H»*ollšk cerkven Ust. Tečaj XIV. V Ljubljani 21. listopada (SOI. UM 24. Tri in dvajset zveličanih japonskih tnnčenikov iz i. in MEM. retla sv. očeta M'š'aneiska bo posvečenih ali med svetnike prištetih. Japonija je dežela ob de.-ni strani Kilaja ( Kine ) v Aziji, Kjer še zmiraj inalikvavstvo gospoduje iu trinoštvo vlada. Pervi. ki so v Japouiji z vspeham iiiisijouarili. so bili jezuiti, očetje iz Jezusove družbe. Sv. oče papež Gre-goiij XIII.. ko so slišali, s kolikim pridani je/.uiti Japone-zam Jezusa ozuauujejo. so jim bili 28. prosenca 15S5 še celo prednost ali privilegiju dali. de razun njih ne smč noben drug red v Japouijo misijonarjev pošiljati. Ali že pervi Gregorjev naslednik, Siksi V. so to pravico overgli, ter meuiham irančiškauam dovolili, tle smejo povsod pridigo vat i in na vse strani misijonarje pošiljati. Tako so razlagali Sikstov razpis pervi španjski bogoslovci. V Japouiji je takrat vladal trinog Tajko-sama, ki se je bil po sleparijah iu morijah iz nar nižjiga stanu tlo cesarstva povzdignil, in imel je želje, še sosednji Kitaj si podjarmiti in vse nazaj pridobiti, kar se je bilo kadej od japonskiga cesarstva odcepilo. Ker je pa nad vse gotovo, de materialno blagovitost vsakterc deržave povzdiga razprostirana k u pcija. i'- japonski cesar Tajko-sama kupčijske pogodbe z bližnjimi i s ■ Daljnimi sosedi sklepal. V ta namen pošlje Tajko-sama svojiga p t i -lizuna. zvitiga dvoličniga Faranda-ta ua filipinske otoke, ki so kakor še zdaj, spadal i pod španjsko kraljestvo, do »»ii— dotniga deželskiga poglavarja Gomec-Perec-a tli Mariuas s prošnjo, naj bi tudi ou po volji svojiga cesarja špaujskim ladijam dopustil v Japouijo jadrati in z ondotnim l|tidstvam kupčevati. Gomec Pereč tli Marinas je dobro vedil, de kupčija z Japonczi bi špaujcam le takrat liasniti utegnila, ko bi sc k misijonarjem jczuitaiu še oo. frančiškani, kterih več lojenih Spanjcov je na filipinskih otokih, prej v Japouijo dopustili in ti kakor njegovi poročniki tje šli, ter cesarja in ljudstvo ua kupčijo pripravljali. Faranda zagotavlja, dc oo. frančiškani naj le naglama tje grejo. ker Tajko-sama jih sam želi, de se ž njim zastran kupčijskih pogodb dogovorijo, in še dostavlja, de v Japouiji se jim bode lepo polje odpcrlo. kjer bodo zamogli poleg jezuitov veliko za razširjanje Jezusove cerkve storiti; sej sim tudi jest kristjan, pridcnc zadnjič, ( pa zalibog! le po imenu Ker je bil Gregorjev razpis , po kterim drugim redov-nikam, zunej jezuitam, v Japouiji pridigovati ni bilo dopu-seno, po papežu JSikstu V. overžcii, so 2o. velikiga travna 1593 v Japouijo -1 frančiškani odjadrali: o. Peter Kerstnik. provincialov pooblastcnec na filipinskih otokih. o. Jernej Roje. br. Frančišek otl sv. Milicla. iu br. Goucalcc Garcia, ki je 1 il japonskiga jezika dobro zniožin. Očetje jezui'i so jih v \anga-saku gostoljubno sprejeli. Ko so bili naši frančiškani pred cesarja pripeljani, mu dopovedujejo, zakaj jih je njih deželski poglavar Ičsem poslal; tode Ic-ta jih le malo posluša in z neko prenapetostjo tirja. de na j sc filipinski otoki zopet Japouiji podveržejo. Brat Goucalcc Garcia. Petrov tolmač, ki je bil tcrgovec, preden se je pmncuišil, iu večkrat po ku. čii v Japouiji. jc iz pogovora hitro zapazil, kako jc Faranda španjskiga poglavarja napeljal, pa tudi Faranda sam, ki jim je obljubil vselej in povsod na roko iti, se frančiškanov ogihlje. mende zato. naj bi mu njegovih zvijač nc očitali. Tajko-sama fiaučiškauaui sicer ne veli. naj sc uemu-dama na filipinske otoke povernejo. odkodar so prišli, temuč >e povabi jih. naj njegove veličastne palače v Mijaku. Osaku in Fucimu ogledajo, prejden i/. Japonije odrinejo; prc[oi\č jim pa resnobno, dokler se tukej mudijo, Japouc-zam pi idigovati. Ali frančiškani, ki so lili poiočuiki deželskiga španjskiga (»'glavarja na filipinskih otokih in kakor takošni tako nedotakljiv i. k»t poglavar sam. niso Tajko-samoviga povelja poslušali; gnani od gorečnosti /.a Gospodovo hišo. so vkljub prepovedi sv. evangelij očitno oznanovali. V Mijaku so cerkev zidali, ki so jo do 2. vel. serp. 159 1 dozidali in jo Marijo angelsko imenovali. Tamkej so Por-cijuukulo pervič tal-o slovesno obhajali, kakor dc bi bili v svoji ili inaciji na Spanjskim: iu odslej so glasno v koru molili, v ccikvi skiivuosti Božje obhajali in pridigovati. Novospreobernjcnci so prav pridno k njim zahajali iu dau za dnevam je njih število rastio. II koncu trga leta -o k i:jim v Mijak še 3 frančiškani dospeli: o. Avguštin Rodri-gvec t ne (iremeniti /. Jaue/.am Rodiigvec-am . jezuitam. ki je bil ravno takrat tudi v Japouiji). o Manko de Ribunc-deira. iu o. Ilieroiiim od Jezusa. Ko so »i tako frančiškani nekoliko opomogli, kupi njih prednik o. P«, ter Kcr-tnik ln-o v Osaku, ki jo v samostan predrla in ga Betleho>| Miieft.o kaznijo, frančiškansko cvrkev in ondi'tni -amo-tan - vati. Kar je Tajko-sama toliko zdražilo, de je frančiškane polo\iti in križati dal, je pa zadnji vzrok ta: Neka španj-ska kupčijska ladija je na klcčetji obsedela. Tajko-samovi vojaki, ko zagledajo, dc ladija ne splava, pribite, ne le samo, dc bi jo vplenili, temuč so si jo tudi v la-stino vzeli. I.adijini poveljnik Lrani, kakor ve in zna, in japonske vojake straši s tem. ker širokoustno pripoveduje, kako mogočen je spanjski kralj, koliko vojakov šteje, s kterimi bo prišel, de si ta rop poverne. Na vprašanje ja-ponskiga vojaškiga poveljnika: kako se jc pa vaš španjski kralj tako mogočnima storil? ta prav nespametno, in kar je še več, tudi lažujivo odgovori: „To je kar lahko; glej! ako meri naš kralj na kako pagansko deželo, de bi si jo podjarmil, pošlje piej tje misijonarjev, ki ljudem prigovarjaj«!. de našo vero sprejemajo; keršanstvo odpre pot našim vojakam v vse neverne kraje, iu s ponjočjo novih kristjanov je nam zmaga nove dežele le otročja igrača." Ni dvomili, de je vojaški vodja to Tajko-samu na-glama v ušesa zatrobil. Ko leta to ustenje zasliši, se prestraši in si domišljuje, kakošna osoda Japonijo čaka, ako frančiškane misijonarje, ki Japonce za Spanjce pripravljajo, dalje v deželi terpi. Ue bi Japouija tej žalostni osodi odšla. priseže. do zadnjiga mi-ijonarija vse pomoriti. Ko se mu perva jeza nekoliko vleže. zapove beričeiu, de naj v Osaku v>c frančiškane iu te, ki pri njih iu ž njimi prebivajo. polovijo. Osaški mestni poglavar obda z vojaki nc le samo frauciskauskiga, ampak tud jezuitarski samostan. V jezuitarskim samostanu najdejo doma le eniga očeta, o. Pavlu Miki, iu dva učenca, Janeza Soan-a iu Jakopa Kisaj-a. vse tri rojene Japonce. V Mijaku, kjer so ravno lako te dvojne redovnike obstražili, ne najdejo pri jezuitih nikogar doma. razun stariga očeta Gneki-a, ki so ga pa verni po sreči rešili. Frančiškanov so v Osaku iu Mijaku •J vjtli: o. Petra Kerstnika, o. Martina de Aguir ali od Jezusoviga vuebohoda. in o. Frančiška Blanko-ta; eniga klerika, brata Filipa di I,as 4'asas ali od Jezusa, in dva fratia: lianei-ka Piraglia ali od sv. Mihcla, iu Goucaleca Garcia. Verh te^a Tajko-sama zapove, de naj se tudi vsi tai-ti popišejo, ki so v Osaku in .Mijaku pii frančiškanih v službi, in pa tisti ki k njim prepogostama zahajajo. V Mijaku je bilo vsih skupej zapisanih 17; .'» frančiškanov iu 12 deželskih. ki so bili pri njih v službi ali pa njih učenci. ki so v vsim po meni-ko živeli ali tret jorcduiki, tere jarji bili. Ko jih beliči kličejo, de bi jih v ječo odpeljali. manjka eniga. ki sc jc Matija klical; bil je šel pa ta hip i.a ti ig nekaj /.a hišo kupovat. Ko beliči vpijejo: kje ie Matija, kje je Matija? se oglasi neki rokodelec, ki je lavno nuMiio sc! in pravi: ..Kaj pa je. jest sim Matija, ne -i« er ti-ti. ki ga vi išele; pa vedite, de tudi jest sim kristjan, ki san pripravljen za svojo vero tako umreti, kakor uni. ki ^a išete." ..Zadosti jc. de si kristjan," se odkaiil^aio bciiii; ..le z nami. 17 jih je zapisanih. 17 jih j" iukej." — V O-aku je bilo zapisanih 7 imen: .'I dežcl-ski s frančiškani prebivajoči. I frančiškan iu .i jezuiti, ki si;n |ib ze zgoirj iminoval. Med letniki, ki so bili v »i v sineit lia križ obsojeni, so bil. f.in»je. Tone in Tomaž pri 15 letih, ki sta vedno pri hane.»kanili »lan »vala in jim pri sv. maši stregla, iu pa l.udvik pii 12 letih, ki je beri« e jokaje (trosil, de naj tadi ii|f.ru za;i»ejo. de s svojima ljubima tovaršema smert za Jezu»a stori. in je tako stanoviten, de noče uiti, ko mu /.a to piil' /.no>t dajo. Ko so v »ih 21 jetnikov v Mijaku imeli, jim roke križem na herbtu pii»»/..jo in jih.'), pio-enea l.V.»7 peš ženejo na planjavo zgornja mesta. kj»r jih rabelj Ksibouiijo pričakuje, de bi juii. ka-or .»o bili obsojeni, nosove in ušesa odrezal, kar pa ni b:l prav dopolnil, ker po ne*i usmilje-nosii j i 'ii le količine levica u»e»a piislriže. Tako spačelii in skeivjo oblili so bili ver/eni po trije in liije na vozove, dc bi j.h po Mijaku v s e > k o z \ ožili, dt jih malikovavsko ljudstvo psuje in nad njimi svojo jezo hladi. Pred pervini vozam je koračil berič, ki je njih obsodbo k smerti tako le spisano na kviško nosil: „'Tajko-sama. Zapovedal sim, de tako naj se ravna h temi ptujci, ki so v Japonijo s filipinskih otokov prišli, ki so se poročnike ondotuiga poglavarja imenovali, kar pa niso bili; ki so se brez mojiga dovoljenja predolgo med nami mudili, in ki so vkljub moje prepovedi cerkve zidaii, svojo vero pridiguvali in med mojim Ijudstvam velike zmešnjave napravili. Ko ljudstvo svojo jezo nad njimi nasiti, zapo-vem, de naj se v Nanga-saku križajo." Ko jih po Mijaku iz ulic v ulice vozarijo, jih pagansko ljudstvo nc zmerja, ne psuje, temuč še smilijo se inu, zlasti trije fantiči: malikovavci sami ne morejo uineti, kako bi bili ti mladenčki smerti vredni; krivice in divjosti Tajko-samata očitno dolžijo; spremljajoči kristjani pa vojake nadležno prosijo, naj jim k jetnikam na vozove pustijo, de tudi oni za enako krivico, de so kristjani, ž njimi vred križani bodo. Mučeniki na vozovih goreče molijo, o. Peter Kerstnik, vodja njih, jih k stanovitnosti opominja in spremljajoči množici Jezusa križaniga ozuanuje. Ko so jih po celim mestu prevozili, so jih na večer v temno ječo za-perli. Drugi dau jih prepeljejo v Sakaj. kjer so jih ravno tako, kakor v Mijaku divji razposajenosti iu Ijudskimu za-smehu izpostavili. Devctiga prosenca jih peljejo iz S.ikaja proti Nanga-saku iu tje popotovaje poveljnik stražnikov Frančiška Davto ali Fabclantc iu Petra Sukcgir-a ali Suk-veksika, ki sla jetnike sprcmljcvala, dc bi jim po ječah stregla, zgrabi iu ker na vprašanje, sta li tudi onadva kristjana, resno odgovorita, de japonske bogove zaničujeta, ju svojevoljno jetnikam pridruži. Ko Tajko-sama zve, kaj je poveljnik z dvema popotnikama storil, se zavzame iu zdihue, rekoč: Spoznati moram, de kristjani so res serčni, ker šc na svoje življenje ne gledajo, kadar gre komu kako ljubezen skazati. Gorečnost miličnikov je bila tolika . kolika njih nepre-strašenost; po vsi poti so Jezusa ljudstvu oznanovali, posebno jezuit o. Pavel Miki in o. Miiiiu dc Aguir, frančiškan. japonskiga jezika do dobriga zmožin. Ko so jih po potu iu posebej v Nanga-saku po ječah mučili in terpiučili, so jih 5. svečana zunej Nanga-saka na planjavi poleg cerkvice sv. I.azara pripeljali, kjer jc jezuit o. Pasijo svojiga sobrata o. Pavla.Miki-a in »Iva že imenovana učenca spovedal in ju tukej za novinca v Jezusovo družbo sprejel. O. Ilodrigvcc je tretjorednike za smert pripravljal. in frančiškani so sc medsebojno spovedovali. Tako z Bogam spravljenim rabeljui velijo, naj sc vzdignejo iu uino grejo proti hribčku, kjer jih križi čakajo. Nešteta množica jih spremlja; kristjani prednje poklekajo, jokajo iu se jim v molitev priporočajo. Ko v znožje pod hribček dospejo. zagledajo na verhu pripravljene kri/.e in sc veseli v tek podajo, kakor sv. Andrej, vsak svojiga objet. Križi, ki so na tleli pred skopanimi jamami ležali, so imeli po dve prcprcčnici, iu nekako v sredi klin zabit, tako de se je mucenik nanj vsedel. ua spodnjo prcprcčuico se z nogama naslanjal, in zgornja jc bila za roke namejena. Ko se jc mucenik na križ vergel. ga jc rabelj čez bcdia in ledje z vervmi nanj privezal, roke pa na zgornjo prcprcčuico. okoli vrani mu je železen zavratuik dal, de mu je glavo nepremakljivo ua kviško derzal. Potem še le sc jc križ v jamo trešil iu zagvozdil. Ko tako 2»> mueenikov. z obličji proti morju obernjc-niini. v eni veisii po brinu na križih razpetih visi, iu ra-belua pričaku . de bi jim s sulico persi presunil in jih s časnosti v veči t pognal, zapoje o. Peter Kerstnik Caha-rijevo pesem, ktero v »i kri/ani tako navdošeiio in ginljivo povzamejo. de so vprični kristjani iu tudi neverniki do solz ginjeni. Ko o. Peter Kerstnik obmolkne iu svojo blago dušo izdiha, ker s sulico prebodenimu kri odteka, sc njegov vstrič-nik, mali Tonček, ua križu oglasi iu iiiičuo 112. psaltn zapoje: ,,Hvalite služabniki Gospoda; hvalite ime Gospodovo !*k Al glej! prepev;ijočimu rabelj sulico z vso močjo t persi zarine, in Tonček, ki mu ni bilo dano psalma na križu izpeti, se je vzdignil v nebesa, ga gori z angeli končat. Tako je zunej mesta Nanga-saka 5. svečana 1597, 20 mučeneov za Jezusovo, edino zveličansko vero častitljivo smert junaško na križu storilo, med kterimi so 3 jezuiti in 23 jih je naše frančiškanske deržine. Več od tih mučeuikov se bere pri Bolandistih, bolj kritično pa v: Storia universale delle missioni cattoiiche del barone Ileiirion. Torino 184!>. (Konec nasled.) Hov i vojšahi za Pija 11'. „Armonia" pravi, de v god vsih Svetnikov bodo zlasti tisti svetniki in zveličani prosili za katoliško Cerkev iu sv. Očeta ter mu bodo kakor močna nebeška vojska pomagali, kterc je on med svojo imenitno vlado med svetnike ali zveličane prištel. Pred vsimi mu bo močna hramba presveta Marija Devica, ktere neomadežano spočetje je on slovesno razglasil. Neznaten prigodek ob tistim visokim prazniku Neomadcžane, ko so sv. Oče, obdani s škofi vesoljniga sveta, veliko versko resnico izrekli, so ljudje sploh sprejeli kakor za srečin predpomen nebeške hrambe. Med veliko mašo jc bil namreč veter naiiaglama v visoko kuplo butil iu eno zmed šip steil, in ko je zamogel veter noter, je sem ter tje zagrinjalo od okna odmaknil; kolikorkrat pa sc jc to zgodilo, se je vselej tako namerilo, de je solneni žark skoz okno zadel naravnost na obličje sv. Očeta, ki so maševali. To >e je vsim čudno zdelo in so kakor dober pomen razlagali. Svetniki iu zveličani pa, od sedanjiga papeža za take spoznani, so naslednji: 7. vinotoka 1S50 so Pij IX. zveličano izrekli Marija no Par des i Flore s, rojeno v Kviti (Ouitu) v južni Ameriki 21. vinot. lt>18. Ta devica jc živela le 2G let, in bila je čudo vsaktere čednosti, zlasti čistosti. tako dc so jo lilijo Kvitausko imenovali. — 21. kim. Ih51 su zveličaniga izrekli častitiga Petra Klavci -a, Spanjola, ki jc bil skoz 40 let v Kartagcui v Ameriki apostelj zamureov, in jc vse svoje iihm i v njih spreobernjenje obračal, se s:i nikoli utrudil, njih o! nasanja lepšati iu njih bi it kosi lajšati. — 29. kim. 1851 so enako zveličaniga razglasili ča.-t. Janeza »le Uri t o, Poitugalca. aposteljna i/. Madure iu Indostaua, ki jc bil na povelje poglavarja v Maavi zavolj vere do smerti mučen ali martran. 30. vinotoka 1851 so zveličaniga naznanili spi ičcvavca aii martciiiika Andreja Uobola. ki je bil rojen v Pala-tinatu Saudoiiiirskini 1592. Delal je v nogradu Gospodovim, ko so divji Moškovitaiji iu Ko.-aki po katoliškim Poljskim iu l.itvanskim razgrajali, morili in ropali. Terpel jc tako marterstvo, dc po misli oilbora ss. obredov pred njegovo preiskovanje ni še nobeno bolj grozovitim prišlo. Pod napisani „Vcrni junak bolj po s le d nji ga časa" se v nekim bolj novim delu * J od tega slovanskiga svetnika naslednje bere: Xa Poljskim so bili razkoln;ški greki vikšiga škofa Josafata umorili, in so si vse prizadeli, dc bi svoje zmote med vernimi razširili. Takrat je bilo več vstavov družbe Jezusove razdertili iu 40 mož te družbe umorjenih. Na to bojišč jc bil tudi Andrej Uobola poslan. Ncprestrašcn gre peitečim nevarnostim nasproti, z vso močjo iu terpljcnjcm se vojskuje zoper zapeljevanje, nar veči brit-kosti in težave vesel prenaša, in poslednjič med nar bolj preiskanimi mukami ali martrami svojo kri prelije ter za Kristusa in v blagor svojih ovčic življenje da. V vstavu v Piosku jc mogel s svojimi tovarši vred veliko let vsak-tero draženje prenašati, llazktdniki so ga zavohali, ko sc *) Geistl. Lesung; str. 60. je mudil v Janovu v tolažbo ondotnih katoličanov. Dva ko-sakovska oficirja z mnogimi vojaki ga išeta in ga najdeta ua pol i od Janova do vasi Perelinde. Nar pred so ga prav divjaško bili iu tepli, med vcdniiii trinoženjem ga potem na konja privežejo in ga vlečejo, vsiga s kervjo oblitiga, v Janov k svojimu stotniku. Leta od njega tirja iu mu zapoveduje, de naj se družbi z Kimam odpove. Ker se Andrej stanovitno brani, ga stotnik v divjaški togoti mahne s sabljo in mu skorej roko odseka; z drugim mahljejem ga na nogi rani; eden vojakov mu oko iztakne. Poleni ga naprej vlečejo v neko mesnico in ga z gorečimi baklami vžigajo. de bi ga kar naravnost spekli; mu kožo odirnjo z glave in z roke. ter mu s tem zasramujejo tonzuro in uiašiiikovo posvečenje: mu na dalje s lieibla kožo derejo, mu rane ua rane delajo, mu terste med nohte iu meso na perstih zabijajo, mu nos spooej iu ustnice odrežejo, naredijo odzadej ua gla\i veliko rano in mu potem jezik iz-derejo. Taciga pustijo ležati v blatu na cesti, in ko stotnik čez nekaj ur vidi. de še ui mertev. gerdun življenju svoje klavšiue s sabljo koncc stori. (10. tnajnika lti.*»7. ( Dalje nasled.) f retnensisi dnevi (ta*turje). V 34. listu stran 2(i8 22. vel. serpana lanskih Novic sim pod napisani: ..K u ko vi ca v rine tisk i prerok** pretresoval nektere vremenske dni, iu kukovico /a napovedovalko dobre ali slabe letine poterdil. kar se je tudi letaš pokazalo, ko jc kukovica na zeleno prišla; pa zavoljo ujeuiga prihoda iii-mo dobre letine imeli, temuč ker jo jc Uog nam dal: kukovica se jc namreč o pranim t asu o-glasila. pa je potem -e dolgo molčala. 1. Kolikor dui p. t/d sv. Martiuain led, toliko pred sv. Jiirjeiu zelenje. To >e je spoluilo: dvanajst dni pred sv. Maitiuam je b.l led. toliko pred .-v. Jurjcm zelenje; se (udi lahko ume, če je zima zgodej. je tudi spomlad do časa. Veči del so vsako leto p'j tri zime: zgodnja zima v začetku Advcnta. djuga o sv. treh Kral,ih. pozna pa v poslu; samo leta 1^22 in 1 —--5 f ui bilo ne snega ne hudiga mraza. Kadar je proscucc lep iugorak, pride prava zima še le svečana, iu pozna še le po Veliki noči. ali še pozneje: to kaže slabo letino. Kdo pa bi bil mislil, dc bo zgi-dtija zima o vsili Svetih, pra\a o!» svojim ča-a. pozna pa še le velikiga travna, celo o sv. Cibauu; to je le ll«g sam vedil. ki jo jc dal. 2. S v. M a r t i u I c p . d a vir e h d u h s u e g. To leto lHiO ui bilo soluca. >neg pa že 13 listopada. I.etas je sv. Martina dau dezilo; pravijo de to pionmi. de b» >c dolgo ča«a toplo, kar je toliko bolj verjetno, ker so na*i lovci (a dan ua liribcu. ki je kakih I lo sužnjev nad \odo visok, veliko bukoviga zelenja ua^li in domu prinesli, kar še nisim nikoli nc vidil, ne slišal, če ravno »im že večkrat vidil v jeseni kako jablano cvesti. Pravili so. de se tudi drugod popki napenjajo. Dobro bi bilo zvediti. ali jc tudi drugod ta prikazen. 3. Dvanajst dui pred Božičem >e ni kaj obneslo; samo pervi tiije za prosetica. svečana iu siišca. kteri niso imeli kaj mraza; druzih šest pa jc bilo oblačno s taiijkim mra-zam, z beruezam, to je, s snegam, ki zavoljo hudiga mraza ne gre; mali iu veliki traven sta bila merzla iu mokra, potem pa tlo sv. Terezije suho iu vroče; 22. hudi mraz, 23. odoitka, 24. sa[ia dere. Iz tega vidimo, »le ti tlucvi so tudi letaš bili negotovi vremenski preroki, zna se kak dan s svojim mcscaui vjeti, pa sc ni na to zanašati. Pa sej ie tudi veliki pratiki spodletelo, ki ima 3. maliga travna sneg. pa je šc potlej zlo šel. iu llcršelj je od velike noči tlo vsih svetili vreme le trikrat zadel. 4. Sveti večer jc krivic vlekel in je s pridani služilo o polnoči; čez leto je pa le sever go-podaril. krivic in jug pa nista smela. c- 5. Svetiga Petra stol (22. svečana) ni zamerznil, potem pa večkrat tistih 40 dni. 6. Sveti Matija ledu ni dobil, pa ga prec ni naredil, le čez nekaj časa. 7. Ce veliki petek de ž i. nima dež potem teka. To se letaš ni moglo presoditi, ker spomladi je dež vedno dohajal, po leti pa je ua presuho zemljo padel, in se hitro porušil. 8. Sv. Vincenca solnce rodi sladko vince. To se je prav dobro spo?nilo. 9. Sv. Medarda daa je šel dež do poldne; pa je le enkrat dež šel celih štirdeset dni, ne več. Ljudje imajo še več tacih dni, iz kterih »i vremena prerokujejo, pa so tudi negotovi preroki. Kdeu sum je, ki večno pratiko ima, in vedno prave vremena dela, ogenj. točo. sneg, led in viharje, kteri spoluujejo njegovo voljo; pa ta Eden nam noče naprej povedati, de Mu še tega gospodarstva ne vzamemo, kakor že v druzih rečeh, in de v vremenu moramo spoznati, de vse naše delo j« prazno, ako Ou nam polja ne blagoslovi! (konec natled.) Siorenvi in \ettwi. Ako se ozrimo na sedanje razmere med iiemštvam iu sIovaiiMvaui. najdemo skorej povsod, kjer se obojna naroda strinjata, nekak poseben strah \cmcov. de bi ponemčeva-nje ne jenjalo, ali celo, de bi se Nemci kje ne poslovanili. Pervo bi bila pač pravična iu skoz iu skoz poštena reč. dc bi namreč tisto napačno iu krivično poucmčevanje jenjalo. I.e zakn/.eni egoist zamore želeti, de bi poiiemčevaviia sistema se dalje gospodovala. Kar pa drugo tiče. de bi se namreč Nemci utegnili poslovanili. naj Nemci pomislijo, kaj je dosihmal skoz toliko stoletij nemštvo delalo, koliko čisto slovaiiskiga naroda je poncmčilo; vender ga je šc toliko, de je une groza pred nami. desiravno smo pohlevni, jim nič nočemo, in le kako pravičico tirjamo. ki so nam jo svitli cesar zagotovili, in ki je ob enim tako natorna. de bi se brt z zagolov Ijanja mo«j!a llotcutotam. /amurcam, Satno-jedam iu vsiiu divjakam dopustiti. De pa na njih dotični strah odgovorimo, bodi rečeno: Ako Nemci iu drugi na-• odi sk«>z toliko stoletij, s tolikimi pomočki. s tolikim trudam Slovanov niso mogli toliko ponemčiti, poiialianeiti.de bi bdi Slovani ali le Slovenci zginili, kako bodo Slovani druge narode poslovanili. k« lega ne išejo, ki tirja jo le zgolj zase kakih jasnih, očitnih naiormh pravic? Slovani n. pr. ue tirjajo. de naj se na Tirolskim. Solnograškim. Dunaj-skim sl.ivan-ko viaduje itd., kakor so Nemci po slovanskih deželah d-Iali. Na Ceskim n. (»r.. kjer je češtvo in nemštvo skupaj, sc Nemci silovito boje, de bi ne bilo tudi kaj češkiga v šolah, iu de bi se njih otroci kaj slovanskiga nc navadili. Od kod jc ta stiali v deželi, kjer sta oba jezika? Ali jiin i.i obeh jezikov potreba? Za*aj se pa Cehi povsod nemškima jezisa urijo? — Kgoizem mora jenjati. ui več čas zalo: narodam iu jezikom gre enaka pravica. Ko bi Nemci prav spoznali, bi jih moglo v nekim pomenu še sram bili. de so se povsod za izvoljeno ljudstvo obnašali, in ko so nad slovanskimi ljudstvi gospodovali, dc so jim tudi svoj jezik vlivali, ne de bi bili deželnim jezikam ua noge pomagali. Tode kar je minulo, je minulo. Prcvdarimo to reč od druge, bolj potrebne iu koristne strani. Narodi se zbudu-jejo iz .-panja in v>ak se čuti iu zaveduje samiga sebe. Tiri a pa pred vsim drugim prid keršanstva in potem prid derzave. de žive narodi pod eno vlado med seboj v prijaznosti in edinosti, kar je le samo tako mogoče, ako vsi enake pravice vzivajo m sleherni dobro pomni: ..Kar ti nimaš rad. tudi drugimu ne delaj!" Te keršanske edinosti ni nikjer tako potreba, kakor v Avstrii, in uoben- krat tako potreba, kakor sedanji čas, ko je cesarstvo po vsih straneh z nevarnostmi obdano. Lahi prežijo po Be-nedkah, ko so lepo Lombardijo že vzeli; na Nemškim je nekak stan, de se nič prav ne ve, kakošen? sploh na prijaznost s krivoverci seje premalo zanašati; ua izhodu in jugu hudo vrč in ne ve se, kaj se bo skuhalo. Avstrija je v sredi tega kvasu. Njeni narodi se morajo tedaj čversto deržati svojiga prestola iu dinastije, svojiga svitliga cesarja; de bo pa lo mogoče, morajo biti edini — viribus uuitis —, iu de bodo edini, naj sleherni hleherniniu pusti in privoši njegove pravice. Velika resnica je, ki mende ne bo zanesljivo nikoli več overžena. de tisti Nemci Avstrijo in njen obstoj sovražijo, kteri le na nemštvo tišijo iu drugim narodam njih pravic zastrau narodovnosti in jezika ne pri-vošijo. Bolj ko drugim narodam njih pravice taje in od-rekujejo, bolj neprijazne si jih delajo, ker jih s tem zaničujejo, zatirajo ter od sebe pahajo. Naj bodo tedaj zares „grossmuthige Natiou," ter naj nc zatirajo pri druzih, kar tudi sami radi imajo. In ako sami tolikanj radi pišejo in neprenehama ponavljajo n. pr.: ..vvir Deutsche, die deutsche Bildung, Gross-Deutschland, die deutsche Natiou" itd. itd., naj ne bodo tako nečedno natoleljivi, de bi poštene in zveste Slovane precej s panslavizmam pitali, ako se kje od naše narodovnosti spregovori. Tako nespametno natolco-vanje bratovski narod draži in prijaznosti ne strinja, ampak jo razdira. Kdor koli tedaj Avstrii dobro hoče, kdor svojo avstrijansko domovino ljubi, naj tiši na to. de vsi avstri-janski narodi v ljubezni žive, naj mu bo toraj ležeče na pravicah vsih narodov: to je podpora za Avstrijo, ker le samo od tod vstaja zaupanje in prijaznost. Tuji v naši deželi naj nikar domačih naših po nemških časnikih ne obje-dajo iu ne obrekujejo, ker s tem bo razdraženost zmiraj veči; domači pa naj zaupajo v postavo in svojo pravično reč ter tudi pomnijo, de vsaka dobra reč le po stopinjah gre, p rej d en v pravo ravnomero pride, pa de tudi ravno toliko nasprotnikov slovenskih pravic ni. kakor se sem ter tje dozdeva. Sej klico do pravice vsakteri človek v sercu vsajeno ima, ako mu je sebičnost ne zatiia. Narodnost ka-kiga naroda pa vender zatirati, hi se reklo njegovo oliko zatirati, njegove pravice zatirati, narod sam zatirati. -- iu kdor dandanašnji to dela. on s svojo lastno glavo v steno bula. Mil. lavantinski škof so mende prav zadeli, ki so ob koncu duhovskih vaj mcsca kimovca na Kisel i vodi med prelepimi duhovnimi nauki od keršanske ljubezni tudi od ljubezni do svojiga naroda spregovorili. Rekli so n. pr.: Lani sim o koncu duhovnih vaj svoje drage sodelavce v slovenskem vinogradu svaril. ne previsoko narodnih perut povzdigati iu nc dražiti Levijatana narodnih prepiranj, zi-kaj vsi smo bratje Kristusovi, vsi narodi smo otroci Očeta, ki je v nebesih: letaš pa opominjam in prosim Vas, svoie brale Slovence in učitelje našega rodu, nc dajmo ncuisku-tarjem živelja našega zatreli, ue dopustimo pogasiti iskre domače ljubezni, nc poteptati v smeti milega jezika matei-nega. kakor hi nemškutarji radi. Naš matcriii jezik je varil prave vere: katoliška vera ravno tako med nami omaguje. kakor se slovenski rod potiemčuje: to nas skušnja več kakor tri sto let uči. Ljubimo nenišino in se je pridno učimo, kakor dozdaj. pa ne pozabimo, daje slovcnšiua miti naša, nenisina le dobra soseda, pa nc naša gospa, koji bi svojo mater Slavo v sužnost prodali, kakor je pri nas navada. Svoje dni je uemšina za mizo sedela iu še sedi; s!o-vensitia je za vratmi stala iu ji služila. Zi to je gospoda nemško govorila, in še govori, dokler so le posli slovensko gučali. Zdaj hlapci in dekle nemško govorijo iu se besede materne smauiujejo; evo bratje! tedaj pa mi slovetišiuo za mizo posadimo, in jo počastimo, kakor svojo milo mater, da sc homo radi v slovenski besedi pogovarjali, slovensko besedo v svojih shodih povzdigali; tako jo bomo na noge spravili, da ji bo čast v pričo njenih sester. — Temu primerno tudi poznanjski vikši škof, žl. Przvlu-ski. v razpisu zastran volitev v odbornico pravijo med drugim: ..Zares je nedvomljiva reč, preljubi, de kakor je po eni strani naša dolžnost, se terdno deržali besede Zveli-čarjeve: ..Dajte cesarju, kar je cesarjeviga,** kakor tudi nauka aposteljnoviga od spoštovanja do oblasti; ravno tako gotovo je po drugi strani, de se nam spodobi, zvest spomin, serčno ljubezen do nekdanjih izročil ohraniti. Po Božjim usmiljenji ua sedež sv. Adalberta poklicani. krog kteriga se je nas iiltmI od nekdaj v rezilih časih zbiral, nikakor ne moremo opustiti, vas opomniti, de je naša dolžnost. šege, jezik in zgodovinske izročila hraniti. Sej vam je po mednarodovskih zavezah in slovesnih kraljevih obljubah v tej zadevi vsa svoboda zagotovljena za serce iu vest. V ti reči moramo tolikanj bolj določeno besedo izreči, ker se od druge strani slišijo glasi, ki prave inisli iu to samo reč z graje vredno napčuo rabo pomešajo, ter ljubezen do narodovnosti nejcversko čutilo imenujejo.** Toliko bodi rečeno za slehernika naroda pravice iu lastnijc, pa le zato. de se vsi — .Slovani, Nemci ali Italijani iu Madijari — med seboj porazumcino in tolikanj bolj po keršansko ljubimo ter smo edini - viribus uuilis — eno Božje in avstrijansko ljudstvo. MBotlučljir elssemprl za take. ki i iii a j o preveč kulture. Marskteri, ki je nekoliko lilosofov in dve tri torbice romanov pogoltnil, meni, de je vera zanj že vse prev-ak-danja reč. Zgodi se mu pa tudi rado, kakor angleškimu jogotajcu David-lluinc-tu. Iluoie je stanoval v novim mestu v Kdinburgu. Novo mesto je /. Kdinburgam zvezano z lepo zidanim mostain, ki je čez inočvir speljin. Iluoie si hoče neki dau pot prikrajšati — sej modrijaiiani je čas drag — in korači čez berv iz desk. ki je bila za silo narejena. Zlomijo se mu pa nt-ke deske pod nogami, in glej! bogotajic teči v blatu, pa vpije za pomoč, de bi hitio počil. Stara žeuka priteče, ko pa nečedneža Huma viiii. mu noče roke podati, ter mu klice: ..Kaj malo? Vi ste lluuie, bogotaj«c!" — ..Ne. ne, ne." preuda lil"s«if, ..nisim boga-tajic. vi me nc poznate, dobra žena. kakor res je Ilog v nebesih, vi me nc poznate!" ..Daite t ctl aj ,** leče žena, ..pokažite, če znate vero moli i! * Hume v smeitnih brit-kostih. de se bo ravnokar pogiezuil. začne: ..Verujem v Boga Očeta itd." iu prav čedno, ponižno in urno do Amen zmoli. Po tem misijouu stara /etika v Matu spreobemje-niga modrijana izleče iu otme. — V smeitnih hritkostili sc pokaže, na kaj se je človeku v življenji zanašati, iu kje de jc prava modrost če v lažiijivih lilosolih, ali veliko-več v katekizmu, ki nas nči Boga po/.nati. kieri zamore časne in večne smerti oteti. Kako ca-tiiljiv je ..Tonček" v današnjim spisu od ..23 mučeneov" v svoji smerti inein tega revniga modrijana, desiravno luiii poslednjimi! saj lo spoznanje gre. de je. kakor razbojnik na križu, v smeitnih težavah Bogu hvalo dal. Fnako se je piederzni Vollair na zadnje obnašal; koliko pa so te po Antijohovo zaduhlc obžalovanja na zadnje vredne, je le B-gii znano. Offferi po SI o mi s Iii m in dopisi. Iz Ljubljane. Z Dolcuskiga smo tc dni zopet dobili veliko število t24l>) novih udov za bratovšino > s. Cirila i u Metoda. V tih krajih, kjer liudje sami s tako imenovanimi .,Vlahi" ali ločenimi -turovem skupaj zadevajo in so prepričani njih verske revšine, »e t'd kanj bolj goreče k bratovšini pristopajo iu za spreobernjenje svojih bratov radi molijo, ako jih gospodje k temu nekoliko spoilbudujejo. Veliko, silo veliko delo dobrote Božje bi bilo. de bi sc ta nesrečni narod zopet povcrnil v naiocje svoje mile matere, katoliške Cerkve, v kteri je nekdaj lako srečin bil. Kteri gospodje bi želeli podobic za razširjanje te bratovšine. naj blagovolijo po nje pisati ali poslati. — imamo jih dosti. — Ravno te dui smo v Celje k sv. Jožefu poslali blizo pol tisoča (4S!) | novih družnikov. Koliko bo to več molitve vsak dau! Gotovo ne ho zgubljena. Iz Ljubljane. Kraljeva hervaško-slavonska dvorna dikasterija je g. Jan. Macun-a. gimn. učenika v Ljubljani. zvolila učenika za gimnazijo v Zagrebu. Iz Ljubljane. V..S I o v. Prijatlu" jc uckdo misel sprožil, ktero tudi mi že davno imamo, dc naj hi sc namreč češka ljudska dogmatika škofa Jirsika poslovenila. Te bukve bi bile ljudstvu in duhovstvu v neizrečeno velik prid. zlasti v sedanjih mlačnih časih, ko jc vera množili, kakor skušeui g. D. pravijo, bolj čerka kakor duh. bolj v glavi kakor v sercu. podobna pcrstcuim nogam Nabuhodo-uozarjevc podobe, ki jih je kamuičck zdrobil, ko je na nje padel. Jirsikova dogmatika fvčrua) je pisana utnljivo. živo in priserčno iu tako pripravno s pristavljeni m djan-kim na-ukam, de jo govornik kar naravnost zamore rabiti v svoje govore. S tem delam hi se nc smelo nič odlašali, ampak kar hitro bi ga mogli nekteri v slovenščini umetni in v pastirstvu skušeui duhovni sprejeli in ga v malo icscih dogotoviti. dc bi ga že pred letam občinstvo natisnjeuiga v rokah imelo. Delati sc mora le urno. de se k;j dobi in doživi: tako so lili začeli rani ki mil. škof \nton Alojzi, iu kmali jc bil besednjak ua svitlim. sv. pisuto pa skorej In. V Novim mestu je bil 8. t. m. slovesno pokopan dobro znani, slovesni O. A k vin Ramuta, iz reda sv. Frančiška. Ta serciti. učeni m pobožni mož. rojen na tio-reuskiin IT^fi. je bil po izverstno opravljenih šolali vojak, kjer je hitro naprej prišel: se je 1M1—fs|3 junaško vojskoval: rešen iz sincrtne nevarnosti, ko je bil s konja ua mostu v vodo padel, jc po storjeni obljubi v samostan stopil iu ondi dalje ncutiudciio delal za svoje lastno zveličanje in v blagor svojiga hližujiga — zlasti kakor gimn. učenik mlado-ti. Vse sploh spoštovan v življenji, je s svojo smertjo veliko milovanje obudil in vsa mestiiiaiiska iu vojaška slovesnost ga je spremila k grobu. — Želimo in prosimo, dc hi kdo iz reda življenje tega sploh zuaniga in spoštovanima rojaka pozabljivosti otel ter za Danico nekoliko obširui-i popisal. Z Dolcuskiga. Ako si duh ivui pastir prizadeva, svojim ovčicaui od časa do ca-a kako lepo. posebno slove— nosi napraviti, se s tem ua več strani dober namen gotov si doseže. To sln/.i nar pervo v to. da se Božje češenje zviksiije. scice gorečnimi k B<»gu povzdiguje, močnejši hrepenenje [io večni, neminljivi nebeški sreči in blagosti hud:, ter duh pobožnosti in ljubezni Božje bolj vname, oživi iu ohiani. Tako duhovno veselje fariiiauam napravljeno pa slu/.i tudi v to. da se zdatnišj pripomočki dobivajo za sp-i-dobno zdelavo. popravo in olepšavo Božje hiše. V tem spoznanji iu prepričanji so prečastiti g. fajmošter v l.ašičati 3. dan tega mesca. ravno v zahvalno nedeljo. blagoslovile vanje dveh stranskih al ta rje v posebno slovesno napravili. Pri pervim duhovnim opravilu so vis. čast. gosp Jožef Zupan, korar, stoljui fajmošter in dekan sveto mašo peli. pred velikim duhov uim oprav ilam pa nova strai-ska altarja blagosloviii. Veliko sv. mašo so pa peli vi-čast. gosp. dr. Anton J are. prošl in šolski svetovavec v vsimi častnimi znaninji, z dosti obilnim duhovnim sprem-stvam ter z vso mogočo slovesnostjo, pri kteri jc bilo. sive da. tudi darovanje | ofer) za cerkvene potrebe, ktciig:. sc je ljudstvo v lepim redu, prav obilno iu z veseljem vde-ležilo. Pred darovanjem pa so vis. čast. go*p. Jož. Zupan prav priserčno in priložnosti primerno pridigo imel, v kteri so z živo besedo occtam in materam sveto Ano. deklctam sveto Nežo iu sveto Terezijo, mladeučcin svetiga Antona Padvanskiga. vsim skupej svetiga Florijana v zgled postavili i:i posnemati priporočali. Potem so pa tudi k toliko veči hvaležnosti do Boga opominjali za nepričakovane, zoper vse upanje prejete obilne zemeljske pridelke, ter lepo pristavili, da je Božja dobrotljiv ost vedno se veči kot naša nehvalcžnost, Božje usmiljenje še zmiraj veči kot naše pregrehe. K sklepu so še Ijubeznjivo željo zgovorili, da ko zdaj v drugo tukej pridigujejo. bi radi še v tretje in sicer takrat, ko bo napravljen novi veliki altar. Xato so vse vnemali k gorečnosti za čast Hožjo in vse skupej Marii prečisti Devici izročili in priporočili. — Spodobno in potrebno pa je pri tem, omeniti tudi zdelave in zdeiavcov novih altarjev. Altarja sama na sebi je iz veči del doina-čiga marmorja napravil kamnosek gosp. Nace Toman iz Ljubljane, ki se je s tem delam res moža in mojstra ska-zal. kakoršniga ze tako poznamo. Štiri podobe (štatve), sv. Antona Padovauskiga, sv Florijana, sv. Neže in sv. Terezije je prav lepo in primerno naredil gosp. Franc Zajic, podobar o Ljubljani, tisti, ki je dopersno podobo ranjciga kne/.oškofa Antona Alojzija za stoljno cerkev v Ljubljani tako mojstersko izdelal. Tablo s podobo sv. Ane in hčerko in devičico Marijo pa je /.obrazil akademski malar gosp. Fd-vard Volf. ki zdaj ua Dunaji pri s\ojih starših stanuje in za ravno to cerkev šc podobo (tablo) sv. Frančiška Ksa-verjai;a /.deluje. On se je s sveto Ano tako prikupil, da po mi-lih g. fajmoštra tudi podobe za veliki altar noben druži ne bo delal, kakor on. Vsi ti se tukej v misel vzamejo in z dobro vestjo priporočajo vsim. kteri kaj prav lepiga, spodbudljiviga in ob-tavniga za cerkev žele in potrebujejo. Pri tej priložnosti pa ne morem zamolčali še nekiga poseb-niga dobrotnika in dobrotnicc farne cerkve v l.ašičah, ki pa ui ue doma in ne stanujoč v tej fari. in ta je blagorodui go>p. Janez kozlar. grajšak Orteneški. s svojo blago gospo Rudcžcvo po rodu; ker sta obadva pri zdeiavi imenovane cerkve iu pri napravi altarja sv. Ane veliko storila in prav dobrotljiva seskazala; zalo je pa tudi prav vidno nad njima blagoslov Božji, iu ji po takem djanji in ravnanji tudi v prihodnje zapustil ne bo. Dosti je še druzih velikih dobrotnikov Laške cerkve in fare. ki jih pa vsih našteti nc morem: saj so v>i zapisani v bukvah življenja. Prečastitiga gosp. fajmoštra pa. Ki so že toliko storili, toliko se trudili in si prizadevali v ča-t Božjo in prečiste Device Marije, naj ljubi Bog še dalje podpira in jim da najti še dobrotlji-vih sere in rok. da bodo do konca speljali vse, česar pri cerkvi manjka in kar se še potrebuje! ..Si terret labor, aspice praemium.** ( \ko le delo straši, glej plačilo). Dru/.ha sv. Mohora uazuantijc, de je bukve za leto 1 m;I ravno razposlala, in vabi slovensko občinstvo k pristopu k družbi. Letna plača je 1 gld., kdor pa 1"» gld. na enkrat plača. velja do smerti. Prejeli bodo družniki za prihodnje leto 5. in »'». zvezek ..slovenskih večernic." družbin ..koledarček** in morebiti še kake druge bukve, če se bo moglo. Iz Gorice Ilislopada. .ji Naši Slovenci se »e vedno z veseljem spominjajo velikega kcišariskcga nauka, ki se je pred malo leti se po slovenski razlagal v farni cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Pred in po nauku so sc tudi lepe slovenske pesmi odpevale. ..Danica" jc menda lani že povedala, kako da je bila vsa ta mična pobožnost Slovencev odpravljena po lastnosti enega človeka. ki slovenskemu službovanju ni bil kos. K vsemu temu jaz dans le to pristavim: Par viiehovpijoča krivica se je goriškim Slovencem zgodila, da -e je pripustilo edini, beri: edini — k e r š. katoliški n a o k za o d r a š č e n e S I o v e n c e v Gorici za tre t i. po tem. ko je bilo z obilnimi nauki za Lahe po vseh družili kiiiainih cerkvah dobro oskerldjeno. — Mislili smo. da jc cas prišel, da se bo ta stara pravica povernila ; ali močno smo se prevarili. Napravili so bili namreč v. č. gosp. J. Budal. kanonik in mnogozasluženi vodja sciuiiiišni. da bi se bil v-ako nedeljo cez leto veliki keršanski nauk za Slovence v scmiuiški kapeli razlagal. Ob enem bi bilo imelo vse to biti v djansko urjenje našim slovenskim bogo- slovcem. Res blag namen. Že je 25. nedeljo pobinkoštno ob 3 popoldne zvon k temu sv. opravilu ljudi vabil in č. g. M. Primožič, seminiški podvodja, stopi na lečo in začne v pervo keršanski nauk razlagati. Veselili smo se tega, in marsikakega smo slišali z veseljem reči: „IIvala Bogu! da bomo zopet veliki nauk imeli; to je prav, sej tako ti, ki veliki furlanski nauk v cerkvi sv. Ignacija poslušajo, so naj veči del Slovenci, ki furlansko poverhoma umejo, kterim bi sc torej slovenski nauk desetkrat bolj prilegal." Toda našega vzajemnega veselja je bilo kmali konec. Pride 2G. nedelja po Binkoštih popoldne, seminiški zvon več ne vabi, nekteri ljudje, hrepeneči po nauku, pred cerkvenimi vrati čakajo, pa zastonj, vrata ostanejo zaperte, in vdrugo se več ne razlaga veliki keršanski nauk v seminiški kapeli. Zakaj to?*) Iz Kima nam je te dni prišlo pisanje od častitljiviga starčka Olivieri-a, ki že dolgo nismo prav vedili, kaj počne, in če ima še kaj opraviti z za murskimi otroci. Star in bolehen v Rimu blezo smerti čaka, in kolikor more, zbira milovšiuo za svojiga tovarša gosp. Blaža Verri, kteri že čez leto ima v Kajri v Fgiptu kakih 14 zamurskih otrok v nekim samostanu, ker mu jih vlada ne pusti iz dežele peljati. Neu-trudljivi misijonar prosi milovšinc za svoje keršansko delo. in šc pristavlja: ..Imam tudi v Turinu v hiši keršenikov (katehumenov) fantiča zamurčka s C ali 7 leti, in ga moram po vsaki ceni od tam vzeli; v Neapelj v ondotno napravo ga zdaj pošiljati nc gre, torej sim v Turin pisal, de naj ga do vas, č. g., pošljejo, ter sim prepričan, de mi bote to ljubezen skazaii iu ga malo časa pri sebi imeli, potem je moj namen, ga poslati v Neapelj z vsimi drugimi, tode za zdaj ne morem .... (Mende je srečna in osreči v na laška svoboda v Turinu in Neapeljnu zader-žck? Vr.) .... Fnako imam namenjeno v vstav v Neapelj poslati beliga fantiča, ki ga že dolgo časa dobrotno pri sebi imate, moram pa za zdaj odložiti in vgodniga trenutka čakati." Posnamemo še nektere naznanila ravno tega gosp. misijonarja iz pisma do preč. uišuliiiskiga samostana v Ljubljani. Tako-le med drugim pripoveduje. ..Moj tovarš, g. Blaž, je v Fgiptu in namesto mene nadaljuje delo usmiljenja, za ktero je pa treba velikih stroškov, iu v uni deželi revež got bre* našiga pretresov.mja to zadevo gnto-vo poprijel* in v blagor kerš. Ijm'st a rešila. \ r. ••) To je dober kosec za tiste može in časnike, ki laško svobodo tolikanj hvastajo in hvalijo, "j") bobri mož šc nc ve. de je ena unicrla. Vr. M se iz lepih prelepih zgledov tolikih posvečenih devic učile sveto živeti, ter naj bi posnemale toliko svojih tovaršic, ki si za popolnamost prizadevajo. V resnici so marsiktere njih tovarši c že nune in so že obljube storile, nektere pri Kla-lisaiicah, nektere pri Salezijankah, druge pri Uršulinaricah, ki so v Bruneku na nemškim Tirolskim. Veliko pa jih je v uoviciatu, in so mi pisale, o kako prelepe pisma! Me hočemo svetnice hiti, iu hitro svetnice, — z enakimi besedami so pisale ; vse to povejte našim treni zauiurkarn, de se bodo tudi one tako spodbudovale, ter se vneniale toliko bolj, nastopiti pot, ki pelje k popolnamosti. — Blagovolite naše zamurke lepo pozdraviti v mojim imenu iu jim zlasti naročiti, de naj za-me molijo, kakor tudi jest za-nje.u V Rimu 7. listopada 1861. Duhoven Nikolo Jan. Kerst. Olivieri, apostoljski misijonar. iUizyleti po kevšanskim svetu. Velikimi! zboru katoliških družb v Monakovim, ki je bil poslal tudi papežu vdano pismo, so sv. Oče 3. Vinotoka prijazno odgovorili. Sv. Oče pravijo, kako so jih v njih britkostih tako lepe misli, ktere je zbor v pismu razodel, potolažile in razveselile, ker povsod iz pisma se kaže zvestoba, ljubezen iu češenje družni »ov do sv. Očeta in sv. rimskiga stola; in v tem ko vsim družuikam nar veci srečo vosijo in jih preserčuo pohvalijo, se ob enim zanesejo, de bodo poti vodbo svojih škofov zmiraj bolj goreče delali iu se poganjali v prid in hrambo katoliške Cerkve. de se njen zveličavni nauk razširja in dan na dan bolj razcveta, mnogotere škodljive zmote sovražnih ljudi pa dc se ovračajo in njih prizadevanja ovirajo. Sklep je zagotovljena molitev za diužbo iu očetovski blagoslov. IL Berlina pišejo v ..BI. a. Tir." od nekiga pogovora med kardinalam vikšim škofam C c i ss c l-tiam iz Kolina in Napoleonovim poslaucam Mak-Mahon-am oh kronanji pru-skiga kralja v Kraljevcu. Poslanec je kardinala zastrau Napoleonovih namenov v rimski zadevi tolažil, kardinal pa je rekel, tle se je na Napoleonove lepe besede malo zanašati. ker njegove dela nasprotno govore. Vojvoda odgovori, de se Napoleonu uapčne misli pritikujejo, in de on ( vojvoda) je prcpiicau. de se Italii Ic z zvezo med deržavami zamore punagati. in tako zavezo dc bo cesar v kratkim jel na noge spravljati; papež de bo vso svojo zemljo nazaj dobil. Kardinal pristavi, ako ho cesar to storil, bo imel od tiste dobe za vse čase častno mesto v zgodovini; sicer pa bo njegovo djanje večna skrumba v zgodovini. Vojvoda vpraša, če sme to govorjenje cesarju naznaniti, iu kardinal odgovori, de nc Ic de mu jc to prav po volji, temveč tudi prosi, dc naj naznani. V Berlinu je bila 26. u. m. po knezu škofu Henriku nova katoliška cerkev sv. Mihcla za katoliško vojaštvo posvečena. Veselje katoličanov zavolj te cerkve, ki je zmed vsih nar lepši v Berlinu, je veliko, zlasti ker je ta cerkev spominek kraljeve milosti iu pravice do katoličanov, kakor pravijo ..Mark. Kirchbl." Pri slovesnosti so bili pričujoči dedni kraljevič s svojo ženo, iu drugi kraljeviči, tudi veliko gospode, zunanji poslanci, vojaštvo; kralj je hil z nabog-Ijivostjo ( holehnost jo ) zaderžan. Sv. Oče v svojim ogovoril 30. kim. 1*61 zopet hritko tožijo čez cerkvene sovražnike na l.aškim. zlasti Napolitau-skim. kako de ..škofe z vedno veči predel znostjo iz njih školij preganjajo iu še celo v ječe mečejo, de je verno ljudstvo po veliko krajih brez pastirjev, de sc samostanski iu svetni duhovni neusmiljeno terpiučijo in z vsaktero krivico obkladajo, de duhovne naprave odpravljajo, njih ude iz njih hiš izganjajo in nar vcčioiu pomanjkanju zročujejo, Bogu posvečene device silijo, de morajo kruha prositi, častitljive Božje hiše ropajo, oskruujajo, v lazbojuskc jame prcmcuiijejo. duhovne po-e-tva grabijo, cerkveno oblast in pravico žalijo in sebi prederzno prilastujejo. cerkvene postave zaničujejo iu z nogami taplajo. Torej tudi očitne kri-voverske šole vstajajo, se pogubljive bukve iu časniki iz teme vzdigujejo, ter se s silo velikimi denarnimi pomočki tega preklicaniga zaklelstva povsod razširjajo. S temi naj silniši škodljivimi in ostudnimi spisi sc vojskuje zoper vero, pobožuost, poštenost, sramožljivost iu nedolžnost in zoper sleherno čednost itd. Serce se zgrozi in brilkosti pretrese ter si skorej ne upa misliti, kako so v kraljestvu napoli-tanskim mnoge mesta požgane iu do tal razderte. skorej neštevilni nedolžni duhovni, kakor tudi incstiijaui vsake etarosli, stanu iu spola, še celo bolniki z naj iiialopridnišimi krivicami ohkladani, dostikrat brez obsodbe ali v ječo ver-žcui ali pa neusmiljeno v smert izdani. Kdo bi ue bil z naj grenkejši britkostjo napolnjen, ko vidi, kako obtlivjani rova rs k i ljudje ne gledajo ne na duhovsko, ue na škofovsko iu kardinalsko čast, ne na Nas iu ta sveti sedež, ne na posvečene teinpcljue iu reči, ne na pravico, ne na človečnost, temveč vse razdirajo iu lomastijo. Iu to verh vsiga tega delajo tisti, ki z nai veči nesramnostjo terdijo. de hočejo Cerkvi svobodo dati iu nravnost i lepo življenje) lialii po-verniti. Tudi so dosti bula-li. od rimskiga papeža tirjati, de naj njih krivične prizadevanja poterdi, češ de nad Cer-kev ne pride še veči nesreča." Dalje se ozrejo se nekoliko na britkosti, ki jih Cerkev terpi v Ameriki, tolažijo se pa s stanovitnost ;o dtihovstva iu vernikov po l.aškim in po vesoljnim svetu iu zlasti tuli liniskiga ljudstva iu sklenejo z zaupanjem v molitev iu pomoč Božjo. — l.isti kiivoverske Anglije so bili natl takim odkritoscrčuim govoram .»v. Očeta velik robov/, zagnali, poliihujeue trobeutarice Times (Tajms ) so si celo upanje delale, de >c h » poskerbelo. papeske ogo-vorc odpraviti. K temu pa Allgemcinciica pristavlja, de se to nekoliko budalasto glasi i/. Anglije, čislane domačije pi-sarske iu govorske svobode; — sej de je ua \ngleskiiu slehernimi'. s cillico poti pazilo ua voljo pušciio allnkuc.jo ugovor ) do ljudstva imeti; rim-kimu naj vikšimu škofu | Pon-tifev Maximus) pa de bi se u*la zaklepale! ..Sal/.b. Kir-clieubl." dostavlja: Timcsarica naj voši, kar se ji poljubi; dokler bo kak papež, govorili se mu ne ho moglo prepovedati. Rimsko. Piemonška olikano*! sc je undan blizo Ve-role v frosiuonski okrajini zopet prav jasno pokazala. Nekaj otrok, 10 — 12 letnih deklic, gre proti koncu uniga mesca i/, mesta v bližnje koslaujeviše kostanj pobirat. Kraj je sicer ua P.cinoiiškim. vender neki deržiui v Veroli v zakup ali šlant dau. Oddelik picinonške vojne otioke vghda iu ko sirote bežč, gerduni za njimi vslivlijo. pri čimur je majhna deklica meriva ua tla padla. — l.epih lih junakov, ki se zoper nezmožne otroke bojujejo! 1 nicrli grof Kavur je hil „grossmei*lcr" vsih laških frciinauicrskih šošlarnie; po njegovi smerti je v to nečastno stopnjo vmesteu mladi diplomat Nigra . kakor pravijo. Ig Carigrada ima ..Civilta catioliea" nektere naznanila zaslran zalosluiga konca Jož. Sokol-kiga, škofa zedinjenih Bolgarov. Ko se je bil novi skof poiernil i/. Ilioia v Carigrad, jc nekaj časa v>e srečno slo od rok. iu bilo seje nailjati obilniga sadu od pierojeiija hol^arskiga naroda; kar se mesca rožnika nepievidauia za-l.si »las, dc je Sokolski zginil iu z njim tudi dijakou Todor, iu de po njima ni najti uič škofovskih dragotiu in druzih bogatih darov, ki so bili od sv. Očeta. Ni se pa vse dozdaj moglo dov oljno razjasniti, zakaj iu kako se jc ta žalostna icc dogodila. Jelo se je govorili, de sla skof iu dijakou. podkupljena od razkolnikov iu z velikimi obljubami zapeljana, rad o v oljno odpadla k lazkolništvu iu zato pobegnila. Plavilo sc je pozneje, de videča, kako jima pretijo sonaro-dovci, češ dc sla s prestopam svojimu naiodu luski serd nakopala, sta se zalo z begam umaknila nevarnostim iu hudimi! žuganju. Ce/. delj časa je se zvedilo, de je nesrečni Sokolski bil v Odesi, od ondod pa de jc bil odpravljen in zapert v nekim temnim samostanu v Kijevu. Vsaktere misli eo zastran tega, kako je bolgarski škof prišel v ru-ko mesto; skoz vse pa gleda sum ostudne prekane, in govori se od silovitiga ugrabljenja, ktero de se je v Carigradu lahko dogodilo nad blizo osemdesetletnim starčkam. Nekoliko pa to reč pojasnuje carigrajski list ..l.e Courrier d'Orient,*4 ki piavi: Dobili smo naznanil zastran škofa Sokolskiga. Ve se, de je vikši škof bil v Odesi. Zdaj slišimo, de je ta revež odpeljan v Kijev. Mudivšj se v Odesi je obiskal se-meniše, v kterim jc precej veliko bolgarskih mladenčev. Ko ga nekdo teh mladenčev zavpraša: zakaj je pobegnil? so mu solze oči oblilc. iu malo pomoli i ter odgovori, dc je bil nepošteno prekanjen, in jc žalil in tožil, de je pripeljan v tujo zemljo, odmaknjen od svoje nove čede. ktera ga naj bcrže preklinja, in de jc oropan svoje časti. Na vprašanje nekiga rejenca: če bi se hotel na svoje mesto povernili? je odgovoril: ..To je nemogoče; sim v železnih rokah." in začel se je milo jokati. Škof Sokolski j- nesel seboj določeno število denara: kje jc leta zginil? To mi vemo. >aj za tu del; ali zastran tega naj molčimo. Vender pa jc znano, de jc škof vsega ogol)en in ubog. De je premogel iti v Kijev, jc bilo treba zanj zbirko napraviti. On, ki je bil glava ene cerkve, bo preživil svoje dni v samostanu in sklenil svoje življenje v zapertji. Dokler je bil v Odesi. je nosil *kof Sokolski križ. ki so mu ga bili darovali sv. Oče. Ne vr se. kam so prišle druge lepotije njegove časti.** l'o novejših naznanilih jc bil vikši škof Sokolji iz Kijeva odpravljen v neki samostan v Kcrzon. kjer je 5. kioi. umeri. — Tako samosilno iu tatinsko rusovsko djanje. če jc temu tako. bo gotovo le še vec Bolgarov, naših tnilih bratov , v katoliško Ceikev privabilo. Portugalski kralj. Dom Pcdio. je II. t. m. za Ic-garjcin umeri, kakor tudi njegov brat Ferdinand ti. t. m. l.e t a je uii kraljev naj starši brat. rojen I. 1*3*» in sc jc klical vojvoda iz Oporte. Ii Lago*-a. na zahodnjim afrikanskim obrežji, se sliši, dc kralj v Daiiomeji se zopet pripravlja na veliko človeško darovanje, ter hoče I .."»O O ljudi k iiekimu praznovanju pomešat iti in poklath Take Idagrc obroduje nejevera, naj bo že srova. kakor pri tih divjakih, ali v clikani koži. kakor proti koncu uiiiga stoletja pii Francozih. Demokrat Mos«|uera v Ameriki je jezuite pregnal iz nove Grauadc. kjer so bili od 10 let mirno naseljeni. Zunaj Paraguav-a jc zdaj ta red iz vse južne Amciike izgnan. V srednji Ameriki jih terpi le še Giiatcmala. kjer jih diktakor Caprcra varuje. Kjer začne napihnjeno tiran--tvo ali pa lažujiva svoboda gospodovati. od oudod morajo ponižni sinovi sv. Ignacija bežati. Pulila učenost se jih posebno boji. I Mliiljciie sestre imajo po vsim svetu 2.000 prebi-vališ z 12.«mio sestrami, kterih središe je v Parizu in velika prednica ima okrog sebe 22 sester, ki imajo samo z dopisovanjem oprav iti. Vsili ženskih pobožnih redov ua svetu jc 91 z '.».217 poslopji, z nekako 102.21»* dušami. .Moških redov m duhovnih dru/.b je *»2 z 9.oi;."> prebivališi iu do loo.ooo redovniki; zmed njih 25.000 frančiškanov trojne veiste, 12.000 kapuciuov. ktera reda sta naj veči. (Kal. 11.) Hommr fin Ji orne rt{Je, sveto živeti in zveličano u m r c t i. (Dalje. j Prišli smo v duhovnih domačih vajah .1.» r a z s v c 11 i v ii c poti 5). potem ko smo namreč obravnali splošne opra- •) lil. IJee asr. Th.ol. \cum.\ t-r. st> in J vila", in pravila očiševavne poti. — Ako si namreč nagnjenje in ljubezen do hudiga premagal in zapustil, si že veliko delo dopolnil , pa ue še vsiga ; moraš si tudi še dalje prizadevati, nagnjenje in ljubezen do dobriga si pridobiti. Volja pa dobro tolikanj bolj in zvestejsi ljubi, kolikor bolj živo ji um pojasnuje, de je dobro zaies nezmerne cene in hvale vredno. Posebno potreba jc torej, de se um izobrazi, ter jasno in natanko loči lažnjivo od resničuiga, malo dobro od velikiga dobriga. Um ne smč nikoli dopustiti, de bi volji domišljija bila vodnica k blaženosti. Prava pot je tista, ktero razsvitljuje luč uma, luč vere in nektere posebne luči, kakoršne Bog večkrat bogoljubnim dušam prižiga in jih z njimi k sebi vabi. To-le tedaj si moramo prav dobro v spominu ohraniti. Kdor živi po svojim umu ali pameti, iu ne po natornim gnauji, on jc človek. Kdor živi po luči sv. vere, on je kristjan. Kdor se ravna po navdajanji in razsvitljenji, ki jc lastno njegov imu stanu, on jc popolnama mož, je svetnik. In to je Kiistus zaziiamnjal z besedami: „Kdor mene nasledva, ne hodi po tamotah.*4 (Jan. 8.) Iz tega načela izvirajo ravnila, ktere nasledvajo. Pervo pravilo. Nič nc stori iz slepi ga n a t o r-n i g a g n a u j a. To veleva previdnost ali r a z b o r-no st. — Kaj sc pravi, iz nadležniga ali slepiga natorniga gnanja delati? Sc pravi, delati in nc pameti za svet vprašati; se pravi, delati — nc delati tega, kar se spodobi, ampak kar sc dopade; se pravi, delati, kar huda strast hoteva. Kdor tako dela, on zase in za druge napčiio dela; nekaj zato. ker h u ti o dela, česar se bo prepozno kesal; nekaj pa zato. ker dobriga nedela, ker nepridne reči tlela. piazuc marnjc kvasi, kakor jc odrašenim ali starim otrokam lastno; nekaj poslednjič zato, ker drugo dela, kakor bi po svojim stanu in službi mogel delati. V njegovim djanji in nihanji je vcdiia vihravost in nestanovitnost. de vedno nekaj dela in vender nič ne stori. T o h ii ti o s e o z ti r a v i z dobri m r e ti a m. Dober red pa je v dobrim razverstenji časa. Odloči vsak dan čas za telesno o«kerbljenje; pa ne preveč: čas za dušne potrebe; pa nc premalo: čas za tehtne opravila, kolikor ga potrebujejo, naj si jih že prevzel iz radovoljnosti ali dolžnosti. Tako živeti se reče živet po pameti, ne po slepim natornim gnauji. (Dal. nasled.) MMiihitvske spremembe. V goriški na d škofi i: C. g. M. Milost je postal pervi kaplan v Devinu, in č. g. J. Polk drugi kaplan in učitelj ravno ondi. V ljubljanski škofii. Fara v bohitiski Srednj vasi je oiidotuioiu namestniku gosp. I. u k u Porenta-tu, podeljena. Naslednji gg. so prestavljeni: Jož. Jerin iz Trebelniga v lloieujo vas; — M a v r. Gos I ar iz Trebel-niga v Mokronog; — Jan. Dovič iz Mokronoga v Trc-belno. — | 'meri je (I. t. in. C. O. A k vin Ramuta, iz reda sv. Frančiška, v Novim mestu. i*oyorori s yy. fiopisorarei. G. P.: Popis je dozelen; hvala! — G. G. v I..: Prav po volji — /daj iu nadalje po Vaši besedi. Spis prihodnjič. lle hi Danica na teden izhajala, slišimo želje od več stiani; bomo vidili. če bo moč. — Gg. v Kr., na Sin. g. in v ti.: Spise z veliko hvaležnostjo prejeli iu tipamo preccj prihodnj. z njimi na dan. — ti. O. M. Š.: Ste Danici lepo postregli. -- O. D. v Sin.: Zadevni l'.. pošten mož, jc poslano s hvaležnostjo sprejel; nadalje v pismu, ki upamo, tle ste ga prejeli. —