Štev. 167 TRST, soboto 18. junija I9IO. - IZHAJA VSAK DAN trti mb nedeljah In praznikih ah 5-, ah paneialjklh ah •. zjutraj. PananUne Ster. se prodajajo po S nv6. (6 stot.) ▼ ranogik kobakarn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, št. Petra, Postojni, Sežani, N&brežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdor-Ičini, Dornbergn itd. Zastarele IteT. po 5 nrč. (10 stot.). 9«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t firokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm, etimrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 Rt. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K. vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. besed*, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". --P»a?ljivo In utoJIjivo » Trstu. ----- Glasilo političnega društva „Zdinoat" za Primorsko. F Mirne«* jm mmit Tečaj XXXV NAROČNINA ZNAŠA «a eelo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira. SaMialsa na ••doljaka ia«anj« „ZDIJTOSTI" ataaa: aa lata Kran 5-ao, aa pal lata Kron 1IO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma «e ne »prejemaj« In rekeplel te ■• vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgie Galottl 18 (Naredni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasteč konsorcij lista »Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinoht* vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. — Paitna-hranllnKnl račun It 841652. TELEFON It 11-57. POLIT. DRUŠTVO „EDINOST" sklicuje za danes, dne 18. junija ob 8. uri zvečer velik manifestacij ski vosodni minister. Pri tem razgovoru so bili medsebojno naznanjeni sklepi obeh strank glede znanih posredovalnih predlogov. O tej priliki se je v predlogu samem še enkrat podrobno razpravljalo, na kar je sledil razgovor o daljnem formalnem postopanju v tej zadevi. Grot Khuen-Hedervary pri cesarju. BUDIMPEŠTA 17. Ogrski biro poroča z Dunaja: Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervarv je opoludne dospel semkaj s svojim tajnikom in pojde ob 1 "30 pop. na avdijenco k cesarju. BUDIMPEŠTA 17. Ogrski biro poroča z Dunaja: Avdijenca ministerskega predsednika grofa Khuena Hedervary-ja pri ce- iu naše Zilllteve na Šolsfc. polju. saria Je traJ*ala eno uro. Ogrski ministerski prdsednik je predložil vladarju prestolni Kompromisna pogajanja za italijansko pokvaril motor. Stroj se je razbil. Illner je pravno fakulteto. ostal nepoškodovan. DUNAJ 17. Na povabilo ministerskega i Benetke 17. Kralj Viktor Emanuel, ki predsednika barona Bienertha so se danes ;Je sinoči dospel semkaj, je obiskal danes predpoldne načelniki nemško-narodne zveze i umetniško razstavo. 'in krščansko-socijalnega udruženja sestali na j Lizbona 17. Govori se, da želi kabinet razgovor, katerega so se udeležili tudi mi- i razpust zbornice, kralj Manuel je pa protJ nister za uk in bogočastje, trgovinski in pra- razpustu, ker se po njegovem mnenju e u cellko d jorcno „linr. D." o Trstu. Dnevni red: Italijansko vseučlliščno vprašanje Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR političnega društva „Edinost" BRZOJflUNE UESTI. >aši poslanci In Italijansko v^e-učill^čn:> \prašai!je. DUNAJ 17. (Priv.) Dr. Ploj in dr. Sušteršič sta bila dane3 povabljena na razgovor k minieterskemu predsedniku baronu Bienerthu. Poslanca sta precizirala stališče Jugoslovanov v vprašanju italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Pogajanja se bodo nadaljevala. Državni zbor. govor in predlog glede imenovanja predsedstva magnatske zbornice, katere predsednikom je bil imenovan grof Albin Csaky. — Cesar je rekel ogrskemu ministerskemu predsedniku, da pride že 22. t. m. v Budimpešto. Grof Khuen-Hedervary je pred avdijenco posetil obenem ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala ter se ž njim raz-govarjal dlje časa. — Po avdijenci se je grof Khuen-Hedervay vrnil nazaj v ogrsko palačo. Ob 4. uri pop. odpotuje v Budimpešto. Grozna povodenj na Ogrskem. ORŠAVA 17. O povodnji so znane sledeče podrobnosti: Reka Černa je dne 14. . . x . x .. t. m. ob 2. uri in pol zjutraj stopila iz svoje Ji^0^ ^ najsrčneja čutila m najboljša vo- 4 J J r J >rnC Lr i trunicfar innotiifh pfirof« ia ri more zaključiti zasedanja, ne da bi bil prej sklenjen proračun. Baden 17. Nek policijski agent je ustrelil nrožniškega polkovnika Wonsiat-skega. Morilec in njegov sokrivec sta si na licu mesta vzela življenje. Aleksandrija 17. — Danes je dospel semkaj bivši maroški sultan Abdul Aziz. Kuerten 12. (okrožje Wipperfurt). — Sinoči okolu 6.30 je zletela v zrak tovarna smodnika. Vsled eksplozije je bil ubit en delavec, drugi so bili težko ranjeni. Ubiti zapušča sedem c^rok. Tovarna je popolnoma pogorela. Zdi se, da se je ugrela os nekega stroj'a. kar je povzročilo, da se je unel smodnik. BALKAN. Bolgarija in Srbija. BELGRAD 17, Minister zunanjih zadev Milovanovič je odgovoril danes na neko interpelacijo v zadevi premembe struge reke Timak na bolgarsko-srbski meji ter rekel, da se tozadevno razpravlja med obema vladama. Gre se za kos srbske zemlje, katerega je rečna struga preložila na bolgarsko stran. Srbska vlada je predložila sestavo mešane komisije, za ureditev prepornega vprašanje. O tem se vrše sedaj pogajanja. Srbsko-turško prijateljstvo. BELGRAD 17. Turški minister zunanjih zadev Rifaat paša je srbskemu ministru zunanjih zadev poslal brzojavko, v kateri mu čestita, ker ostane dalje na svojem mestu ter ga prosi, naj izreče celemu ministerstvu struge, ker se je utrgal močan oblak. Voda je poplavila celo okolico dva metra na visoko. ščila. Srbski minister zunanjih stvari je odgovoril z brzojavko, v kateri pravi, da smatra za svojo glavno nalogo doseženje Prebivalci so morali iskati rešitve na P0P0lneSa sporazuma med Turčijo in strehah. Voda je poškodovala železniški DUNAJ 17. Poslanska zbornica je spre-! most ter udrIa v planski predor, katerega Protigrški bojkot v Turčiji, jela proračun ministra notranjih zadev pra-; je popolnoma zasula s kosi lesa in prodom. CARIGRAD 17. Tukajšnji bojkotni od-j vosodja, nauka in domobranstva, na kar je ■ ysi želez.nišlci in brzojavni drogovi so bili bor je objavil neko izjavo, na podlagi koje i začela razprava o poljedelskem, trgovskem, | prevrnjeni. I začenja danes protigrški bojkot. Grški po- ! železniškem in ministerstvu za javna dela. j Med vsakovrstnim orodjem so plavali slanik se je danes obrnil v tej zadevi na' DUNAJ 17. V nadaljevanju razprave o p0 vodi tudi §ti -e mrIiči Vojaki in 0gnje-! ministra zunanjih zadev, tretji skupini proračuna je posl. Benkovic;- { SQ pomagaIi poVsodi. Tudi Dunav! izvajal, da dela vlada razliko med alpskimi j raste neprestano ter nosi mrliče in mrhovine I frOVOP in severnimi deželami; izlasti ce gre za seboj- Dosedaj se je spravno preko 30 j ^w vav slovanske dežele. Govoril je o vprašanju 1 mr,ičev Dela se noč jn dan> da bi se zopet'drž. poslanca dr. Rybara na proračunski i tarifov rjavega premoga in izjavil, da če: vspostavilo železniško, telefonsko in brzo- razpravi v seji zbornice poslancev dne 14J pride do znižanja tarifov, morajo isti veljati |;avn0 zvezo. Škoda se ceni na več milijonov junija 1910. tudi za alpske dežele. Govornik je urgiral k Q __. . . . 0 r%^SrDn^^aPr„°a!Žtrk^tea i LUG0S 17" Iz ^P-^ofcrajev -T ^JlTr^TfTZj^ I vlada vse drugače postopa nasproti zante-, haj-aj0 čimdaIje gr0zneje podrobnosti o po- pa nismo videli na nasprotni strani, na strani Italijanov, nikake dobre volje. Nismo videli niti, poskusa, da bi pri- j šli z nami v dotiko. Čim stvar tako stoji, 1 vam Slovencev, kakor pa če gre za želez-; v0JdJjih in sJilni§ nalivJih/ ki so provZročili ™rata biti Dovoljna, stopiti v pogajanja, niške zveze na Gornjem Štajerskem. Potem je! neprecenljivo škodo. Najbolj prizadeti so Do danes pa nism0 Vldeh na nasProtni govoril o obstrukciji Slovencev v štajerskem j okra: Bozovič in Moldova. Cele vasi so tU/^^h SoS Art i o hila nhctrnVriia J ■ _______i?___________-__* deželnem zboru, češ, da je bila obstrukcija le obramba nasproti atentatom na posestno stanje Slovencev. Prebivalstvo se ni, a kakor so se vlada in oblastniki v deželnem zboru nadejali, obrnila proti Slovencem, pač pa nasprotno. — Govornik se je pritoževal o nevzdržljivih razmerah na državnem kolodvoru v Celovcu. — Konečno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Razprava je bila potem prekinjena in nadaljevala je debata o nujnem predlogu grozna glede tkalcev. Nato je bila ta razprava preki- 6 _ njena in seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. spremenjene v razvaline. Nekatere so izgi-nneep0pc0>r?er Setveos0£popo1no.ar- proge so razdejane. Promet je nemožen. Poginila je vsa živina. Utonilo je nad tristo oseb. V Moldavskem okraju so valovi samo ob Donavi odnesli okolu 100 razvnemali za to stvar, temveč moramo mi ostati na stališču, na katerem smo bili: da absolutno ne smemo dovoliti, da bi se oziralo na zahtevo po italijanski univerzi, do- oseb. Prebivalstva se je polastila velika kleJ senom ne ustreze glede naM solskth panika. Prebivalstvo odreka vsako pomoč, j zaht™> Hkar Je odvis™ del°"a od. Italijanov ; ker misli vsak le na svojo rešitev. Beda je * deloma od vlade, Ako je vladi Iezece ^ "" j na tem, da dobe Italijani visoko šolo — in , * --I kakor se zdi, so za vlado res merodajni! Budimpešta 16. Aviatik Illner je s vplivi, da hoče izvesti to zahtevo — potem svojim areoplanom padel na tla, ker se je j vlada ve, na koga naj se obrne. Vlada pa PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. VIrvafeki spisal Ks. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel. — A Zunič, — da bi bil tak? _ Mislite li, da bi sicer bil to, kar je? Ne poznate vi Žunića ! Tukaj gospod Haramija bi vam lahko kaj povedal. No da, — je začel Haramija, ogledo-vaje si pri vratih sosednje sobe. — Ni bilo nikogar. Žunić je čuden svat. Mene ne briga, kako se je povspel do mesta upravitelja. Ve se samo, da je kakor pisar vedno nastopal proti svojemu podžupanu, poštenjaku skozi in skozi. Starček je bil predober. In zato je vsakdo delal po svoji misli. Da ste tedaj videli Lisičko! Kaka imenitna dama vam je bila! V brk vam je obsojala podžupana in očitno hujskala ljudstvo proti njemu. Sedaj je vsa drugačna. Zunič ne pozna šale, a pisati zna tajna izvestja o vsakem, ki se mu je zameril. Lisički je to znano in zato je sedaj pokorna. A kakor ona, tako vse mesto. Samo enkrat sem si dovolil biti druzega mnenja nego „velemožni", — kakor ga nazivlje Stepanovič, — pa, moral sem odstopiti od voditeljstva. — Žunič vam je torej napravil to? — Tako je. Zahteval je namreč od mene, da napravim potrebno, da bo Milko-vičeva premeščena, češ, da je nemarna in bolehna. Hotel pa je doseči to v svrho, da pride na to mesto neka Anica Lazič, do tedaj učiteljica tam nekje v Brdih. Anica je bila namreč izredno lepa, a Žunič je — velik prijatelj lepe ženske. Jaz sem se protivil temu. Branil sem Milkovičevo. Seveda, dva tedna kasneje sem dobil od prijatelja list, v katerem mi javlja, da je vložena proti meni ogromna tožba s podpisi Stepanoviča, Lisica, Lisičke in Milkovičeve. A tri tedne pozneje sem imel v roki dekret, s katerim so me odstavili od vodstva ter so na moje mesto menovali Stepanoviča. Stepanovič je namreč Žuničev ljubljenec, ker je pisal v w Narodne novine", v katerih je slavil Žuniča, kakor prvega upravitelja v deželi in opisoval celo vsake koline, ki se jih je Žunič vdeleževal. „Naš obče priljubljeni in preko mej našega okraja daleč spoštovani in slavljeni upravitelj, katerega naj nam božja previdnost in milost visoke vlade napravi čim prej podžupanom", — tako je navadno zaključal vsak dopis. — A z Milkovičevo, kaj ? — E, nje tedaj niso mogli premestiti. Tak značaj jim vedno prihaja prav. Obrnili so torej svojo pozornost na siroto Stipičevo. Kaj je brigalo njih, da je se svojo službo podpirala očeta vdovca se šestorico malih otrok, — a služiti je mogla radi takih družinskih razmer le dotlej, dokler je bil oče v Pazaiiiicih. A Žuniču Anka ni dala miru. Moral je torej. Po svoji navadi je opisal Stipiča, sodnega kancelista, kakor nevarnega nemirnega, politično-sumljivo osebo, — in kaj še vsega. Poleg tega pa se je, da se mu načrt še bolj gotovo posreči, poslužil takih sredstev, kakor v mojem slučaju. Naročil si je tožeb pri ljudeh. Kaj pa je lo-2Jega, nego naše ljudi pridobiti za tako stvar ? Stipiča so premestili v Liko, ravno tako kakor sedaj gospoda pristava. Sedaj je bil Žunič gotov, da se bo dekle moralo od- tega noče vedeti, ker čujemo pač, da se vlada pogaja z Nemci, da se je pogajala celo s Poljaki, na one pa, ki so — za Italijani seveda — v prvi vrsti interesirani, na Jugoslovane, se dosedaj vlada še ni obrnila. To je naravnost žaljivo zapostavljanje, žaljivo preziranje Jugoslovanov! Italijani — govorim tu s popolnoma realističnega stališča — imajo popolnoma prav, če po triletni službi v vladni večini zahtevajo plačilo za svojo službo in to v obliki vseučilišča. Oni imajo prav, ker vsako službo je treba plačati. Nemške zahteve. Kljubu temu, da je, po tem, kar sem sedaj rekel, to vseučilišče le plačilo za že opravljeno službo in bi se torej od strani vladnih strank ne smelo zahtevati nikakili daljnjih kompenzacij, vidimo vendar, da porabljajo Nemci tudi to priliko, da bi stavili nove zahteve in sicer zahteve, ki zadevajo ravno naše skupno jugoslovansko in italijansko ozemlje. In sicer zahtevajo Nemci, da se razširi nemško šolstvo v Primorju in da se polep tega osnuje v Trstu navtična šola z nemškir.t učnim jezikom (Čujte! Čujte!) Nemci so dosegli pod sedanjo vlado, da so skoro na vseh oblastnijah v Primorju, kjer ni nikakega avtohtonega nemškega prebivalstva — ker, kar je tam Nemcev, so tja prestavljeni uradniki in nekateri priseljeni trgovci, sicer ne najdete tam nikake nemške vasi, nikakega nemškega mesta, — boljša mesta zasedena po Nemcih, da posebno na državnih železnicah ni nobene večje postaje, ki bi ne bila popolnoma ger-manizirana, da se za te Nemce na većih postajah snujejo z državnim denarjem nemške šole, tako, da je domače prebivalstvo, tako italijansko, kakor slovansko izključno od boljših in sploh bolje plačanih mest. Ti Nemci, ki so na kopnem že vse okupirali, hočejo domače prebivalstvo odstraniti tudi od morja, edinega mesta, kjer dobiva domače prebivalstvo še svojega kruha. Italijani koliko iz tega razvidijo, kam jih pripravlja njih zavezništvo. Nas se ne ubranijo. Mi smo mlad narod ; kljubu temu, da prej nismo imeli nikakili šol, nismo mi izginili s površja zemlje in tem manje izginemo danes, ko je v vzbujena narodna zavest. Italijani dosežejo le to, da bodo imeli v Primorju poleg nas tudi mogočno nemško kolonijo, ki jim bo delala večjo konkurenco nego smo jim jo delali mi dosedaj. — V dokaz kako postopajo Italijani napram nam, bi navedel le en kratek izgled, ki datira iz zadnjega časa. Mi zahtevamo šole ne le v mestu, čemur se Italijani upirajo z rokami in nogami, temveč zahtevamo tudi v okolici, ki je čisto slovenska in ki jo imam čast jaz zastopati. In tam gre za vas, ki je skoro uro in pol oddaljena od mesta, kjer so prebivalci izključno Slovenci in je obdana okoli in okoli od Slovencev, tako, da na kako poitalijančenjn ni niti misliti. Ta vas se imenuje Gropada. Poleg te je še druga vas, Padrič. Ti vasici zahtevata — ako se ne motim — že 18—20 let ljudsko šolo, ker morajo sedaj svoje otroke pošiljati preko ure daleč v Bazovico, v šolo. Potrebo in korist te šole je spoznal celo tržaški mestni svet pred približno 12 leti. V neki seji, kjer je župan odločil v prilog tej šoli, je bilo v načelu sklenjeno, da se tam osnuje šola. Stvar stoji namreč tako, da ako ne osnujejo šole tam, bo treba ono v Bazovici razširiti, namreč zgraditi novo poslopje, ali povedati službi. Tako se je tudi zgodilo. A slučaj mu je skrižal račune. Uprav tedaj, ko je bilo mesto učiteljice v Pazarincih izpraznjeno, izginila je lepa Anka. Govorilo se je, da je pobegnila z nekim geometrom v Bosno, ali kam. — Da je gospod upravitelj spisal Stipiča tako, doznal je sirota po dnevničarju pri vladi, ki je imel poročilo v roki ter mu poslal prepis istega. — Tak je torej ! — se je izvil Jurkici bolesten izraz. V tem hipu jej je bilo vse jasno. Vsa Žuničeva ljubeznivost, vse njegovo prijateljsko srečavanje, — ah, sedaj je umela, kam je merilo vse to. Nje dekliški nagon, ponos njene nedolžnosti, verski njen čut, — vse to, vse jo je uprav zmešalo. Zelo jo je bilo sram. „In jaz, obdana se slepoto nisem spoznavala ničesar! Tako neumna ! Sodila sem, da je le tako dober! Vsprejela sem njegovo vslugo, da me je zaprisegel, njegovo pomoč za stalno namešče-nje, — oh, reva! A lahko bi bila sumila kaj! Oni njegovi obiski, njegovi pogledi — uh, kako se mi gnjusi, kako se mi gnjusi!" Postala je tako razburjena, da se je komaj in povsem razstrešena poslovila od Smilja-niča. (Pride še.) i II »EDLNOSTc št. 167. V Trstu, dne 18 junija 19"- pa obstoječe poslopje zvišati za eno nadstropje. Na vsak način je potreben nov tro-šek za to vas. Kljubu temu pa, da je magistrat spoznal potrebo osnutja te šole in je bil tudi mestni svet pred 11 leti za to, vendar po tem sklepu nismo še niti za korak naprej, tako, da smo bili prisiljeni iti na upravno sodnijo. Upravna sodnija je odredila nove komisijske poizvedbe, katerim se je pa magistrat leta in leta odtegoval Izgovarjali so se na vse možne načine. Ako je bilo lepo vreme, so govorili, da sedaj ne pojdemo tja, da bi gledali, kake klimatične razmere so tam; ako je pa snežilo, so govorili, da pri takem vremenu ni možno iti gori. Konečno se je vendar vršil ta komisijski ogled in potrdil, da res obstoji potreba osnutja šole. Neki slovenski mestni svetovalec je v tržaškem mestnem svetu interpeliral radi te šole in gospodje niso znali povedati dru-zega, nego da treba stvar — še študirati! Narodu, ki na tako v resnici nezaslišan način postopa proti našim šolskim zahtevam, ne moremo ničesar dovoliti, dokler ta narod ne pride sam do boljega spoznanja. Izjavljam torej, da se bomo mi Jugoslovani — in v položaju sem, da izjavljam to v imenu vseh Jugoslovanov — z vsemi dovoljenimi sredstvi (odobravanje) branili proti zahtevi Italijanov, dokler ti ne spoznajo, da brez nas ne dosežejo ničesar. Naj se torej obrnejo le na vlado in Nemce, in ako jim ti morejo preskrbeti univerzo: b u o n v i a g g i o. Sodne razmere v Primorju. Po teh izjavah naj omenim le mimogrede naših sodnih razmer v Primorju, ki so res škandalozne. Prosim samo par minut miru. Ne bom tu pravil morda o narodnih pritožbah, ker morem tu javno izjaviti, da v tem oziru nimamo povoda za posebne pritožbe, ker si sodniki vsaj priza-devejo — dasi se jim to ne posreča vsikdar — ustreči zahtevam prebivalstva v jezikovnem oziru. (Posl. dr. Laginja: Ne povsodi!) Ne povsodi, to vem. Nimamo pri nas še nikakih porotnih sodnij, pred katerimi bi se zamogel slovenski obtoženec slovenski braniti. Potem je najvišja sodnija, ki se ne ozira na zakonite odločbe in še vedno ne izdaja razsodbe v slovenskem jeziku. Kljubu temu, da je najvišja sodnija dolžna izdajati svoje sklepe v jeziku stranke, so vendar Slovenci edini narod, ki je v tem oziru izjema. Ravno najvišja sodnija, ki bi morala biti čuvarica zakona, je torej ona, ki se v tem oziru ne ozira na zakon! (Zvršetek pride). Čehi m vprašanje italijanske pravne fakultete. Nekam čuden molk vlada v češkem časopisju o tem vprašanju. Češki agrarci in raaikalci so že opetovano izjavili, da bodo o vseučiliškem vprašanju stali z vso odločnostjo na strani Jugoslovanov, med tem, ko se to od Mladočehov in realistov doslej še ni slišalo. Narobe, širijo se glasovi, da mislijo Mladočehi in realisti v tem tako velevažnem vprašanju zapustiti Jugoslovane in glasovati za provizorij italijanske Jakul-tete na Dunaju. To vest smo čitali v glasilu čeških radikalcev „Češkem slovu" in jo čitamo danes tudi v drugih listih. Vest je prinesla tudi korespondenca „Centrum', ki pravi, da je že samo dejstvo, da se je v Češkem klubu še le razpravljalo o tem, ali naj se podpira Jugoslovane ali ne, napravio na jugoslovanske poslance zelo mučen vas. Kakor poročajo z Dunaja, bodo ti zahtevali od Češkega kluba odločnega pojasnila.^ Neverjetno in nemožno se nam zdi, da bi Čahi v tem tako važnem trenotku zapustili Jugoslovane in posebno nas Slovence na cedilu. To bi imelo za nadaljni razvoj slovanske stvari v Avstriji nedogled-nih posledic. Z ozirom na to, da so bili Jugoslovani doslej najzvestejši prijatelji Čehov in goreči branitelji njihovih teženj, se nam zdi ta vest še bolj neverjetna in je iskreno želeti takojšnjega pojasnila od prizadete strani. Molk bi bil v tem vprašanju zelo nevaren in bi samo provzročil razna ne-sporazumljenja. Zatorej je v interesu naše skupne slovanske stvari, da pridemo na jasno čim prej. V blaženje bede v Istri. Nujni predlog }>oslanca Matka M a n d i A a in tovarišev glede blaženja bede, ki nastane vsled toče po pojedinih krajih Istre. Koncem minolega in tekom tega meseca je toča — kje več, kje manje — v raznih krajih Istre, provzročila na setvah, posebno pa po vinogradih, veliko škodo. V večih občinah in raznih okrajih Istre so po toči, kje en del, kje polovica, a po nekaterih krajih celo več — uničeni poljski pridelki, posebno v vinogradih. Mlade setve in še nežno mladje na trtah so trpele silno. Med kraji, ki so največ oškodovani, sta davčni občini Labor in Boršt v krajni občini Marezige v koperskem politiškem okraju. Tam je uničeno preko polovice, da, celo tudi dve tretjini poljskih pridelkov. Iz davčne občine Moravž, krajna občina Buzet, v koperskem političnem okraju, do-znajemo, da je dne 5. t. m. ob 2. uri popo-ludne padala tako silna in gosta toča, da je vinski pridelek v vasi Moravž-Dvori in deloma v sosednji vasi Smokvice skoro popolnoma uničen. Uničeno je izlasti selo Moravž, ki šteje okolo 100 hišnih številk. Razun vinogradov so trpeli tudi krompir, fižol, koruza in vsakovrstna vrtnina. Škode je samo v tej vasi okolo 20000 kron. Nekateri vinogradi so baje popolnoma uničeni. Dne 10. t. m. je poškodovala grozna toča Zajerce in bližnjo okolico Draguča in Grimalde v krajni občini Buzet, politiški okraj Koper. Radi tega stavljajo podpisani sledeči predlog: Visoka zbornica izvoli skleniti: C. k. vlada se poživlja, naj da v krajih Istre, poškodovanih po toči, to škodo preceniti, zatem naj se oškodovancem odpišejo dolžni direktni davki, in končno naj se jim nudi izdatno denarno podporo za javna dela, a v namen ublaženja bede. V formalnem pogledu naj se ta predlog z vsemi prikrajški, predvidjenimi v § 42. poslovnika, odkaže odseku za ubla-ženje bede. _ Med krščanskimi socijalci. Kakor znano, je bil nižjeavstrijski deželni zbor pred kratkim zaključen na zahtevo krščansko-socijalne stranke, da je s tem zgubil imuniteto poslanec in dunajski mestni svetovalec Hraba, ki je obdolžil voditelje stranke, da služijo bogu Vzemi. Vse je seveda pričakovalo z napeto pozornostjo, kaj se bo še vse izcimilo iz te afere. Ker je bil Hraba poročevalec o proračunu v dunajskem mestnem svetu, je imel gotovo lepo priliko, spoznati svoje jogre. Opravičeno se je smelo torej pričakovati, da pride posl. Hraba na dan s senzacijonelnimi razkritji. Sedaj pa, ko bi se bila imela vršiti obravnava na tožbo dunajskih krščansko-socijalnih mestnih svetnikov in poslancev, je Hraba kar naenkrat vse preklical. Kljubu temu preklicu pa ostane vendar-le resnica, da je med krščanskimi socijalci — mnogo gnjilega. Dnevne novice. Mery del Val odstopi. Iz Rima poročajo, da papežev državni tajnik kard. Mery del Val v kratkem odstopi — Na njegovo mesto pride baje kardinal Ram-polla. Slovenska zmaga v Borovljah na Koroškem. Iz Borovelj poročajo: Na vo-litvi župana in svetovalcev so zmagali Slove : J, nemčurji so bili poraženi. Domače vesti. Opozarjamo ponovno na shod, ki se bo vršil drevi, ob 8*30 v veliki dvorani „Narodnega doma«. Kakor smo že povdarjali, je shod važen radi predmeta samega, o katerem se bo na istem razpravljalo ter radi odločilnega momenta, v katerem se nahajamo. Prosimo zato vse Slovence, brez ozira na politiško mišljenje, da se prav gotovo vdeleže shoda, ker se tu ne gre za nikako strankarstvo, ampak za splošno slovensko vprašanje. Vseučiliščno vprašanje in naši poslanci. V včerajšnjem izdanju smo priobčili dopis iz Prage, došel nam iz krogov aka-demične mladine in ki vsebuje hudo očitanje na adreso naših poslancev brez izjeme, češ, da se nič ne zanimajo za vseuči-liško vprašanje ter da puščajo akade-mično mladino osamljeno v tem težkem boju. Mi smo priobčili ta dopis kakor nam je došel, ne da bi bili kaj spremenili ali kaj pripomnili, ker nismo hoteli vzbujati videza kakor da omalovažujemo glas akademične mladine in nje plemenite namene. Danes pa moramo vendar povedati par besedi svojega mnenja, kar se tiče omenjenega očitanja. Dopuščamo, da utegne biti v jugoslovanski delegaciji tudi takih, ki se desinteresirajo za vseučiliško vprašanje in da se ne razgrevajo zanje. Ne moremo pa dopuščati, da se to generalizira, ker je to krivično in ni v soglasju z dejstvi. Dejstvo je n. pr. da je vseučiliščno vprašanje ravno vsled odločnega nastopa naše delegacije zadobilo te dni tako krizičav značaj, da stavlja v nevarnost celo obstanek ministerstva in da stoji v vsprednju vseh notranje-političnih dogodkov. Je-li ravno sedanja taktika naše delegacije najprimerneja, in ali ne bi bila kaka druga vspešneja — to je vprašanje nazorov in zato se nočemo prerekati o tem. Mi smo hoteli le odkloniti krivico, ki je v trditvi, kakor da bi se vsa naša delegacija nič ne zanimala za vseučiliško vprašanje. Električna železnica Opčine—Sežana. Uradno-stilistična trakulja. V včerajšnji „Triester Zeitung" morete čitati nastopno, očividno iz uradnih krogov došlo stilistično trakuljo: " „Projektierte schmalspurige Kleinbahn mit elektrischem Betriebe von Opčina nach Sesana. Auf Grund des von der Statthal-terei in Triest mitgeteilten Ergebnisses der am 6. und 7. Dezember 1909 durchgefiihr-ten Trassenrevision bezuglich des vom Vervvaltungsrate der Aktiengesellschaft Triester Kleinbahnen in Triest vorgelegten generellen Projektes fiir die ungefahr 6 2 km lange Verlangerung der schmalspurigen, mit elektrischer Kraft betriebenen Kleinbahn Triest-Opčina nach Sesana hat das Eisen-bahnministerium unter dem 23. Mai 1910 im Sinne der einschlagigen, von der vorge-nannten Landesstelle befiirvvorteten Kommis-sionsantrage die projektsmassige Trassen-fiihrung der fraglichen Fortsetzungslinie nach Massgabe gewisser, vom genannten Vervvaltungsrat in Aussicht genommenen Aenderungen der urspriinglichen Projektsan-nahmen als Grundlage fiir die Verfassung des Detailprojektes dieser Bahnlinie geneh-migt." Evo vam! Tu imate pred seboj poosebljeni avstrijski birokratizem, ki vidi svoj namen le v sebi in ki piše zato tudi svojo nemščino tako, da je — ako le možno — javnost ne razume. Ta birokratizem ima svoj cof in pe»ijode njegovega stila so daljše nego najdaljša kita na kaki ženski glavi. Po dolgem naporu — da so nam potne srage stopale na čelo — smo mi še le pogodili, kaj je hotel reči ustvaritelj te — kinezarske kite! Povedati je hotel namreč, da je železniško ministerstvo dovolilo sestavo podrobnega načrta za nameravano ozkotirno malo železnico z električnim obratom od Opčin do Sežane; in sicer na podlagi prvega ogleda proge, ki se je vršil dne 6. in 7. decembra, in le z nekaterimi spremembami, kakor jih želi upravni svet delniške družbe tržaških malih železnic. — Iz sodne službe. Dvorni svetnik S i-mon Letich, viši deželnosodni svetnik je imenovan pod predsednikom višjega 'dežel, sodišča. Na adreso ravnateljstva c. kr. drž. železnic. — Kakor se nam poroča od Sv. Ane, je tamošnje postajališče že skoro popolnoma končano, tako da bo po 20. letih končno vendar-le vstreženo željam prebivalstva. Želeti bi bilo torej, da se postajališče čimpreje izroči prometu. Dovozna cesta sicer še ni niti začeta, a ljudstvo, se bo v začetku, kakor dosedaj, posluževalo tudi obstoječih klancev, samo, da mu bo v enem oziru ustreženo. Nadejamo se, da se bo gosp. dvorni svetnik Galambos kot mnogoletni praktični železničar oziral na želje prebivalstva, ter da ne bo postopal birokratično, ampak tako, kakor zahtevajo koristi ljudstva, ki so v tem slučaju identični s koristmi drž. železnic, ki si bodo z otvoritvijo nove postaje povečale svoje dogodke. Trgovcem z jestvinami. V smislu svoječasnega poziva poživljamo vnovič one kolege-trgovce, ki so dobili od zadruge plačilne naloge, naj ne plačajo, ako ne dobe slovenskih pobotnic. Opozarjamo ob enem za slučaj, da bi hotel konsorcij tožiti, da se to ne godi potom odvetnika, ampak naravnost potom sodnije, vsled česar ne bo stroškov. Zadružni odbor je ukrenil vse možno, da se stvar reši lepim in mirnim potom. Znano je dobro vsem, da mi zahtevamo le svoje in gledamo tudi na to, da bi se v zadrugi ohranila sloga in spora-zumljenje in hočemo, da se spor v tem smislu reši. Odsek še ni dovršil dane mu naloge, ker mu to ni bilo možno radi drugih zaprek. Upamo pa, da bomo mogli v kratkem sporočiti kaj pozitivnega in prosimo svoje tovariše, da potrpijo za sedaj. Gori smo pozvali tovariše, naj ne plačajo; če bi pa kdo njih iz kakega posebnega razloga hotel ali moral plačati, naj pošlje denar k c. k. namestništvenemu svetniku, ozirom obrtnemu referentu na tem uradu, Via Caserma št. 7, kjer dobi slovensko potrdilo. V proslavo jubileja Družbe. — Iz Skednja nam pišejo : V proslavo Družbinega jubileja priredi pevsko društvo „Velesila" jutri v nedeljo koncert na dvorišču „Kon-sumnega in posojilnega društva44 v Skednju (pri Barakošu). Vstopnine ne bo nikake. Ob enem bodo v proslavo 50-Ietnice himne „Naprej" pevci peli to himno, povsem na novo naštudirano. Dalje bo pel zbor „Velesile" krasno „Poputnico", zloženo v proslavo 60-letnice istrskega prvoboritelja Vjekoslava Spinčića. Na vsporedu bode tudi šaljiva pošta in šaljiva tombola. Čisti dohodek tega koncerta je namenjen otroškemu vrtcuJvŠkednju, ki je potreben in tudi vreden vse materijalne podpore. Zato se načelništvo „Velesile" nadeja obile udeležbe od strani bratskih društev in drugega občinstva in kliče milim gostom že sedaj iskren : Na zdar ! * Začetek ob 6. uri pop. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Slov. trg. društvu „Merkur" je nakazala Kolinska tovarna glasom pogodbe prispevek v znesku K 600, za prvo polovico L 1910. Pri tej priliki poživljamo gg. trgovce in nastavljence, naj delujejo z vso vnemo za to narodno podjetje, ki poleg svoje konkurenčnosti, prispeva velike svote v narodne namene. Za izborne izdelke te tovarne ni težka reklama, ker dela blago že samo re- klamo. Naša želja je, naj bi našel naš poziv obila vspeha! Mestni svet bo imel v ponedeljek dne 20. tek. m. ob 7. uri zvečer svojo sejo. „Branibor". Občni zbor „Braniborja" se bo vršil dne 2. julija ob 4. uri popol. v „Narodnem domu" v Ljubljani. Priglasilo se je doslej za člane razmeroma še jako majhno število. Poleg rodoljubnih posestnikov, uradnikov vseh strok in ženstva naj bi se oglasili osobito tudi taki, ki imajo že po svojem stanu več stika z gospodarskim življenjem : trgovci in njih gg. uslužbenci, uradniki naših gospodarskih zavodov, obrtniki itd. „Branibor" bo društvo povsem gospodarskega značaja. Kdor ima torej veselja in navdušenja za to, naj se nemudoma oglasi na naslov tajnika pripravljalnega odbora g. dr. Gregor-ja Žerjava v Ljubljani. Našim rodoljubnim gospem-gospo-dinjam ! Kaj ne, da tudi Ve, drage naše rodoljubne gospe, boste vse udeležene s svojimi darovi na „primorskem paviljonu" dne 3. julija v Ljubljani ? !! A saj vemo, kako ste vedno požrtvovalne in pridne, saj ste se vsikdar odzivale našim prošnjam. Iz Vaših kuhinj prihajajo vedno tako imenitne torte, buhtelni, kolači, štruklji, potice in kaj vemo vse kaj. Spominjamo se, da smo morale na naših prireditvah gospodom prav povedati ime dotične gospe, ki je napravila tako fina in ukusna peciva, da so se gospodje kar sami potem povabili na te okuske. Vemo, da boste vse tekmovale mej seboj s svojim dobrim pecivom ter da zadnje dni tega meseca vse razpošljete na sledeče naslove. V mestu vsprejemajo v ta namen : g.a Zinka dr. Rybareva Via Valdirivo štev. 11., g.ca Milka Mankočeva, Via Fontana 4, Zavod sv. Nikolaja via Farneto 18. in g.a Biček v „Narodnem Domu". V okolici in drugje pa odbori podružnic. Damski odbor. Posebni vlak v Št. Petru pri Gorici popelje jutri v nedeljo iz Trsta in okolice naše sokolske vrste in pa naše narodno občinstvo na veliko slavnost primorske sokolske župe. Ta sokolski zlet pokaže, v koliko je napredovalo Sokolstvo od lanskega zle& na Opčinah in gotovo je, da to pot do 600 Sokolov v kroju nastopi v sprevodu. Vlak odide iz Trsta jutri v nedeljo do-pol. ob 11.30, iz Rocola ob 11.43, izVrdele ob 11.53 in iz Opčin ob 12.14. — Na drugih postajah ne bo sprejemal ta vlak ljudij. Vožnji listki se dobivajo le v predpro-daji in sicer v Trstu pri vratarici „Narod, doma", na Opčinah v društveni gostilni in na Vrdeli v „Nar. domu". Cena listkov je iz Trsta in Rocolo 2 50 K, iz Vrdele in Opčin 2 10 K, za naraščaj do 10 let pa od vseh postaj K 190. Bioskop „Adria" v Skednju je izdal letak, ki se glasi dobesedno tako-le: „V nedeljo se je atvoril nov kinematograf Bioskop „Adria" v Skednju. Elegantna dvorana iz najnovejšik in modernih časav edino družinsko shajališče od torka 14 do četertka 16 Giunija Velik program novosti. I. Velik cesarske vaje na moravskem settembra 1909. Prisostvovali so cesar Franc Jožef I. in Guljem II. II. Hrištofol Holumb je našel Ameriko 12 Oktobra leta 1492. — Veliko umetniško delo iz tovarne Gaumont iz Pariza, film 400 m. III. H za Ključku tega Velikega dela se bo predstavljaba ena slika smešna jako smešna" .. . Smešno, da, jako smešno, ako bi ne bilo za nas prežalostno, ako pomislimo na brezbrižnost naših ljudi, ki jim je vse drugo prej, kot svoj materni jezik. Opaziti moramo pri tem, da so italijanski letaki, ki jih je izdala „Adria", tiskani v pravilnem jeziku, slovenski letak pa ne, čeprav je lastnik rodom — Slovenec. Ali ne bi bil zamogel lastnik naprosiii kakega človeka, da bi mu bil sestavil letak v pravilnem slovenskem jeziku ? Ako bi izdal tak letak kak tujec, bi rekli, da je to škandal, a ker ga je izdal Slovenec, je to — sramota! Torej v staro železo! Prejeli smo: Gospod urednik! Ko ste prečitali zgornji naslov, ste se gotovo spomnili obilice svojih „prijateljev", ki Vam z železno doslednostjo — razume se, ko vi niste navzoči — svetujejo, da bi se že enkrat podali — med staro železo ! Taki „prijateljski" nasveti bi vas — ko ne bi imeli železne kože — gotovo žalili in to po vsej pravici. Da pa se malce potolažite, Vam hočem povedati, da so le gotovi „kritiki" razširili teko obsodbo o Vas. Sedaj ne gre več za enega ali drugega urednika, ki je „prestar", da bi se umešaval v politiko, sedaj obsega obsodba že vse one, ki so prekoračili — ne vem prav, ali 30 ali 40 leto svoje dobe! Z eno besedo: Vsi oni, ki že dlje časa delujejo na časnikarskem ali drugem narodno-politiČnem polju, vsi naj gredo med staro železo in na njih mesta naj se postavijo same mlade nadebudne moči! V Ti>lu, 18 junija i ^10. „EDINOST" št. 167. diraL 111 Do sedaj je bil ves svet le — narobe-, svet in to treba odpraviti! Kaj je treba, daj se 40—50 letni „starci" vsiljujejo na vsaj važnejša mesta, ko imamo toliko mladih j čilih moči, ki težko čakajo trenotka, ko jim j narod podeli vsa odgovorna, častna in zaupna i mesta! • Vojska ima toliko in toliko visoko na-^ obraženih mladih častnikov, ki komaj izha-! jajo s sedanjimi plačami — med tem ko se. na čelu te vojske nahajajo sami mastno-' plačani „starci". Čemu imajo razni parla-. mcnti, skoraj same „stare" poslance?! Čemu so vsi višji uradniki sami „starci" ko je vendar na razpolago toliko in toliko bolj naobražene mladine?! Čemu se celo pri porotah ozirajo le na bolj „stare" ljudi, ki so po večini — ako ne celo vsi — sami starokopitneži, ne-pristopni modernemu kulturnemu naziranju ! Vse to in še mnogo sličnega treba odpraviti čimprej, za kar poskrbi gotovo naša vrla vse časti vredna mladina. Omeniti moram, da tu ne mislim vse naše mladine, ampak le ono ki po listih, kavarnah in drugih lokalih razpečava razne radikalne tirade, ter s tem smeši samo sebe ! Nekoč sem bil jaz skušal iznebiti se skrbi družinskega gospodarja in prepustiti otrokom, ki so bolj učeni od mene, naj oni „vladajo" v hiši. To bi bil poskus, ki bi imel dokazati da je mladina sposobnejša za vladanje, nego pa vse stare groblje. Predno sem odložil nepotrebne skrbi, sem nekega dne rekel otrokom : Danes pojdemo na iz-prehod ; določite vi, kam naj jo vdarimo! Kolikor glav, toliko nasvetov! Vsakdo je hotel, da velja njegova ! Na zadnje se jih je polovica „skujala" in sklenila, naj ne gremo nikamor. Videč ta vspeh trenotnega izročenja „vladarstva" sem rekel: „Ker vidim, da ni sloge med vami in ker sem se prepričal, da bi hotel vsakdo iz med vas igrati vlogo generala, vas povabljam, da gremo na hribe, kjer je zrak čist, lepo cvetje, lep razgled in zdravje za naša telesa. Vsi so me obskočili ter z radostnimi vskliki odobrili moj nasvet. To me je izmodrilo in sklenil sem, da ne bom nič več prepuščal otrokom, da se sami vladajo ! Kakor sem storil jaz, tako naj store vsi oni, ki bi jim hoteli otroci zapovedovati! Ni žalostnejše slike na svetu, nego je ona, če stariši tožijo: otroci naju nočejo ubogati! Umeje se pa, da, ako spoznavamo v mladini sposobnosti modrosti in volje do pametnega delovanja, moramo to mladino uvrstiti med zrele može, kjer naj se izvežba praktično, da bo mogla, ko bo popolnoma zrela, nasledovati nas ko pojdemo med staro železo, ako ne celo v krtovo deželo ! „Starec". ► Nova podružnica CMD. Sinoči se je vršil v „Narodnem domu" v Barko vi jah ustanovni zbor podružnice CMD za Bar-kovlje ob veliki vdeležbi iz vseh slojev: od inteligenta do priprostega delavca. Zanimanje je bilo veliko, ker že sinoči se je vpisalo okolo 70 členov in nabralo darov 50 kron. Tolika udeležba in požrtvovalnost brez vsake posebne agitacije delata čast našim Barkovljanom. Tržaška mala kronika. Regnikolo hotel ubiti prostitutko. — Včeraj ob 2. uri zjutraj je Herminija Bizjak, prebivateljica neke tolerančne hiše, napravila malo turo v kočiji skupaj s svojo prijateljico in koleginjo Asunto Michelin. — Ko ju je kočija peljala nazaj domov in pasirala ul. Scuole Israelitiche, se je kočiji približal neki Viljem Biondi, star 25 let, iz Copra Marittima (provincija Ascoli Pičeno), čevljar in vratar hiše št. 4 v ul. S. Maurizio. Isti je zaukazal kočijažu, naj ustavi, Bizjakovi pa je velel, naj izstopi. Ker ni hotela ubogati, je Biondi hitro potegnil revolver, ga pomeril proti ženski in enkrat ustrelil. Na to jo je urno popihnil. Bizjakova se je z bolestnim vpitjem zvrnila dol iz kočije in se pri tem še ranila na desni roki. Prihitel je redar, ki je Bizjakovo s pomočjo vse prestrašene Michelinove spremil v „lgeo". Zdravnik je konstatiral, da je kroglja obtičala v spodnjem delu trebuha. Ženska je hotela po prvem Iečenju na vso silo iti domov, kar se jej je dovolilo. Detonacijo so začuli tudi na inspektoratu policije v ul. Rettori. Takoj so pritekli ven inspektor in redarji, ki so se takoj razpršili na vse strani, da bi lopova aretirali. Posrečilo se je to inšpektorju sredi staromestnega labirinta. Na policiji je Biondi izjavil, da ni hotel ustreliti Bizjakove, marveč da je storil čin iz ljubosumnosti. Rekel je, da je bil dolgo časa ljubimec Bizjakove in da jo je hotel tudi poročiti. Po dolgem prepiranju jo je zapustil, „ker ni zaupal njeni zvestobi" in se je povrnil v domovino, kjer je ostal dva meseca. Od 3. t. m. se nahaja zopet v Trstu in sedaj je „čisto slučajno" srečal deklino. Ljubosumnost ga je omamila, da jo je hotel „le raniti". Izro-L čili so ga deželnemu sodišču. Odmev velike tatvine. — Aretacija. Dne 9. t. m. smo poročali, da so g. Gtt-bertu Torinelli, uradniku pri tvrdki Hahn & Kalmus, ukradli v uradu listnico z zneskom 1600 kron, ki jo je bil pustil v žepu jopiča, visečega na klinu. Sum je takoj letel na mladega uradnika tvrdke, nekega Gellerta, ki je bil le malo časa vslužben, in sicer ob jako mali plači. Zalezovali so ga dlje časa in videli, da je mladi mož trosil preko svojih sredstev ter da je plačal neki račun z bankovcem, ki je bil profumiran, ravno tako kakor listnica g. Torinelli-ja. Gellcrt je < bil aretiran. Poprej je tajil potem pa priznal in rekel, da se je po činu skesal in da je vrgel v Kopru listnico z denarjem vred v vodo. Dva agenta sta ga privedla v Koper, a tu je priznal, da se je zlagal in da je listnica skrita v njegovem stanovanju. Listnico so zares našli, v njej je bilo še 1030 K. Ostalo je tat pofrčkal — Izročili so ga sodniji. Osel ustavil dva vlaka. Sinoči se je j; moral italijanski vlak južne železnice ob 7 v Barkovljah. Istotako njenem viaduktu ustaviti tovorni vlak, ker se je bil prav na sredi tira ustavil nek osel, ki je kakor se je pozneje doz nalo, zbežal neki kmetici iz Sv. Križa. j Ko s^a strojevodji obeh vlakov videla j živo zapreko, sta ustavila vlaka, da bi v slučaju preprečila, da vlaka ne skočila s tira. Osla je potem nek kmet odvedel v Trst, ter ga izročil v varstvo inspektoratu južne železnice. Nezgodi na delu. Fran Cirillo, star 38 let, težak pri neki tvrdki v Barkovljah je včeraj mej delom padel ter zadobil veliko rano na obrazu, izgubil je tudi mnogo krvi. Lovrenc Russian, star 22 let, uslužben v škedenjskem plavžu si je včeraj mej delom zlomil gleženj na desni nogi. — Oba sta dobila prvo pomoč na zdravniški postaji, ki ju je potem spravila v mestno bolnišnicp. Koledar in vreme. — Danes: Feliks muč. — Jutri: Peta ned. po bink. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 25.° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Tendenca za nevihte. Dru vest«. Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova uiica 8 podružnica £rst, ul SUion 3. Skbdiščc ht kleti v £jubljani in Zrstu a s AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir p?! nakupovanju tlaga. l^^^rv^^vLS f Um*tna gnojila, galica, žve lo- ? M^ %WMA%WM. • krmila, semena stroji in orodja M. VI • crvene Pevsko društvo „Trst" naznanja novo-vpisanim (začetnim) tamburašem, da se bo vršil pouk ob ponedeljkih in sobotah. Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu naznanja vsem članom in onim, ki hočejo pristopiti kot izvršujoči člani, da se vršijo v naprej vaje redno vsaki torek in petek ob 8. uri zvečer v dvorani „Konsum. društva" v Rojanu. Ob enem vabi vse izvršujoče in podporne člane na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 25. t. m. Na dnevnem redu je: a) volitev novega odbora b) Raznoterosti. Telovadno društvo „Sokol" O _ . .. v 'Irstu V Bratje Sokoli! ^fek. Poživljamo Vas, da se jutri v —nedeljo polnoštevilno udeležite I. ft} v&'zleta primorske župe v Št. Petru vj J; pri Gorici. Dolžnost Vaša je, da s svojo navzočnostjo povečati slavje sokolske ideje v naših pokrajinah in da številnim nastopom vrnete lanski obisk goriških Sokolov na Opčinah. Sokoli! Popeljite se vsi s posebnim vlakom. (Odhod glej „Domače vesti"). Na zdar! Odbor Pilar. del. organizacija. Krajevna skupina N. D. O. — Sv. Marko in sv. Andrej. Odbor skupine vabi j vse tovariše delavce podpornega društva ■ „Samopomoč" na zelo važno posvetovanje, i ki se vrši danes v soboto, točno ob 8. uri. zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. > Tovariši, udeležite se tega velevažnega po- ' svetovanja v čim najobilnejšem številu ! R. Pregarec tč. predsednik. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Tudi danes se vprizori v tem gledališču opera „Mignon". EDEN. Danes ob 4. pop. in 8 30 zvečer predstava marijonet. Faccanapa, slavni odvetnik, Miss Legnetti in Faccanapa, Ru-deči vrag in Milanec na morju. DAROVL — Nadalje je daroval podružnici zal „Primorski paviljon" v Ljubljani trgovec g. SI. Schmidt v dveh narodnih kletkah dva para živih golobov najboljše pasme. G.a Germek rozaljero. Nadaljne darove za „Primorski paviljon" sprejema podružn. tajnik A. Germek v otr. vrtcu. — Za damski paviljon na Prošeku so darovali sledeči gg.: Millonig: 4 steklenice različnih likerjev, g.ca Olga Dekleva : škatljo i s Sli®!* štajerska, istrska, da matinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SlR~maslo ! Žita~moka~olja itd. AGRO-MERKUR preskrbi sploh vsako blago AGRO-MERKUR kupuje vso pridelke in isdelke. Cene najugodnejše ! —— Postrežba točna ! ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE PRiDELKE I a GOSTILNA „Rndemo de Mata! TRST, Bel ve dere šiev. 4? toči furl&nska in dalmatinska ina kakor tudi L vrste PunticamsKO uivo veflnosvfcže Domača kuhinja. Cene zmerne. Podpisani naznanjam slavu, občinstvu, da sem otvorfl znano gostilno Anl^g-a t&- 1» tuossm. vJn, Špirita. lil - io razprodaj* utv dobfio iu drobna J&koh Ferkauio. Trr - Via deli* Acq::o S, K^spr^ti Cstfa Central* 7«slik izbor francoskega. kampanje;*, poučili sortnih italijanskih in av*tro-o/rrt»!t;h via. Bord-'.sfi > Burgncder, renskih vin, alosoli* >n Chianti k konjak, ra-/.n& E^aaja ter posebni pristni tropia"«'* tliTovec in brinjevec. Izdelki I. Trste, doili ia ličnih krajev. Y«aka naročb* so takoj izvrši. R>> pn&ijja. H« po povzetju — Ceniki n & zahu»vr> l 4 frank«. — Razprodaja cd pol liti* nap ,?ri Valentinu", Barriera vecohia štev. 34. a T« čil, bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cen j. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk Be toplo priporoča A. DEKLEVA izbor Izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic in? sraje, nogavic in rokavic. — Žepne rute tucat od Kron 1 dalje. — Rokavice iz y kože od K 2 30 dalje. Dežniki od Kron ry 2*50 dalje — Vae to se dobiva v NOVI PRODAJALNICI ^ ENRICO ZEF,QUENICH £ Trst, Passo S. Qiovanni 2 (Nasproti Novim obokom) NOVO P08BEBN0 PODJETJE Kil-? Corsa 49 (Pia>za Goldoni) Tel. 1405| z beosto opremo za vsako | vrstni pooreb, in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic | perle, porcelana — V jlika zaloga voščentii steč Prodaja na debelo in drobno Ivan Godina ■■■h stavbni klepar mammmm TRST - ulioa Senata Stev. 3 - TRST Izvršuje vsakovrstna v to stroko spadajoča dpla :: kakor n. pr. stavbna, pomorska In obrtna. :: Poprave iz bandona. cinka, medena, bakra itd. h se Molelo točno In solidno. KOPELJI IN SE S ALKE PO NAROČILU. - Prodaja kataloških In kmetijskih potrebščin i. t. d. ItT vse to po najnižjih oen&h. «tr*n IV EDINOST" št. 167. V Trstu, 18. junija 1910 papirja. Neimenovan: 4 kozarčke, 12 steklenic pelinkovca, 8 ustnikov za cigarete, g. Stanič: 1 škatljo damen-cigaret, g. Krže: 6 krožnikov za sadje, 1 service za jajca, 2 košarici za kruh, 4 pepelnike, 2 mali tehtnici, 1 skledico za milo. Vesti sz Goriško. Iz Repentabra. Veselica pevskega društva „Dom" iz Vel. Repna, ki se je imela vršiti dne 19. junija t. 1., se je radi sokol-skega zleta v Gorici in radi drugih ovir prenesla na 17. julija t. 1. — Podrobnosti o tej veselici, ki bo zelo zanimiva, kakor se sodi po predpripavah, obvestimo pravočasno. Ob enem so naprošena bratska dru-| štva za sodelovanje. Sporočiti je najkasneje ■ do 6 julija t. 1., radi sestave vsporeda. V nakelski županiji, zlasti v vaseh Barka, Podgrad, Misliče, Škofije in Vatovlje, so letos črešnje po tolikih letih zopet izredno zarodile. Črešnje iz tukajšnje krajine slovijo že od nekdaj po svoji posebni debelosti in izrednem okusu. Tudi tako debelih, košatih in veličastnih črešnjevih stebel ne najdeš zlepa v kakem drugem kraju, kakor rastejo tukaj, kar spričuje, da je tu posebno ugoden kraj temu sadju. Kupci naj se potrudijo v te-le kraje, kjer dobijo letos na vagone tega izvrstnega sadja. V par dnevih prične obiranje. Vesti iž Istre. Iz Trušk. (Koperščina) Kakor je čitateljem „Edinosti" že znano, priredi tukajšnje pevsko-bralno društvo „Straža" dne 29. t. m. svojo prvo veselico. Veselica se ne bo vršila, kakor prvotno objavljeno, med hrastovimi vejami, ampak na prostornem dvorišču na Kortini blizu šole. Na veselici bodo sodelovala bratska društva: „Samo" iz Bertokov, „Ilirija" iz Pobegov, „Volarič" iz Čežarjev, „Svoboda" iz sv. Antona, „Neodvisnost" iz Marezig ter pevski zbor iz Gažona Rodoljube iz bližine in daljave vabimo tem potom, ker posamičnih vabil se ne bo razpošiljalo; po bližnjih vaseh pa bodo „pripopani" plakati. Ker društvo ni v dobrem gmotnem stanju, se darove hvaležno sprejema. Druge slovenske deiele. Otvoritev „Sokolskega doma" v Zagorju ob Savi. Dne 17. julija 1910 bo otvoritev (II. slovenskega) „Sokolskega Doma" v Zagorju ob Savi. — Po trudapol-nem delu dvajsetih let se je „Sokol" zgradil svoj lastni „Dom", ki mu bo pravo ognjišče ter stavba v ponos Zagorju. Boj, ki ga bije tu Sokol, je jako ljut; sovražnikov ima neštevilno že od svojega obstanka in do danes, ki so se zarotili, da se mora „Sokol" uničiti. Res, da je bilo že dovolj žrtev, a kljub temu ne omajamo, ampak z rodoljubnim srcem in pravo slovensko zavednostjo branimo zagorsko dolino proti germanizaciji, za katero sta izdala že neštete tisočake „Siidmarka" in „Schul-verein". A „Sokol", kakor čuvaj narodne svetinje, je vedno odbijal naval ponemče-vanja s podvojeno silo. Vrhunec je dosegla jeza pri naših so-vragih, ko so videli lansko leto, da pričenjamo graditi si svoj lastni „Dom" in začeli so takoj na vse možne načine denuncirati zavedne „Sokole" pri vodstvu rudnika; podtikali so celo podla sumničenja.... A, vsa njihova v jezi storjena dejanja niso dosegla nič. — Kajti danes stoji veličastno, v sredini Zagorja, stavba „Sokolski Dom", v katerem se bo naša mladina navduševala za narodne ideale ter krepila telesno. Lahko rečeno: to so naši žulji, kajti vsak „Sokol" je položil mesečno svoj prispevek „Domu" na altar. In ni bilo še dovolj, da je zoper nas delala poturica, ampak celo še lastni bratje, ki so drugače v javnosti jako veliki rodoljubi, so jim pomagali pri tem grdem dejanju in so jim šli celo na roke, da bi prej izginil zadnji „Sokol" iz Zagorja. — A pre-trdna jim je bila skala na meji, katero ovreči jim ni možno. — Zato pa apeliramo na vas drugi bratje ob sinji Adriji, da pri-hitite k nam dne 17. julija 1910 v obilem številu in nas navdušite za nadaljne boje, — kajti dela čaka nas še obilo. In ti zavedni slovenski proletarijat, ki čuvaš kakor pijonir ob Adriji svojo narodno' čast ti nas poseti ter nam natoči v kupo tiste narodne zavednosti, s katero greš v boj za svoj rod ki ga tako iskeno ljubiš. — Pri nas se šopiri oholi German, ter nam hoče iztrgati našo lepo slovensko zemljo, a mi mu hočemo pokazati dne 17. julija, da nismo samo mi tu, ampak da stoji še na tisoče čilih bratov, ki z nami čutijo in ne dopuščajo, da bi nas vzela v okrilje mati Ger-manija. Zatorej, dragi bratje, ob Adriji, osobito vi bratie „Sokoli" prihitite, da pokažemo, kaj da je vzvišena „Sokolska misel" ki naj triumfira po prijazni zagorski dolini dne 17. julija. Za danes objavljamo samo majhen vspored, natančnejši sledi v kratkem času : 1) Na predvečer serenada kumici. 2) V nedeljo, 17. julija vsprejem gostov. 3) Telovadna izkušnja. 4) Otvoritev „Sokolskega doma". 5) Izprevod. 6) Skupni obed. 7) Javna telovadba. 8) Ljudska veselica. Bratska društva, ki se nameravajo ude-ležiti slavnosti naj nam izvolijo čim prej j naznaniti, izpolniti doposlano jim vprašalno' polo ter ob enem naj blagovolijo javiti, s katerim vlakom pridejo in kedaj da bodo odhajali. — Torej 17, julija 1910 je narodna slavnost v Zagorju, kar naj slavna društva upoštevajo. Na zdar! Mali oglasi SI Pm etno uino vipsvHto lafitnega pridelka, rriollf« WJli6 stotink lit«r. Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča i. L*" BAN. £ 3E ZOBOZDMAVmStl' AMBOUTO! Odda goveja ž vine v sv. Križu priredi javno tombolo s plesom v bv. Križu dne 7/8 ob 5. uri popoldne. __ Zavarovalnica . Viktor Trst, ulico San Gloosnnl 1,1. natis. po 9« do (■ s« od 3« do 6« t? » Gostilna A! Belvedere IH ul. BeWedere št. 37 p.g ™ .\v. toči najboljša .v.\ f|t3 belo m črno m m Hm dalm. vina, Domača kuhinja, gorka in mrzla jedila vedno na CINE ZMERNE " razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obiBk se priporoča Vekoslav Bcbck. jjESEEl g „Pri stari breskvi" IESZZ dere št. 17, se toči najboljši kraški teran istrsko črno in vipavsko belo. Domača kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. 1052 '^^kiu&Afi Ift« Mi V« ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo ______i: r____! ____O k iTPil'om focii 111 jJU ~ -----------------^ J se različna pristna vina. Ob vsakem času v • se dobijo gorka in mrzla jediia. Sil VI ir rViTfTl\I(#Si ■ Gostilna je otvorjena vsako soboto in J^J-^ X. nedeljo do 1 ure popoli noči- Rodolphe M oos, Trst, m. p^eto 3» H Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. posebno za žage na paro in mline. S Bombaž za čišćenje strsjeir. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Artonu Ivančič-u, Trst ulica della Stazione 5iev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir i.i rsz p s an»ne k&kir tudi raznovrstna vina in vedno sveži — Drehsrjevo pivo. = Zaloga ovsa klaja, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst ulica Beluedere steu. 19 in ulica del Bosto šieu. 14. m TELEFON 11-45. f-jvarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamnu s zalogo cementa RiHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke T IT S T — TJLICA FAKNETO ŠT. 13 nlioa Sfen Ser vole štev. 2 Telefon 21-42. Postrežba: točna. CENE ZMERNE, ^g 20*000 sadnih in vinskih mlinov veliki število hiorav. stiskalnic za obrt in gospodarstva je izislo iz Jffayfartovih tovarn Leta 1909 je bilo vsega izdelanih: 2500 stiskalnic in 1200 mlinov 'Jasen dokaz za dobroto teli izdelkov. t_ Obrnite se z zaupanjem ph.Jffayfarth*C°. ToTa ne poljeđfljskili strojev, livarne, fužine MAYFARTH & Co. Dunaj II, Taborstrasse 71, Dunaj __Iščs se zmožnih zastopnikov.-- Ugodna prilika ! ¥ veliki, fini žganjarni na trgu pred Narodnim domom št. 1 (vogal ulice Ghega) je na razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. Asti Spumantd, Kefošk, zagrebški Pelinkovac ;n Sokol - P.i.e >«y vrxie: Rusa po najzmerrejših cenah, " -i- Hulio Miim -i- i TRST, ulica Gicsue Carducci štev 23 S TELEFON Stav ■ Ivan Miheučić & Co. ^ ^^^ MEHANIČNA DELALNICA ^^^ Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STR1JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO _____ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... Klrurgično orodje, oriopertičai Aparati, r Moderel. unsetne roke in n«>jre, berflje, tj iilr.l elastični pa«! oo^oTiee. eiektrotvrapevtlžnc prtpraie, »parati s« 2? Jsssasaeasssisst-Nj inhalacijo. ///////a ^ SELiUIIŠČE potroZašoin t ; klrarjflona Id«?- l> ijsaja, Fotrpbšotn« Iz jnsiJ'ft in no'srođiraoct- fc ;;.*::::: b iag-a- :::::::: ; imBtBBBmmKmimammmaBsaBBBmBiKBaK^&as^ Dmefni: fofosrsficni i atelje ori sv. Jakobu - TRST pri sv. Jakobu - TRST. ulica Rivo Ste v. 42 (pritličje) PRORAČUNI IN NAČRTI. idbiOii TELEFON ŠTEV. 22 53* Izvršuje vsako foiogratićuo delo, kakor tudi razglele, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste pIo*če ra ▼sakovretne spomenike Itd. Itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov ■prejema naroćbe in Jih izvrSuje na domu, eventuelno tudi zunaj mesta. liHIBilHiDiRffi