan, Kareisl in Hovorka. Na Švedsko bodo odšli tudi rezervni igralci: vratar Ukrof in napadalci Moravčik, Ušereri ter Ukratek. Trener reprezentance je Karel •Kolški,. ... in Avstrijci za Stockholm Občinski Ijndski odbor Ribnica razpisuje javni NATEČAJ ZA GRADBENA DELA ki bodo izvajana ob zidanju 12-stanovanjskega bloka v Ribnici. Ponudbe vložite na ObLO Ribnica do 7. junija 1958, kjer bo na razpolago tudi ves potrebni elaborat. Zakasnelih ponudb ne bomo upoštevali. 1966 IIIRI3A iisnMiiimffli"'""«1*1" CABjB in TRI KLJUCAVNI strugarja aJlcB TRI ELEKTROVA del»vf® nekvalificirane in a^l^> sprejme tak°3, Rublja0® podjetje »TIKI** Trata 12. umi' n....... OT|K!«5*lir — Po zvezni Dunaj, 27. maja (Tanjug), desetdnevnem treningu Je trener Obertraun izbral 18 igralcev avstrijske državne nogometne reprezentance za svetovno prvenstvo. V reprezentanci, ki bo dokončno določena pred tekmami z Brazilijo, Anglijo in SZ, so: Schmied, Szanwald, Halla, Koll-mann Stotz, Happel, Swoboda, Ko-slltchek I in II, Koller, Hanappl, ^uiii-iiiiiiiiii-iiiiiiiiii^iiiiiiiiiiuiiiiiaiiiJJniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiioiiiiiiišiiiuiiiosišiiiiiiiiiicniiiiiiiiiifiiiiiuiiiHiiiisiiiiiniiiiniiiiiRflgiiiiiuiffliiiiiiiflffliiiiiiiiiiiiiiiH bode pred več tisoč gledalci pozdra- \ Barschandt, Horak, Buzek, Senekovi 1 moštva predsednik mariborske 1 witch, KSrner, Hamerl in Schleger. nogometne podzveze, ki je tekmova- Avstrijska reprezentanca bo Ju-nje, orgrniairala. tovariš Kosi in raz- trt odpotovala v Amsterdam, kjer bo delil najboljšim ekipam' lepe pokale. Igrala kot reprezentanca Pionirji »Maribora« so prejeli pokal I proti Amsterdamu, za že tretjo zaporedno zmago. Dunaja - - -----. nato pa bo na- daljevala pot na Švedsko. Raznašalke-ce za raznašanje »Ljubljanskega dnevnika* , v opoldanskih urah za okra) Center In Bežigrad egpediw St * memo takoj. Plača dobra Zglasite se Ljudske oraviee* na Poljanskem nasipu iiirtnmiijiiiii!!iiinmiiiiiiiiiiitiiiHiiiiMiiiffliiiflnni»tiiuiii«niii!uH»iiiiiiuiwiiii M»Mdl ROBERT PINNEGAN Sežgane ODOB je »Kent mi je ni hotel pokazati.« »In kaj se je potem zgodilo?« »Kent ga je udaril.« »In tako sta se stepla, kajne?« »Glochar ga je poskušal udariti nazaj, pa je bil Kent močnejši. Zvil mu je roko na hrbet in ga porinil na cesto. Tedaj mu je Glochar zagrozil, da se bo maščeval.« »Kaj pa se je zgodilo s sliko ali s tistim kosom papirja?« »Kent ga je strgal in vrgel v pljuvalnik.« »Ali ste vprašali Kenta, za kaj je šlo?« »Ni mi hotel povedati.« »Ali ste vse to povedali policiji?« »Nisem. Časnik sem kupila gredoč na delo. Ko sem tisto prečitala, sem se rbmila in se vrnila domov. Sedaj tako sedim in pe vem, kaj naj počnem.« Z rokama si je pokrila oči in začela jokati. Dan jo je pustil, da se izjoka, potem pa je rekel: »Ali bi šli z menoj, da nekaj popijeva?« »V kuhinji je vino, če želite,- je rekla in sušila solze z robčkom, ki ji ga je kupil Kent Dan je potegnil i? žepa fotografijo Dorothy Vane in Barneya Pricea. Ko je Jenny prenehala hlipati, ji je rekel: »Prosim vas, Jenny, poglejte te slike in povejte mi, če poznate ta dva človeka.« »Ne,« je odvrnila potem, ko si je obe sliki dobro ogledala. »Ali ste ju kdaj videli?« »Nisem.« »Ali ste prepričani?« »Da.« Dan je zopet vtaknil slike v svoj žep. Že j. imel na koncu jezika, ali sta se ona in Kent na meravala poročiti, pa se mu je to vprašanje zazdelo neprimerno. Namesto tega jo je vprašal: »Ali ste že kaj jedli?« »Ne morem jesti.« »Ni mi prav, ker vas moram pustiti samo.« »Ne skrbite.« »Ali lahko kaj storim za vas?« »Ne, hvala.« »Policisti vas bodo bržkone prišli zasliševat. Vsak čas lahko pridejo.« »Da,« je rekla ravnodušno. »Ce pa jih ne bi bilo, morate sami oditi k njim in jim povedati vse, kar ste meni rekli.« »Glochar je to storil.« »To ni gotovo.« »Spominjam se, kakšen izraz je imel, ko je grozil Kentu. On je to storil.« Govorila je z ogorčenim glasom in imela Je motne oči. Dan še ni odšel, ona pa kot da se je komaj zavedala njegove prisotnosti. »Ce je to Glochar storil,« je rekel, »potem bom to dognal in dobil bo, kar zasluži.« t Od stanovanja Jenny Navarro do »Železne mačke« ni bilo daleč in zato je šel Dan peš. Oblaki so zakrili nebo. Hinckelberger je izbuljil oči, ko mu je Dan pokazal sliko Bameya Pricea. »Da,« je rekel. »To je tisti. To je tisti nič-prida.« »Ali ste prepričani,« je vprašal Dan, »da je to tisti, ki je kupil Kentovo podobo?« »Da, prepričan sem. Berlenbach. To je on. Paul Berlenbach.« Možakar, ki je sedel na barskem stolu v njuni bližini, je žalostno zmajal z glavo. »Nesrečni Kent. Skoda! Dober človek je bil.« »Da,« je rekel Hinckelberger. »Dober je bil. Zakaj niso zastrupili raje nekoga od vas, lenuhov? Tega ne morem razumeti.« Ko so se Danove oči privadile na polmrak v prostoru, je za eno izmed miz opazil Lomo Car-guel. Vzel je svoj kozarec s pivom in šel k njej. »Ali smem prisesti?« »Seveda.« »Ali imate kakšno delo?« »Ali se vam zdi, kot da ga imam?« »Želel bi, če bi šli malce k Jenny Navarro. Zelo hudo ji je.« Loma je pograbila svojo torbico. »Ubogo dekle! Grem!« »Zdaj je v svojem stanovanju. Pravkar sem bil tam.« »Takoj grem tja,« je rekla Loma in že hotela vstati, pa jo je Dan zadržal. »Samo hipec! Preden oditete, bi želel, da pogledate te slike.« 1 Dan ji je podal slike Dorothy Vane in Barneya Pricea. Loma ju je pogledala, potem stopila bliže k luči, se vrnila in vrgla sliki na mizo. »Kdo sta?« »Ali ste kdaj videli ti dve o»ebir« »Ne.« „e »Ali ste prepričani?« se tež3 »Morebiti sem ju kdaj videla, Pa w spominjam.« bro P0^ »Posedite še malce. Vi ste Kenta a kajne?« »Da. In kaj bi radi?« . _la?« ** »Ali sta se s Felonom kdaj Prep L*< pa s ;et£ »Ne, kolikor je meni znano. Dri^a Kjerkoli je Mariana po sredi, lahko vse mogoče.« gJ, »Ali ste vi jezni nanjo?« , »Mariana poskuša osvojiti vsake® ra ki ga spozna. Samo zato, da bi videla. Oni pa ji nasedajo, tepci!« 9 v »Zakaj pa mislite, da je vmešan umor?« - - 1 w »Kent je je bil sit. S svojimi ni več uspevala. Poskušala ga je zn°9 vendar ji ni uspelo vzbuditi njegoveg jvfa'* jj Kent se je zanimal za Jenny —- naj0- ^ pa tega ni mogla prenesti. Jenny J® veste> ^ Mariama se ni mogla z njo kosati. w jjjen0 pomeni to za žensko, kakršna je °n L:« „ts. *___________ i_ nrenesu- tfen'_ neno samoljubje tega ni moglo Prenfftiia -.v„111*.— ... j_ jt_ j g^oj1 *- »►Kolikor vem, je že davno Zakaj pa naj bi ga sedaj hotela pon° H® fcj »Bila Je svobodna, in Kent se j« jjpi ^ je le videti, če ima še vedno moč nao je dognala, da je nima in da si ga pridobiti, je bila vsa iz sebe.« . j« »To ni prepričljivo.« , »Poslušajte! Vi ne poznate Žensk. oe o -)t ona. Ona želi vsakega moškega, dokler • 1 L Ko ga pa enkrat dobi, ne mara veC ^ je njen kompleks. Pa vendar ne mish*®’ proti Gregu iskrena?« »Mar ni bila?« Loma se je zasmejala. ^nevne novice ČESTITKA PREDAVANJA ^««2, .MubUana-Center »o OtraLi, k “«*- H avuS,)0 *° *)U. Je ceDhtnn^JU 1 Denih inienlrjev m tehnikov va '•btlii b°»S1 do tre«lI3et« otroke °P°*a««mo, da «5« 5!?lien]e, ker ozlroma *«*«« otrok* £Jrkr«tno <*P-pred obolenjem k^Pt,v*JA^A ZA 80fer« J23& -ues-ciraa fes-ss« jw‘v“od3s ,,k,h=-dv-°^n «-j krnica vozil. ,dveh ^ 'esto n J£ avtobusi pa *ShW**u ie nrdni pri 2&melJ-*«% 114 ~--vls medtem kn J^cs£F«>*. OVOUena « •MSSh" •—. Priporo. 7»°^° w’sek:h skra-in° ^Ssss prometne *0vl\-^H.K|?i[DUSTRIJSKO ^‘Ul^ vfE ®0LE *• Vošnjakova X7a 5t')*muee;*lpUul» •*<%. 1?WitevV Jetu 19!8- I»r, b,vk*)“favničar Poklicev: Modlar' stru-PteSj^ tat S" iJ«110«* S >">lkov0i“tnoroino nat ra v-napisano »• 1* 4*ovano v »ni “«pi6dau jj4l.fi> * okr^Vk^T C^°gS^10 ,° dovršenih 3 -® osemletke razred« gimnazije .: gwoir'0 državljanstvu s "'lr da je pio- fljlno^?tek fcw,^v:n8ko stroko lt*v«l.rUoienih jJSS^S h" pro4enJ > v ni-»i bomo upo- Sv je tr.K Sild*/'? , Poklic z, n5vf5tl ‘o*«n Oot^u Ž«1 izučiti ?* katerega se O* i« stanovati IpiSS, *1 leS ^ f praktičen ^sncj i ?£._£*** Šolanja *»■ ka sooo Ota' ‘*n*a 1M0 din, n’ ni. letnika 25 ** ^ rvn. 5 DM t. 1La na ruicfilru v,«_ K °®ČCvPrl KranSlina lxi*eku ho- ^ d#? k •zvnf i ? gori Vrši* «*•? l?6e v Trenti, za- 25» t* Prom?? ««*•>«» U rainlmalke hV N 1 K SLOVE H1JA °^StaE4,DNEvJlUBROVNIK ubljan* ZJet * avtobu-li rsPit?- M«Vi, D«BKOVMK SSššiJiaS" ^ss S%5kj* ss;;r;v Ec|l »««« ;n Ulet na &S^0Ir^&E^“w<51n ^ ii V >» n°b/d»ri ! ® 19- J“* tv**« » 1,1 a 1 a * ? ,,*4Mun7- ^ptembr» W»» b^RISTnl '2REDNB PRILI- 06 Informacije. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Institut za metalne konstrukcije in Društvo grad-I benih inženirjev in tehnikov vabijo na ... _ _. ___________Fritza s Tehnlšk« visoke »ole v Karlsruhe, ki bosta v petek, dne 30. maja 1958: 1 predavanje ob 11. ur’ na Vodo-gradbenem laboratoriju, Hajdrihova 28, O vplivu trenja na zmanjlanje napenjalnih sli pri prej napetih konstrukcijah; 2. predavanje ob 17. uri v predavalnici Prirodoslovno - matematične fakultete- na Univerzi, vhod z dvorišča: prej napete Jeklene panje za prekritje ve-sodelovanjem betona. Slovensko etnografsko druStvo v Ljubljani priredi javno predavanje, k! ga bo Imel dr. Emilijan Cevc: Ljudska umetnost Raziskovanja in naloge. Predavanje bo v petek, M. maja t, 1. ob 17 uri v knjižnici Narodnega muzeja. Vabljftil. Slovensko kemijsko druStvo, sekcija za spektroskopijo obveSča, da bQ predaval prof. dr J. Wagner te Graza »o ramanski spektroskopiji«. Obenem bo predvajan film o nihajočih molekulskih modelih Predavanj« bo v sredo, dne 28 maja 1958 oto ii. url v predavalnici Kemičnega inštituta »Bors Kidrič«, Ljubljana. Hajdrihova 10 Vljudno vabljeni. Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije obveSča članstvo, da bo v petek, 30. maja ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani v okviru Slovenskega zdravniškega društva predavanje »O toksičnosti živega srebra v amalgamu« (predava prof. dr. Inž Knappwost iz TUbin-gena) in »O antbiotikih v zobo-zdravništvu« (prodava dr Peter iz Anglije — V soboto, 31. maja ob 8.30 zjutraj bo prav tam proslava desetletnice stomatološkega oddelka fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani. O delu in razvoju od ustanovitve do danes bodo poročal: šefi oddelkov. — Posebej obveščamo zobotehnike. da bo v petek, 30 maja ob 20. v dvorani Klasične gimnazije predaval tov Petrovič lz CHZ v statistiki kot predpripravi za strokovni izpit. — Za zobozdravnike mstrumentarke bo v soboto, 31. maja ob 8.30 zjutraj v dvorani Poliklinike ((Njegoševa 4) seminar o novem točkovnem »istemu in tarifi. GLEDBMSCfl DRAMA Sreda 28 maji, ,L 80: Goodrich- HacKett .Dnevnik Ane Frank« Abonma K. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Ob 20 '»-ter: Marjan Kozina: »Triptihom, Bojan Adamič: »Po našem ljubljenem mestu« Abonma red B. Petek 30 maja ob 15: Dvortak »Ru-salka«. Dijaški operni abonma, sobota. Sl. maja ob 20 Baletni večeri Marjan Kozina: -Trlptihon-, Bojan Adamič: »Po našem ljubljenem mestu« Abonma red D. Nedelja, 1. junija ob 20: Donlzettl: -Lucla Lammermoorska«. Izven In za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 28. maja od 17. ure dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda. 18. maja ob 2» Casona: -Drevesa umirajo stoje« Abonma LMS i Četrtek. 29. maja ob 20; Manzart: »Naši ljubi otroci«'. Izven. Petek. SO. maja ob 20. Nušie -Dr-. Gostovanje v Logatcu. Sobota. Sl. maja ob 20: Roksandlč. -Babilonski stolp-. Izven (Donat-Treralt) Ob 20: Casona: -Dievesa umirajo stoje*. Gostovanje v Pirničah. Nedelj«, 1. junija ob 5t>; -Večer v čitalnici-. Izven Zadnjič. L,PY-28 Petar Konjovie: -KOSTANA- -Simfonijski trlptihon Orkester Beograjske filharmonije Dirigent: Zivojin Zdravkovič W!nntWRmiiitti%nntnttiiiii!|,,>tinitinn)iniiHi’ii)iii!itfHiiiiii|luiiiinHn VESTI '? KRANJA _ KINO »STORŽIČ«: ameriški barv. vistav. film »Gora«. Predstavi ob 18 in 20.15. »PARTIZAN«: pfemiera ameriš. barvnega filma »Nežni akordi«. Predstava ob 20.15. »SVOBODA«: ameriški film »Pustolovščine v Burmi«. — Predstava ob 19. Z evRDA v KINO Ameriški film »Mej vohunček«. Predstavi ob 18 in 20.30. Vesti ?. Jesenic in olrolice Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr Avgust Tancar. Gosposvetska cesta KINO •RADIO«: ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«: zaprto. »ŽIROVNICA«: italijanski* elnem. film »Kruh. ljubezen ln ..« Predstava ob 20. »DOVJE«: angleški barvni ifllm »Lepo je biti mlad«. Predstava ob 20. Včeraj Je promoviral za doktorja ekonomskih ved dipl. econ. Franc Crne. Kolegi ln kolegice mu Iskreno čestitajo. Protiperonospoma služba Poročilo za 27. maj 1958 ' Vreme Je še naprej suho In vroče. Srednje dnevne temperature se gibljejo še vedno v višini med 21 in 24 stopinj C. Maksimalne temperature so v osrednji Slovenljll presegle 30 stopinj, v Primorju in na Krasu pa so bile nekaj pod 30 stopinj C. Padavin ni bilo nikjer. 'Posebno opozarjamo vinogradnike, da še ni čas za prvo škropljenje vinske trte proti peronospori, kajti vsako škropljenje prezgodaj Je odveč. Naprošamo opazovalce pt*otlperonospoi> nih postaj, naj redno pošiljajo potrebna poročila. Kmetijski Institut Slovenije ln Hidrometeorološki zavod LRS ^D!n UUBLJANA Spored za sredo, dne 2*. maja 1958. Poročila: 5.05, 8.00, 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15,00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.SO—8.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 Pisana paleta (spored opeme ln solistične glasbe) — 9.00 Jezikovni pogovon — 9 15 »o minut za ljubitelje narodnih in domačih napevov — 9.45 Segava klaviatura — 10.10 Glasbeni album — 11.00 Zabavni zvoki — 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Sutjeska — 12.0« Mali koncert solistične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — Ini * 1 - ■ KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION* Amentkj dim MODRI PAJČOLAN Režija Curtis Bernhardt. [grajo Jane Wyman ln Charles Laughton. Predstave ob 18. 17. 1» in tl. - Ob 10. url mati neja; premiera kitajskega filma »Hai-va«. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA« Ameriški barvni tlim »NAPADALCI« Tednik F. N. U. Predstave ob IS, 17, 19 ln 21. Dane« zadnjikrat! Prodaj« vstopnic od 9—11 to od 14 dalje. KINO »SLOGA«; amer. barv. wtstern , 21. Predstave ob 1«, 17, 19 in B. »Človek brez zvezde«. Režija King LETNI KINO »BEŽIGRAD«: premic Vidor. Igrajo Kirk Douglas, Jean-ne Craln li» Claire Trevor. Tednik: »Slovo od starega revolucionarja«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »VIC«; ttallj. filmska komedija »Blgamist«. Igrajo: Vlttorio de Sica, Mareello Mastrolanru, Giova-na Rali) in Franca Valeni. Tednik: •Slovo od starega revolucionarja«. VSST» invKU orkestra Ražnjem sluša-f* ^glasbo kot di- - - na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ln njihovih organov (Uradni list FLRJ št 52/57) mesto direktorja podjetja »Telekomunikacije«, Ljubljana, Pižan POGOJI: višja strokovna Izobrazba ln 10 let delovnega staža ali srednja strokovna Izobrazba ln 15 let delovnega staža v elektrostroki. Pismene ponudbe z življenjepisom in podatki o šolski ln strokovni kvalifikaciji ter dosedanjih zaposlitvah pošljite Komisiji za razpis mest direktorjev podjetij pri ObLO Ljub* Ijana-Sentvid najkasneje do 31. maja 1958. 1955 Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO LjublJana-Sentvid CARINARNICA V BEOGRADU bo 14. Junija 1958 ob 8. url v prostorih XIII. osnovne organizacije SZDL v Ulici Nikole Spasiča 6 (vogal Cara Laza ln Nikole Spasiča) na javni dražbi pr.odala tole blago: ZAPESTNE URE, OGRLICE,' ZAPESTNICE, BRITVICE, RADIJSKE APARATE, FOTOGRAFSKE APARATE, PISALNE IN RAČUNSKE STROJE, V2IGALNIKE, NALrVNA PERESA, NYLON NOGAVICE, RAZLIČNO KONFEKCIJO ITD. Interesenti si lahko ogledajo blago v skladišču carinskega oddelka na Savi 12. in 13. junija 1958 od 8. do 13. ure, kjer lahko dobijo tudi vsa druga pojasnila v zvezi z licitacijo. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo državne ustanove, gospodarske, zadružne in družbene organizacije. Pred začetkom javne licitacije morajo udeleženci predložiti pismeno pooblastilo In položiti kavcijo 200.000 din v bariranem čeku. Kupljeno blago Je plačljivo z vlrma-.nom. 1882 Iz Carinarnice Beograd ''(m* ^brti. tUk* w*eoDiaoo aaložnUko podjotl« .Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica tt. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11 tel 20-507 in 22-621 - Kul-0 lu».t x°Pltar1eva ft/UL tal 81-857 - Uprava Trubarjeva ulica H telefon 22-491 In 22-493 — NaročninskJ oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, — Poslovalnica na Titovi cest] 15, telefo* 22-323 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 80-KB-6-Z-1S93 — Poštni predaj 42 — Poštnina plačana v gotovini K \ HRANA ali špirit? Alkohol po svetu — Navzlic omejitvam v posameznih deželah na splošno narašča potrošnja žganih pijač • Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v minulih • letih zlasti v nekaterih deželah močno narasla potrošnja alko* • holnih pijač. Ker je postal alkoholizem resen družbeni prob- • lem, so vlade v sodelovanju z abstinentskimi in drugimi pro-0 tialkoholnimi organizacijami sprožile vrsto akcij, da bi zmanj-0 šale potrošnjo alkoholnih pijač in njihove posledice. V anglosaških deželah je proizvodnja in potrošnja žganih pijač močno razvita. V ZDA so sicer po prvi svetovni vojni prepovedali točenje alkoholnih pijač, vendar popolnega uspeha ni bilo, ker se je močno razvilo tihotapstvo. Nekateri napačno zatrjujejo, da je tako imenovana prohibicija zgrešila cilj, dejstvo Ki je, da je precej koristila, saj j* vsaj nekoliko omejila potrošnjo alkohola. Izdelovati so začeli sadne in druge brezalkoholne so1 kove, katerih potrošnja je naglo narasla. V ZDA so zadnja leta predelali v ražne sokove nad štiri petine sadja in grozdja. Čeprav je v Ameriki precej alko-kolikov, se sadni sokovi uspešno uveljavljajo in izpodrivajo zlasti žgane pijače. V romanskih deželah je postal alkoholizem zapleten družbeni in ponekod celo nacionalni problem. Zaradi kopice zasebnih proizvajalcev ter prodajalcev vina in drugih alkoholnih pijač boj proti alkoholizmu le slabo napreduje, čeprav so dežele izdale tudi ustrezne zakone, in sicer najprej Belgijci, nato pa tudi Francozi in Italijani. Najuspešneje se uveljavljajo borci proti alkoholu v skandinavskih deželah. Na Islandu'sme le država na veliko uvažati in prodajati alkoholne pijače, ki so sorazmerno zelo drage. Vlada daje posameznim lokalom dovoljenje za prodajo alkoholnih, predvsem žganih pijač. Ta gostišča pa morajo biti zaprta med počitnicami, ob sobotah popoldne ter v dneh Ob pomoči UNICEF so zgradili. narodnih, verskih in drugih praz-v indijskem mestu Bombay mo- nikov. V tej deželi je prepove-derno tovarno za mleko v prahu, dana reklama za alkoholne pija-Posnetek kaže indijskega strokov- če, slehernega opitega človeka, njaka pri modernih strojih ! ki razgraja ali kako drugače ogroža javni red in mir, pa ohladijo z globo ali z zaporno kaznijo. Visoke kazni so določene tudi za ljudi, ki dajejo alkoholne pijače mladini ali že opitim ljudem. Vlada ima petčlanski svet, ki mu pomagajo mestne komisije. Podobne predpise so izdali tudi v drugih nordijskih deželah, kjer skušajo s taksami in z državnim monopolom omejiti potrošnjo žganih pijač. K zgodbi o divjih racah Bilo je pred dnevi. Turška radarska postaja je sporočila, da se bliža severni državni meji skupina letal. Is Amerike so dobili odgovor, naj še nadalje opazujejo letalsko formacijo. Po kakih desetih minutah je radarska postaja oddala nadaljnje sporočilo: »Letalska eskadrila je preletela mejo.«' Zaživela je vsa signalna mreža na zemeljski krogli v pripravljenosti, da odgovori z bliskovitim protinapadom. Na srečo so v štabu ohranili mirno kri, kmalu pa Je prišlo na dan, da je bil alarm »dveč. Napaka v radarski povečavi. Turško mejo je preletela jata divjih rac... Da bi zaradi nekaj rac izbruhnila svetovna vojna? Smešno! Vendar se zdi, da je zgodba resnična. Race letijo sem, letijo tja. Na obeh straneh jih radarsko naprave povečujejo, zvrstijo se grozljivi alarmi. Kaj če bi lepega dne ta ali oni štab ne Imel več dovolj hladne krvi? V nekaj letih bodo dograjena raketna oporišča, ki jih bodo uredili tako, da bo pritisk na gumb Izstrelil na tisoče vodikovih bomb. Mreže radarskih postaj bodo prežale na vsako kretnjo v nasprotnem tabora. Kdor bi zaspal za pol ure, bi se lahko zbudil ob katastrofi ene izmed celin na našem planetu. Zato noči brez spanja in dnevi nenehne pripravljenosti. Kace pa bodo spet letele. Marsikoga ob signalni napravi se bo polotil dvom: Ali naj prehitim nasprotnika? Mar ni že skrajni čas, da vsi, pešci na cestah in vrhovi na piramidah oblasti, izpustimo golobe miru? Položaj je kritičen, to bo priznal vsakdo, toda kako ugotoviti, da se pod golobjim perjem ne skriva raca? Niti politiki iste stranko si ne zaupajo, kako naj bi sl ljudje iz različnih taborov? Ce bomo opustili atomsko orožje, nas bodo nasprotniki zdelali z golimi bajoneti, pravijo. Zato... Zakaj zato? Vsi ti »realistični« zaključki padajo ▼ črno brezno. Ce bo svet še nadalje stisnjen v oklep sedanjih nasprotij, se ne bo mogel izogniti vsesplošnemu samomoru. To je resnica, kruta resnica, ki podira celotno Ideološko dogmatiko. Prva vojna bo tudi zadnja, brez zmag in trofej, celo brez kronistov -* je treba opozoriti nove osvajalce sveta. Gospodarji na kopicah jedrskega eksploziva se ne počutijo nič kaj ugodno. Zleztte že dol! Vsi narodi si želijo prijateljstva. Niti največji misleci preteklosti niso slutili, da bo nekoč ves človeški rod kot obsojenec na morišču. Ce ne bomo ▼ zadnjem trenutku zaustavili črne reke, se bodo uresničili strašni apokaliptični prividi, le brez paradiža za dobre duše. Atomski pekel bo pogoltnil vse, tudi nedolžne, nerojene rodove. V tem neprerokovanem položaju spričo totalnega samomora vstajajo vsepovsod sence groze, odpirajo pa se tudi novi vidiki. Strahota naše dobe Je v tem, da splošni družbeni razvoj toliko zaostaja za silnim vzponom znanosti. Prva dilema sodobnosti: propasti ali se povzpeti na vrh umske zmogljivosti. Se nikoli doslej ni bilo sporazumevanje med narodi tako nujno In združitev tako potrebna. Iz tega klica vesti se lahko rodi novi svet miru In sreče. Jate divjih gosi letajo In bodo še dolgo letale čez meje. Proti nasprotnikom naravnane radijske postaje bodo še tulile alarm. Stojimo na robu smrtL Se dolgo bomo tako stali. Vendar tudi golobom miru rastejo krila. Krepi jih resnica, pa tudi ljubezen do človeka. Nekega dne bo poletel glasnik s palače Združenih narodov: O blažena utopija! Bodi zares Izraz človeške volje! Mi smo tvorci svoje bodočnosti. Ivan Supek TABLETE ZA POGUM Sodobna medicina je ob pomoči drugih znanstvenih panog našla že vrsto metod in načinov, po katerih s posebnimi sredstvi vplivajo na človekovo duševnost. Tako na primer pripravljajo iz cvetov nauvolfije, indijske rastline, snov rezertin, ki znižuje pritisk v žilah odvodnicah in pomirjevalno vpliva na človeka. Rezertin uspešno uporabljajo pri zdravljenju bolnikov, ki sc kar naprej boje, in pa tistih, ki trpijo zaradi nespečnosti. Podobne učinke so dosegli tudi z zdraviloma miltaun in obli ven. Tableta oblivena sicer ne vpliva na splošno počutje normalnega čloyeka, popolnoma pa zbriše občutek strahu. Prav tako je znano, da je nervozo strahu mogoče zdraviti tudi z eksotičnim sredstvom, ki ga pridobivajo iz strupa kobre. Medtem ko omen.iena sredstva delujejo pomirjevalno, spet druga zdravila, na primer smfetanin, pospešujejo miselni tok, ker vznemirjajo živčne celice na možganski skorji. Hkrati odstranjujejo občutek utrujenosti in omejujejo potrebo po spanju. — Sodobna medicina je torej že izdelala -tablete poguma« in »kemikalijo modrosti«. Atomski Sorici in vino Znanstveni svet proučuje žarke gama, s katerimi je mogoče dobro konservirati živila. V Georgiji so delali poskuse s svežim sadjem, s sadnimi sokovi, z zelenjavo in predvsem z alkoholnimi pijačami. Poskusi so pokazali, da obsevanje s temi žarki izboljša okus mladega vina ma-derske in portske sorte. Pred kratkim so določili tudi dozo žarkov gama, ki najugodneje vplivajo na boljšo kakovost mladega konjaka. Ročni televizor Transistorske sprejemnike ln oddajnike že serijsko izdelujejo, čeprav takšne aparate uporablja-jb v glavnem vojaške enote. Nedavno so preizkusili to reč tudi v televiziji. Tako je nastal tran-sistorski ročni televizijski sprejemnik. Vse cevi razen katodnih so nadomestili transistorjl, ustrezno elektriko pa dajejo šestvoltne baterije, ki jih je mogoče polniti 2000-krat zapovrstjo. Prvi ročni-televizijski sprejemniki delujejo z enkratno polnitvijo dobrih 6 ur. Gobe v predoru Francoske državne železnice so se navsezadnje le iznebile predora, ki ga že dlje časa niso več uporabljali. Prodale so ga za dva milijona frankov nekemu gojitelju gob in glivic. Predor v okolici St. Etienna je zelo vlažen, zato pravijo strokovnjaki, da bodo gobe že letos plačale prodajno ceno, če bodo dobro obrodile, zla- V vzhodnoevropskih deželah narašča proizvodnja in potrošnja alkoholnih pijač. 2e nekaj let se poljski in češkoslovaški državni organi ob pomoči sindikatov, Rdečega križa in drugih organizacij prizadevno borijo proti alkoholizmu. V okrajnih središčih imajo posebne postaje za zdravljenje alkoholikov. Pred dvema letoma so Poljaki izdali zelo strog zakon proti alkoholizmu. Nanaša se na omejitev in prepoved uvoza alkoholnih pijač, določa obvezno zdravljenje prizadetih ter zaščito njihovih družin in sploh državljanov. Zakon prepoveduje točenje alkoholnih pijač v kulturnih ustanovah, domovih in bolnišnicah, v delavskih menzah itd. V teh deželah, zlasti še v Sovjetski zvezi, zadnja leta močno propagirajo proizvodnjo sadnih sokov, ki so okusni in poceni ter jih je mogoče dobiti vsepovsod, medtem ko so alkoholne pijače zelo drage. Izhod iz položaja, v katerega so prišle posamezne dežele spričo naraščanja potrošnje alkoholnih pijač, ni le v boju antialkoholi-kov, marveč v večji proizvodnji brezalkoholnih pijač in v široki zdravstveni akciji, ki naj bi državljane seznanila s škodljivimi ( „_________ _ . _______ posledicami alkohola, je rečeno! sebno življenje vas Slana Bara, kolibe, ki jih Natanko .44 let sta živela v družinski skupnosti a®f T|oŠJ* Cobb. Sest otrok imata in sedem vnukov. Pred krat* spiob ^ prošnjo za potni list in izvedela, da na matičnem ara pobila vpisana. Takratni vaški duhoven je pozabil po* že(” datke na občinski urad. Tako sta bila na stara leta in nevesta. To pot sta dobila poročni lisi Zadnji lesni mojstri na otoku sredi Donave i inčkU Na robu Novega Sada živi po- I mi leti so zras^e, ° puaicuiuiiiu d i jvunuia^ jc i cuciiu ocuno življenje vas Slana Bara,, kolibe, ki jih o uaseli® .tj v brošuri Svetovne zdravstvene j ki je od leta 1928 »mesto novo-1 trstičje. Zdaj štej g^ivalci- •, organizacije. sadskih Ciganov«. Pred trideseti- I hišnih številk s 40U V h površini 6000 kva^atnm i#* živijo zadnji novosadgK ^ valci korit. W *° n<*° . ^ daleč naokoli. imenuj*^. Glavna ulica ** * c\l® Klšu Imri, d®J*0^eljs*lb,t® skem knezu. VJ»j£ poldnavih 0b *Pr^S in fantovska peM® j^eza vi tamburic. Vaškega .... ni več; imajo pr ejSa kon škega odbora, renca veselic OD tunik .ja je nov radijski *P , jejo bivalci te vasi £uh. valjarje in ne^[ i* Lat' Nikola Bogdane Bare pravi: »S to v tret1 0 jam že štirideset • gln0ve izdolbem korito. Sti«,,, ,, itie odšli izučil obrti, pa so lzumira-'“ dar niti oni ne opra lB ^ arve« rusfce"1 tt.d prf V dnevi utrgal naViljon..° tudi v sovjetski P id, nad razstavljenim .g pus ^ pr-ep^pe gom in preproga*cei-osebje je skupno z g ^prog®- pel« Sodobna znanost se na razne načine bori proti otroški paralizi. reševalo drag<*ene y j ll ? Nedavno so v Hamburgu odprli posebno šolo, v kateri usposab- po daljšem truduJ aVfie p j( ljajo za življenje mlade žrtve otroške ohromelosti. Naša slika kaže rešiti posamezne r nali',a jja' medicinsko sestro in šestletnega dečka pri »telovadbi«. Štirinajst- mete. Zaradi ,S1 P ^trična krat je deček s hromimi nogami zaman skušal pobrati s tal robec, pokvarila tudi eleK pri petnajstem poskusu pa mu je uspelo. iva v paviljonu. Haivtie. Sleparji še vedno marsikje izkoriščajo lahkoverne bolnike Blizu Kruševca je vas Paru-novac. V tej vasi živi mazač Milojko Radenkovič, možakar kakih je bilo pred Radenkovičevimi vrati tudi 30 »pacientov«. V hišo jih je spuščal po enega, »zdravil- štiridesetih let. Njegovo »zdrav- j pa je takole: lase je strigel na-ljenje« je znano vsej vasi, po i vzkriž, rezal nohte in bolnike sti, še, ker rast gob pospešujejo zdravje pa prihajajo k njemu1 meril z rdečo nitjo. zdaj s fertilizatorji. celo iz oddaljenih krajev. Včasih Pacienti so plačevali ,v denarju in naturi, nazadnje pa se je le našel nekdo, ki ga je prijavil zaradi mazaštva. Na zaslišanju je Milojko dejal, da Je »obrt« podedoval po očetu Ra-disavu, ki se je vse življenje ukvarjal z mazaštvom. Okrožno sodišče v Kruševcu mu je nekoč že odmerilo dva meseca zapora in 50.000 dinarjev globe, vendar je Milojko še naprej »zdravil« lahkoverne ljudi/ Dejal je, da zdravi moro, uroke in glavobol, posebne uspehe pa je dosegel pri zdravljenju epilepsije. Možakar zatrjuje, da njegove trave in čarobne besede, pomagajo tudi ženskam, ki ne morejo dobiti naraščaja. Na zaslišanju je dejal: »Kaj morem za to, če moje zdravljenje ne pomaga vsem! Svetoval sem jim: dokler se zdravite pri meni, ne hodite v cerkev in ne pijte alkohola. Niso me ubogali, zato zdravljenje ni zaleglo.« Od nekod sl je dobil ta mazač 120 potrdil o uspešnem zdrav-Pod naslovom »Nenavadno« so francoski zbiralci drobnih pred- ljenju epilepsije, potem pa je metov z najrazličnejših področij organizirali razstavo, na kateri vložil pri neki beograjski znan-so • humoristične plati ponazorili svoje delo. Na sliki: »Stalno stveni ustanovi prošnjo, naj mu omizje« so nadomestile lab« (seveda nagačene). / I dajo obrtni list Mnogi bolniki se jg gjjj tožujejo, češ aa i po« gj Neka Milena ‘z dina^V« J. z.ht.v.1.„ » U škodnine. - Cet gradivo o mazaški . r04ili J m- lojka Radenkoviča i«l0ŽlJ to* mu tožilcu, da >Po navadi prt volaske mirnejše ,au ^ ste tud i vi tega,reti. »Ne bi mogel rec ,aVo je že bila rdeM^^U P*! in črnka, po nisem ne razlike.* »Mol pravi,'da ne bo več hodil P L) O DS K A PlATICl SREDA, 28. MAJA 1958