POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 102 • Maribor, torek, dne 11. oktobra 1938 * Leto XIII Nacionalizem in svobodne delavske stro* kovne organizacije Lažniva »narodna skupnost«. Dva, tri gesla zlorabljajo nasprotniki delavstva v današnji dobi socialne krize, a odvračajo delavstvo od boja in orga-nizacij, ki se bore za izboljšanje socialnih razmer. Bodimo narodni, pravijo, in bo-“•fflo samo za skupnost svojega naroda. 0 sta dve gesli; tretje geslo pa je pobijale materializma (to je boja za življenjske Pravice) z besedami marksizem in boljševizem ob trditvi, da so socialne razmere s|abe, ker je človeštvo pozabilo na krščan-?y°- S temi gesli preplavljajo javnost, da delovno ljudstvo pozabilo na krivice v ^•našnji družbi ter sledilo slepo njih poučni oblasti in jih ne nadlegovalo s svo-Jjtoi zahtevami političnih in socialnih pra- .To naziranje potrjuje praktično življe-Za kapitaliste ni narodnosti, ni državnih mej; imajo kartele, konzorcije, politične zveze in skupen sistem boja proti ?elavstvu. Prava mednarodna solidarnost med njimi. Toda delavci ne smejo biti ^dnarodni, to je imeti zvez s sotrpini v ^nigih deželah ali po vsem svetu. To je 2a delavce narodno izdajstvo, čeprav so s°cialni interesi delavstva po vsem svetu enaki, kar se tiče boja za pravico. .Kapitalistom najprej ne ugaja, da bi , "j delavci in njih organizacije v medse-r°jni mednarodni zvezi. Pač pa jim pri-la> da bi se delovno ljudstvo pridružilo ^narodni skupnosti«, v kateri odločujejo *aPitalisti in vladajo. S tem delavstvo iz-^bi politično samostojnost in postane j!°Polnoma odvisno od volje kapitalistov, pohoda besede, zborovanja in tiska presna, ker je vse to nevarno kapitalistični Vlasti. Takih zgledov v novejši zgodovini ima-^°v že več. Nerazsodno delavstvo je pokušalo reklamo za »narodno skupnost« J* se navdušilo zanjo. Danes je pa brez ^°cialnih in političnih pravic; molčati mo-**> izpolnjevati ukaze gospodujočega ka-palizma in trpeti. Ne sme se pritoževati aJ šele zahtevati pravico! Delavstvo je s ,° »narodno skupnostjo« odrezano v svo-^ v. boju od mednarodnega proletarijata, ^°c'm kapitalisti vzdržujejo mednarodne Veze. V svoji »narodni skupnosti« pa /reme za tem, da bi končno ravnali z dejstvom kakor s sužnji. Taki so sadovi Spodobne kapitalistične politike, v kateri . kapitalisti mednarodno med seboj pod-P,rajo moralno in materijalno. . Posebnih zgledov nam ni treba nava-ker smo že poročali, da je vsa giba-a v tem smislu podpiral mednarodni ka-L|aI- Tudi v češkoslovaškem sporu je 10 tako, kakor smo že tudi poročali. na?e!avsko g'banle spoštuje narodnost in kj .0t'ni čut. Toda »narodna skupnost«, pa]I°iVsiliuie kapitalizem, ni skupnost, am-r ^ Je zasužnjitev delovnih ljudi. V na-la n' skupnosti, če je skupnost, bi mora-sku ‘ 'P°P0,na enakopravnost članov sk Pnosti. In tega snovalci »narocrne en Pn°sti« ne marajo, ker jim ne gre za ?a ?pravnos* in bratsko sožitje, ampak °«last nad neimovitimi sloji. gjj^otni vzrok teh novih idej in ideolo-kynf,° socjalne razmere, ki jih je ustvarila 'n n a tična družba. Lačni, nezaposleni VsakeZfVe<^n' 1]'ud]'e se ^abko navdušijo z in £ *raz? ali obljubo, ker so nezavedni jih n^P30’’ četudi je obljuba le bilka, ki *nairf rešila potopa. Ne morejo in ne dero Posoditi namena in posledic, zatfi D** strašno odvisnost in negotovost. tUmef*1. razvv°i te strašne tragedije kul-£a clovešt\'a so olajšala socialne raz- FeJeral eraiivna ure Poleg centralne vlade še vladi v Bratislavi in Užohrodu Češkoslovaška vlada se je takoj znašla | vi. S tem je onemogočila notranja trenja v novih razmerah in je sklenila preurediti in dosegla enotnost republike nazven. republiko na neke vrste federativni osne-1 —}(— Slovaška vlada prevzela upravo Kaj so povedali novi ministri? dilev Češke* I slovaa lee V dogovoru z vlado Češkoslovaške republike v Pragi in slovaških strank v 2ilini, je bila sestavljena posebna slovaška vlada, ki ho vodila upravo v Slovaški. Imenovanih je bilo skupno pet ministrov s predsednikom dr. Tiso, ki so obenem tudi člani skupne vlade v Pragi. Češka in Slovaška bosta imele kljub temu še j skupna ministrstva za vojsko, zunanje zadeve, finance in predsedstvo vlade ter skupnega prezidenta. Nova slovaška vlada je prevzela posle v soboto zvečer ob 21.40 v Bratislavi, ki bo glavno mesto Slovaške, čeprav leži tik ob meji proti Ogrski. Nastop vlade je oddajala tudi radiopostaja v Bratislavi, ne pa češke radiopostaje. Prevzem vladnih poslov je izvršila vlada v dokaj slavnostni obliki, iz katere je še odmevala agitacija zadnjih dni proti Čehom in s tem prav neokusno motila to slavnostno ustoličenje slovaških ministrov, k.; -t vu-s Ua- Najprej je ministre pozdravil predsednik narodnega odbora in najvišji uradnik za uradni-štv,o, na to imenom skupne armade general Za-ček, ki je prišel naravnost s fronte. Po odgovoru dr. Tise, se je vlada podala preko glavnega trga na balkon slovaškega narodnega gledališča, kjer so spregovorili ministri zbranemu ljudstvu. Predsednik dr. Tisa, ki je duhovnik, se je spominjal umrlega voditelja Slovakov dr. Hlinke in povdarjal, da bodo vodili tudi v bodoče politiko Slovaške v duhu Hlinke in da bo to politiko usmerjala njihova slovaška ljudska stranka, ki pa ne bo odklanjala sodelovanja ostalih strank. Madžarom niti pedi slovaške zemlje Kot najpomembnejše iz vseh govorov je smatrati izjavo dr. Tise, ki je obenem od skupne vlade imenovan za predsednika komisije za pogajanja z Madžarsko, da priznavajo vsem narodom popolno enakopravnost, a da ne odstopijo nikomur niti pedi slovaške zemlje in niti ene slovaške duše. čeprav je bil ta večer namenjen predvsem nastopu vlade, je na to javil predsednik narodnega odbora, da bo na splošno zahtevo ljudstva spregovoril tudi znani tajnik slovaške ljudske stranke, nestrpni redaktor dr. Sidor, ki je ob očitno aranžiranih vzklikih v zborih govoril tako, da je vsa ost njegovih besed izzvenela proti Čehom, ki so uslužbeni po Slovaški. Kakor znano, je imela Slovaška ob osvoboditvi izpod ogrskega jarma komaj 35 uradnikov, ki jih je bilo mogoče sprejeti V službo vsled znanja češkoslovaškega jezika, medtem ko ima danes že Slovaška preko 300 tisoč uradništva. Dr. Sidor je v svojem govoru ponovno povdarjal v verzih: »Kdo Slovaške ne rniluje, neh se odstehuje,« (kdor Slovaške ne ljubi, naj se odseli) in da je baje prišlo po prevratu nebroj Čehov na Slovaško, ki se niso mogli vživeti v slovaško dušo. Razdražena množica je te govore spremljala s klici: fuj in z žvižganjem Ostalih klicev proti Čehom pa po radiju ni bilo razumeti Bilo pa je jasno slišati, da je delala vse te medklice in sploh ovacije skoro izključno šolska mladina. Nekdo je potem razglasil, da je s tem konec govorov in je tudi zaigrala godba. Pri radiju pa je bilo takoj na to slišati neko govorjenje, godba je naenkrat prekinila in napovedovalec je javil, da bodo govorili še ostali ministri. In so res sledili še govori štirih ministrov, ki so predvsem tudi povdarjali, da bo nova vlada krščanska in katoliška. Dr. Tiso je spregovoril tudi madžarsko in nemško ter vabil Madžare in Nemce k sode- lovanju in je te njegove besede spremljalo nekaj »Eljen« in »Heil« klicev. Nato so zapeli skupno »Hej Slovaki«, katero mi pojemo kot »Hej Slovani«. Nek kanonik je ob zaključku javil, da se bo vršila drugi dan v nedeljo ob 9. uri za vlado ter vse uradništvo in ostali narod v ntolni cerkvi slavnostna maša s klicanjem sv. Duha, a ob 10 uri slavnostna pridiga ter da je to zgodovinski dogodek, ko pričenja narodna vlada svoje posle v cerkvi z mašo in klicanjem sv. Duha. Vsi skupaj so potem še zapeli slovaško pesem in je bila ob 11. ponoči slavnost zaključena. Socialisti ki so bili doslej vsled svoje velike razširjenosti v Slovaški, zastopani v češkoslovaški vla- Službe samo za Slovake Vsi ministri govorniki s predsednikom dr. Tiso vred so povdarjali, da morajo dobiti službe po uradih le Slovaki, kar bo seve povzročilo celo preseljevanje med Češko in Slovaško, a za nebroj poklicev menda Slovaki še dolgo ne bodo imeli svojih ljudi. Ker pa je že sklenjeno, da se smejo oddajati vse službe na Slovaškem le ob soodločanju slovaške vlade, bodo Slovaki prav lahko svojo ozemlje »očistili« Čehov. Bržčas se bo s tem sprožilo tudi židovsko vprašanje, ker je na Slovaškem največ Židov v ČSR. Prvo posvetovanje z Madžarsko radi Slovaike V nedeljo popoldne se je vršila prva skupna seja češkoslovaške in madžarske komisije za spremembo medsebojnih mej. Češkoslovaška odstopi Madžarski dne 11. oktobra ob polnoči obmejno postajo Nove mesto, a Madžarska češkoslovaški nasprotno tudi obmejni kraj z železniško postajo. Nato je madžarska delegacija iz- di s svojim odličnim politikom s. dr. Dererjem, I ročjia češkoslovaški svnip nrfvllno-p ' v tej vladi nimajo nikogar, ampak je baje no- . ^eSKOSlOVaski SVO]e predloge, beja va vlada že prejšnji dan v Zilini proglasila, 1^na nato prekinjena, aa more Češko- da bo vodila boj proti »marksistični« in »Židov-1 slovaška proučiti predloge. ski« ideologiji. I ){_ Podkarpatska Rusija ostane pri ČSR kot avtonomna pokrajina Tudi Podkarpatska Rusija se bo formirala kot avtonomna pokrajina v sklopu ČSR. Sestavljena bo vlada iz petih ministrov, kot na Slovaškem, Rusini odločno izjavljajo, da hočejo ostati v ČSR in odklanjajo, da bi bili priključeni Madžarski, ki bi rada dosegla skupno mejo s Poljsko. -11- Francoski socialisti In razdelitev ČSR Obsodba diplomacije, ki je pristala na nemške zahteve. Poslanski klub socialistov v francoskem parlamentu je še pred konferenco štirih v Monakovem sprejel s 75 proti 5 glasovom to-le resolucijo: »Prepričani, da bi odločen nastop francoske in angleške vlade združil vse svobodne narode, med tem ko njuna slabost služi metodam nasilja, se socialistična par- lamentarna skupina ne more solidarizirati z diplomacijo, ki brez vprašanja in spričo grožnje z napadom od zunaj, zahteva od svobodne države, da žrtvuje svojo ne-zavisnost; materijelno in moralno krepi režim sile, Francijo izolira, pospešuje tekmovanje v oboroževanju in s tem še povečava vojno nevarnost.« mere, socialna beda in kulturna degenera-nia je lažnjiva »narodna skupnost«, cija. katere prihodnja še žalostneja stop-Ta slika razvoja kaže, kako ogromna je kulturna in socialna naloga delavskega razreda v človeški družbi. Važne Izjave francoskega zunanjega ministra v zvezi s CSR V zunanje-političnem odboru francoske zbornice je po poročilu »Populaira* socialistični poslanec Grumbach stavil na ministra Bonnetta ti-le dve vprašanji: »Ali je res, da je Anglija pred Miinche-pom odklonila, da bi v slučaju vojne stopila na stran Francije? Ali je res, da je Sovjetska unija izjavila, da bo v slučaju nemškega napada na ČSR intervenirala šele po odločitvi zveze narodov?« Zunanji minister Bonnet je odgovoril: »Chamberlain je ponovno poudaril, da je stališče Anglije posredovalno. Sovjetska unija je izjavila, da se bo v slučaju konflikta obrnila na zvezo narodov za eventualni prehod čet in avijonov v ČSR.« Zunanji ministri so, kakor vemo, zelo previdni v svojih izjavah. Zato je ta odgovor zelo pomemben. Nato je bil na predlog soc. poslanca Grumbacha pooblaščen poseben odbor, da zbere vse dokumente o mimehenskem sporazumu. Kako obsežna je bila francoska mobilizacija. se vidi že iz tega, da so se šole začele šele ta teden, ker so se šele do nedelje vrnili vpoklicani učitelji in profesorji. -H- Češkoslovaška Žrtev mednarodnega kapitala Veleindustrija vodi politiko. Vesti iz Pariza potrjujejo, da je igra proti Češkoslovaški bila v stvari igra mednarod. kapitala: francoskega, nemškega in angleškega. Vest o potrebi odcepitve sudetskih pokrajin od ČSR je prva prinesla »Times«, ki jo financira francoska banka Lazard, predstavnica mednarodnega kapitala, ki je udeležen tudi pri največji nemški kemični industriji I. G. Farben. Namen tega kapitala je brez dvoma jasen: preprečiti opasnost, ki mu grozi, ako bi svet postal v resnici demokratičen in bi se pričelo uveljavljati socialno načelo, kot temelj, na katerem naj bi počivala nova družba. -)(- Odpoklic Siali janslcilt „ vojakov Sz Španija Med Anglijo in Italijo je baje prišlo do; namestnika pa po en angleški in franco-sporazuma glede odpoklica italijariskih j ski polkovnik. Komisiji pripada tudi 12 prostovoljcev. Trdi se, da bo te dni od- poklicanih 10.000 do 18.000 teh italijanskih vojakov, t. j. po italijanskih zagotovilih 30 odstotkov Italijanov v Španiji. S tem odpoklicem upa Italija doseči, da bo Anglija pristala na uveljavljenje svoj čas sklenjenega sporazuma, ki bo omogočil Italiji najetje posojila pri angleških bankah. Mednarodna komisija za odpoklic prostovoljcev iz Španije. Komisija Društva narodov za organiziranje odvoza prostovoljcev v Španiji je imenovana in odpotuje v kratkem v Špa-job morju med Ebrom in Saguntom. nijo. Predsednik je neki finski general, I cisti so utrpeli velike izgube. častnikov različnih armad. Valencija je kakor znano že davno pristala na odpoklic, med tem, ko se Franco še do sedaj ni izjavil. Boji ob reki Ebro. Dočim je na vseh ostalih bojiščih precej mirno, so ob Ebru krvavi boji. Nacisti napadajo, ne meneč se za silne izgube, vsako ped zemlje. Zaznamujejo pa samo manjše uspehe. Republikanska letala so bombardirala zadnje dni zbirališča nacističnih čet pri Castellonu in .več mestih Na- Vlada Ljudske fronte v Franciji — ali volitve V slučaju volitev bi šli socialisti in komu nisti skupaj. V »Le Populairu« razpravlja Leon Blum o možnosti novih volitev. Blum je mnenja, da do volitev še ne bo prišlo, ker ljudska fronta še vedno obstoja, četudi so se pri zadnjem glasovanju o polnomočjih vladi socialisti vzdržali glasovanja, komunisti pa so glasovali proti Vlada je tedaj dobila večino s pomočjo ostalih meščanskih strank. Vendar pa do odpovedi odgovora med strankami ljudske fronte še ni prišlo. Ako pa bi radikali hoteli preokreniti svojo politiko in ustvariti drugačno večino v parlamentu, potem mora priti do volitev. Komunisti so istega večera, ko je Dala-dier zahteval pooblastila od parlamenta, stavili socialistom predlog, da gredo skupno z njimi v volitve. Blum je mnenja, da razmerje med obema strankama ni najboljše, da bi pa v slučaju razpisa volitev prišlo brez dvoma do enotnega nastopa obeh strank. Pred izrednim kongresom socialistične stranke v Franciji. Odbor socialistične stranke je sklenil, da se skliče izredni strankin kongres dne 25. decembra v Parizu, 5. in 6. novembra pa se bo sestal glavni strankin odbor, ki predstavlja nekak stranikin kongres v malem. Glavna razprava na obeh forumih bo posvečena vprašanjem zunanje politike. -H- Omejitve zborovalne pravice ukinjene Minister za notranje zadeve je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi z odlokom štev. 37.569 od danes razveljavil svoj odlok I št. 35.653 od 24 septembra o prepovedi zborovanj, posvetov in sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o zborovanjih, shodih in posvetih in obstoječi policijski predpisi. Francija, Španija in Češkoslovaška Francoski zunanji minister zanika pogajanja glede Španije. Pred zunanje političnim odborom parlamenta dne 7. t. m. je podal zunanji minister Bonnet zaupna pojasnila o zunanji politiki francoske vlade. Zanikal je, da predstoje pogajanja med Anglijo, Francijo in Italijo glede Španije. Glede odnosov do Češkoslovaške je izjavil, da bodo tudi v bodoče prijateljski. Nove Češkoslovaške meje bo jamčila tudi Sovjetska Rusija. Končno pa je dejal, da se je pokazalo v sedanji krizi, da se mora Francija znajti in postaviti na noge. Vesti o odhodu dr, Beneša v inozemstvo se potrjujejo. Odšel bo najbrž iv Švico zaradi zdravljenja. Iz Amerike so ' mu ipa ponudili profesuro na neki tamošnji univerzi. Dotna in po svetu. Napad na knezoškofiia sko palačo na Dunaju Kardinal Innitzer ranjen, več ljudi «jeS°' vega spremstva težko. Dne 9. t. m. je prišlo na Dunaju do velikih demonstracij tkzv. Hitler-Jug®1 proti kardinalu Innitzerju. Kardinal lfr nitzer se je vračal iz cerkve v knezosko1 fijsko palačo. Spremljala ga je večja množica ljudi. Hitlerjanska mladina je snja‘ trala to za ugoden trenutek za veliko v monstracijo proti kardinalu. Mladinci s0 s kamenji in palicami navalili na kardinala in njegovo spremstvo, ki se je zateklo v knezoškofijsko palačo. One iznieo spremstva, ki se niso mogli dovolj h'tr° umakniti, so mladinci pretepli. Nato s0 demonstranti razbili skoro vsa okna 0* knezeškofijski palači, vdrli pa so tudi v palačo in razbili tamkaj precej pohištvi Nato šele je prispela na lice mesta P0"-cija. ki je napravila red. Kardinal Innitzer je bil lahko ranjen, več ljudi iz vrst njegovega spremstva p3 težko. Znano je, da je kardinal Innitzer zelo naklonjen nemškemu fašizmu. Spominjamo samo na njegovo odredbo, s katero je ukazal vsem cerkvam, da pozdravj0 vkorakanje nemške armade v Avstrijo 1 zvonenjem in na njegovo pismo Hitlerja v katerem mu je sporočil privrženost avstrijske duhovščine ter zaključil svoja # vajanja namesto s hvaljen Jezus Kristus, s »Heil Hitler!« Vest o napadu na Innitzerja in knez# škofijsko palačo je silno vznemirila Vatikan. Štiri leta po zavratnem umoru kralja Aleksandra v Marsejlu je minilo dne 9. t. m. Listi so obširno komentirali dogodek in spomine nanj. Vsi poudarjajo, da je padel kot žrtev miru in konsolidacije Jugoslavije, ko je s .svojini potoni v Pariz hotel preurediti jugoslovansko politiko T V listih se vodi diskusija o tem, kdo bo nosilec liste združene opozicije. Ker je bil 1. 1935. nosilec liste dr. Maček, se sedaj predlaga, .da ki je objavil vest o razdelitvi češkoslovaške republike na avtonomne, pokrajine z lastno vlado z najivečjimi črkami, kar jih je mogoče spraviti v list in z rdečim tiskom. Zaprli so dr. Dragoljuba Jovanoviča po zaklonu o zaščiti .države in kazenskem zakonu, ker so ga zasačili, ko je sestavljal in pripravljal za tisk letak z ilegalno vsebino. Svet državnega sodišča je zapor odobril. V kakšnem smislu je bil letak ilegalen, pokaže sodna ob- stojimo .okoli te zastave, ki plapola v senci češkoslovaškega prapora.« Češkoslovaško časopisje piše o nemški socialni .demokraciji v ČSR, da se je v teh časih izkazala zaslužno za republiko. Predsednik vlade, ki se ne bo vmešaval v notranjo politiko. Predsednik češkoslovaške vlade general Sirovy je izjavil, da se ne bo vmešaval v notranjo politiko, ampak prepušča to strankam. V sedanjem kritičnem položaju se je namreč pokazalo, da strankarstvo ni niti najmanj škodilo interesom republike. Razpust komunistične stranke je bil prvi ukrep nove slovaške vlade. Za begunce v ČSR so nabrali v Londonu v enem cVevu 4 milijone dinarjev. Plebiscit v mešanem ozemlju v ČSR. V smislu določb monakovskega sporazuma se mora vršiti plebiscit V nekaterih krajih z mešanim češko-neimškim prebivalstvom. Zadnje dni se govori, da se bosta ČSR in Nemčija sporazumeli brez plebiscita. Vendar pa odpotuje dne hodi nosilec liste predsednik radikalne stran- ravnava, ke Aca Stanojevič. Seveda so to samo ugibanja. Odločitev združene opozicije še ni znana. Med prvaki strank, ki tvorijo združeno opozicijo se pa vrše živahna posvetovanja. Občine jamčijo za škodo povzročeno iz političnih motivov. Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo o odškodnini za poškodovanje tuje imovine iz političnih razlogov. Vsak oškodovanec lahko preko prvostopne upravne oblasti zahteva .odškodnino. Sresko načelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, ali gre za dejanje iz političnih razlogov. V tem primeru oceni škodo in določi višino odškodnine, ki jo mora plačati krivec, če pa tega ni mogoče izslediti, občina, na katere področju je bilo dejanje izvršeno. Nad Hrvati se jezi. »Samouprava«, glavno Za 518 milijonov dinarjev se je manj porabilo, kot pa bi bila vlada smela porabiti v času ©d 1. aprila do 31. avgusta 1938. Dohodki po proračunu so znašali 4872,12 milijonov dinarjev, izdatki pa 4353,41 milijonov dinarjev. Kako se bo porabil prihranek še ni znano. Obrtna razstava v Beogradu je bila otvor-jena v soboto, dne 8. t. m. Razstava je dobro organizirana. Izgleda, da bo razstavo obiskalo izredno mnogo občinstva iz vse države. 900 milijonov kilovatov znaša proizvodnja elektrike v vseh elektrarnah Jugoslavije letno. Nemška socialna demokratična stranka f ČSR živi dalje. »Sozial demokrat«, glasilo nemške socialne demokracije v Pragi piše: »Stranka živi naprej! Bo sicer majhna. Toda je poslednja nemška socialno demokratična stranka! glasilo JRZ je zelo nerazipoložena proti glav- J Samo pri nas se še dviga prapor nemškega de- isl mas so podjetniki 5 "tl ; spreti*0 obrnili od sebe in jo organizirali proti svobodni in demokratični republiki. Konec volitev v Italiji. V Italiji so tudi *e pod fašističnim režimom bile volitve. Seve® je bila postavljena samo ena lista, pač pa s° volilci lahko izbirali med več kandidati. V ho' doče bo tudi to odpadlo. Nova zbornica bo s®” stavljena iz članov glavnega odbora fašistični stranke in korporacij, t. j. zbornic, v kateri!1 so zastopani delodajalci in delavci. Ta »paf‘ larnent« pa ne bo imel več zakonodavne oM lasti, ampak samio posvetovalen glas, kadar i* bo vlada kaj vprašala. Hitler govori o miru. Dne 9. t, m, je Hitlef govoril v Saarbrucknu. Napovedal je, da k® Nemčija za svojo varnost zgradila še nov® utrdbe iproti Franciji in sicer v Posarju, kaj^ prijatelj Nemčije je samo Mussolini; ostali Pa . so lahko že jutri odkriti sovražniki. Madžari so pravični. Stoletja so zatirali M»' džari Slovake, ki so bili podeinjeni ogrski 10. t. m. iz Anglije več sto vojakov angleške j j^. ^ štefana Slovak- nigo im(jH ljud- legije, ki bodo v slučaju, ako pride do plebi- j sk;h ^ kamo.1; da b; lbiU ;meli kakšno sred' scita vzdrževali^ red do izida glasovanja. Gla- j njo aH vi-jo šok> U5iteljski in profcsorsk; pod- mladek je ves vzgojen šele po vojni v češko'; slovaški republiki, ki je Slovakom dala mot' nost kulturnega razvoja. Prav tisti naroidni ve' likaši v Budimpešti, ki so nekoč gnjavili sl®' vaški narod in ga držali v suženstvu, pa dafl®8 vpijejo in kriče o nekih strašnih krivicah, ^ se gode madžarskemu narodu, ker je 600.00® Madžarov po vojni prišlo pod češkoslovaško oblast. Seveda molče .o tem, da se je tel* Madžarom v ČSR dobro godilo, da so vse pravice in tudi svobodo kulturnega razvo' ja, med drugam pa tudi to .možnost, da so s* tajnih in nenasilnih volitvah volili svoje stopnike v občinske obore, v deželni zbor, p9*’ lament in senat, kar vsega »svobodna« džarska ne pozna. Stoletni nasilniki mislijo, je svet pozabil, kaj so oni nekoč počenjal* sevanje pa se bo vršilo baje na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1910. Največja umrljivost. V agitaciji proti Češkoslovaški in za »osvoboditev« sudetskih Nemcev, je igralo vlogo tudi vprašanje padanja porodov in naraščanje umrljivosti .med sudetskimi Nemci. Trdilo se je, da je umrljivost' med njimi največja v ČSR in število porodov najmanjše. Ni treba o tem razpravljati ali je ta trditev resnična. Hočemo le ugotoviti, da opažamo enake pojave med nemško manjšino v Vojvodini. Tu pa je dokazano, da so velike umrljivosti in opadanja porodov med kmeti-škim delavstvom, ki tvori večino nemške manjšine, krivi nemški posestniki in veleposestniki, ki za svoje sorojake-delavce nimajo ne dela, ne zaslužka, ampak si raje pomagajo z delavci drugih narodnosti, ki so vajeni delati in stra nemu Mačkovemu glasilu »Hrvatski dnevnik«, | mokratičnega socializma. Malo nas je, toda mi dati in so zato cenejši. Najbrž so slične prilike narodi, ki so jim bili izročeni na milost in ne milost ter da bo verjel njihovim tožbam- VCsrifiVG' o&teUa (Konec.) Ko je naslednji dan ob navadnem času odhajal z doma, je bila Sizeta prav Židane volje. Kupila si je bila v mestu prejšnji dan lepo barvasto poletno obleko, svojevrstno kombinacijo iz višnjeve svile, ki se ji je imenitno podala k obrazu. Ob slovesu je mož Sizeto še enkrat objel z očmi . Sizeta ni niti slutila, kako daleč je z njenim možem v zadevi »njenega« Manfreda. Vrnila se je v hišo, mož pa je izgini! med drevesi v gozdiču. Tam je sedel na drevesni štor in odondot je ves božji dan s kukalom oprezoval, kaj se godi med njegovo vilo in sosedovo hišo. Opazil ni nič posebnega. Sizeta je večkrat stopila iz hiše in hodila po vrtu sem in tja. Tudi sosed je prišel nekajkrat na vrt in si je daial opravka z rožami in le-potičnim grmičjem. Videl pa je tudi, ka- ko je sosed pozdravil njegovo ženo in kako mu je Sizeta odzdravila. V ostalem pa ni moglo nič potrditi njegovega suma. Ko se je proti večeru vračal domov, je bil napol odločen, da to bedasto vohunjenje j opusti, saj je bilo brez pomena! Sizeta se mu je zdela čista in nevredna podlega sumničenja, da ga vara. Kljub temu pa je šel naslednji dan namesto na delo zopet v gozdič. Dopoldne je zaman motril soseda s kukalom. Preganjal si je dolg čas s čitanjem knjig, katere je imel s seboj. Opoldne je nekaj jedel, ves čas pa je mnogo kadil. Šele v popoldanskih urah se mu je zopet zdelo vredno, da pogleda proti dolinici. In takoj je videl nekaj, kar se mu je zdelo vredno njegovega truda in oprezovanja. Njegov sosed je objemal in stiskal žensko bitje. Ta ženska je bila — Sizeta, tako so govorile njegove oči. Sosed jo je prižemal k sebi. Za Sizetinega moža ni bilo nobenega dvoma več. Sizeto je spoznal tudi po sosedovem po obleki, ko je stopala vrtu. Zvečer se je vrnil domov. Sizeta ni opazila na svojem možu nobene spremembe. Navzlic temu je imel nje mož strašne ure za seboj. V gozdu je trpel ne- j dopovedljive muke. Bilo ga je sram, od-i kriti svoj obraz takoj, zato se je trudil, da1 bi bil prijazen s svojo ženo. Skušal je biti celo ljubezniv. A vso noč se je valjal brez spanja po ležišču in zjutraj se mu je zdelo, da mora nekaj ukreniti, ker je zdaj prišel pravi čas za to. Skoval je načrt, kako se bo osvetil svojemu sosedu, ki mu je uropal mlado ženo... Tretji dan je šel namesto na delo zopet na grič nad gozdičem. Nastavil je kukalo in zopet ugledal soseda, ki je objemal žensko v višnjevi obleki ter jo poljubljal. To ga je tako razkačilo, da je brcnil kukalo v stran. Napotil se je naravnost skozi grmovje proti sosedovi vili. Dobre pol ure je trajalo, preden je prišel na zaželjeni cilj. Prekoračil je nizko ograjo in se p'a' zil po vseh štirih naprej. Bil je na lastnem vrtu, ki ga je ločil n£ zek zid od sosedovega zemljišča. Prev’ no se je ozrl proti sosedstvu. Točno! vrtu je sedel Manfred in je držal v naro ju žensko glavo. Sizetinemu možu je p nila kri v glavo/ Čutil je že, kako se udirajo tla pod nogami.. • V tem trenutku ga je poklical glas nj®j gove žene. Ozrl se je in je videl, da s na pragu domače vile. »Tak pridi notri in sedi k mizi!« I* je povabila s prijaznim glasom. Ko se ji je približal, ga je sprejela z U beznivim nasmeškom. , »Kaj si tudi ti že opazil, da se-ne godi pri sosedu?« je vprašala Sizeta jega moža. »Kadarkoli pogledam na ^ gov vrt. vidim, da se poljubljata. ^ jezi me to, da se poljubljata, ampak ’ * nosi ona prav takšno obleko, kako HdžiU kuiiev Josip Hora, Praha: TRBOVLJE Vsem merodajnim činiteljem! TPn dnevnem kopu Dobrna, ki ga upravlja za podjetje Dukič in drug, je bilo do nedav- V tem bolestnem trenutku, narod, ko kličemo t ° ,z^pos^n'h okroglo 480 delavcev. Ker se na pomoč vse dobre sile svoje vere, svojih src £ A J^bližuiejo h koncu, je začelo podjet- j in svojega razuma, v dneh naše žalosti, ko so le Uukič odpuščati zaposleno delavstvo. S 15., sklenile svetovne velmoči oskubiti našo ti-eptembrom je bilo odpuščeno 50 delavcev, s j sočletno domovino, ti reče češkoslovaški pi-• oktobrom 115 delavcev, a 15. oktobra pa je satelj: dvignite vsi ponosno in mirno svoje odpovedano 17 delavcem. Ostali bodo pred- čelo! Ni se nam treba sramovati. Hoteli smo motna zaposleni do konca decembra t. 1. in samo mir in pravičnost. Toda doživeli smo to samo v slučaju, ako bo vreme ugodno. Že razočaranje, ki bo ležalo skozi stoletja kot o danes je na cesti 165 delavcev, med njimi božja muka v spominu zgodovine. Toda rav-zenj®ni z obilno družino, a do konca leta jih no zaradi tega, narod, ko kličeš na pomoč vse o okrog 500 delavcev. — Vsi ti delavci, ki dobre sile svoje vere, svojih src in svojega ? p° večini mladi, delavoljni ljudje, nekate- razuma, ne nehaj verovati v bodočnost radi tudi oženjeni z družinami, bodo ravno sedaj krute sedanjosti. Pred zimo izročeni največji bedi in pomanjka- Naša država je postala po volji velmoči Verujmo sebi raU’ -Ti-^cz'vamo, vse merodajne činitelje, da zmisljajo o tem, kako bi čez zimo preživeli, irorna zaposlili te delavce, ki svoje nesre-i-p sam' krivi. Pomoč je nujno potrebna, r nihče od prizadetih nima ne doma, ne dru-1 sredstev za preživljanje sebe in svoje t azi"e; Morajo se najti sredstva za pomoč : . delavcem, ker so vsi plačevali vse soci-s ,!1? dajatve in tudi v bednostni in brezpo-mov! fond, od koder sedaj pričakujejo po- Ce stopiš na rep ... ni . velikem razburjenju, ves iz sebe, je na-Vek p‘sn'k »Slovenca« iz Trbovelj »popra- kn , ~~ kakor ga sam imenuje — na članek elavske Politike«, ki je zadel v živo. Dic -i ve 0 ovajanju komunistov bi rad do-smk podtaknil socialistom. Zakaj neki? Ali ]: ^prda sramuje, da to delo dosledno oprav-v ,nJegov list še danes in se mu najbrž tudi ni«. , e ne bo odrekel, ker je to njegova živ-nj6nska naloga. io ? avdante smo poslali tja, kamor spada-^ dopisnik pa jih jemlje v zaščito. Zakaj nesnih ,njesovem taboru vendar ni ovčic, ki se 2 Rajajo v svobodi, čeravno bi spadale za se t - v sštaIo«. Vsaj čuli še nismo, da bi kdjakšni ovčici koža odrla. Ako so se že ovčico, pa ne vemo. v ^dlog, da si naj TPD preskrbi policaje iz 5,1 socialistov, je pa dopisnik stavil prepoz- nik k 36 ShlleŽ ŽE P01"' Naj gospod dopis ci- vsi ljeno odprie denarne mošnje za kakšno izgub- Pn rst S;k llf kar povpraša v svoji okolici. Kamor stopiš 'rbovljah ali po drugod, naletiš na kakšne-»Ju Sl, tjfi paznika« ali drugo šaržo. zanimivo je priznanje dopisnika, da se je » ar,še delavce metalo iz delavnic. Na n.;-0 p? ,do. ne vemo. vemo pa, da so n v. dopisnika ostali lepo na toplem. ftn”°rtn[ki. imajo danes v občini Trbovlje Itn ««So oporo, kot so jo pa imeli tedaj, ^ so imeli klerikalci več besede v občini. To l(]e P,osebno pokazal sestanek obrtnikov v iavr, ein domu in pa ~ številne tajne in krn ovadbe’ ki so romale iz Trbovelj. V ta j|j 2 so nekateri obrtniki neprostovoljno za- jiJ^ai je nanizanih par ugotovitev, ki si naj he i”pisn'k »Slovenca« obdrži v spominu, da 'hiin^0 pri,,,0'dnjič Primorani zabeležiti še v vif0., drugih ugotovitev in poseči še globie Klerikalno bisago. JESENICE Novi tehnični ravnatelj KID. Ker je doseda-radi k i ravnatelj g. inž. Leo Dostal za-svet odlož,il svoje mest0- je upravni Mateti 'menoval za novega tehničnega rav- J??dfet,a »Tata-Iran« v James-Drišei v IndlJK Tu je b‘val 6 let in odtod je Q- dr »a5aYl10st v domači kraj, na .Jesenice. VeHkeVi .K,ina,r ie P102 širokega obzorja, bičani znanja> izkušenj in sposobnosti. Pre-8ani/.,„pmo’ da bo — kar se tiče tehnične or-8a ravr ,podjetAa r, nadaljeval delo bivše-ge| k ro x Ja s- P0543'3- ki je mnogo pripomo-ren. M; šlntvi Jeseniških železaren in jekla-^Svlia"0^ ravnatelja ob prihodu poz-/e86.11 "as- da je prišel na vodilno Vsem H*! Je;senlcah človek, ki se bo lahko z Xanizacii,JStvom ln.,z vsemi obratnimi in or-el) v m v"lu zallpmki Pogovoril o vseh stva-Prav rT~a rinem jeziku, ki bo lahko zaupnike Zdravi l'1 njih željam ugodi>- Prav tako 2b Dril,niamo lepo Kest0 S. ravnatelja, ki je raVo h, na svoje mest0 prišel na Prvo raz-Sjskim , Se Predstavil obratnim in organiza-Vaien? kar ž,e dolga leta nismo N M (,\eSel' '!a;s tu,di' da je že na tem H da f, jU z delavskimi odposlanci priz-^ar se PRI,djetju zelo mnogo manjka, zlasti «uDrav ii . delavsko-zaščitnih in zdravstvenih n i zaunn-^a dal tak°j nalog, da naj delav-ka Predložijo svoje predloge v tefii vDe|iramn Se ie med tem tud' že zgodilo. Mi l,Seni sVni„na novega g. ravnatelja, da pri p *va d(:iu upošteva tudi predloge de- n°nilna’ njegove potrebe, saj so delavci h' tehn. ra p°dj’etja, ki z njimi stoji in pade. ?-i yvnatelj naj uredi vse v tem smislu, vsestraes,ei^ko Podjetje napočila nova do ] a^ja rn7mnlio Im j _ i_.... ^tsNa manjša pred našimi prepadlimi očmi. Toda Ti, narod, ostajaš neomajna trdnjava milijonov občanov, ki si stoje od ure do ure bližje. Glej! V najtežjem trenutku se zgoščuje jedro debla in se utrja z rastočo silo ljubezni. To je naša dota, naš kapital. Naj nam medsebojna ljubezen in vera v pravičnost da moči, da ne obupamo, ne izgubimo nade in razuma in na zunaj ledenega miru. Mir in obvladanje, to so one potrebne besede, ki nam bodo odprle pot .v boljše dneve. Nikdo med nami ni zakrivil, kar se je zgodilo. To bodi ponos, s katerim gremo v bodočnost. Četudi bi se nam roke tresle gneva, ne omajajmo vere v sebe, svoje prvake in bodočnost. Tudi iz bolesti in groz in gneva naj raste naše zaupanje v same sebe. Stotisoč otrok nam raste in pogled na nje nas naj utrjuje k miru. Z novim odtenkom v glasu bodo prepevali svojo narodno himno modrejši, izkušenejši, odpornejši, nego mi. Smo most, po katerem gre mlada generacija v življenje. Bodimo trden most. V tem trenutku, že v tem moramo misliti, kako preosnovati svojo zmanjšano, toda v glavi in srcih neoslabljeno domovino. Srečal sem moža, ki mi je priznal: doslej sem živel samo tja v en dan, za udobnost, udajal sem se svojim in tujim slabostim. Za naprej hočem živeti močan in pošteno, nobeni slabosti ne bom popustil. Kot on, smo pogledali v teh dneh tu- di mi vsi do samega groznega dna usode. Takšni ljudje, takšen narod ne more nikdar več podleči zmešnjavi. Izgubili smo listje ustvare, ne pa debla vere, Verujte vsakdo v svoje delo, da nam ni moglo biti vzeto ničesar onega, kar oplemenituje narod. V vetru odrekanja gremo novi pomladi naproti. Ne verujte, da je minula. Iz našega miru, iz veličine našega trpljenja, iz našega prostovoljnega obvladanja bo razcvela ta nova pomlad. Premišljujmo, delajmo, podajmo si krepko roke. S stisnjenimi zobmi, toda s sa-mozatajevanjem, ki misli preko krivične sedanjosti v bodočnost, katero bomo gradili bodočemu narodu, narodu svojih otrok, mi in samo mi.« * Dragi prijatelj, dneve in noči mi je grizlo v duši, da napišem najvernejše besede, s katerimi bi Vam v našem listu vsaj nekaj vsega tega povedal, kar n ? 4 duši in muči ob mislih na Vas ra- di Vas, v dneh, ko ste ostali tako strašno sami. Kakor odrešitev pa so mi padli-pri tem na mizo ti Tvoji gornji kleni stavki, ki so jih Prinesle »Lidove Noviny« 1. rijna. Vem vnaprej, da Te ni bilo treba prositi posebnega dovoljenja za prevod in objavo v naši »Delavski politiki«. Saj si napisal svojo globoko izpoved vere v lastno silo tudi za nas in gotovo si mislil tudi na nas. ko so se trde, obenem tako nežne besede luščile iz Tvoje notranjosti. Eden Vaših ljudi nam je pisal te dni iz Brna: »Ne želel bi, da bi se enkrat tudi Vam kaj podobnega zgodilo.« Vn'V \"< i fr^.vr hi t'*'1 1 ■ i mi. Zato, prijatelj Hora, si napisal tudi za nas, utrdil tudi našo vero. Verujemo, da bomo skupaj slavili in doživeli tisto Vašo novo pomlad. Tako iskreno in krepko, kot jo je gledala v razodetju Tvoja umetniška duša, Vam segamo v roke preko daljav in raztrganih meja. »Podejme si učince ruce.« Dr. Avg. Reisman. LJUBLJANA Nove krušne cene. Z dnem 8. oktobrom so bile uvedene v Ljubljani naslednje krušne cene: 1 kg belega kruha gin 4.25 (prodaja se 94 dkg za din 4), 47 dkg za din 2, in 23 dkg za din 1; 1 kg polbelega kruha din 3.90 (prodaja se 102 dkg za din 4, 51 dkg za din 2 in 25.5 dkg za din 15, 1 kg črnega kruha din 3.70 (prodaja se 107 dkg za ditr 4, 54 dkg za din 2 in 27 dkg za din 1), žemlje in pecivo po din 0.50, drobtine kg din 9, pečenje kruha din 2 do 3. Koncert »Grafike« v frančiškanski dvorani 9. t. m. je prav lepo uspel. Prvič so nastopili na njem tudi grafiški maridolinisti. Gostoval je tudi zbor grafikov iz Maribora. Upamo, da bomo v tekoči jesensko-zimski sezoni poslušali »Grafiko« tudi na kakem delavskem pn> svetnem večeru v dvorani Delavske zbornice. Razstava slovenske knjige v Trgovskem domu je odprta samo še do 12. t. m. Kdor si je še ni ogledal doslej, naj si še danes in jutri vzame čas za njo. Bo videl tudi naš delež v slovenski književnosti. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« bo imelo letos poleg prosvetnih večerov celo vrsto predavanj iz najrazličnejših področij. Posebno slovesno bo proslavilo 20-letnico Ivana Cankarja. — Kdor ima veselje do dramatike, naj se zglasi v društveni pisarni. Cerkve v Ljubljani. Ni še dolgo tega, ko so postavili cerkev v Mostah. V nedeljo, dne 9. t. m. so blagoslovili novo cerkev na Kodeljevem. Farani št. peterske cerkve še niso plačali z.f :?dl?radi predvsem srednji in rrnli človek pošilja upravitelj frančiškanske župnije vsem faranom poziv in položnico, da plačajo prispevke za popravilo frančiškanske cerkve, ki so preračunana na 700.000 din, in pa za frančiškansko dvorano, ki stane 1,844.000 din. Umrla je v sredo, dne 5. t. m. v Ljubljani Frančiška Makučeva, roj. Kristanova. Pokojnica, ki je bila bolana nekaj let, je bila žena znanega borca za železničarske pravice s. Ivana Makuca in sestra pokojnega s. Antona Kristana. Pogreb se je vršil v petek, dne 7. t. m. iz zavetišča na Vidovdanski 9. Pokojnici nai bo zemljica lahka, sorodnikom pa naše so- Avtobus povozil dva človeka. V soboto, dne 8. t. m. je lenarški avtobus povozil lastnika tvornice »Betonit», Štucina, in delavca Karavana. Imenovana sta v Sp. Počehovi na cesti popravljala avto, ko je privozil mimo lenarški avtobus. Avtobus je z blatniki podrl Štucina in Karavana in ju vrgel v cestni jarek. Ponesrečenca sta odnesla težje poškodbe. Nesreča z Margirusovo lestvo. Neki delavec, ki je bil zaposlen pri montiranju električnih svetilk na kandelabrih na Glatnem trgu, je z roko prišel v mehanizem Margirusove lestve, ki mu je odtrgala dlan. Upravljanju mehanizma Margirusove lestve se je treba priučiti. Gasilci imajo za to gotovo posebne tečaje, od delavca pa se zahteva, da to zna brez vsakega učenja. Posledica je potem nesreča. Delavec bo invalid, njegova eksistenca uničena, renta pa ne bo zadostovala niti za prehrano. CELJE Cankarjevi »Hlapci« v mestnem gledališču. Preteklo nedeljo zvečer nam je naša »Vzajemnost« zopet pripravila prijeten večer z vprizoritvijo priljubljenih Cankarjevih »Hlapcev«, pod vodstvom režiserja, kovinarja s. Jerama. Igra je vsekakor dobro uspela, četudi je protiagitaciji uspelo, da je bilo nekaj lož praznih. Navzoči pa so bili z igro prav zadovoljni, saj so se po zaključku komaj načudili, kako more diletant, izmučen delavec, nadomeščati poklicnega igralca. Vloge so bile dobro podane, četudi se je poznalo, da so nekateri prvič nastopili v gledališču. Posamezne hibe se bodo že odpravile, glavno je, da je volja in korajža. Uverjeni smo, da se bo z delom nadaljevalo in nas bo »Vzajemnost« zopet kmalu presenetila z novo igro. Le naprej, led je prebit! gvit. KRANJ Za odpravo stanovanjske bede se do sedaj v našem mestu še ni storilo niče-spr. Občina tega vprašanja niti načela ni, niti se ji hi zdelo potrebno, da bi pritisnila na večja podjetja, da bi za svoje delavce gradila stanovanja. Zaman iščemo proti čirčiškem gozdu stanov, kolonijo, ki naj bi se glasom verodostojnih virov gradila iz same »socialnosti« in »humanitete«. Očividno so bolj donosni hoteli, trgovski lokali in »tiho družabništvo« v industrijskih podjetjih. S tem pa še ni rečeno ,da se ni prav nič gradilo. Ravno zadnja leta rastejo na periferiji cele kolonije stanovanjskih hišic, katere s prihrankom, ki si ga je odtrgal od ust, ali ‘s skromno »doto«, ki jo vedno bolj redki dobijo od kmečkega doma. Ob dograditvi je večina teh hišic več ali manj zadolženih in lastniki seveda skušajo to breme zvaliti na ramena svojih najemnikov. To pa pride prav tudi onim, ki iz dobičkanosnih interesov gradijo stanovanjske hiše. Glavni vzrok visokim najemninam je dejstvo, da 'stanovanj še vedno primanjkuje, kajti gradnja stanovanjskih hišic je manjša, kakor pa je dotok ljudi v mesto. Pokojninski zavod je prvi, ki se je brez več- MARIBOR Po naših vinogradih je oživelo. Ob najlepšem jesenskem vremenu je začela povsod trgatev. Po naših? Samo stopite malo ven iz mesta, tam preko Meljskega hriba proti Peklu ali proti Počehovi ali Sv. Urbanu ali na desni breg proti slavno znanim Pekram in prisluškujte onim, ki nadzirajo »berače«, ali prisluhnite pri zidanicah, pri kleteh, kdo so oni, ki so prišli od kdo ve kod v gosposkih oblekah? Sicer je večina poti zabarikadiranih in zavarovanih celo z bodečo žico, zadelane so pešpoti, da se moreš le tu in tam preriti skozi vinograde po blatnih kolovozih, ali vendar dovolj, da se čutiš, kot bi bil kje v tujini, na tujih tleh. Domačini pa so oni, ki so prišli šele sedaj na jesen, ko je trta dozorela iz inozemskih mest, s svojimi znanci in prijatelji, da poberejo plod naše zemlje. Tako bogato je letos obložena naša trta, da bodo z izkupičkom po njihovih vinotočih in visokimi cenami »od 5 litrov naprej« liter po din 8 do din 10 zopet lahko živeli vse leto udobno življenje tam v inozemstvu, v njihovih mestih. Naš človek je le oni. ki nosi od jutra do večera »puto«, se znoji po bregu gor Plesna šola »Zarje« je letos izredno dobro '^ga brupa da zgradi v Kranju večjo stanovanjsko hišo, v kateri bo skupno 36 stanovanj z vsemi pritiklinami in sicer 8 trosob-nih ter 28 dvosobnih. Stavba bo stala ob Jezerski cesti in Koblarjevi ulici( nasproti gostilne »pri Bekselnu«). Ob Jezerski cesti bo dolžina stavbe 77 m, ob Koblarjevi ulici pa 44 m. V pritličju ob Jezerski cesti bo 8 trgovskih lokalov. Stavbo gradijo podjetja: Bidovec, Kranj; Bricelj, Ljubljana in Belcijan, Komenda. Stavba bo namreč obsegala pet hiš, ki bodo ločene med seboj znotraj, na zunaj pa po različni fasadi. •— Želeti je le, da bi stavba ne bila tako skrpucalo kot je v Mariboru, kjer je tudi sestavljena iz več hiš). Ta stanovanja sicer za delavstvo ne bodo prišla v poštev, ker bodo brez dvoma predraga. Vendar pa se bodo izpraznila stanovanja v drugih hišah, kar bo za nekaj časa omililo stanovanjsko krizo. Upamo' pa, da Pokojninski zavod pri oddaji stanovanj ne bo postavil pretiranih cen in s tem dal vzgled privatnikom, ki naravnost odirajo najemnike. obiskana. Na podaljšek tramvajske proge do pokopališča so zelo ponosni nekateri Ljubljančani. Prav. Drugod po svetu izločajo tramvaj kot zelo nerodno prometno sredstvo, pri nas se bo pa tramvaj šele razvil. Bog daj, da se ne bi do sv. Križa vozili tako dolgo, kakor se vozimo proti Št. Vidu, kamor se človek privozi v pol ure, če ima to srečo, da sede na voz, ki ne čaka na vsakih sto metrov na križanje. in zopet navzdol, a zvečer bo »prešal« do ranega jutra, ko bo treba zopet naprtiti brento in nositi, nositi za din 3 na dan, kakor je tudi kopal spomladi s svojo družino, vsi po din 2, 2.50, največ din 3 na dan. Pri kočah stoji čreda otrok. Raztrgani in razcapani, glodajo jabolka, ki so padla z drevesa v kolovoz, ker ne smejo v vinograd, da ne bi preveč pojedli. Tak je smeh naših Slovenskih goric, 20 let po osvobojenju izpod tujčevega jarma. — Kaj se je storilo v dvajsetih letih tu na severni meji, kje so sadovi nacijonalnega dela Bledi, izsušeni obrazi edinih naših ljudi po teh goricah, viničarjev in preobilice njih otrok... in da nam z znano nadutostjo ta gospoda še na ves glas v »Mariborer Zeitung« javlja, da v teh dneh tam po tistih stezah med vinogradi, ki so že od pamtiveka pripo-sestvovane javnosti, nismo »envtinscht«. Bodo imeli naši ljudje tudi vsaj toliko ponosa, da se bodo spomnili na ta kažipot »nicht er-vviinscht« tudi tedaj, ko bo gospoda v istem časopisu javljala, da otvarja »Buschenschan-ke«? anJa rili eR,a razmaha in nova doba upo-•v. Na V- ii* upravičenih želja in pred-Datijem S\f°)eF.a domačina gledajo tisoči z • Naj bi ne bili razočarani! Razgovor z ulice. Prejeli smo: Grem po ulici, pa me nagovori gospod v tujem jeziku, če bi vedel za ključavničarja. Ker sem prijatelj tujskega prometa in dostojne reprezentance obmejnega Maribora pred inozemci, sem gospoda celo osebno spremljal v stransko ulico, da ga pripeljem do obrtnika. Na frančiškanski cerkvi so ravno popravljali uro, pa mi pravi gospod,(S8\r t t»- 4 »Kaj Vam ni ta cerkev dovolj, da še novo zidate?« itimllsla« — »No, pa so pri nas ljudje le zadovoljni.« la« »T0 je že res, ravno vsi niso zadovoljni, ampak ne smete vsega verjeti, kar se o nas govori. Ljudje veliko govorijo in mnogo lažejo.« »Mhm, ko bi tudi Vi vsega ne verjeli, kar Vam lažejo.« — »Ja, ja, imate prav, povsod se dosti laže, posebno tam, kjer laž kaj nese.« »Kaj pa prav za prav Vi. gospod, tukaj delate, bi me zanimalo, kaj imate prav za prav opraviti v Mariboru? »An VVeingorten hob’ i’.« »Aha! Letos Vam je dobro obrodilo.« In sva se ločila, ker sva že ravno prišla do ključavničarja. Občina bo razširila Stolno ulico, da se bo z Glavnega trga lepše videlo proti stolni cerkvi. V ta namen je že kupila hišo št. 4. v Stolni ulici. Ostale hiše po pokupila, čim bodo na prodaj. Iz prometnih ozirov bi bilo važneje, ako bi občina najprvo pokupila hiše v Vetrinjski ulici, ki jo je vsekakor treba razširiti. PTUJ Umesten ukrep je izdala mestna občina, da se končno popravi in prepleska pročelje vhoda stare vojašnice, ki ni bilo v okras mestu. Želeti bi bilo, da bi se prečistila tudi zunanjost z dvoriščne strani, kakor tudi notranjost onih hodnikov in stopnjišč, ki so v skrajno zanemarjenem stanju. Odprto je tudi .še vprašanje raznih problemov v zmislu spomenice predložene mestnemu predsedniku. — Poglavje zase so visoke cene življenjskim potrebščinam predvsem kruhu in mesu, ki, kakor smo to že poročali, ne odgovarjajo — in tudi niso oblastveno odobrene. Zato konzumenti upravičeno prosijo, da se napravi red. V Mariboru so peki že znižali cene kruhu in prav tako je tam meso cenejše. —ac.— Knjižnica »Vzajemnosti«, Panonska ul. 5, je odprta ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne in ob torkih ter petkih od 8. ure zvečer. Člani kulturnih in strokovnih organizacij ste vabljeni, da obiskujete v zimskem času svojo knjižnico, ker le v izobrazbi je moč! — Družnost! Trgatev priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 16. oktobra s pričetkom ob 15. uri v gostilni Koder (pri »Zelenem travniku«, na Bregu pri Ptuju. Ples, zapor, ialjiva pošta. Gibance. dobro vino in mošt, pečen prašič (na ražniu). čevapčiči. Razne atrakcije! Vstopnice ni. Pridite! Vinski pridelek v Švici. LetoSnji vinski pridelek v Švici bo znašal komaj tretjino lanskoletnega. Zadnje vesti Duff Cooper v Pragi Bivši lord admiralitete je odpotoval z letalom v Prago radi organizacije pomoči beguncem. Minister Kabalin je odpotoval v Berlin na trgovska pogajanja z Nemčijo. Guverner Podkarpatske Rusije je postal slovaški minister dr. Parkany. D. Ley v Trnovem V Bolgariij, v Trnovem je govoril predstavnik nemške »Arbeit und Freude« in pozival bolgarske rudarje na boj proti boljševizmu. Trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo Tečajne razlike povzročajo ogromne izgube za naše dobavitelje. V Jugoslaviji se je mudil nemški trgovinski minister dr. Funk, ki je dejal, da je Nemčija v stanju kupiti vso proizvodnjo v Jugoslaviji, sama pa bi lahko velik del svoje proizvodnje prodala v naši državi. »Tako ceno, kakor jo lahko plača Nemčija,« je rekel dr. Funk, »ne more plačati nobena druga država.« Trenutni saldo naše trgovine z Nemčijo nam kaže okroglo 270 milijonov dinarjev v našo korist. To se pravi, da nam Nemčija ni plačala vsega dobavljenega blaga, ampak ji mi kreditiramo. Plačilni promet z Nemčijo se razvija v kliringu. Nemčija in Jugoslavija vršita svoja plačila potom deviznih central, ki medsebojno obračunavata dobavljeno in kupljeno blago. Dokler ni krit znesek naročil, ki jih je Nemčija izvršila pri nas, z našimi naročili v Nemčiji, lahko naš trgovec, ki je kaj prodal v Nemčijo čaka na izplačilo. To traja po več mesecev. To pa je samo ena nevšečnost. Tej nevšečnosti se namreč pridruži še druga in hujša: tečajna razlika. Tako n. pr. računa nemška devizna centrala, da je ena marka vredna 17.50 din. Tečaj nemške marke pri nas pa je samo 13.90. Nemci vrše vsa vplačila pri svoji devizni centrali v razmerju 1:17.50. Ko dospe znesek, katerega ima terjati naš dobavitelj v Nemčiji, v plačilo, pa dobi od naše devizne centrale izplačano namesto 17.50 din, kakor je zaračunala dinar v razmerju do marke nemška devizna centrala, samo 13.90 din, t. j. tečaj, ki ga plačuje za nakazano marko naša devizna centrala. Tu nastajajo ogromne izgube, ki lahko marsikatero podjetje upropastijo. Naj navedemo primer iz prakse. Pri malenkostnem znesku 1200 din, ki ga je fakturiral naš dobavitelj nemškemu naslovniku, znaša izguba, ki jo utrpi naš dobavitelj vsled tečajne razlike — 250 din plus izguba na obrestih za tri do štiri mesece. O tem je treba razmišljati, ko govorimo o zunanji trgovini z Nemčijo. ICoiilek sadm&U Oklic Češkoslovaške socialne demokracije Češkoslovaško ljudstvo! Sodrugi in sodružice! Govorimo k Vam v najusodnejših dneh Če- Končno se jim je to z ultimatom velesil po- škoslovaške republike. Nemška vojska vstopa srečilio. na našo zemljo, da jo za Nemško drža-j „ ... t • i t » Ljudstvo na tem ozemhu, bo to drago plačalo. vo. To se vrsi ibrez boja, ker so nas k temu; ultimativno prisilile štiri svetovne velesile, j Toda njegova večina je za tem stremela in Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija. posegla svoj cilj. Delavci, kmetje, zasebni in Imeli smo dvojno izbiro. Bodisi začeti vojsko' )'avni uradniki, narodnogospodarski krogi, to-ali pa se podrediti. Vojska je pomenila boj s varnarji in finančniki, pa se moramo z združe- Na cesti življenja Po naših cestah je promet točno urejen in določen. Vsak ve, po kateri strani mu je hoditi in se izogibati, da poteka promet kolikor mogoče v redu. Seveda pa so kljub temu vsak dan trčenja in nesreče, pač zato, ker se vedno najdejo ljudje, ki ne upoštevajo predpisov, ki drvijo tja v en dan brez ozira na druge. Le malokdo pa pomisli, da je taka cesta tudi vse naše življenje, da bi se na cesti življenja še veliko bolj kakor na resnični cesti morali izogibati trčenj in nepotrebnih trenj. Večje prestopke na cesti življenja itak kaznujejo naši zakoni in postave, ki bedijo nad tem, da nc ostanejo večji pregreški nekaznovani. Vse polno pa je malih trenj na cesti življenja, ki bi jih bilo tako lahko preprečiti, če bi imeli le malo več dobre volje. V najožjem krogu družine, s sosedi, v delavnici, v šoli, povsod se rado zgodi, da trčita dve osebnosti druga ob drugo, ker se vsaka samo trdovratno drži svojega naziranja, ker smatra baš svoje mnenje za nezmotljivo. Vse lepše bi potekalo naše življenje, če bi vsak trdno sklenil, izogibati se kolikor mogoče vseh trenj, pustiti tudi drugim kaj obveljati, tudi če se zdi njemu narobe, posebno če gre za zadeve, ki res niso važne in bistvene. Nikjer ni zapisano, da imaš ravno ti prav, in tudi če je tako, morda je večja tvoja Red v gospodinjstvu Gospodinjstvo bi moralo iti vedno tako, ^ bi se stroj za trenutek nikoli ne ustavil, kaJj* čas je zlato. Pa ne samo ta pregovor, še ne« drug pregovor bi si morala vsaka gospodinj« nad vse zapomniti: Za vsako stvar gotov pr°' stor in vsako stvar vedno na svoj prostor: Če bi se vsakdo vedno držal tega načela, j* odpadlo mnogo jeze in skrbi, ker bi odpad0 nepotrebno iskanje predmetov, ki so se založi11' ki so danes tu, jutri tam. To načelo bi si niO' rali vsi člani rodbine dobro zapomniti, v prvl vrsti gospodinja, ki bi potem morala privzgojiti red tudi vsem ostalim članom družin^ Spočetka bo šlo morda tu pa tam težje, a kmS' lu bodo vsi člani družine uvideli veliki pom«# reda v družini in se bodo radi podredili tako dolgo, da bo red. ki vzdržuje svet, prešel vsem v kri in meso. Potem je že veliko pridobljenega in gospodinja lahko mirno kdaj obrne gospodinjstvu hrbet, pa kljub temu ne bo vse šlo narobe. — Pri vsakem delu si mora 2°" spodinja vedno napraviti točen načrt. Namesto da bi brez glave in brez cilja delala tja v e" dan in vedno napravila samo to, ker je že silno nujno in še to v veliki naglici, si naj na' pravi bojni načrt, po katerem bo potem vse delo lepše in gladkeje potekalo. Medtem koj! naoravi bojni načrt, si lahko obenem privošči zasluga, če si pustila tudi drugim kaj veljati nekaj minut počitka. Ko bo s premišljevanjem in si se tako srečno izognila večjemu ali manj- in z načrtom gotova, pa se naj spet loti dela šemu karambolu na cesti življenja, ki bi nikomur ne koristil, a lahko povzročil celo prav občutno notranjo škodo. in zdaj, ko si je delo premislila, bo šlo vse uspešneje naprej. Železničarji o svojem položaju tremi našimi sosednimi državami (Nemčijo, Madžarsko in Poljsko, op. ur.), ki bi očividno kon nimi močmi znajti v novtih razmerah, omejiti vse neplodne izdatke, štedljivo gospodariti in čal z iztrebljenjem našega naroda. Uklonili i ustvariti zdravejše gospodarske razmere. De-smo se z nepopisno bolestjo v srcih, a z zavestjo, da bo obdržal naš narod tudi na okrnjenem ozemlju svojo svobodo in si utrl pot v svet, da ne borno padli, da bomo živeli, dia bomo zmagovali s svojim delom. Pokazali bomo svetu, kako zna delati ičeškoislovaški narod za svoj procvit tudi na okrnjenem ozemlju, Prebili se bomo v smislu naše ustave, sklenjene na revolucijonarni narodni skupščini med izobražene miroljubne, demokratične lin napredne narode, delali za utrditev popolne narodne enotnosti ter za zagotovitev mirnega razvoja češkoslovaške domovine. Štiri svetovne sile so izrekle nad nami ne-zaslišno sodbo pod krinko manjšinskih vprašanj, ki niso bila v nobeni drugi državi tako idealno rešena niti v ustavi in katerim niti v upravi nobena druga država ni posvetila toliko pozornosti, kakor Češkoslovaška republika. Mi smo bili pripravljeni iti pri reševanju teh vprašanj dlo najskrajnejših mej, ko so zahtevali, da bi olajšali umetno povzročeno evropsko napetost. Hoteli smo iti do poslednih mej državne samostojnosti in varnosti države. To smo napravili zaradi tega, da bi ne delali našega naroda odgovornega za novo svetovno vojno. Nismo verjeli v možnost takšne katastrofe. Vemo pa, da rešitev, ki so jo izsilile štiri svetovne sile v našo škodo, ni oddaljila te nevarnosti. S to rešitvijo so izrekli načelo, da morajo biti pri določevanju mej evropskih držav glavni činitelj narodnostne meje. To pa mora vesti k nepredvidenim spopadom in bojem povsod tam, kjer živijo narodnostne manjšine pod tujerodnimi režimi. Sam pogled na narodnostno mejo Evrope kaže, kakšna nevarnost je to lovno ljudstvo pri tej preorijentaciji ne sme stati ob strani, mora čuvati svoje interese in pcstcpati pri tem z največjo previdnostjo in odločnostjo. To so vprašanja bližnje bodočnosti. Toda pred nami stoje najbližje naloge, dolžnosti od danes na jutri. Nemška vojska zaseda mešane kraje, ki jih je določila konferenca štirih velesil v Monakovem. Pri tem moramo napeti najskrajneiše sile, da nudimo vsem, ki so zvest! republiki Češkoslovaški, vso skrb in zaščito pri teh stotisočerih rodbinskih nesrečah, ki se tu odigravajo. Potrebno je, da naši odlični in junaški češkoslovaški armadi vsi zaupamo, da zaupamo vladi republike in njenim organom, da ne podlegamo laž-njivi propagandi, ki jo širijo na vse mogoče načine. Vi pa, ki ste bili poklicani k armadi, izpolnjujte svojo dolžnost do zadbjih posledic in žrtev! Vsi se združite v trdno zvezo češkoslovaškega naroda, dajmo republiki vsi, kar ibo od nas zahtevala, opustimo notranje boje in spore, pomagajmo bedhim, ki so postali žrtev današnjih razmer, ne bojmo se bodočnosti. Če bomo vsi sodelovali in bdeli, ne bomo propadli, ampak se bomo dvignili k novemu razmahu naših sil! Mi, socialni demokrati, smo prepričani, da je vse, kar se danes zgodi po svetu prehod skozi dobo velikega preloma v zgodovini, iz katerega bo izšel socializem zmagoslavno preko vseh groz sedanjih in prihodnjih dni. Stojmo v neprodornih vrstah za Češkoslovaško republiko, za češkoslovaško demokracijo. Kaj je z zakonitim dopustom? (Konec.) Vprašamo pa, kaj je z zakonitim dopustom, ki je določen po letih službe od 15 do 30 dni, da se osebje odpočije in okrepi? Ali dobi osebje kako odškodnino za odvzeti dopust? Ali ni nikogar, ki bi one, ki take zakonske določbe kršijo, klical na odgovor? Uverjeni smo, da ta klic obupa ne bo zaman in da se bo g. minister prometa za stvar zavzel in odredil, da se dopusta ne sme okrnjevati. K zadnjič citiranemu razglasu direkcije v Ljubljani pripominjamo, da smo radovedni, če bo odslej res vse osobje sodelovalo. Strojni mojstri in tehnični uradniki s strojevodskim izpitom doslej niso vozili, toda na materijal-nih prihrankih so soudeleženi. Torej bi mogli, ustre(zaje besedilu razglasa, olajšati položaj strojnega osobja. In iz dveh razlogov bi bilo to prav: 1. ker so itak deležni prihran- kov in 2. bi se na vožnji s stroji o vseh nedo-statkih osebno uverili. kar bi jim bistveno olajšalo zasliševanja strojnega osobja. Strojevodski naraščaj se namerava 20 strojnih kurjačev izprašati za strojevodje, da bi bili dodeljeni za premikalno službo. Obenem bi se one, ki sedaj vrše premik. dodelilo v službovanje na progi. Tako daleč smo prfšli ker se ni upoštevalo časi, da je prišel zidar, čevljar, mizar, go-njač in celo krošnjar do strojevodje, so že 'niH nuli pred mnogimi leti in to je stalo mnogo borbe. Še v pokojni Avstriji se je — slično kot v drugih državah — uzakonilo, da more priti le ključavničar ali oni, ki je izučen slične kovinske obrti, za strojevodjo. To je držalo tudi pri nas do danes. Prizadetim poklicnim kurjačem povemo, d* nas ne vodi nobena zavist. Res je, da si kurjači v dolgoletnem službovanju pridobe stro' kovno znanje. Toda, ako se strojevodje upi' ramo praksi, ki se hoče uvajati, potem delamo to iz istih razlogov kot naši tovariši pred vojno, da mora imeti strokovno znanje prednost. Ne manjka strokovnjakov, ki bi z veseljem to službo sprejeli. Seveda bi se morala v teitr vprašanju dati načelnikom kurilnic pravica M' birati dotične ljudi in to brez vsakega pritiska*; brez protekcije in svetohlinstva. Kaj bi se moralo vse prihraniti? Strojno osobje se kliče n. pr. na zagovor.-; da je v letu 1937. porabilo večjo količino go* rilne ozir. mazivne snovi napram povprečji1 za stroje različne vrste v letu 1936. L' ■M’I Statistikarji pozabljajo pri tem. da so ( uvedbo novega voznega reda zvišali brzinff vlakov ter skrajšali vozne čase. Strojno" v turnusih zakona o 8-urnem delavniku in | osobje je na tem umetnem skrajšanju postran-15 odst. pribitka za dopuste in obolenja osobja. skih prejemkov doprineslo zopet svoj ohol"5 Tako se je na umeten način stalež v posamez-i na oltar državne uprave. Kot dokaz navaja' nih kurilnicah znižalo in sedaj je prišlo do te ga da se morajo izprašati za strojevodje po klicni kurjači, ki nimajo nikakih pogojev za strojevodski izpit, namreč: da so izučeni ključavničarji z najmanj dvemi razredi srednje šole, tremi leti obrtno-nadaljevalne šole, 2 leti prakse v montaži, 1 letom prakse v vožnji za kurjača in absolviranim 6 mesečnim kurzom za strojevodjo-pripravnika v Beogradu, kjer se ga teoretično uči stvari, ki se jih v praksi ne rabi, in praktičnim izpitom za strojevodjo v oblastni direkciji, pri kateremu se tudi precej zahteva. V prejšnjih časih res ni bilo toliko procedur z naraščajem. Pa s tem ni rečeno, da poklicnim kurjačem ■e bi privoščili tega napredka! Celo svoje življenje delimo na Stroju s kurjačem. Vendar imamo ključavničarje, ki niso napravili izpita in bi se jim mogla tu nuditi prilika ter dati možnost, da bi postali strojevodje, pa četudi le zvaničniki. Tudi bi bila sedaj prilika, da oni ključavničarji, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe, opravljajo strojevodsko službo. Za premik vendar ne bo potrebna srednja šola in tečaji i V ; mo, da se je na nekem progovnem odsek*1: na okroglo 150 km dolgi progi, skrajšal voZn' čas pri osebnih vlakih v 24 urah za 4 ure 4' minut. Iz tega sledi večja uporaba pogonsl