263997 LETNIK 2 naša skupnost FEBRUAR 1976 številka 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE RESOLUCIJA 0 DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE GROSUPLJE V LETU 1976 V mesecu februarju so zbor ; občinske skupščine sprejeli resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Grosuplje v letu 1976. V letošnjem letu bo gospodarstvo občine usmerjeno v nadaljevanje stabilizacijskih prizadevanj. Predviden je porast celotnega dohodka za 15 % - v SRS za 12 %. Neto osebni dohodki se bodo povečali za 11 % - v SRS za 10 %. Prispevki interesnih skupnosti se bodo povečali za enak % kot neto osebni dohodki, v republiki pa za 12 %. Zaposlenost se bo povečala za 5 %, v republiki za 3 %. Za obsego take stopnje rasti, brez upoštevanja inflacije, bodo potrebni znatni napori. Predviden porast bo dosežen ob upoštevanju investicij, dokončanih v letu 1975 in usmeritev v doseganje visoke stopnje produktivnosti, ki jo nakazujejo stabilizacijski programi in rezultati gospodarjenja v drugem polletju 1975. TOZD in OZD bodo v letošnjem letu investirale v gradnjo novih obratov, poslov-noobratnih zgradb in v modernizacijo proizvodnje. Rašica bo zgradila novo tovarno Posnetek nove hale LESNINE - TOZD SINOLES IVANČNA GORICA, ki je bila dograjena v oktobru 1975. V tem objektu je bila v počastitev občinskega praznika slavno-stria\seja Skupščine občine Grosuplje. v Ambrusu. Agrostroj bo zaključil gradnjo tovarne v Ivančni gorici. Ljubljanska banka, Tabor Grosuplje, KZ Stična in Komunalno podjetje Grosuplje pa bodo gradili trgovske in proizvodne poslovne zgradbe. Motvoz in platno. Splošno gradbeno podjetje in Instalacije bodo investirali v modernizacijo proizvodnje. Na področju kmetijstva resolucija predvideva povečanje proizvodnje hrane in pridelovanja krme. Znatno se bo povečala kooperacijska proizvodnja, s tem pa bo kmetom kooperantom omogočeno vključevanje v združeno delo. Komunalna dejavnost bo še naprej usmerjena v gradnjo vodovodov in v priprave za gradnjo čistilnih naprav. Nosilci razvoja na tem področju so krajevne skupnosti, komunalni in cestni sklad ter komunalno podjetje. Pri stanovanjski izgradnji bo imela prednost usmerjena gradnja in gradnja solidarnostnih stanovanj. Poleg tega bo omogočena tudi gradnja zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš. Družbene dejavnosti se morajo letos, še bolj kot doslej, vključiti v skrajno varčevanje. Le tako bo možno zagotoviti nemoteno dejavnost vseh interesnih skupnosti s tega področja. Najpomembnejša naloga je izvesti vse priprave za gradnjo šol v Dobrepolju in Ivančni gorici. Razen tega bodo znatna sredstva vložena v gradnjo vrtcev v Šmarju in Višnji gori ter zdravstvene postaje v Zagradcu. ALI VESTE? - da je v naši občini 521,8 km javnih cest, in sicer: 25.8 km magistralne ceste Ljubijana-Zagreb; 84,7 km regionalnih cest,od katerih je 47,5 km makadamskih in 37,2 km asfaltiranih; , 128.8 km občinskih cest in drugih kategoriziranih cestnih površin, od katerih je 102,5 km makadamskih cest, 8 km le z grobim asfaltom in 18,3 km asfaltiranih cest; 282,5 km krajevnih cest (po oceni) - da je bilo v letu 1975 vseljenih 66 družbenih stanovanj, od teh 45 solidarnostnih; - da je bilo v letu 1975 vseljenih 119 zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš; - da je bilo v letu 1975 izdanih 167 gradbenih dovoljenj za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš; - da ima v občini 90 naselij ali 62,8 % prebivalstva urejeno preskrbo s pitno vodo prek skupinskih, lokalnih ali zasebnih vodovodov, medtem ko je brez vodovodov še 120 naselij; - da je v občini 6 vodovodnih sistemov in sicer: Grosuplje, Šmarje, žalna. Staro apno, Suhokrajinski vodovod ter vodovod Stična-Trebnje. Ti vodovodi črpajo vodo iz 11 vodnih virov oz. zajetij. Dolžina vseh cevovodov pa znaša 97 km. - da je v občini 23 krajevnih skupnosti najmanjša krajevna skupnost je Ilova gora, ki ima le 169 prebivalcev; največja krajevna skupnost je Grosuplje, ki je štela ob popisu prebivalstva 3140 občanov. Poleg krajevne skupnosti Grosuplje imajo nad 1000 prebivalcev še naslednje krajevne skupnosti: Dobrepolje 2369, Šentvid pri Stični 1885, Višnja gora 1559, šmarje-Sap 1481, Ivančna gorica 1180, Podtabor 1038 in Zagradec 1029. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE PROGRAMIRANO DELO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Skupščina občine je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini Grosuplje^ v katerem delovni ljudje in občani po svojih delegatih določajo politiko in odločajo o temeljnih vprašanjih, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine. Da bi bila delovnim ljudem in občanom dana možnost tvornega vključevanja pri tako pomembnih odločitvah, so zbori občinske skupščine sprejeli okvirni program svojega dela za leto 1976. Programiranje delov zborov je neogibno za uspešno funkcioniranje delegatskega sistema, saj pomeni osnovo, na podlagi katere se delegati in delegacije lahko načrtno in pravočasno vključujejo v obravnavanje posameznih tem oz. aktov. Program dela zborov omogoča delegacijam sistematično in poglobljeno oblikovanje stališč, izhajajočih iz tnteresov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Okvirni program dela zborov je razdeljen na V. tematskih področij, z opredelitvijo nalog, nosilcev nalog, rokov obravnavanja po tromesečjih in pristojnosti zborov. Tako oblikovan program dela zborov bo prav gotovo praktičen in učinkovit pripomoček za usmerjeno delovanje delegatskega sistema in osnova za usklajeno delo zborov občinske skupščine in njenih organov, predvsem izvršnega sveta in upravnih organov. POROČILO 0 ŠOLSTVU NA REŠETU DELEGATOV Poročilo o šolstvu za šolsko leto 1974/75 so zbori občinske skupščine prvikrat obravnavali po dvodomnem sistemu, torej so o njem razpravljali enakopravno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti. Kritično in s polno mero odgovornosti so delegati vseh zborov občinske skupščine razpravljali o vzgojnovarstveni dejavnosti, o osnovnem šolstvu, posebnem osnovnem šolstvu in o srednjem šolstvu, ki vključuje gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični in dekliško vzgajališče v Višnji gori. Poseben poudarek je bil dan učnemu uspehu, saj je razred izdelalo 98,2 % vseh učencev osnovnih šol v občini, učnemu kadru in idejnosti pouka. Po izčrpni in vsestranski razpravi, so bili delegati soglasni, da je izredno povoljen učni uspeh pripisati vse večjim naporom prosvetnih delavcev in prizadevanjem drugih dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja, sodobnejšim metodam in oblikam dela z učenci in novim kriterijem ocenjevanja. Terjali so,naj prihodnje tovrstno poročilo nakaže tudi problematiko v zvezi s prevozi in prehrano učencev ter izvenšolsko družbenopolitično angažiranost prosvetnih delavcev in stanovanjsko problematiko prosvetnih delavcev. Zbori so sprejeli naslednje sklepe: 1. Organizacija šolske mreže je ustaljena in se v prihodnje ne bo bistveno spreminjala. 2. V celodnevno malo šolo je potrebno vključiti čimvečje število otrok in vsem predšolskim otrokom omogočiti 120-urno malo šolo. Nosilci akcije so: delovne skupnosti osnovnih šol; vzgojno-varstveni zavod in občinska izobraževalna skupnost. 3. V podaljšano bivanje otrok v šoli je vključenih le 83 učencev na osnovnih šolah Grosuplje in Šmarje3 zato je potrebno to obliko vzgoje in varstva šolskih otrok še nadalje razvijati na vseh osnovnih šolah ter ustvarjati možnosti in pogoje za prehod na celodnevno šolo. Nosilci naloge so: osnovne šole in izobraževalna skupnost. 4. Vodstva šol in pedagoški delavci naj se skupaj s pedagoško službo Zavoda za šolstvo SR Slovenije še nadalje prizadevajo za čimboljše učne uspehe učencev. Več pozornosti naj posvetijo idejnosti in družbenopolitični vzgoji otrok pri rednem pouku ter v interesnih in izvenšolskih dejavnostih. 5. Kadrovsko zasedbo na področju vzgoje in izobraževanja moramo reševati s skupnim prizadevanjem s tem3 da bomo: a) štipendirali za potrebe vzgojno-izobrazevalnih zavodov ter pomagali pri dokvalifikaciji ze zaposlenih pedagoških delavcev; b) izenačili druzbeno-ekonomski položaj pedagoških delavcev z delavci v gospodarstvu in hitreje reševali stanovanjska vprašanja na tem področju. 6. Občinska izobraževalna skupnost naj izdela načrt za usmerjeno izobraževanje srednjega šolstva. 7. Skupščina občine in skupščina občinske izobraževalne skupnosti naj do prve polovice leta 1976 sprejmeta srednjeročni program razvoja vzgoje in izobrazeva-nja3 s katerim naj se opredeli zlasti: organizacijo šolstva3 sistem in metode vzgoje in izobraževanja3 kadrovsko politiko ter gradnjo in sanacijo šolskega prostora. 8. Za gradnjo novih šolskih prostorov v letih 1976-1980 je potrebno zagotoviti trajen vir zbiranja sredstev. Izvršni svet skupščine občine in izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti naj v ta namen pripravita predlog družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o zbiranju in združevanje sredstev organizacij združenega dela3 samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti na celotnem območju občine. 9. Pristopiti je treba k vsestranski družbenopolitični akciji za reševanje stanovanjske problematike prosvetnih delavcev. V ta namen se priporoča: - občinska izobraževalna skupnost naj skupaj s samoupravnimi organi in ravnatelji šol uskladi potrebe po stanovanjih za prosvetne delavce; - občinska izobraževalna skupnost naj skupaj s samoupravnimi organi šol apelira na zbor vlagateljev3 da del sredstev nameni za potrebe prosvetnega kadra in hkrati zaprosi Izvršni svet skupščine občine za pridobitev razpolagalne pravice za stanovanja3 ki so v lasti občine. Hkrati naj zaprosi stanovanjsko skupnost - enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za vsakoletno dodelitev 6 družbenih stanovanja za prosvetne delavce; 10. Občinska izobraževalna skupnost naj v prihodnjih poročilih o šolstvu izkazuje tudi izvenšolsko dejavnost in družbenopolitično aktivnost prosvetnih delavcev. VOLITVE IN IMENOVANJA : Zbori občinske skupščine so: - dali soglasje k postavitvi tov. SKETELJ Slavice roj. 9/5-19483 dipl. pravnice s pravosodnim izpitom3 za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani; - sprejeli sklep o razširitvi števila članov upravnega odbora cestnega sklada SO Grosuplje od 6 na 12. Hkrati so bili v ta upravni odbor imenovani: 2. Križman Ludvik, Tlake 25, predsednik UO sklada 2. Janežič Alojz, Cikava 12, Slan 2. Kraljič Anton, Rožnik 10, Slan 4. Novljan Janez, Žalna 25, Slan 5. Žitnik Alojz, VrbiSje 4, Stan 6. Mišmaš Frana, Ambrus n.h.. Stan 7. Lesjak Ignac, Stična, Stan 8. Gros Jože, delegat delegacije KS Višnja gora, Slan 9. Krištof Jože, Šentvid pri Stični, Stan 10. Škantelj Franc, Videm n.h.. Stan 11. Medved Rudolf, Fotica 21, Stan 12. šraj Alojz, Hrastov dot 7, Stan ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE SE BODO PREDVIDOMA SESTALI 9. MARCA 1976 Okvirni dnevni red 1. seje v marcu 1. Poročilo o izvedbi postopka za sklenitev družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1976 z občinsko bilanco 2. Družbeni dogovor o splošni porabi v občinah SR Slovenije v letu 1976 2. Družbeni dogovor o sofinanciranju skupnosti občin ljubljanske regije 4. Družbeni dogovor o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do teta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja 5. Samoupravni sporazumi o programih SIS za teto 1976 in o združevanju sredstev za njih uresničitev 6. Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgtedu naselij v občini Grosuplje 7. Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov v občini 8. Družbeni plan občine za obdobje 1976-1980 s srednjeročnimi programi interesnih skupnosti 9. Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravi jatcev 10. Odtok o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede KOLIKO IN ZA KAJ BOMO PRISPEVALI Letošnje dogovarjanje o skupni porabi se zaključuje. V javni razpravi je republiški družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976. Občinski družbeni dogovor je pripravljen za razpravo na skupščinah interesnih skupnosti in na zborih delavcev v TOZD. Letošnji družbeni dogovor zavezuje vse dejavnike v interesnih skupnostih, da poslovanje prilagodijo dogovorjeni poslovni politiki in določilom republiške in občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju. Družbeni dogovor ima štiri osnovna poglavja. V prvem poglavju se podpisniki družbenega dogovora zavezujejo, da bodo zagotoviti takšno delitev družbenega proizvoda, ki bo zagotovita počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke. Predvideno je, da bo masa sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka zaostajata za 10 %. Ta naloga je osnova za vse nadaljnje ukrepe pri zagotovitvi hitrejšega razvoja gospodarstva in varčevanja na vseh področjih družbenega življenja. V drugem poglavju družbeni dogovor povzema sindikalno listo3 v kateri so dogovorjeni zneski za razna nadomestila: - za topli obrok 250 din v organizirani prehrani - za dnevnioe do 150 din - za kilometrino do 1350 din - za terenski dodatek do 70 din - za ločeno življenje do 1.250 din - za povračilo stroškov prevoza na delo v višini dejanskih stroškov z javnim prevoznim sredstvom zmanjšanim za 40 din. Osnova za obračun osebnih dohodkov so podpisani samoupravni sporazumi po panogah. Razen tega je določeno3 da se obračunava za stanovanjsko gradnjo najmanj 6 % in za izobraževanje 135 % od bruto OD. Sredstva sklada skupne porabe bodo zaostajala za 25 % za rastjo doseženega dohodka OZD. Tretje poglavje družbenega dogovora zajema programe interesnih skupnosti z ustreznimi zneski za njihovo financiranje. V republiškem družbenem dogovoru so naštete interesne skupnosti3 ki opravljajo svojo dejavnost v republiki. Občinski družbeni dogovor zajema dejavnost naslednjih interesnih skupnosti: - otroško varstvo - izobraževanje - kultura —telesna kultura - socialno skrbstvo O programih teh interesnih skupnosti je bila javna razprava v novembru 1975. Delavci v TOZD in občani v krajevnih skupnostih so se dogovorili3 da bodo iz svojih bruto osebnih dohodkov namenili sredstva za dejavnosti teh skupnosti v višini3 ki bo zagotavljala ob skrajnem varčevanju izvajanje nalog3 ki so bile navedene v osnutkih programa. V občini je dogovorjena prioriteta v izobraževalni skupnosti - gradnja šol v Dobrepolju in Ivančni gorici. Ta naloga je srednjeročnega značaja3 zato bodo tudi zbrana sredstva dogovorjena v skladu z možnostmi gospodarstva za vsako leto posebej. V četrtem poglavju je opisan postopek za delovanj e koordinacij skega odbora podpisnikov z ukrepi za izvajanje družbenega dogovora. V tem delu je določeno3 da je zagotovljena finančna sredstva preko % od OD možno med letom spremeniti in va-lorizirati3 če bodo dejanska gibanja drugačna od načrtovanih. Družbenemu dogovoru je priložena bilanca sredstev za skupno porabo v občini3 ki skrajšana izgleda takole: Interesna skupnost znesek za financ, programa v din % od BOD struktura Otroško varstvo - republika 123887. 000 2,71 8,87 Otroško varstvo - občina 13832.000 0,40 1,26 Izobraževanje - občina 263206.000 5,51 18,03 Kultura - skupaj 43298.000 0,90 2,96 - občina 13968.000 0,41 - republika 23330.000 0,49 Telesna kultura - skupaj 13692.000 0,36 1,16 - občina 13426.000 0,30 - republika 266.000 0, 06 Zdravstveno zavarovanje 35,427.000 7,45 24,37 Invalidsko pokojn.zavarovanj e 59,441.000 12,50 40,90 Socialno skrbstvo - skupaj 3,565.000 0,75 2,45 - občina 3.090.000 0,65 - republika 475.000 0,10 SKUPAJ: 145,348.000 30,58 100,00 PRVI POTUJOČI VRTEC V OBČINI Skupnosti otroškega varstva Grosuplje je s sodelovanjem krajevne skupnosti Žalna, podružnične osnovne šole Žalna in vzgojno-varstvenim zavodom Grosuplje uspelo organizirati prvi potujoči vrtec. Krajevna skupnost Žalna je sklicala sestanek s starši, ki se zanimajo za organizacijo družbenega varstva in vzgoje otrok. Dogovorjeno je bilo, da bo vrtec vsak torek in četrtek popoldne, s pričetkom 5. februarja 1976 ob IZ.20. Skrb v zvezi s prostorom je prevzela KS Žalna, strokovni kader je zagotovil VVZ Grosuplje, sredstva za potrebna igrala in kader, pa skupnost otroškega varstva Grosuplje. Otrok je prijavij enih za dve skupini v starosti od 3 - 6 let. V četrtek 5. februarja je bilo v prvi skupini navzočih 22 otrok. Z oddaljenih vasi so otroke pripeljali starši, večino pa jih je prevzela v varstvo vzgojiteljica na posamezni avtobusni postaji od Velikega Mlačeva do Žalne. Kova oblika vzgoje in varstva otrok je zanimiv primer tako za starše, kot za skupnost otroškega varstva. Upajmo, da bo v doglednem času tudi vse več vaških otrok deležnih predšolske vzgoje in varstva. Na posnetku so otroci na igrišču vzgojno-varstvenega zavoda Grosuplje. V varstvu je trenutno 176 otrok, kar presega prostorske zmogljivosti objekta. Zavod lahko nudi urejeno varstvo le za 120 otrok. Zaradi prostorske stiske je bilo v letu 1975 odklonjenih v Grosupljem 46 otrok, kar pomeni, da primanjkuje prostora za 102 otroka. Foto: A.Ficker, KB tisk-Grosuplje Vzgojno varstveni zavod Grosuplje ima še enoto v Ivančni gorici, kjer je v organiziranem varstvu 44 otrok, prostorske zmogljivosti je samo za 36 otrok. V letu 1975 zavod ni mogel sprejeti 12 prijavljenih otrok. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA PRAKSA NI DOVOLJENA Z uveljavljanjem zdravstvenega zavarovanja vsega -prebivalstva in višjo prosvetlenostjo se nenehno večajo zahteve občanov po zobozdravstvenem varstvu. Javna zobozdravstvena služba v občini ni v oeloti kos vedno večjemu pritisku pacientov3 zato se v občini (Višnja gora in Zagradec) pojavlja zasebna "črna" zobozdravstvena praksa, ki je po zakonu o zdravstvenem varstvu prepovedana. Tovrstno problematiko je v januarju letos obravnaval Izvršni svet skupščine občine in priporočil, regionalni in občinski zdravstveni skupnosti ter zdravstvenemu domu, naj okrepijo zobozdravstveno službo, izboljšajo organizacijo dela, vskladijo normative v zobozdravstvu, da bo dosežena polna obremenitev zobozdravstvenih delavcev. Izvršni svet smatra, da bodo zdravstvene skupnosti in zdravstveni dom z vso resnostjo prisluhnili predlaganim napotkom in izboljšali zobozdravstveno varstvo, kar bo imelo za posledico zmanjšanje čakalne dobe in časa zdravljenja zob pacientov. DOGOVOR 0 SOFINANCIRANJU DRUŽBENEGA PRAVOBRANILSTVA SAMOUPRAVLJANJA V LJUBLJANI Izvršni svet je sklenil podpisati dogovor o sofinanciranju družbenega pravobranilstva samoupravljanja v Ljubljani. Ta organ, ki bo začel z delom 1. marca 1976, bo imel sedež v Ljubljani na Celovški cesti, bo deloval za območje občin Ljubij ona-Center, Ljubljana-Moste-Polj e, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Litija in Grosuplje. Vsaka občina bo za delo tega organa zagotovila enak odstotek potrebnih sredstev kot je odstotek števila zaposlenih v občini v primerjavi s skupnim številom zaposlenih na območju vseh občin, ki so podpisnice tega dogovora. Naša občina bo po tem načelu in dogovoru prispevala 3,23 % potrebnih sredstev za redno delovanje tega organa in enak odstotek sredstev potrebnih za nakup poslovnih prostorov. PRAZNOVANJE V OBRATU ZMAJ ŠENTVID PRI STIČNI V Iskri, TOZD Zmaj Ljubljana - obrat Šentvid pri Stični so dne 18/2-1976 s slavnostno sejo delavskega sveta počastili 20-letnico obstoja obrata Zmaj Šentvid pri Stični. Na seji so bili tudi delavci, ki so v obratu neprekinjeno vseh 20 let, teh je 7. Prav tako so se seje udeležili predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci TOZD Zmaj Ljubljana, kakor tudi predstavniki občinske skupščine, njenega IS in krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. Gostje so si pred sejo ogledali proizvodnjo v obratu. Trenutno je v obratu zaposlenih 112 delcev cev. DELO POSTAJE MILICE GROSUPLJE V LETU 1975 JE BILO USPEŠNO Postaja milice Grosuplje, ki ima svoja oddelka v Ivančni gorici in Dobrepolju, je v preteklem letu obravnavala 256 kaznivih dejanj in raziskala ter odkrila kar 89 % teh kaznivih dejanj. Med neodkritimi kaznivimi dejanji so le majhne tatvine in podobna lažja kazniva dejanja. Sodniku za prekrške je postaja milice prijavila 539 kršitev javnega reda in miru. Intervenirala je v 151 primerih, pridržala 62 oseb, zaradi vinjenosti so miličniki odpeljali domov 42 oseb ter izrekli 86 opozoril zaradi lažjih kršitev javnega reda in miru. Zasegli so 17 kosov orožja in 283 nabojev. V letu 1975 so miličniki obravnavali 461 prometnih nesreč, od teh 163 kot kazniva dejanja, 254 kot prekršek in 44 kot dogodek. V teh prometnih nesrečah je umrlo 21 oseb, 83 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 108 oseb pa lažje telesno poškodovanih. Materialna škoda je znašala 2,816.320 din. Največ prometnih nesreč je bilo na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb. Na območju občine so miličniki zaradi prekrškov cestno-prometnih predpisov obravnavali in prijavili sodniku za prekrške 2238 kršiteljev, od teh 302 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. 1541 kršiteljev so miličniki postaje milici Grosuplje mandatno kaznovali. V to število torej niso vključeni kršitelji na magistralni cesti, ki so jih kaznovali miličniki postaje prometne milice. IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MARLJIVE ROKE OBČANOV V PODTABORU V letu 1975 so občani krajevne skupnosti Podtabor vložili v razvoj svoje skupnosti 1922 ur prostovoljnega dela. Najbolj prizadevni so bili občani Udja, saj so pri gradnji nove poti in utrditvi obstoječe opravili kar 1326 ur prostovoljnega dela. Tudi v drugih vaseh je bilo prostovoljno delo opravljeno pri vzdrževanju krajevnih poti. V te namene so krajani opravili tudi 52 ur brezplačnih prevozov s traktorji. RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA V ŽALNI Krajevna skupnost Žalna je zaSela s pripravami za razširitev pokopališča, ker je popolnoma zmanjkalo prostora za pokopavanje. Ker občani še plačujejo krajevni samoprispevek za modernizacijo občinske ceste,so'se odločili za uvedbo enkratnega prispevka in sicer po 1.500 din na gospodinjstvo v naseljih Žalna, Luče in Plešivica. Vas Velika Loka pa si ze nekaj let gradi lastno pokopališče ter je za njeno območje uveden prispevek v višini 2.000 din na gospodinjstvo. Za financiranje razširitve pokopališča v Žalni so občani ze podpisali izjave o prispevkih za znesek 166.500 din ter ob podpisu izjav ze tudi vplačali 84.500 din, razliko pa bodo plačali v dveh obrokih. ŠPORT USTANOVLJENO JE KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE Dne 30. 1. 1976 je bil v domu družbenih organizacij Grosuplje ustanovni občni zbor kolesarskega društva. Do sedaj so ti člani delovali kot sekcija pri TVD Partizan Grosuplje. Ob navzočnosti predstavnikov kolesarske zveze Slovenije, tov. Cajhna in drugih veteranov kol sarskega športa, se je občnega zbora udeležil tudi predsednik TTKS tov. Gabrijel Dare. Občni zbor je izvolil svoje organe in potrdil pravila društva. V izvršni odbor so bili imenovani: predsednik podpredsednik - sekretar blagajnik tehnični vodja - član član Nered Jože, ml. Ferjančič Marko (zvezni kolesarski sodnik) Žitnik ing. Tone Smolič Rudi Škrlj Franc Gašperin Rudi Štrozak Vili Izvoljen je bil tudi organ samokontrole in častno razsodišče. Preko izvoljene delegacije je kolesarsko društvo Grosuplje povezano tudi s Kolesarsko zvezo Slovenije in preko nje, s Kolesarsko zvezo Jugoslavije. Poleg tekmovalnih aktivnosti, ki se odvijajo po programu, je bil podan tudi program dela društva za prihodnje obdobje. Ta sloni na množičnosti in organizaciji rekreativnih prireditev. Društvo si bo prizadevalo aktivirati mlade in jih po svojih močeh pripravljalo na splošni ljudski odpor. Društvo ima svoje člane zrazdeljene v naslednje skupine: pionirji, mlajši mladinci, starejši mladinci, člani in veterani. Program dela društva zajema spomladansko trim - kolesarsko akcijo v povezavi in sodelovanju s TTKS in osnovnimi šolami "Vsi na kolo za zdravo telo". Taka akcija naj bi se ponovila v jeseni ob praznovanju občinskega praznika. Druga dirka po ulicah Grosuplje pa naj bi postala tradicionalna. Društvo si bo prizadevalo v svojem bodočem delu pridobiti čimveč članstva in medsebojnega sodelovanja. Ob tej priliki vabimo vse mlade in ljubitelje kolesarskega športa, da se vključijo v naše društvo, ker le z množičnostjo bomo dosegli zastavljene cilje. Tone Žitnik PREJELI Sm PRAZNOVANJA DEDKA MRAZA V LETU 1975 Občinska zveza DPM ugotavlja, da je organizirano praznovanje DEDKA MRAZA uspelo. Iz poročil mentorjev pionirskih odredov je razvidno, da so imeli na vseh večjih šolah - Grosuplje, Stična, Šentvid - prireditve za predšolske in posebej za šolske otroke. Ostale šole pa so imele prireditve skupno za šolske in predšolske otroke. Na vseh prireditvah je bil tudi DEDEK MRAZ s spremstvom. Za šolske otroke so bile še posebne razredne prireditve skoraj na vseh šolah, nekateri pa so šolske otroke obdarili še s prireditvami izven kraja. Tako so na primer pionirji iz Šmarja videli drsalno novoletno prireditev v Ljubljani, pionirji iz Dobrepolja pa so bili na smučanju na Sorški planini. Obdarjenih je bilo cca 1900 predšolskih otrok z darilcem v vrednosti 20 din. Naša zveza je za to porabila vsa svoja proračunska sredstva, ker smo od podjetij dobili premalo denarnih sredstev. Vendar nam take odločitve ni žal, saj smo s tem razveselili veliko število naših otrok. Pionirski svet, skupaj z mentorji pionirskih odredov, je sklenil, da se nadaljuje z akcijo organiziranega praznovanja DEDKA MRAZA tudi v tem letu. Zbrane prispevke delovnih organizacij bomo namenili zlasti za kulturne namene ( lutkovne predstave), v manjši meri pa za osebne obdaritve. Predsednica ZPM: Bela Križanič PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1976 Ob 1. maju 1976 bo občinski svet ZSS Grosuplje, skladno s pravilnikom republiškega sveta ZSS, podelil Srebrni znak sindikatov Slovenije. Prejmejo ga lahko člani sindikata ali cenovne organizacije sindikata, ki so z dolgoletnim in požrtvovalnim delom dali pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov pri uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznim članom sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija sindikata ter občinsko vodstvo sindikatov in zveze sindikatov, predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji sindikata pa konferenca osnovnih organizacij sindikata OZD, občinski odbor sindikata ustre zne dejavnosti ali predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov. Predloge za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije bo sprejemala komi sija Občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje za organizacijsko in kadrovsko politiko do 20. marca 1976. OBISK IN IZPOSOJA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI GROSUPLJE IN V KRAJEVNIH KNJIŽNICAH STIČNA IN VIŠNJA GORA V LETU 1975 Knjižnica posluje za bralce ^ ^ - Grosuplje: ponedeljek, sreda, petek od 7. " 19 h torek, četrtek od 7 - lA - Stična : četrtek od 11 , - 13,30, nedelja od 9,-11. - Višnja gora: sreda od 17, “ 18, nedelja od 8 - 10 ___________________________________izposoja_______________obi sk Grosuplje (na domu) 29.085 1A.231 Grosuplje (čitalnica) 5-351 1-79^ Stična 5.226 1.468 Višnja gora 1.402 810 Skupaj : 41.064 18.303 Izposoja na dom je v primerjavi s 1974 letom narasla za 42 %, obisk pa za 49 %• OB 8, MARCU - * MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK * ČESTITAMO VSEM NAŠIM OBČANKAM/ JIM ŽELIMO OSEBNE SREČE IN NADALJNJIH USPEHOV PRI ENAKOPRAVNEM DELOVANJU NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA Uredniški odbor "Naše skupnosti", družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Grosuplje Redakcija je bila končana 24. 2. 1976 Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje________________________________________________________________ Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9-1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.