PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačama v gotovini Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVII. St. 175 (7963) TRST, petek, 30. julija 1971 NA SKUPNEM ZASEDANJU VSEH ZBOROV SKUPŠČINE JOSIP BROZ-TITO PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA SFR JUGOSLAVIJE Titov govor o ustavnih spremembah in ustvarjanju samoupravne socialistične družbe - Nikoli te ne bodo uresničile želje tistih, ki bi hoteli razbiti Jugoslavijo - Danes volitve izvršnega sveta , BEOGRAD, 29. — Danes se je vseh pet zborov jugoslovanske ®*ne skupščine zbralo na skupnem zasedanju, katerega je vodil ilb *3.rec*sec*n'k dr. Marjan Brecelj. Skupščina je za svojega predsednika rala Mijalka Todoroviča na zelo svečan način pa za predsednika bo^°^aV'*e '*os'l,a ®roza Tita, nato člane predsedstva SFRJ, jutri pa elane novega zveznega izvrš lega sveta. Ko je Tito stopil v dvorano oble- V Suaf|n ..u;„ i,„ 1 , glasila tudi člane predsedstva SFRJ, ja in tehnokracija, ki ogrožata sa- končno razumeli, da so se zmotili ki so jih imenovale republike in moupravni socializem. Nova usta- Jugoslavija se ne bo nikoli razbila va, nova struktura Jugoslavije, in nikoli se ne bodo uresničile želje v kateri je vsaka republika neod- ' onih, ki bi jo hoteli vključiti ml sve^° obleko, zagorel in z j ®”0,lnim korakom, kljub temu da Vj|. dopolnil 79 let, so ga pozdra-1 Poslanci z dolgim aplavzom, tribuni so bili predstavniki di-ni^rn?*skega zbora in številni čas- bil lL°k uvo^ama. še predno je da h ran za Predsednika, izjavil, Pg c?- sv?i° dolžnost predsednika Sto a e izvršeyal predano in zve u.J da bo izpolnjeval ustavo, za in sklepe zvezne skupščine, > 0 položaju Palestin-oi v Jordaniji. Pobudo za sklicali ^™a Je dal libijski predsednik 2avaT‘- kaže pa, da v devetih dr m ki bi se ga morale udeležiti, sedaj .Prave6a odziva, tako da še ni znano, kdo se bo udeiežil .estanka. V libijsko glavno mesto z w Sari t bris pel egiptovski predsednik «« * delegacijo, v kateri je tudi ^ anJi minister Riad. Dospel je tu-pUL,^edsednik vlade jemenske re-lke Rabigni. i site'*1 Fatah», glasilo istoimen-bgj; orSanizacije, piše danes, da se stitl„.rried kraljevo vojsko in Pale-bi ’ še niso končali. Fedajini naj J6r e še branili v gozdovih okrog še - v severni Jordaniji. List pi- še jordanske sile v zadnjih pfj tg^kile na desetine gverilcev, a?eh( Pobile' PE j animiva je tudi izjava, ki jo ej r,em pa so jim pomagali Izrael- danes predstavnik Organiza- tir7 ?a osvoboditev Palestine v Al-Ijubilpi?^ po kateri je Alžirija ob- stil a Palestincem, da bo nadome- vse orožje in vojaški material, bojo? ®a fedajini zgubili v zadnjih daj ' v Jordaniji. Obljubo naj bi jen natri alžirski predsednik Bumed-lesti«? včerajšnjem srečanju s pa ^nsk° delegacijo, v j2rnes je medtem zaključil obisk ■heri''11'1? belgijski zunanji minister Avivp6 *Harrnei' Ob odhodu iz Tel stajaa i° izrazil prepričanje, da ob- Izr;,ei Možnost trajnega miru med tiski,,,0?1 *n arabskimi državami. Na bPJerri?* konferenci na letališču je T-Petlil . ua icvauowu JC figigt ’ da je pred kratkim obiskal (Ho jg „ ^danijo in Libanon ter da Har- da jc Potovanje v Izraelu omogočilo ‘je u Ve. Poti za dosego mirne rešit- j '-U0 nnffnvnrnv v i^raplckimi tile) i' ^°P°lnil sliko položaja, ftiiru , jal. da obstajajo na poti k ttUiQ„nstavilne ovire, da je pa tudi ^edšT . Pogovorov z izraelskinii bilo va?n**d pa je povedal, da je stov sogiasja, kot pa kontra- . Jutw teaei , ■ ^ bo začel razgovore z hiL. ,ski—-• šiit f|i.4 lrn' voditelji ameriški pomoč Sco. ^.avnega sekretarja Joseph Si-bjirn i?tra-i se bo srečal z zuna-hhhist: bo'7ais,trom Ebanom, popoldne nes kairski list «Journal d’Egypte zanimiv komentar. «Sisco — pravi list — se ne bo posluževal političnih ali diplomatskih fraz, pač pa bo govoril o številkah. Po računih izvedencev Pentagona — dodaja dnevnik — lahko baze egiptovskih raket sestrelijo «phantome». Če upoštevamo, da je za uničenje vsake od teh baz, ki stane okrog 600.000 dolarjev, treba predvideti izgubo najmanj treh lovskih bombnikov za skupno ceno devet milijonov dolarjev, potem je razumljivo, da si ZDA želijo, da bi Izrael pristal na mirno rešitev krize.» ANKARA, 29. — Turški zunanji minister Fosman 01cay je sporočil, da bosta vladi v Ankari in Pekingu v kratkem napovedali navezavo diplomatskih stikov med obema državama. avtonomne pokrajine. Za člane predsedstva so bili izbrani: Hamdija Pozderac, Rato Dugonjič in Avgu stin Papič (Bosna in Hercegovina), Nikola Minčev, Kiro Gligorov in Krste Crvenkovski (Makedonija) Sergej Kraigher, Marko Bulc in Mitja Ribičič (Slovenija), Drago-slav Markovič, Koča Popovič in Dragi Stamenkovič (Srbija), Jakov Blaževič, Miko Tripalo in Djuro Hladarin (Hrvaška), Vido je Zarko-vič, Dobroslav Kulafič in Veliko Mičunovič (Čma gora). Hi ja Raja-čič in Machacs Kelman (Vojvodina), Ilijaz Kurteši in Veli Deva (Kosovo) Tito se je v svojem govoru zahvalil za ponovno izvolitev, istočasno pa je tudi odločno zavrnil predloge, da bi ga izvodili za do-življenjskega predsednika republike. Dejal je, da želi imeti to funkcijo samo toliko časa. kolikor je prepričan, da jo lahko opravlja. To pa pomeni največ še kakšno leto. ko bo pričelo normalno delovati novo kolektivno predsedstvo. Nato je Tito govoril o nalogah, da se doseže zlasti gospodarsko stabilizacijo v državi. V tej zvezi je omenil močno inflacijo, preštevilne nekrite investicije, zvišanje cen, potrošnjo, ki ne odgovarja stvarnim zmogljivostim države in drugo. Analiziral je novo jugoslovansko ustavo in ugotovil, da je sedaj le malo družb na svetu, ki so sposobne na tako kritičen in tako odprt način razpravljati o svojih izkušnjah in o svojem delu. Tu je dokaz naše moči in ne naše slabosti in o tem se počasi prepričujejo tudi oni, ki že toliko mesecev govore o krizi v Jugoslaviji in o njenem razkroju. Nato je obravnaval naloge in odgovornosti kolektivnega predsedstva, ko bo moral ta novi vrhovni organ preučiti in odločati o vseh naj- pomembnejših vprašanjih jugoslovanske skupnosti: nostranjem razvoju, zunanji politiki, notranji varnosti in obrambi države. Predsedstvo mora postati središče, kjer se bodo republike in pokrajine sporazumevale in kjer se bo odločalo visna in suverena, utrjujeta demo kracijo, enakost pravic vseh nacionalnosti in krepita tudi enotnost dir žave. Decentralizacija in krepitev republiških držav ne pomenita državnega policentrizma, temiveč je naša naloga, je podčrtal Tito, da približamo državo in njene organe ljudskim množicam, da postopoma ukinjamo državno oblast in da krepimo sodelovanje delavcev pri vseh družbenih vprašanjih. V zaključku svojega govora je Tito kritiziral one tuje kroge, ki niso razumeli tega, kar se dogaja v Jugoslaviji in ki želijo razbitje Jugoslavije. Dejal je, da upa, da so eno izmed obstoječih interesnih sfer. Jutri bo zvezna skupščina imenovala zvezni izvršni svet, kateremu bo predsedoval Bosanec Žemail Bi-jedič. Tudi zvezni izvršni svet bo sestavljen iz 22 oseb, ki jih imenujejo republike in pokrajine. Imel bo omejene pristojnosti, saj je znaten del pristojnosti prešlo o okvir republik. Skupščina bo izvolila devet poslancev, ki bodo vodili devet še preostalih državnih tajništev: za zunanje zadeve, za obrambo, za notranje zadeve, za gospodarstvo, trgovino s tujino, finance, kmetijstvo, delo in socialno politiko ter sodstvo. VČERAJ SE JE V SENATU IAKLJUČILA SPLOŠNA RAZPRAVA Nejasen položaj o spornih členih stanovanjske reforme Socialisti preučujejo kompromisni Colombov predlog - Zaključna govora Tognija in LauriceUe - Sestanek deielnih in pokrajinskih tajnikov KPI RIM, 29. — Nadaljujejo se pole- mike, razprave in pogajanja o spornem zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike. Vse to se vrši v ozračju, ki je polno neznank, tako da se barometer ocen giblje od vesti, da je že vse dogovorjeno in da ni nevarnosti za Colombovo vladno barčico, pa do govoric o novem zaostrovanju in o neizbežni vladni krizi. Danes so se sestali najvišji pred stavniki PSI, skupno s senatorji in so razpravljali o vladnem predlogu, ki se nanaša na sporna vprašanja stanovanjskega zakona. Senator Co-mes je po sestanku dejal, da so se za sedaj omejili na splošni pregled ter da niso poglobili vseh vprašanj. Po njegovem mnenju je treba poglobiti številna vprašanja, ki so navedena v vladnem predlogu. Na sestanku so bili prisotni pred- .................................................................................................... MEDTEM ko nimejri nadaljuje čistko Krvavi dogodki v Sudanu sprožili val ostrih protestov in ogorčenja Demonstracije v Moskvi ■ Napetost v odnosih med Sudanom in SZ KARTUM, 29. — V Sudanu se nadaljuje krvavo zatiranje naprednih sil, v svetu se pa množijo protestne reakcije, ki postajajo iz dneva v dan ostrejše. Največ ogorčenja sta seveda sprožili usmrtitvi sindikalnega tajnika Sheika in tajnika sudanske KP Mahjuba, ki sta tudi dali povod za vrsto neposrednih reakcij, za katere ni izključeno, da ne bodo vplivale tudi na odnose med Sudanom in nekaterimi državami. Radio Omdurman je sporočil, da je vojaško sodišče obsodilo na deset let zapora Hameda El Ansarija, ki je bil edina priča tožilstva na procesu proti Abdelu Khaleku Ma-hjubu. Vendar je bilo njegovo pričanje tako jasno, da bi bilo Mahju- bu prej koristilo’kot škodilo, zara- sistem je torej kompleksen sistem samoupravnih institucij, ki so med seboj povezane Popolno samoupravo bo mogoče doseči z bojem proti resnim preprekam, ki jih predstavljata birokraci- di česar se je moral še sam zagovarjati pred sodiščem. Poleg tega so tudi odkrili, da je bila Ansarijeva žena član CK sudanske KP in da jo je Mahjub določil za ministra za informacije v El Attovi vladi. prvi razgovor z Goldo Iedtem ko se ves izraelski .........IIIHIIII.....11.111....Illll.ll...........................................................................■■Hill.................................................................................................... Beguncev iz Vzhodnega Pakistana v Indijo je že šest milijonov in pol, število pa se vsak dan veča. Na sliki: skupina beguncev v indijskem taborišču v Argatali Egiptovski list «A1 Akhbar* poroča, da bo sudansko vojaško sodišče sodilo tudi Mirgana El Atto, namestnika vojaškega atašeja sudanskega poslaništva v Kairu, «ker je zasedel sudansko poslaništvo, da bi lahko proglasil svojo podporo El Attovi vladi». O državnem udaru 19. julija je danes podal nekaj izjav tudi predsednik Nimejri, češ da so bili voditelji državnega udara povezani z iraško stranko Baas s posredovanjem iraških poslaništev v Bejrutu in Kartumu. Pri teh stikih naj bi imel važno vlogo član iraškega deželnega odbora stranke Baas in ataše za sudanske zadeve Mohamed Solieman, ki je izgubil življenje, ko je iraško letalo z delegacijo eksplodiralo pri letališču Gedda. Nimejri je dalje poudaril, da je stanje na jugu drža ve precej mirno, dodal je še, da je policija aretirala sedem častnikov, ki so podpirali voditelje državnega udara. Časnikar Mohamed Hasan Heikal, ki je osebni prijatelj egiptovskega predsednika El Sadata, ugotavlja v članku, ki ga bo jutri objavil *A1 Ahram», da je Sadat skušal posredovati pri Nimejriju, da bi preprečil usmrtitev sindikalnega tajnika Sheika. Nimejri je baje odgovoril Sadatu, da je bila obsodba izvršena dve uri prej. Nekoliko napeti postajajo odnosi med Sudanom in SZ. Medtem ko je El Nimejri danes ugotavljal, da ni nobenega dokaza, da bi SZ kakorkoli podpirala El Attov državni udar, zaradi česar se odnosi s SZ ne bodo spremenili, so bile po moskovskih ulicah mogočne manifestacije, ki so se zaključile pred sudanskim poslaništvom z izročitvijo spomenice. Sovjetski časopisi objavljajo tudi vesti o skupščinah v raznih tovarnah, kjer je delavstvo ostro obsodilo početje sudanskih oblasti. Sovjetska vlada je poleg tega uradno opozorila predsednika Nimejrija, da Po krvavih dogodkih odnosi med Sudanom in SZ ne bodo mogli ostati nespremenjeni. Izjava je bila objavljena v vladnem listu rizvestja* kot uvodnik. Ostre obsodbe objavljajo tudi bolgarski časniki in levičarski libanonski listi, Anglija pa je uradno protestirala pri libijskem poslaništvu zaradi predaje El Nura in njegovega sodelavca Nimejriju Predložen osnutek i petletnega načrta Majhna poplava v Apol/u 15» povzročila zaskrbljenje s Pomočjo tehnikov so kozmonavti odpravili okvaro in posušili ladjo • Okvara ne bo preprečila pristanka na Luni ?avtje ^pN, 29. — Ameriški astro-9fo _J ki so v prejšnjih dneh do- ru ODr-a,V- v pre.isn.im anen karies avi" električarsko delo, so v°dho velike nevšečnosti z a V2z'oči i° ac>ef Ja vo. Ta okvara je ■Polu a tehnikom in posadki k vod-, | velike preglavice, ker kesolUL sKQraj dobesedno poplavila sn ad-i°- Scott. Irwin in Wor- M>tku ravn°kar odpravljali k Jal kln„ln Poveljnik ladie je stav- S ' da ,,? ,Vodnl tank, ko je opa-hitro kaplja na tla. . stonu >p]e 0hvestil tehnike v je nrizi1' 80 mu sporočili, da a na do Podobne nevšečno-V fkhk ho so stavijali klor h«j z a, J1?’.. v«lo. Priporočili so mu aŠi rOZm-vrv.,t- Inrli Oj rezervoar, vendar tudi lagalo. fra?!!avt* So morali vzet) v ro-?ev- .«„iC°Za in zatisniti dovodno S & , a kani' ,r°lem je voda prene nato i p lati iz rezervoarja. Takoj 'esoljsk hrorala posadka posušiti Nbila .aclio. 'n za to delo je brisače, ki 'ih je razpolago. Ko s„ posu šili tla je Scott sporočil kontrol- nemu centru, da ie končno vse v redu in da ie ladja podobna pral niči z vsemi brisačami, ki so se sušile v prehodu med ladjo in lunarnim modulom. Astronavti in tehniki so še nekai trenutkov zbijali šale na račun vode. nato pa so se Scott. Irwin in Worden odpravili k zasluženemu počitsu. Največja nevarnost, ki jo je povzročila majhna popjava v vesoljski ladji ni bila ta da bi lahki, kozmo navti ostali brez vode,, katere ie v vesoljski ladji obilo, ket io pri dobivajo kot sekundarni proizvod iz baterij na izgorevanje, pač oa. da bi se vodne kapljice v breztežnem stanju razpršile uo celotni ladji in bi povzročile kak kratki stik v električni napeljavi. vilno delovanje vseh naprav, jim bodo služile za pristanek na Luni. Po pregledu sta kozmonavta obširno poročala tehnikom v Houstonu o stanju naprav. Predsednik ameriške vesoljske ustanove NASA Gerald Griffin je danes na tiskovni konferenci dejal, da so drobci stekla zelo majhni in da ne vzbujajo zaskrbljenja. Griffin je tudi dodal, da se je steklo razbilo zaradi razlike v pritisku, verjetno ko so priključili lunami modul matični ladji. Zelo verjetno je, da je bilo steklo nekoliko poškodovano in zato ni zdržalo raz like v pritisku. Vesoljski «vlak» je prišel v območje luninega privlačevanja danes zjutraj Kozmonavti so morali za trenutek prižgati motor, da so po Danes sta Scott in Irwin znova1 pravili tir in so usmerili vesoljsko pregledala in očistila lunarni modul1 ladjo točno proti Luni. Motor je «Falcon». Pobrala sta vse drobce deloval odlično in je tako razpršil stekla, ki so še ostali na tleh, ker se je včeraj razbilo obrambno steklo posebno preciznega višinomera, vse pomisleke tehnikov v Houstonu. Ti so priporočili posadki »Apolla 15», naj ne uporablja za vžig motorja Poleg tega so morali preveriti fra pokvarjenega električnega stikala, ki pač pa naj se poslužuje rezervnega, tudi ko bo morala spraviti ladjo v^ krožni tir okoli našega satelita. Scott, Irvvin in Worden bodo morali uporabiti obe stikali, le ko bodo prižgali motor za povratek domov. Pol ure pozneje ko so prižgali motor, so kozmonavti odkrili del ladje, kjer so bili nakopičeni številni instrumenti, ki bodo zbirali podatke o Luni. V tem oddelku so strokovnjaki namestili poseben spektrometer za merjenje Lunine radioaktivnosti in dve podobni napravi, ki delujeta na žarke alfa in gama, ki bosta preverjali meritve prvega spektrometra. Poleg tega so namestili tudi kartografsko kamero, laserski projektor za merjenje razdalje modula od Lune in majhen umetni satelit, ki ga bodo kozmonavti spravili v krožni tir okoli Meseca, ko se bodo vrnili domov. Na «Apollo 15» so ameriški strokovnjaki namestili osem fotograf skih aparatov in štiri filmske ka mere. Tehniki so si hoteli namreč zagotoviti kopico fotografskega materiala za nadaljnje študije o Luni in zvezdah. Nekateri fotografski aparati, ki so na vesoljski ladji, so tako izpopolnjeni, da bi si jih tudi velik fotografski studio ne mogel privoščiti zaradi njihove cene. Pripravili so tudi posebne ročaje, tako da bosta Scott in Irwin imela pritrjene fotografske aparate na vesoljskih oblačil in bosta lahko delala s prostimi rokami ter fotografira la kamenine, ki jih bosta pobirala. Na vesoljski ladji, ki bo krožila okoli našega satelita je fotografska aparatura še bolj komplicirana in izpopolnjena. Med drugimi napravami, ki bodo merile višino, sta tudi dva aparata, ki lahko slikata 1.650 in 3.600 fotogramov in predmete, ki so daljši od dveh metrov. Takoj ko bodo spravili ladjo v krožni tir okoli Lune se bodo kozmonavti začeli pripravljati za pristanek na našem satelitu, kjer bosta Scott in Irvvin prebila 67 ur RIM, 29. — Na ministrstvu za proračun in gospodarsko načrtovanje je danes generalni tainik za programiranje dr. Giorgio Ruffolo obrazložil «preliminami dokument o programiranju. Gre za osnutek petletnega gospodarskega načrta, ki ga morajo sedaj preučiti osrednje oblasti dežele, sindikalne in gospodarske organizacije. Dokument ima tristo strani in se prvi del nanaša na strategijo načrta ter na okvir razvoja, drugi del pa na investicije za socialne potrebe, investicije v neposredno produktivne sektorje, pro gram za Jug in podobno. VVASHINGTON. 29. — «New York Times* poroča, da so ZDA sklenile prekiniti vohunske polete nad o-zemljem LR Kitajske, da bi se izognile morebitnih incidentov pred napovedanim Nixonovim obiskom sednik skupine senata Pieraccini, lahko fašizem in nacizem porodi- tajnik PSI Mancini, podpredsednik vlade De Martino, minister za javna dela Lauricella, podpredsednik komisije za javna dela senata Co mes, poslanec Achilli in nekateri drugi. Predsednik skupine senator Pieraccini je dejal, da proučujejo različne možnosti rešitve. Popoldne so se ponovno sestali na tehnični ravni. Nov podoben sestanek pa je predviden jutri dopoldne ob 9.30. V senatu pa se je danes zaklju čila splošna diskusija o zakonskem predlogu o stanovanjski reformi in sta zadnja govorila poročevalec Togni ter minister za javna dela Lauricella. Kot je znano, je prav Togni oni, ki najbolj nasprotuje v poslanski zbornici sprejetemu besedilu zakona in je to svoje stališče tudi danes utemeljeval. Mnenja je, da gre za zakonski predlog, ki je doživel številne popravke ter da je treba imeti dovolj poguma, da se ponovno popravi že preučene stvari, zlasti kadar je treba popraviti zakon v demokraiični smeri. Togni je zelo ostro polemiziral s stališči, ki jih je včeraj izrekel socialistični senator Comes. češ da so tudi demokristjani za reforme, toda da morajo biti reforme učinkovite in ekonomsko racionalne. Zavr nil je grožnjo z ultimatom ter nato zahteval, da je treba ponovno spremeniti zakonski predlog in v tej zveaj podrobneje govoril o spornih členih 26. 27 in 35. Minister za' javna dela Lauricella pa je govoril o pomembnosti te reforme, saj to tudi dokazuje dramatični ton, ki mestoma prevzema razpravo. Nova stanovanjska politika je tesno povezana s splošno politiko v državi in še zlasti s programiranjem produktivnih centrov za ustvarjanje novega koncepta stanovanja kot socialne u-sluge, katerim naj se pridružujejo tudi druge javne in socialne služnosti. V ta okvir spada novo načelo razlaščanja povezano s kmetijsko vrednostjo zemljišč, reforma urbanističnega sistema, večja udeležba države in javnih u-ste.cv. Minister je govoril o besnih na-padaih špekulantov z zemljišči, ki so do sedaj uživali ogromne parazitske dohodke in ki brezobzirno izkoriščajo dobršen del sredstev za javno obveščanje. Sedaj so se specializirali, da ustvarjajo preplah in pri tem vplivajo zlasti na srednje sloje. Pri tem pa, ali pozabljajo, sili pa se morda še celo dobro spominjajo, da sta se la samo s podporo velikih zemljiških in industrijskih interesov, toda istočasno tudi izkoriščajoč politično paniko, ki je zajela določene nemške in italijanske srednje sloje. Jutri se bo sestal ob 10. uri ministrski svet. ki bo razpravljal o proračunu v letu 1972. Po seji bo zakladni minister Ferrari Aggradi obrazložil proračun novinarjem in odgovoril na njih vprašanja. Na sedežu centralnega komiteja KPI so danes bili prisotni deželni tajniki in tajniki federacij, ki so obravnavali politični položaj ter delovne naloge stranke. V uvodnem poročilu je senator Paolo Buffalira ugotovil, da obstaja nevarnost in grožnja, istočasno pa tudi pogoji, da se zavrne desničarske napade. Pri polemikah o reformi stanovanj in davkov je bila skupina KD v senatu protagonist desničarskih napadov. različnih manevrov in poskusov, da se spremeni bistvo zakona o stanovanjih, da se tako zada resen udarec politiki reform ter istočasno premakne na desno politično os. Buffalini je nato govoril o mednarodnem položaju ter pozitivno o-cenil nove odnose med ZDA in Kitajsko. Glede enotnosti socialističnih držav pa je dejal, da mora temeljiti na nauku Togliattija o enotnosti v različnosti ter na spoštovanju popolne neodvisnosti. Zavrnil je grožnje z vladno krizo In nato omenil tudi stališče komunistov glede volitve predsednika repuMike. Saragatove čestitke Titu RIM. 29. - Predsednik republik« Saragat je poslal predsedniku republike Jugoslavije Josipu Brozu-Titu naslednjo poslanico: Prijetno m je. da vam lahko v imenu italijanskega ljudstva in v svojem o-sebnem imenu izražam prisrčne čestitke na dan, ko ste bili ponovno izvoljeni za predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Te čestitke spremlja želja, da se bodo odnosi med Italijo in Jugoslavijo še nadalje razvijali v ozračju prisrčnega prijateljstva in obstoječega sodelovanja in da bo lahko Jugoslavija pod vašim razumnim vodstvom še nadalje učinkovito prispevala za stvar miru in za mednarodno stabilnost. """"..........."r"'............................................... KRIMINALNO DEJANJE DVEH ZNANIH OPERATERJEV Ugrabitev župana v Tržiču Oce in sin Bonezzi sta z orožjem 5 ur grozila občinskim upraviteljem ter od njih terjata ukrepe v prid svojega avtobusnega podjetja Policija je vdrla v županstvo ter hudo ranila mladega Bonezzija tT^Ič. 29' - ,N" županstvu v Trdila sta, da ju je občina fi-Iržicu je včeraj popoldne prišlo naneno uničila. Hotela sta. da bi do streljanja. Župan Matteo Ver- občina črtala dolg 14 mili ionov Nr“S 5i &S-UŽ nt?™ Rr,strelnega 0,r°?’a kletnega njihove avtobuse in da istočasno Otta Bonezzija in 40-letnega Tazia Bonezzija, ki sta lastnika medobčinskega avtobusnega podjetja v Tržiču. Vzrok za včerajšnji dogodek je treba brez dvorna iskati v dogodkih, ki so se pripetili pred 11 leti. Do leta 1964 je mestni avtobusni promet v Tržiču upravljalo podjetje Bonezzi. Takrat je občina službo vzela v svoje roke, Bonezzije-vim pa so ostale le medobčinske proge in nekatere proge za prevoz delavcev iz ladjedelnice V poznejših letih je bil Tazio Bonezzi vpleten v znano avtobusno a-fero v Tržiču, v katero so bili zapleteni tudi po en socialistični, en socialdemokratski in en komunistični svetovalec. Stvar se je končala pred dvema letoma na go-riškem sodišču s popolno oprostitvijo vseh obtožencev. Verjetno podjetju Bonezzi niso šli posli najbolje, če sta se oče in srn odločila za tako hud korak. Okrog 10. ure sta prišla na občino in zahtevala od vratarja ki sedi v županovi predsobi, da jih pelje k županu. Ko sta Bonez-zijeva vstopila v pisarno Versa ceja, sta potegnila iz žepov sa mokrese in zagrozila tako njemu kot vratarju. Zahtevala sta da Versace pokliče po telefonu v svojo pisarno nekdanjega župana Ro-manija. Ko je ta prišel okrog 11 ure, se je vratar oddaljil, vendarle je bil tako prestrašen, da ni o stvari nikomur ničesar povedal. prevzame vse obstoječe izvenob-crnske proge; zahtevala sta, da bi občina plačala vse njihove dolgove. Župan Versace jima je skušal dopovedati, da bodo o stvari raz-pravljali na seji odbora, ki bo prihodnjo sredo. Bonezzijeva pa sta zahtevala takojšno odločitev in zaradi tega je župan sklical odbornike, ka so bili doma. Na županstvo so tako prišli trije odborniki, ki so se ustavili v sobi podtajnika dr. Sanica. Versace j« smel trenutek iz svoje sobe, vendarle je v njej ostal kot talec Romani. Versace je odbornikom povedal, kaj se dogaja. Pozneje so poklicali na pomoč ponči jo, ki je v predsobi čakala na najboljši trenutek za vdor r županovo sobo. Medtem so se v sobj štirje protagonisti med seboj pogovarjali. Romani, ki je premožen gradbeni podjetnik, je pred-laigal, da bi pri podružnici Banca del Friuli garantiral Bonezzijevim posojilo 15 milijonov lir. Zaradi tega je župan po telefonu poklical (Nadaljevanje na 6. strani) .............................................IIIHIIII........ y KRATKEM ZAMENJAVA NA ČELU DELEGACIJE ZDA V PARIZU Bruce se poslavlja Bonezzi je medtem nadzoroval vse županove telefonske pogovore. Nihče zunaj ni vedel, kaj se v tej sobi dogaja. Šele okrog ene ure je v sobo stopil svetovalec odvetnik Bonadonna in tako Versace kot Romani sta mu' z določenimi znaki dopovedala, da nekaj ni v redu. Kaij sta zahtevala Bonezzijeva? PARIZ, 29. — Današnja seja pariške konference o Vietnamu je bila zadnja, ld ji je prisostvoval David Bruce. Sedanji načelnik a-I"8?!?6 delegacije bo namreč še ta teden zapustil Pariz ter se vr-u x ^®A, na njegovo mesto pa bo cez nekaj tednov prišel sedanji veleposlanik v Seulu William Parter. V tem času bo odposlan-stvo ZDA vodil podnačelnik Philip Habib, ki bo prav tako v kratkem zapustil francosko prestolnico, saj je bil določen za novega veleposlanika v Južni Koreji. V takem »poslovilnem* vzdušju je bilo jasno, da današnja seja ne bo prenesla nobenih novih elementov. Poleg tega pa je v ameriških vladnih krogih močno zakoreninjeno prepričanje — več ali manj u-temeljeno — da bodo vietnamsko krizo rešili ne v Parizu, pač pa kje drugje. Premik v sedanjem po-ložaju bi lahko prinesle predsedniške volitve v Južnem Vietnamu, ki bodo oktobra, predvsem pa si v ZDA mnogo obetajo od Nixono-vega obiska v Pekingu. David Bruc« NOVA RUNDA SEJ RAJONSKIH KONZULT Na Proseku je konzulta izvolila za predsednika Marija Sedmaka Za svetovalca {Slovenske skupnosti* je glasovalo 14 od prisotnih 17 svetovalcev . Izjave predstavnikov KI), KPI in PSI . Drevi seji konzult v Rojanu in na Opčinah Nepričakovano, vsaj kar zadeva naš dnevnik, ki ga pristojni občinski funkcionarji niso znali ali hoteli obvestiti, medtem ko so obvestili italijanske časnikarje, se je sinoči sestala na svoji prvi seji ra jonska konzulta za zahodni Kras. kakor uradno imenujejo področje, na katerem so vasi Konto vel. Pro sek in Križ. Vsekakor pa nam je uspelo, tudi s pomočjo domačinov, na katere smo se obrnili pozneje, vsaj delno obnoviti potek seje. Bralcem se zatorej oproščamo za možne netočnosti. Osnovna vest je pozitivna in jo z zadovoljstvom objavljamo. Na prvi seji so svetovalci z ogromno večino glasov (14 od skupnih 17) izvolili za predsednika konzulte člana Slovenske skupnosti Marija Sedmaka. Vest je tembolj razveseljiva, če pomislimo, da bo Sedmak: skupaj s komunistom Švaro pri Sv. Ivanu, edini krajevni namestnik župana na Krasu. Drevi se namreč sestane rajonska konzulta na Opčinah. kjer bodo izvolili (vsaj tako določa sporazum med strankami občinskega sveta) demokristjanskega predstavnika, ki ne bo Slovenec. Prav tako se bo drevi sestala rajonska konzulta za področje Rojan-Greta-Barkovlje. kjer bo predsednik tudi iz vrst KD. Do tega neobičajnega položaja ie prišlo predvsem zato. ker konzulte ne odražajo v celoti sestavo prebivalstva ne po političnem, še mani pa po narodnostnem ključu, kar je posledica mehaničnega imenovanja rajonskih svetovalcev v samem ob-čiaskem svetu. Kronika seje na Proseku je skopa. Prisotne svetovalce je najprej pozdravil odbornik za krajevno decentralizacijo Vigini. ki je prisotne poučil o delu konzult in njihovih nalogah. Zakaj so sejo na Proseku sklicali s tolikšno zamudo sredi poletja še ni znano in tudi odbornik Vigini tega ni povedal. Medtem ko je govoril Vigini je predsedoval zbranim svetovalcem najstarejši, demokristjan Manzut-to. Ta je tudi predal besedo svojemu strankarskemu kolegu Rinaldu De Carliju. Demokristjanski svetovalec je izrazil zadovoljstvo za kandidaturo predstavnika »Slovenske skupnosti*, ki izhaja iz skupnega sporazuma na vseobčinski ravni med strankami leve sredine in levo opoziaijo. Za njim sta spregovorila dva predstavnika komunistične partije. Najprej Faggin, ki je govoril v italijanščini, nato pa Vida Minuc-ci. ki je govorila v slovenščina. Njenega in druge posege je sproti prevajal občinski zapisnikar Colo- ni v italijanščino, kar je nov viden korak naprej, saj so biile — vsaj v tem rajonu — premeščene težave z imenovanjem prevajalca, proti kateremu večinski svetovalci še vedno nastopajo pri Sv. Ani, na Kolonji in drugod. Očitno je, da občinska upraiva ni marala izzvati v tako izrazito slovenskem rajonu, kot je zahodni Kras, spora o dvojezičnosti. Istočasno pa tako zadržanje zaskrblja, ker bi utegnilo pomeniti, da namerava u-prava pristati na dvojezičnost le v rajonih s pretežno slovensko večino in stopiti na pot »ugotavljanja odstotka Slovencev*, kot se je zgodilo pri Kolonji in Škorklja. Tudi komunistični svetovalci so pristali na kandidaturo svetovalca^ SS in napovedali, da se bodo držali sporazuma. Za njimi je spregovoril (tudi v slovenščini in s tolmačem) svetovalec socialistične stranke Albin Magajna. Tudi on, kot prej predstavniki KD in KPI, je podprl kandidaturo Marija Sedmaka za predsednika, istočasno pa poudaril popolno nepopustljivost in zaprtje za vsakršen doprinos skupine MSI, ki ga sociaflisti in drugi napred ni ljudje odklanjajo. Sedmak (SSL) je pozdravil pri šotne, nato pa orisal napore svo je skupine v občinskem svetu, da bi prišlo do ustanovitve konzult. Izrazil je željo, da bi pristojne oblasti imele posluh za zahteve slovenskega prebivalstva in njihove pravice, ki jih je treba uokviriti v splošni napredek družbe. Izrekel se je za učinkovito poslovanje konzulte in s tem v zvezi pozval svetovalce, naj spoštujejo sklenjene sporazume. Seja se je formalno zaključila z razglasom izida volitev. Za Sedmaka je glasovalo 14 od skupno prisotnih 17 svetovalcev. Ena glasovnica je bila bela (verjetno svetovalec MSI), po en glas na sta prejela komunista Nait in Faggin. Po seji so se vsi rokovali s predsednikom dn odšli, po domači navadi. v veseli družbi proti domu. Tako se je, sredi najbolj vročih poletnih dni, začela nova runda sej rajonskih konzult. Pavza, ki je nastala pred dobrim mesecem dpi in so .jo povzročile žolčne polemike ob imenovanju tolmačev za slovenske svetovalce v nekaterih predmestnih rajonih, ni premoščena. kot ni bil razrešen problem izvolitve predsednika konzulte pri Sv. Jakobu. ' ....... Sinoči so se sestali tudi rajonski svetovalci KD ' v konzulti Barkov-lje-Greta-Rojan. Določiti so mora- li kandidata za predsedniško mesto, ki po sporazumu pripada njim. Ni še zhano. kdo bo kandidat KD, utegne se zgoditi tudi, da bi to bil edini slovenski predstavnik na demokristjanski listi. O pekočem vprašanju izvolitve predsednika konzulte za vzhodni del Krasa, ki jo zajema področje od Opčin do Bazovice, so se v Trebčah sestali komunistični svetovalci iz omenjenih vasi. Med njimi je prevladalo mnenje, da bi moral biti predsednik na tem delu Krasa komunist in Slovenec, ker to ustreza stvarnemu razmerju sil med prebivalstvom. Ker pa to ni mogoče, bodo verjetno oddali svoj glas kandidatu večine, čeprav menijo, da bi bilo pravično, če bi konzulte neposredno izvolilo prebivalstvo. iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiini Po tej trasi bodo lahko avtomobilisti prišli od avtoceste na obalno cesto. Odpadla bo tako vožnja skozi križišče sredi Sesljana Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova GRAD SV. JUSTA PONEDELJEK, 2. AVGUSTA 1971 OB 21.15 BALET DRŽA VNE OPERE IZ SOFIJE S «KAMENITIM CVETOM» SERGEJA PROKOFJEVA 100 NASTOPAJOČIH Rezervacija sedežev pri GLAVNI BLAGAJNI (Pasaža Protti 2, tel. 36372) SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča vse svoje člane, da ima na razpolago dvojezične napise o zapori lokalov zaradi počitnic in tedenskega počitka javnih lokalov. Dvignite jih lahko vsaki dan v tajništvu združenja, Ul. F. Filzi 8. S SEJE DEŽELNEGA SOCIALNO - GOSPODARSKEGA ODBORA Razpravljali so o prvih podatkih ankete o zaposlitvi in brezposelnosti v deželi Dr. Cian poudaril važnost zbiranja in analize podatkov za sestavo deželnega gospodarskega načrta Deželni ekonomsko - socialni odbor je začel diskusijo glede ankete o zaposlitvi, brezposelnosti in pretakanju delovne sile v deželi Furlanija - Julijska krajina, kar je nekalkšen uvod k diskusiji o drugem deželnem razvojnem načrtu. Ankete in diskusije so potrebne, ker bodo podlaga za širšo dokumentacijo o sedanjem položaju v raznih sektorjih, ki bodo vključeni v omenjeni deželni načrt. Na začetku seje, ki jd je predsedoval prof. Casolo, je deželni direktor za načrtovanje dr. Cian izjavil, da je bila analiza podatkov o delovni sili in o zaposlitvi potrebna za proučitev podrobnih dejstev, ki zadevajo strukture načrta za dobo 1971-75. Pripomnil je tudi, da se pripravlja sestava drugega deželnega razvojnega načrta na demokratičen način s posvetovanji z odbori socialno - ekonomskih področij in s sektorskimi konferencami. Posvetovanje bii se mo ralo zaključiti- v nekaj mesecih, da bo lahlto omenjeni deželni od bor proucn predloge v letošnjem letu, potem bo moral proučiti deželni ur- ViiiiiiiiiiMMiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiuiiaiiiiii um imii milini miiiiiiiiia n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRČENJE DVEH TRGOVSKIH POTNIKOV «Slikovito» prometno trčenje: karambol petih avtomobilov Hitrost in izsiljevanje prednosti vzrok trčenja pri Sv. Jakobu - Velika denarna škoda, a nihče ranjen Včeraj, nekaj minut po 19. uri, je prišlo do silovitega trčenja avtomobilov na vogalu med Ul. Montecchi in Ul. Giuliani. Enega izmed dveh avtomobilov je zagnalo naprej s takšno silo, da je trčil v parkiran avto, ta v naslednjega in še slednji je potolkel še enega. Tako je bilo na cestišču namah pet potolčenih avtomobilov in obilo steklenih drobcev, kromiranih delov in... seveda velik preplah zaradi močnega treska. Ranjencev na srečo ni bilo, lahko pa bi prišlo do hujših posledic. Prometna nesreča se je pripetila, ko je trgovski potnik iz Genove Luciano Ravaschio privozil iz hotela Moderno, čez Istrsko ulico v Ul. Montecchi. Vozil je avtomobil fiat 600 z evidenčno tablico GE 450283, last družbe Elah, ki je bil natovorjen s skoro štirimi stoti bombonov. Ker se mu je najbrž mudilo, ni vozil ravno počasi, ko pa je iz Ul. Giuliani privozil 26-letni trgovski potnik Carlo Pardi, je bilo neizogibno, da bosta trčila. Ravaschio je morda vozil prehitro, Pardi pa ni dal prednosti Elahovemu vozu, ki je prihajal z desne, in ga je zadel ob levi bok. Pri tem pa mu je slednji pokvaril ves sprednji del giulie TS 62794, razbil žaromete in prebil radiator. Po sunku je Ravaschio zavozil preko križišča in povzro- NekaJ minut po trčenju, prav pod oknom našega uredništva. Prvi radovedneži že prihajajo... in komentirajo. Na sliki vidimo ginlio sredi križišča, oh pločniku potolčen fiat 1100, v ospredju pa zadnji del avtomobila, ki je prevažal bombone čil verižno trčenje še treh avtov, in sicer fiata 1100, fiata 500 in peugeota, ki so bili ustavljeni drug za drugim pred zgradbo naše tiskarne. Peugeot je bil popolnoma nov, saj so mu šele včeraj pritrdili novo registracijsko tablico. Seveda se je takoj zbrala množica in vsi so komentirali, kaj in kako se je zgodilo. Tabora sta bila dva: eni so dolžili Genovežana, da je vozil prenaglo, drugi pa Tržačana, ker mu ni dal prednosti. Ko pa je še dospela policijska izvidnica in začela meriti razdalje med pločniki, avti in znaki zaviranja, je bila zmešnjava prav na višku. Hud požar sinoči pri Seslj‘anu Kras je bil sinoči spet v ognjenih zubljih. Pri Sesljami, takoj za kreditno banko, je požar zajel veliko površino poraščenega zemljišča in se zaradi močnega vetra raztegnil tudi na bližnji torov gozdiček. Zaradi pozne ure nismo utogmlii izvedeti, koliko kvadratnih metrov poraščenega zemljišča je zajel požar. Zdi se pa, da je številka zelo visoka. Na kraj pogorišča so prihiteli gasilci z Opčin ter novega pristanišča, ki so nehala z gašenjem pozno ponoči. Tatovi obiskali bencinski kiosk Ko je včeraj zjutraj 43-letni Dario Moretti s Trga Comelia Romana 3 hotel odpreti svoj bencinski kiosk v Ul. Forti 6. je zapazil na vhodnih vratih razbito steklo. Nemudoma je pogledal v notranjost kioska in u-gotovil, da so mu neznani vlomilci ponoči izmaknili 15 žvečilnih gumijev, 15 stekleničk tekočine za pranje avtomobilov, dva rdeča parkirna trikotnika ter nekaj avtomobilske drobnarije, S «ciaom» na tla Včeraj popoldne je 16-letna Maria Assunta Truttero iz Koprske ulice št 37 vozila svoj »ciao* po Miramar-skem drevoredu proti Grljanu, ko jo je pri poslopju s hišno številko 269 prehitel motorni voz. Dekle se jr pri tem umaknilo nekoliko na desno in oplazilo parkirani avto ter se s kolesom vred zvrnilo na tla. Zaradi odrgnin po desnem ramenu in komolcu se to Trutterova na sprejemnem oddelku bolnišnice morala zdraviti dober teden dni. bainističnii načrt, ki ga zdaj sestavljajo pristojni uradi odbomi-štva za urbanistiko. Poročilo o anketi glede zaposlitve je imel dr. Bruno Ferrara, ki je vodil anketo po nalogu deželnega odbora. Med drugim so med anketo posvetili posebno pozornost hribovitim predelom, globalni in sektorski zaposlitvi in brezposelnosti, poprečnim plačam in vzrokom preseljevanja. Dr. Ferrara je poudaril, da je poznavanje teh pojavov nujno potrebno za izvajanje pravilne politike za gospodarski razvoj v deželi, kjer je občutna e-migracija. Anketo je izvedel študijski center za gospodarske načrte iz Rima s sodelovanjem krajevnih ustanov, trgovinskih zbornic in študijskega centra za gospodarsko - socialni razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine. Krajevne ustanove so prispevale zlasti podatke o zaposlitvi, o vzrokih emigracije itd. Dr. Ferrara je navedel nekaj podatkov, ki pa jih je treba še dopolniti. Diskusije so se udeležili ing. Tombesi, dr. Framzil, ing. Canarut-to, dr. Alesami, prof. Lokar in Maroa v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus «6» 111 proga «M» od Barkovelj do Mir*' mara ob 21. url ter ob 22.15. P0" vratne vožnje ob koncu predstav Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vn jaki, ENAL in komitive 300 lir)- Nazionale zaprto. Fcnice zaprto. Eden 14.30 «H 2 S*. Technicolor. Pri povedano mladini pod 14. letom- Grattacieio 16.30 «Le manie di Mf-Winninger, omicida sessuale*. Wa*" demar Wohlfahrt, Patricia Lori*1, Eastmancolor. Techniscope. PreP8" vedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 El Bandido v filn>u «L'oltraggio». Paul Newman, Clair« Bloom, Edward G. Robinson. Ritz 16.30 «Lo scudo dei Fauvvortl®-Toni Curtis, Jeanet Leight. Techri" color, Alnbarda 16.30 «Guntar il temerarie1, Lex Barker, Maria Versini. Tecb*“ color. Filodrainmatico 16.30 «11 castello d8*' le porte di fuoco*, Erna Schurir' Charles Quinney. Technicolor. Pri povedano mladini pod 14. letom- Aurora 16.30 «Zabriskie Point*. Tech" nicolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Impcro zaprto. Cristallo 16.30 «11 gatto a nove code’; Technicolor. Prepovedano mladi*1* pod 18. letom. Capitol 16.30 (dvorana ima klimatsj*8 naprave). «La spina dorsale del di8" volo*. Technicolor. Moderno 16.30 «11 compromesso*. K*r*! Douglas, Deborah Kerr. Technicok>r' Prepovedano mladini pod 14. leto«1, Vittorio Veneto 17.00 Revija film‘jV grozote. «La tomba di Ligeia*. Pre' povedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Ortiz il bandito* G* lunga strada della verita). Marj' sa Mell, Edmund Curdom. Tech*1*' color. Western film. Astra 16.30 «1 bastardi*. Giuli8*10 Gemma, Klaus Kinski. Technico!*8" Prepovedano mladini pod 18. leto«1, Abbazia 16.30 «1 due Kennedy». K**1**-matografski dokumentar. Včeraj-danes Danes, petek, 30. julija KRILAN Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37. Dolžina dneva 14.52. Luna vzide ob 13.03 in zatone ob 23.10. Jutri, sobota, 31. julija IGNAC Vreme včeraj: najvišja temperatura 33,1, najnižja 23,8, ob 19. uri 31,1 stopinje, zračni tlak 1012,5 nestalen, veter 20 km jugovzhodni, sunki vetra 42 km na uro, vlaga 42 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. julija 1971 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb. Umrli so: 66-letni Alessandro Man-zoni, 64-letna Anna Maria Baichin por. Lorber, 82-letna Anna Ruzzier vd. Viezzoli, 71-letna Aurelia Skilan por. Baldassi, 74-letna Maria Culinas por. Coslian, 37-letni Vinicio Tittonel, 64-letna Lidia Ilofmann vd. Scarami-gli, 71-letna Vittoria Iaconcich por. Fornasari. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in PROSVETNA ZVEZA obveščata, da do konca avgust* t. I. imata za stranke poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. C Neznani vlomilci so se preteklo noč splazili skozi dvoriščno okence stanovanje 37-letnega Giuseppa Piccola v Ul. Lorenzutti 6 in izmaknili hranilnik Tržaške hranilnice približno 15 tisoč lirami. Hranil-1 Gretta, Ul. Bonomea 93: Godina Al-nik in denar sta bila last Piccolo- Igea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, jevega 16-letnega sina Giorgia. * Ul. Felluga 46. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Istrska ulica 7: A) Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. IvanL de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Di Obiščite XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ki bo od 6. do 17. avgusta — tokrat prvič že v novih sej*emskih prostorih. - IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROšNEGA BLAGA, TEHNIČNE ROBE, KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TER MOTORNIH VOZIL - VSAK DAN MODNA REVIJA V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OB 18. URI - PESTER ZABAVNI PROGRAM 25%-ni POPUST NA ŽELEZNICI IN AVTOBUSNIH PROGAH LJUBLJANA TRANSPORT Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v ® stu obvešča, da se vrnejo dečki ** kolonije v Nabrežini v soboto zjutriJ' Avtobus pojde preko Križa, PrSUmnostjo se ne kaže pre-rjpt • • • Takšen sklep je ve-iz ti? Il?Pravd 29-letni Aldo Rustia ški n’ , udara 20, ko ga je trzaji dne 22. maja letos zara- di] telesnih poškodb obso } leto. zapora, zdaj pa je vložil priziv na kazensko že več let živel s 35-'rand' n por. Sossi iz Ul. , ? 13, začetna ljubezen pa se pr Prihaiai*T“le8K> da hi že zgodaj s »J. domov, jo je raje odmahnil ne^£at ^ ‘ ' VeČemi SP°red: vrni) 1 at Pa se je pozno ponoči čin_ t*OTr'ov s kar precejšnjo koli-Pada ^^“'jšega* pod kapo. Kaj-Postai i S1iev'i je vse to sčasoma kftoa • ^vratno in tako so bila dn/vnem Sk°raj VSak je , začetna ljubezen tnQr„d-’ kmalu spremenila v mor°' Namesto pravo veljstvo finančne straže na pomolu F.lli Bandiera, medtem pa poslali mamilo v analizo pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso. Včeraj so izvedenci sporočili, da gre za hašiš, tako, da so mladeniča pod obtožbo razpečevanja in prenašanja hašiša prijavili sodnim oblastem ter ga zaprli v koronejske zapore. Med zaslišanjem je pomorščak priznal, da je mamilo kupil v etiopskem mestu Assabu. Prometni ukrepi tržaške občine večer na se oba tudi T‘“ redu- Včasih sta takfat Pošteno stepla, zlasti še se d,,’.. mu j« ženska očitala, da PoznaUZ1 s slabo družbo in da ne ki „ »»e. • • . To so bile besedie, v ,? . u.stii povzročile kipenje krvi becarv^1 *n ,ako SR Je s Pestmi in Svite, Ovijal nanjo. 19. a a .o se je že, ko se je Rustia vite« 1? ,'etos vrnil domov precej °bieaj'. di^ajnim žalitvam je sledil ta t«1 P^sp, dokler se nista oba na9žitfnUkk Pobotala in sklenila Tako .,5e svežeg3 jutranjega zraka, odpej; ] secda v avtomobil in se dokler • ma*ce okrog po mestu, trRa nista prišla do pokritega Dr' Carduccijevi ulid. začel ,.. — cunr jo je pošteno sku,. trem,ti4 Prav Sossijeva. V nekem te,ndtku r,,oHq , iavsasti Prepir' * med obema spet je kji in kdor jo je pošteno s trenutk PraV Sossijeva. V r brdav u je Rustia postal tako Udaril aSt’ da žensko najprej kar Ses fisijo v obrazu, jo obrcal, it 5V, le dalo, nato pa jo spodil Votil gonila. Prav tedaj pa je pri-ie tak ntladeničev prijatelj, ki Sossi je°J navezai pogovor z Rustio. in 2t>e-V? j® b° spretno izkoristila til Se'!a a' Vsa okrvavljena po obra-bico, v6 odpravila v glavno bolniš-^nern so jo pridržali na spre-vani»m Qddelku s prognozo okre-N:a v dveh tednih. niti nekaj minut, ko se da hj Rustia zglasil v hi j Rustia zglasil v bolnišnici, :tnSte z,^dei za zdravstveno stanje Valj a’ . Pa so ga že pričako-lisiCe ?end, ki so ga vklenili v Šele n ®a odpeljali na kvesturo. prišia °a Prvostopni razpravi je VsaknH na dan vsa resnica teh %a f*evnih kreganj in tepežev, drug n 'lda strašno ljubosumna is pr a. drugega in tudi tisto noč ia. 0^'r zanetila iskra Ijubosum- na.i bi videl njo z nekim las!!".' otla Pa njega z neko pla-Va lePotico . .. todzhoi Cerajšnji razpravi je Rustia l*nal aJ v?ddar’ da. jo pretepel Sossijevo, di 2k°ij iz ljubosumnosti. Jav-za gL.do dr. Tavella je predlagal Pileč 0(/enca znižanje kazni, bra-zhV" ^P^odeo pa prav tako. F°ssu, ki mu je predsedoval dr. ^tep’ n 6 7zn'^ai Rustii prvostopno a ‘ mesecev zapora. \ Praznem cigaretnem zJVojčku je pomorščak ^‘val 14,5 i hašiša po^fr* stražniki so v torek, ne-Na« dri, na tržaški železniški ^šdskpg^otirali 201etnega jugoslo-A prj a državljana Jerka Stipkovi-Sv ha«-aterem so našli 14,5 gra- vkrcam na panam-«Zeno», zasidrani ^'Pelj^j1 Pristanišču, se je pravkar ‘ ;,rz vinkom iz Benetk *■ kak’. kjer na ga financarji priča- ka jn Peronu. Povabili so ga v Jfkniii mpd pregledom prtljage pint* Prazen zavojček cigaret ^0sipVa katerem je bilo mamilo, •'"n,, na so pospremili na po- ki ran ja na obeh straneh začetnega dela Ul. delle Zudecche, na obeh straneh Androne Stare mitnice ter na strani lihih hišnih številk v Ul. Zudecche, vzporedno s Korzom U. Saba. S preklicom prvotnega sklepa z dne 13. marca 1971 je tržaški župan odredil vzpostavitev enosmernega prometa v Ul. delle Zudecche, v smeri od Korza U. Saba do Androne Stare mitnice ter v Androni Stare mitnice v smeri od Ul. delle Zudecche do Korza U. Saba. Nadalje je odredil stalno prepoved par- lliiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiii n iiihiiiiiiiiiiiiiiiiii milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui n 1111111111111111111111111111111111 Ul. Crosada zaprla zaradi podiranja poslopja št. 12 Poslopje št. 12. v Ul. Crosada ki je last tržaške občine, bodo te dni porušili, ker se poslopje nahaja v zelo slabem stanju in obstaja bojazen, da se zruši in povzroči nesluteno škodo. Zaradi teh del bo s posebnim županovim odlokom Ul. Crosada zaprta za pešce in vsa vozila, dokler ne bodo dokončali omenjenih del. Cesta bo zaprta od križišča z Ul. Punta del Forno do križišča z Ul. dei Capitelli. VPRAŠANJA IN ODGOVORI KMETJE- UPOKOJENCI IN BREZPLAČNA ZDRAVILA Že več ljudi se je zglasilo na patronatu Kmečke zveze INAL z naslednjim vprašanjem: «Imam kmečko pokojnino plačujem pa še vedno kmečko in bolniško blagajno. Za kaj?* Odgovor je zelo enostaven: skoraj vsi upokojenci pozabljajo, da se morajo izbrisati iz kmečke blagajno, ko so enkrat dobili kmečko pokojnino. Kajti nesmiselno je plačevati doklade še naprej. To je izgubljen* denar. Na žalost pa je takih primerov na stotine. Postopek za izbris in ponoven vpis v kmečko blagajno za upokojence pa je zelo enostaven. In sicer takole: tržaško socialno zavarovanje (INPS) pismeno obvesti upokojenca, da je bila njegova prošnja za pokojnino ugodno rešena. S tem je vsako plačevanje doklad kmečki in bolniški blagajni odveč. Poskrbeti je treba zato za takojšen izbris, ki se ga napravi na posebnih tiskovinah. Ko se je upokojenec izbrisal iz kmečke in bolniške blagajne kme-tov-neposrednih obdelovalcev, s tem seveda ni izgubil zdravniško pomoči. Nasprotno, ima še večje u-godnosti. Poleg običajne zdravniške pomoči ima še zdravila brezplačno. Kajti po deželnem zakonu št. 10 z dne 25. marca 1971. ki je stopil v veljavo dne 17. aprila 1971, imajo vsi kmetje-upokojenci pravico do brezplačnih zdravil, in to po 1. juliju letos. Vpis v seznam upokojencev kmečke bolniške blagajne pa je prav tako enostaven. Po izbrisu iz kmečke blagajne ««Ufficio Contributi Uni-ficati in Agricoltura) predloži zainteresirani bolniški blagajni (kCassa Mutua Provinciale Malattia per i Coltivatori Direttis) naslednje dokumente: pokojninsko knjižico (ali pismo INPS, s katerim mu dodelijo pokojnino), bolniško izkaznico (CD4), bolniško knjižico. Nato pa si sain izbere zdravnika. Tako bo bolniška blagajna izročila kmetom-upokojencem novo bolniško izkaznico in knjižico. Stvar, kot vidimo, je enostavna. Kazalo bi skoraj, da je nesmiselno, da se o tem piše. Preveliko pa je še takih primerov — zamudnikov, tako da je skoraj nujno, da naše kmete upokojence o tem obvestimo. Za izbris, vpis in za vsa potrebna pojasnila vam bo,, seveda, poskrbel patronat Kmečke zveze 1NAC, v Trstu, Ulica Geppa 9, tel. 35-458, Anton N. iz Doline nas vprašuje naslednje: «Imam minimalno kmečko pokojnino (19.500 Ur). Posedujem 2 hektarja zemlje (gozd, pašniki). Rad bi dobil še doklado za ženo, ker ne uživa nikake pokojnine. Je to mogoče?*. Je mogoče! Če nimate drugih dohodkov in če vaša žena nima lastne pokojnine in ne plačuje doklade za pokojnino, izračunamo to po naslednjem načinu: 1 hektar zemlje daje vrednost (drž. kvota) 40.090 lir letno čistega dobička; 2 hektarja dajeta torej 30.000 lir letno. Ker sta v Antonovi družini dva člana, je čisti dobiček 40.000 lir letno (80.000:2). Mesečni čisti dobiček je torej 3.333 lir 40.000:2). To se pravi, da imate, A. Novak, vse pogoje za vložitev prošnje, ki se jo predloži skupno (ali tudi naknadno) s prošnjo za starostno pokojnino ali druge pokojnine na IN PS. Tiskovina pa je: «Mod. Magg. Coniuge C.D. / C.M.» Za vsako pojasnilo lahkd pišete na naslednji naslov: «Vprašanja socialnega zavarovanja — Primorski dnevnik — Via dei Montecchi, 6 — Trst*. b. I. REFERENDUM ZA ODPRAVO FAŠISTIČNIH NORM IZ ITALIJANSKEGA ZAKONIKA Podpise zbirajo: Sodnija, Trg Ulpiano, pritličje, soba 91, vsak dan (tudi ob praznikih) od 8. do 13. ure. Tržaška občina, glavno tajništvo, Trg Granatieri 3 -1. nadstropje, soba 209. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Miljska občina, glavno tajništvo, Trg Marconi 1, soba 4, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Dolinska občina, urad občinskega tajnika, vsak delavnik od 9. do 12. ure. Podpišejo se lahko vsi polnoletni italijanski državljani, ki imajo volilno pravico. Predložiti je treba osebni dokument (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list itd.). PO PRVIH PODATKIH 0 VPISU V ŠOLE Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bo letos več dijakov kot v prejšnjem letu Veliko število vpisanih še peta paralelka - Dne 4. oktobra lani, ko smo ugotavljali število otrok, ki so se vpisali v slovenske osnovne šole na Goriškem, smo z zadovoljstvom zapisali, da je bilo v petih razredih slovenskih osnovnih šol kar 109 učencev, medtem ko jih, je bilo v prejšnjem šolskem letu le 86. Takrat smo ugotovili tudi, da je ta podatek razveseljiv, saj nam zagotavlja v prihodnjem šolskem letu lep priliv v slovensko srednjo šolo. Takratna naša ugotovitev se bo najbrž tudi uresničila. Prejšnjo soboto so zaključili vpisovanje v slovensko srednjo šolo v Ulici Ran-dacoio. V prvi razred so deslej vpisali 97 učenk in učencev', kar je znatno več kot jih je bilo v enakem razredu lani ob začetku šolskega lota, in sicer 89 (predlanskim jih je bilo 86). V vse tri razrede slovenske nižje gimnazije so doslej vpisali 194 dijakov. To število je zadovoljivo. Vpisovanje se ni še zaključilo. V šolo se bodo morali jeseni vpisati še dijaki, ki so ob koncu šolskega leta imeli popravne izpite ali ki so padli, pa še marsikdo, ki je sedanji rok vpisovanja zamudil. Samo v prvih razredih gimnazije je imelo popravne izpite dvajset dijakov. devet jih je padlo, eden pa je bil neocenjen. V drugih razredih pa je 13 dijakov imelo popravne izpite, štirje so padli, eden pa je bil neocenjen. Skupno imamo torei 58 dijakov, ki bodo na en ali drug način obiskovali v pri. hodn.jem šolskem- letu nižjo gimnazijo. že s temi doseže število vpisanih na to šolo 252, kar je za devet oseb večje kot število lani vpisanih. Manjkajo pa še zamudniki, manjkajo še nekateri učenci petih razredov. Predlanskim smo imeli v petih razredih ljudskih šol 86 učencev, v prvem razredu gimnazije jih ie bilo 89, lani smo imeli v petih razredih ljudskih šol 109 učencev, letos pa je število vpisanih v prve razrede doslej le 97. Precej dijakov torej še manjka. Na ramenih prosvetnih delavcev in profesorjev je torej naloga dobiti še preostale dijake v mesecu in pol dni. Na slovenski nižji gimnaziji so doslej imeli dvanajst razredov, če v prvi razred nižje gimnazije -Več vpisanih dijakov tudi na bodo naše ugotovitve veljale bodo morali morda v prihodnjem šolskem letu dodati še en prvi razred. Najvažnejša ugotovitev ob teh podatkih je, da se število otrok v slovenskih šolah na Goriškem veča iz leta v leto. To velja podčrtati. Z upravičenostjo lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjem šolskem letu povečalo tudi število dijakov v višjih srednjih šolah. t.j. v gimnaziji liceju, na učiteljišču, v trgovski šoli. Medtem ko ie lani le petdeset otrok končalo tretji razred gimnazije, so pred nekai tedni podobni razred zaključili v šestinšestdesetih Čeprav jih bo precej opustilo nadaljnji študij lahko pričakujemo, da bo letos priliv na višje srednje šole večji kot lani. Že prvi podatki, ki jih imamo na razpolago, nam to potrjujejo. Treba pa bo počakati jesen, da bomo lahko izrekli zaključno besedo. Toliko o številu vpisanih dijakov. Še nekaj šolskih vesti. Ravnateljstvo nižje gimnazije vabi vse di-. jake, ki so omenjeno šolo zaključili v šolskih letih 1967-68 68-69 in 69-70, da se javijo na tajništvu. Tu bodo lahko dvignili šolsko diplomo. Na oglasni deski šole v Ulici Randaceio so objavljeni seznami šolskih knjig, ki jih dijaki potrebujejo v prihodnjem šolskem letu. Dijaki naj si te knjige pravočasno naročijo, da jih bodo imeli že ob začetku šolskega leta. Dijakinie in dijaki, ki imajo dodatni izpit iz latinščine čez 3. razred (to so tisti, ki se ie v šoli niso učili, ali pa ki so pri izpitu padli) naj se vpišejo, da bi lahko opravili ta izpit, na ravnateljstvu do 1. septembra. Prošnji nai priložijo tudi potrdilo o opravljenem zaključnem izpitu. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo na tajništvu šole v Ul. Ran-daccio v Gorica. Šolski uspehi v Števerjanu Precej otrok iz števerjana je z uspehom dokončalo šolsko leto. Na slovenski gimnaziji in liceju sta Morda bo tu potrebna višjih srednjih šolah leto z uspehom zaključila dva dijaka, na učiteljišču tri dijakinje, na trgovski šoli dve dijakinji, na nižji srednji šoli petnajst dijakov. Dva dijaka sta z uspehom zaključila šolsko leto na italijanskem tehničnem trgovskem zavodu «Fermi», en dijak na italijanskem tehničnem zavodu «Galilei», en dijak na italijanski nižji srednji šoli. Na osnovnih šolah v Števerjanu je šolsko leto z uspehom zaključilo 43 učencev in učenk. • Dr. Salvatore Mendunni je nov ravnatelj goriške podružnice Zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Doslej je dr. Menduni opravljal posle pod-ravnatelja prav tu v Gorici. Prejšnji ravnatelj dr. Salvatore Perissutti je bil premeščen na drugo službeno mesto. Berite na prvi strani poročilo o ugrabitvi župana Versaceja, bivšega župana Romanija ter odbornikov v Tržiču. HI ZAHTEVO FURLANSKIH KROGOV UNIVERZA TUDI V VIDMU MORDA V KRATKEM ČASU Zanjo se zanimajo Furlani, ki odklanjajo povezavo s Trstom - Vse stranke v Vidmu za novo univerzo - Kdo bo dal potrebni denar? Pred nekaj leti so v Vidmu odprli podružnico tržaške univerze z nekaterimi letniki humanističnih fakultet. Do odprtja teh ločenih oddelkov tržaške univerze je takrat prišlo na pritisk videmskih političnih in kulturnih krogov, ker je bilo mnogo študentov iz Furlanije in ker bi bila zanje vsakodnevna vožnja v Trst prenaporna. Oddelke v Vidmu pa so odprli tudi, ker niso imeli v Trstu zadostnih učilnic in s tem v zvezi niso imeli dovolj prenočišč za študente, ki bi prihajali iz Furlanije. To je bil prvi korak. Skoro gotovo je, da bo v kratkem sledil še drugi, t.j. ustanovitev posebne univerze v Vidmu. Akcijo v tem smislu vodi že vrsto let politična stranka Movimento Friuli», ki ima svoje zastopnike tudi v deželnem svetu. Njene teze so našle precej odziva v furlanskih krogih in posledica tega je bila, da so se skoro vse politične stranke v Vidmu zavzele za furlansko univerzo v Vidmu. Pred časom je občinski svet v Trstu izglasoval resolucijo, v kateri se zavzema za eno samo univerzo na deželnem področju. Tržačani bi hoteli ohraniti in potencirati svojo univerzo. Sedaj pa so se v Vidmu prebudili, trdijo, da prihaja v Trst večina študentov iz Furlanije, zaradi tega zahtevajo svojo univerzo. V zadnjih tednih smo opazili v Vidmu zelo živo zanimanje za to vprašanje. Posebna videmska delegacija je šla v Rim in na odgovornih mestih v prestolnici zahtevala ugodni odgovor m svoje zahteve. Politične stranke v Vidmu so se vse, brez izjem, zavzele za ustanovitev univerze v Vidmu. F nekaterih političnih strankah so ustanovili mešane tržaško-videmske komisije, da bi proučili to vprašanje. Zdi se, da bo furlanski lokalpa-triotizem zmagal in da bo v Vidm* kmalu ustanovljena posebna univerza. Če bo do tega prišlo bodo najprej ustanovili le nekatere fakultete, morda tiste, za katere potrebujejo manj denarja. Vsekakor bo za ustanovitev videmske univerze potrebno precej denarja. Kdo ga bo dal? Država ali dežela? Treba bo sezidati moderne stavbe, laboratorije, opremiti knjižnice in inštitute, skratka potrebne bodo milijarde. Kdaj bo do tega prišlo in kakšne fakultete bodo ustanovili v Vidmu, je stvar bodočnosti. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM V PISMU ZUPANU IN SVETOVALCEM Vodstvo IACP zavrača očitke v zvezi z gradnjo novega sedeža Ta operacija ne bo v škodo ljudskih gradenj, ampak celo njim v korist Kako je z odpravnino upokojenemu funkcionarju m z njegovim stanovanjem V zvezi s polemiko, ki se je razvila na zadnji seji občinskega sveta v Gorici okrog odločitve vodstva Zavoda za ljudske hiše (IA CP) da bodo podrli svoji dve stavbi na Korzu Italija, ki sta potrebni temeljitih popravil in sezidali na njihovem mestu novo, bolj moderno in funkcionalno zgradbo, in v zvezi z očitki ki so jih izrazili predstavniki nekaterih strank v svetu in preko lepakov po me- ""1111111111111111,.milil,.lil...milili.iiihiiiiiiiiiiiiiiiiii...m...II u dograjen novi upepeljevalnik Razstava dunajske arhitekture o-krog 1900 pa tja do začetka prve svetovne vojne, ki je odprta v prostorih bivšega Trgovskega doma (sala Petrarca) v Gorici, v Ul. Pe-trarca, je vzbudila precejšnje zanimanje ne samo med tistimi, ki se poklicno aii drugače neposredno l-kvarjajo z arhitekturo in njenimi problemi, ampak tudi med širokim občinstvom, kar prikazuje tudi naša slika. Razstava bo ostala odprta do nedelje, 8. avgusta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 21. ure. Kot smo že pisali, je dal pobudo za njeno odprtje v Gorici zavod ICM (zavod za srednjeevropska kulturna srečanja) in pomeni nekako povezavo med lansko razpravo o arhitekturnih in urbanističnih problemih na srečanju ICM in pa med letošnjo obravnavo, ki jo pripravlja vodstvo te ustanove za bližnjo jesen. Razstava je bila najprej odprta na Dunaju in meseca junija v Rimu, sedaj pa jo imamo v Gorici, kjer je še mnogo znakov te kulture, ki je prišla z Dunaja tudi v naše kraje ter jo opažamo v značilnih javnih zgradbah iz tiste dobe. Poleg glavnega animatorja tiste dobe profesorja dunajske aka demije Ota Wagnerja, srečamo na tej razstavi dela raznih drugih vidnih predstavnikov te značilne dunajske šole, ki je bila na vrhuncu ^ 2 gra ',' Slilci kako daleč s* adr • ^ z grad ^1IVA vlQimo* KaK0 Qaiec V9htale-im£° urejevalnika na k *a sežiga„. V 0SPredju so napra- 0 e Deči S, Je smet': to so tri ve- 1 1 'h tal,, ' Se vrtijo okrog svoje ^°staViijlpepe^ujej0 vse odpad' jih bodo v posebne jame, seveda, čim jih bodo izkopali. Osrednje poslopje so že popolnoma zgradili in sedaj delajo samo v notranjosti, medtem ko morajo še dokončati dimnik, ki bo segal 40 metrov visoko. Poleg tega pa bodo v dimniku tudi namestili posebne električne filtre, tako da bodo izločili iz dima vse škodljive pline — ali vsaj kolikor jih bo mogoče. Ker torej ne manjka veliko do izgradnje upepeljevainika, upamo, da ga bodo res dokončali do prve polovice novembra, kakor so se obvezali maja lani naši občinski možje. Revija «DAN» Prva številka nove družinske revije «Dan», ki izhaja v Trstu, je bila deležna precejšnjega zanimanja tudi v Gorici in na Goriškem. V kratkem bo izšla druga številka, ki je že v tisku. Kdor se želi naročiti nanjo, ali kupiti posamezno številko, se lahko obrne tudi na podružnico Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV maggio 1/1, tel. 33-82. Cena po 200 lir izvod. Letna naročnina 1.600 lir za 10 številk. svojega razvoja prav v zadnjem stadiju avstro-ogrskega cesarstva. Med njimi naj omenimo Adolfa Loo-sa, Josepha Olbricha, Josepha Hoffmana pa našega kraškega in gori-škega rojaka Maksa Fabjana Fabianija ter Jožefa Plečnika iz Ljubljane, ki sta dala tudi svoj viden pečat dunajski arhitekturi tiste dobe in Fabjan tudi v Gorici s svojimi značilnimi stvaritvami, med katerimi je poleg poslopja Trgovskega doma, kjer je sedaj razstava, tudi jezuitska cerkev v Gorici. Danes občinska seja v Gorici Danes ob 18.30 bo ponovna seja občinskega sveta v Gorici, ki mora pred koncem julija, oziroma pred poletnim premorom, odobriti še nekaj nujnih ukrepov. Zato po vsej verjetnosti tokrat na dnevnem redu ne bo interpelacij, pač pa več ukrepov upravnega odbora, ki jih mora svet potrditi. Na goriški občini potrebujejo arhitekta Goriško županstvo je razpisalo javni natečaj za službo arhitekta. To mesto je predvideno v občinskem pravilniku za osebje. Rok za vložitev prošenj zapade 25. septembra. Na personalnem uradu goriške občine je moč dobiti podrobnejša pojasnija. Avto se je vnel Včeraj popoldne ob 15.40 so poklicali goriške gasilce v Ul Duca d’Aosta, kjer se .ie pred vojašnico vnel avto fiat 350 ki je last podjetja avto Sachetti. Preden so ga silci lahko pomagali, je zgorel a električna napeljava in delno motor. Škodo cenijo preko 100 tisoč lir. Vzrok je po vsej verjetnosti kratek stik in pa seveda vročina. Tudi v poletni vročini politiki ne mirujejo Poletje je tu, počitnice so se že pričele, nekateri politični voditelji pa so še vedno na delu. Pokrajinski svet je končal z delom, kmalu mu bo sledil tudi občinski svet v Gorici. Stranke pa se že pripravljajo na upravne volitve, ki bodo novembra v Romkah. Tam morajo namreč obnoviti občinski svet, ki mu novembra zapade petletni mandat. Do trenj pa je prišlo med strankami leve sredine zaradi nekaterih imenovanj na vodilna mesta v nekaterih ustanovah. Znano je, da so socialdemokrati zagrozili s krizo na vsem ozemlju naše dežele, če jim ne bo ugodene v Gorici, PSD/ namreč trdi. da ima na Goriškem precejšnjo volivno moč, ki ni upoštevana v zadostni meri. Resnici na ljubo moramo povedati da sodeluje PSDI z ostalimi strankami leve sredine le v pokrajinski upravi, na goriški občini ter v občinah Krmin in Gradež. Doslej je na Goriškem veljalo v glavnem neko dvostrankarsko sodelovanje med krščanskimi demokrati in socialisti. To se je pokazalo tako v sestavi odborov v Gradiški in Tržiču, kot tudi v imenovanjih na čelo raznih ustanov. Pred kratkim je zapadla mandatna doba predsedniku pokrajinske turistične ustanove, ki je socialist, predsedniku odbora industrijske cone v Krminu, ki je socialist, predsedniku avtonomne letoviščarske ustanove v Gradežu, ki je demokristjan. Socialdemokrati zahtevajo zase nekatera med temi mesti, vendarle menijo nekateri v Gorici, da je to le začasna tarča za njihove zahteve. PSDI baji želi zase predsedniško mesto upravnega odbora goriške hranilnice. To pa so stalno imeli v rokah krščanski demokrati. zaradi tega je malo ver jetno, da bi ga izpustili iz rok. stu, je vodstvo IACP poslalo go-riškemu županu in občinskim svetovalcem dolgo pismo, v katerem pojasnjuje, kako dejansko stojijo stvari'. Trditev, da z izvajanjem navedenega programa Zavod odvrača javna sredstva za gradnjo ljudskih stanovanj, kot je rečeno v pismu, ne odgovarja resnici: zavod bo namreč kril gradbene stroške nove stavbe s posebnim posojilom brez kaikiršnih koli olajšav. To so izjavili že v pismu goriškemu županu z dne 26. 11. 1970. Navedeni ukrep je v okviru zakonskih predpisov in zavodovega pravilnika ter nikakor ni vreden graje, kot je nekdo lahkomiselno očital v občinskem svetu. Zavod bo dal na razpolago 16 stanovanj, poleg dveh. ki jih bodo pridobili iz prostorov sedanjega sedeža po preselitvi uradov v nove prostore in bo poleg tega vplival na znižanje visokih najemnin na tem področ iu. V pismu se očita diskutantom-kritikom, da se niso prej bolje informirali na sedežu IACP, ki je vedno na razpolago in odprt za vse, kjer bi dobili vsa potrebna pojasnila in podatke, da bi videl« operacijo v pravilni luči. Vsekakor je graje vredno, da javni upravitelji širijo neresnične in tendenčne vesti ter na ta način ustvarjajo pri javnosti nezaupanje do Zavoda, ki deluje v korist .številnih družin, katere še nimajo ustrez nega stanovanja po primerni ceni. V bližnjih tednih bo IACP izročila goriški občini 26 stanovan, na odkup in 81 v najem in bodo najemnine zanje znatno nižje kot po ekonomskem računu. Del primanjkljaja bodo skušali kriti prav z operacijo za gradnjo nove stav be na Korzu vogal Ul. Pitteri, ter bo torej to v korist ljudskih stanovanj. Obenem pa bo zavod v novi zgradbi bolj funkcionalen sedež, ki bo v skladu z vedno obsežnejšim njegovim delovanjem. Kar se tiče očitkov špekulacije zasebnega značaja, navaja pismo da IACP upravlja 3.761 stanovanj in da znašajo zaostanki pri plačilih komaj 2 odst.; to je dokaz, da so najemnina in odplačilni obroki primerni za stanovalce, ki so v teh stanovanjih. V pismu je nadalje tudi odgovor na očitke, da je nek funkcionar zavoda ob odhodu v pokoj prejel kar 40 milijonov lir odpravni ne. Dejansko naj bi ta funkcionar, po 24 službenih letih prejel 28,3 milijona bruto ali 24,35 mi lijona lir neto odpravnine: od te vsote je IACP izplačala 15,6 milijona lir. Tudi kar se tiče o-čitka dodelitve stanovanja na odkup omenjenemu fukcionarju se v pismu pojasnjuje, da je imel najemu dotično stanovanje že 16 let ter da je vložil prošnjo za odkup še ko je bil v redni službi. V ostalem pa je za to operacijo veljal isti postopek kot je v pravilih za ostale uslužbence zavoda. vedan je ribolov s svetlobnimi napravami tri morske milje od obale. Izven omenjenega področja je prepovedan ribolov z omenjenimi napravami od 8. avgusta do 8. oktobra v času polne lune. Odločbe veljajo za vse ribiče, ki bi prišli na področje goriške pokrajine. Goriški ribiči, ki bi radi lovili ribe v morju, ki je pristojno pod druge pokrajine, naj upoštevajo tam veljavne določbe. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in PROSVETNA ZVEZA obveščata, da do konca avgusta t. I. imata za stranke poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. Podpisi za ukinitev fašističnih zakonov Pokrajinski odbor za referendum za ukinitev fašističnih zakonov se je sestal včeraj na sedežu ACLI v Gorici ter določil kraje in datume za zbiranje podpisov na Goriškem. V Gorici bodo pobirali podpise jutri, v soboto 31. t. m., na županstvu, kjer bo glavni tajnik dr. Palin na razpolago v ta namen od 10.30 do 12. ure. • Pokrajinski predsednik dr. Chien- taroli je v teh dneh podpisal odločbo o ribolovu v morskih vodah. Prepo- Izlet Števerjancev v Opatijo in na Krk Prosvetno društvo uBriškl grič» r števerjanu priredi 15. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Opatijo, na Reko in na otok Krk. Vpisujejo odborniki Rajka Stanič. Sonja Terpin in Ivan Humar. Pri njih dobijo zainteresirani podrobnejša pojasnila. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini so se 28. julija rodile štiri osebe, prav toliko jih je umrlo. Rojstva: Andrea Macorini, Sara Fa-va. Etena Ustulin, Francesca Visintin. Smrti: 68 letna gospodinja Anna Ni-coli vd. Zaninotti: 63-Jetni upokojenec Leonardo Ulian; 69-letni kmet Emilio Benvegnu: 61-letna gospodinja Giu-seppina Zubin por. Grusovin. VERDI 17.15—22.00: «L'altra faccia dell amore*. R. Chamberlain in G. Jackson. Ameriški film v barvah, CORSO 17.00—22.00: c Solo andata*, J. Claude Bouillon in P. Pitagora. Barvni film. MODERNISS1MO Zaprto. CENTRALE Zaprto V1TTORIA 17.15: «1 turbamenti dl una pnneipiante*. C. Reaud in D. Quimet. Kanadski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZ7.URRO: danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: «L’uccello dalle piume di cristalio*. L. Randall in E. M. Salerno. Barvni film. PRINCIPE 18.00 «Cosi, cosl, pid for-te», S. Levi in M. Chaplin. Barvni film. Nova Gorica SOČA (N. Gorica): «Bolje vdova kot..*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter); »Smrtonosni streli na Broadwayu», ameriško-nemški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Prosto. KANAL: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. PRVAČINA: Prosto. DESKLE: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči v Tržič« dežurna lekarna S. Nicolo, dr. Olive*-ti, Ul. 1. maggio 94, teL 73328. V GORICI Danes ves dan in ponoči v GorM odprta lekarna Baldini — Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. POLEMIKA V ZVEZI Z LETALOM CONCORDE SE NADALJUJE Je ameriški pilot Flovver zahteval od letala preveč? Direktor britanske družbe treni, da so se pri nekem listu preveč razpisali ■ V resnici gre za «dobro ime letala, ki je stalo Angleže in Francoze doslej že nad pol milijarde funtov sterlingov LONDON. 29. — Polemika o početju ameriškega kolavdacijskega pilota kapetana Scotta Flowerja z nadzvočnim britansko-francoskim letalom Concorde 002 se noče utišati. Ameriški pilot, ki je preizkušal fiancosko britansko letalo na račun ameriške družbe »Pan American Air-wais>, je bil baje preveč zahteven in je letalo utrpelo precej škode. Še več, trdi se, da je pilot zahteval od novega letala veliko več, kot se v poprečju od tovrstnega letala sploh more zahtevati in pričakovati. Vsa stvar je prišla celo pred britansko poslansko zbornico, kjer je v razpravo posegel britanski minister za letalstvo in vesolje Frederick Corfield. ki je pomiril duhove, češ da letalo ni utrpelo nobene škode. Pravzaprav je britanski minister za letalstvo in vesolje moral odgovoriti na vprašanje, ki mu ga je v parlamentu postavil laburistični poslanec Leslie Huckfield. Ta je bil namreč vprašal, kaj je resnice na tem, da je bil Scott Flovver preveč zahteven glede prototipa britansko-francoskega letala, od katerega da je zahteval mnogo preveč kot bi se amelo od letala zahtevati. Minister je na gornje vprašanje odgovoril, da je med torkovim poskusnim poletom letalo le za trenutek prekoračilo »operativne koordinate*. da pa je kljub vsemu »še vedno ostalo pod tako imenovanim bremenom, pod tako imenovano gravitacijo, ki jo predvidevajo strukture letala*. Corfield je še dodal, da so letalo takoj po kolavdaciji pregledali m da ni bilo nikakršnega znaka o kaki škodi ali okvari. Kar pa zadeva govorice, češ da letalo Concorde 002 trenutno ne sme v zrak, ker ga je Flovver prisilil k preostrim manevrom, je minister za letalstvo in vesolje odgovoril, da to ne drži, pač pa d« je letalo na tleh zaradi tega. ker mora prestati podrobnejši pregled, ki je bil že v programu. Pregled bo trajal kaka dva tedna, nakar se bo letalo ponovno dvignilo. Scott Flovver, 61-letni ameriški pilot. ki je preizkušal letalo Concorde 002 za ameriško družbo »Pan Am» in ki je preizkušal tudi ameriško letalo Boeing 747, je v Nevv Yorku izjavil, da se pri njegovem preizkušanju letala ni zgodilo prav mč nenavadnega in da je zanj vsa ta zadeva zaključena. Od kod in zakaj polemika? Kakor je pisal londonski «Sunday Times*, je pilot Scott Flovver 27. julija »prisilil* letalo Concorde 002. da je napravilo nekaj viraž, ki bi jih ne bilo smelo napraviti, kar da je povzročilo na letalu nekaj okvar. Britanska družba, ki skupno s francoskimi družbami gradi to najsodobnejše civilno letalo na zahodu, je govorice demantirala, da bi bilo letalo utrpelo kako okvaro. Tudi sam direktor družbe, ki se je potrudil sklicati v zvezi s tem tiskovno konferenco, je časnikarjem rekel, da je bilo letalo brž po poskusnih poletih »perfektno zdravo*. Poskusni pilot Scott Flovver ni hotel komentirati tega. kar je zapisal londonski list. posebno ne tega. da je »prisilil letalo k izrednim naporom že ob samem vzletu* ter da »so predstavniki britanske družbe bili zaskrbljeni. da poverjaio tako staremu pilotu letalo, ki je britansko in francosko vlado stalo že nad 500 milijonov funtov sterlingov*. In res, Scott Flovver je 12 let starejši od najstarejšega pilota, ki so mu doslej poverili preizkušanje letala Concorde 002. Flovver je bil v službi do pred letom dni, ko se je u-maknil v pokoj. V Ameriki zakon dopušča pilotu, da vodi letalo do 60. leta starosti, medtem ko britanski zakon dopušča najvišjo starost za pilota le 55 let. Direktor britanske družbe, ki gradi Concorde 002, je izjavil, da so za polemiko, ki se je razvnela v zvezi s tem, krivi predvsem britanski časnikarji, ki da so napačno poročali o poskusnem poletu. Direktor družbe je osebno spremljal prvi poskusni polet in po njegovem se je ameriški kolavdacijski pilot dejansko le približal, pa čeprav tesno približal zmogljivostim letala. In ko je do tega prišlo, je direktor družbe opozoril Flovver ja, da bi bilo dovolj, kar je storil. In šele tedaj je letalo — kot je rekel direktor — za malenkost prekoračilo dopustno o-bremenitev. Ker pa vedo drugi povedati, da ta prevelika obremenitev niti ni bila tako »malenkostna*, je logično, da se je razvila polemika. Sicer pa je britanska družba prepovedala Flo-vverju, da bi opravil še dva nadaljnja poizkusna poleta, ki sta bila v načrtu. Direktor je sicer zagovarjal ameriškega pilota, ker da je mož sicer prekoračil dopustno starost, da pa je še vedno sposoben opraviti poskusne polete in da je to pokazal tudi, ko je preizkušal letalo Concorde 002, ki je doseglo dvakratno zvočno brzino, vendar kaže, da bi ta »incident* mogel imeti negativne posledice. Družba »Pan Am» je namreč potencialni kupec večjega števila letal vrste Concorde. Čebelarjem potrebna tudi strokovna pomoč Tukajšnje čebelarstvo, ki je bilo še pred vojno v zadovoljivem razmahu, je po vojni doživelo precejšen padec. Sledil je logično manjši pridelek medu, sledila pa je tudi škoda na nekaterih kmetijskih pridelkih, ker pomanjkanje čebel omejuje tudi oplojevanje cvetja. Kolikšna je zasluga čebel pri oplojevanju cvetja na raznih nasadih in posevkih, je bilo na tem mestu že marsikaj povedano. Ker je čebelarstvo nerazdružljiva panoga kmetijstva, zato naj bi oddelek za kmetijstvo pri deželni upravi upošteval tudi potrebe čebelarstva ter mu pomagal iz sedanjega stanja do uspešnejšega in koristnejšega delovanja. Nadzomištvo za kmetijstvo daje čebelarjem denarno podporo za gradnjo novih čebelnjakov, kakor tudi za nabavo čebelarskih potrebščin, toda nujno je potrebna tudi strokovna pomoč. Potreben je tečaj, katerega vešč predavatelj bi seznami čebelarje z novostmi in napredki na tem področju in to s posebnim ozirom na uporabo A. Znideršičevega panja, ki je na Tržaškem v uporabi. Tečaj bi posebno dobrodošel v času še popolnega delovanja v čebelnjaku, da bi se določena opravila po potrebi mogla nazorno pokazati in v kakem domačem čebelnjaku. Glede na to je potrebno pouda- ....................................................................mn........n.... KAJ NAM PRIPRAVLJAJO ZA NOVO SEZONO Povratek k romantiki ali k še večji goloti? Sami modni ustvarjalci si še niso na jasnem, kaj dejansko hočejo Prav nič konkretnega niso povedali niti pariški modni kralji Bo nova moda prinesla tudi nove ideje? Bo bolj trezna, bolj dostopna vsem okusom? Na ta vprašanja smo čakale odgovor že na revijah italijanske visoke mode. Toda ostale smo brez odgovora. Vprašanja ostajajo še sedaj, ko so se začele modne revije tudi v Parizu, nekdanjem svetovnem centru ženske in moške mode. Kaj pravzaprav hoče visoka moda? Kakšne so njene smernice, o-ziroma napotki tako za moderno žensko, kot za modernega moškega? Čeprav smo prebrali vrsto modnih zapiskov in člankov in to izpod rok najboljših ali vsaj najbolj kvotiranih modnih poročevalcev in ekspertov, bi ne vedeli na gornja vprašanja odgovoriti. Vsak poroča po svoje, vsak vidi novo modo s svojimi očmi in niti dva nista enakega mnenja. Medtem ko so bili v začetku italijanskih mod- Eva Czemerys in Nino Castelnuovo v filmu »Bella di glomo — moglie di n otte* nih revij nekateri še navdušeni, se je njih navdušenje polagoma zmanjševalo in zaključni zapiski in članki so bili vse prej kot točni in jasni o tem. kako bi se morala ženska oblačiti po pravilih nove mode. Se manj jasna in še bolj zmedena so poročila iz Pariza, kjer sledi modnim revijam več sto modnih novinarjev in dopisnikov iz raznih delov sveta. Kje iskati vzrok tej zmedenosti, temu različnemu poročanju o visoki ženski kot tudi moški modi? Po našem mnenju je vzrok v tern, da si niti sami modni ustvarjalci niso edini ali celo ne na jasnem, kaj pravzaprav hočejo. Medtem ko se eni navdušujejo za povratek k trezni, športni in praktični modi, so drugi za povratek k romantiki, tretji so pa kar za to, da žensko čim bolj slečejo. Med vsemi temi se vrtijo še mnogi drugi z raznimi bolj ali manj posrečenimi i-dejami. Kdo med temi bo prevladal? Nihče in vsi!... Italijanske modne revije so nakazale kar tri smeri: prvo z močnim poudarkom na športnih oblačilih, na športno krojenih kostimih, z močno podloženimi rameni, na prav tako športnih klobukih in na vseh artiklih, ki k taki modi spadajo; druga smer je bila čisto romantična — pravzaprav že povratek v 19. ali celo 18. stoletje, tu ni manjkalo raznih naborkov, čipk in okraskov, ki so to modo označevale, prav tako ni manjkalo bogato tkanih tkanin, iz katerih so bila nekdaj krojena ženska in moška oblačila; tretja smer je bila smer čim bolj gole ženske, oziroma ženske zavite ali ovite v številne tenčice, ki pa bolj odkrivajo, kot pokrivajo. Tem trem smerem sledijo v glavnih potezah tudi Parižani, čeprav mogoče še s številnejšimi ekstravagancami in modnimi domislicami, ki so pa. na srečo, le muhe enodnevnice. Pravijo, da kupci niso bogve ka- ko zadovoljni z novimi modeli ter da kupčija ni bila dobra niti v Italiji niti ne sedaj v Franciji. Predvsem so zelo previdni Američani, ki so sicer bili vedno med prvimi, ki so se odločili za nove ideje, ki pa so menda sedaj mnenja, da je vsega novega (oziroma starega, privlečenega ponovno na svetlo) več kot preveč. Bojijo se, da jim njihove klientke ne bodo hotele več slediti ter da se bodo raje opredelile za «stare» modne linije, raje kot da bi postale smešne z novimi. Prav tako previdni so tudi kupci iz Nemčije in celo iz Anglije, kjer so do sedaj prav vse modne novosti, ali imenujmo jih raje norosti, našle prav rodovitna tla. »Edina sreča je, da ostanejo od visoke mode le glavne zamisli,* je dejala ena izmed modnih poročevalk. »sicer bi obstajala nevarnost, da resnično srečamo na ulici modele, ki smo jih videle na revijah visoke mode.* Toda kaj bodo storili tovarnarji s konfekcijo, to je z oblačili za široko potrošnjo? Za kakšno smer se bodo odločili? Kaj bodo izbrali? Se bodo odločili za dolga ali za kratka oblačila, za hlače in športne kostime, ali pa za romantična oblačila s številnimi naborki, nojevimi peresi, za plašče in obleke, okrašene z najrazličnejšim krznom, predvsem lisičjim? Res je. da je danes v modi dovoljeno vse — da je torej moderno vse. Res pa je tudi, da mora tudi na tem področju vladati neki red, da mora visoka moda usmerjati ne samo modo, temveč tudi okus potrošnikov. In tu je prav tisto, da tega visoka moda danes ni sposobna storiti, ker si niti sama ni na jasnem, kaj pravzaprav hoče. Kako se bomo torej oblačile prihodnjo jesen in zimo? Najbolje po svoji pameti in okusu, pa četudi ne bomo s tem čisto, čisto po visoki modi. N. L. TOH£ SVETIMA 144. VIC AS A ORUGfl KNJIGA Tik pred zasedo sta psa prepodila zajca In se pognala za njim v grmovje. Nemci so se zgrnili vkup, se ustavili in opazovali, kako psa preganjata zajca čez senožet v grapo. Takrat je zarohnelo vse orožje. V desetih minutah so bili pobiti vsi razen enega, M je pobegnil ranjen. Ujeli smo enega ranjenca, ga obvezali in ga izpustili v dolino, da je povedal, kako je bilo. Za čudo Nemci niso požgali vasi in napravili nič hudega vaščanom. Sam policijski generalmajor Schreier je prižel raziskovat ta primer, ker smo jim pobili elitni oddelek prostovoljcev, tako imenovano «letečo komandos, ki je bila sestavljena v glavnem iz izurjenih policistov, podoficirjev. Toliko orožja nismo zaplenili nikoli več s tako majhnimd žrtvami. Imeli smo le dva mrtva in nekaj ranjenih .Zandarmerijski polkovnik Handel se Je jokal na pogrebu, pokopališče junakov je dobilo petdeset novih križev.« Ko je Jelovčan dal Artiju naloge, sta odšla naprej. 8 Naslednji dan sta se Jelovčan in Blisk s spremljevalcem povzpela na Jelovico. 2e dve uri so se spuščali skozi gozdove, navzdol in spet navzdol. Ustavljali so se samo na razglednih točkah. Reka v dolini se je vila vse bliže. Odprl se jim je Jap razgled na jezero sredi kotline, kjer so gospodarili nem- ški štabi. Z vozne poti so zavili v mlad gozd, ki je počasi prešel v gosto smrečje. Stežka so se prerinili do steze, ki se je pričenjala šele v neposredni bližini taborišča. «Prefcleto so predrzni, saj so komaj tri kilometre oddaljeni od Nemcev,« je dejal Blisk. Jelovčan pa Je takoj odvrnil: «Kdo pa bi jih iskal samo nekaj minut nad reko, tik nad vežbališčem policijskih psov.« V taborišču ((Straži«, kjer je nadzoroval blejsko okolico vodja VOS Nestor s petimi tovariši, sta našla samo kuharja Nestor in njegovi so bili odšli z minerskim vodom v akcijo Utrujeni so sedli, kuhar pa jim je postregel s črno kavo, kruhom in suhim mesom. «VidiS, Blisk, tu imajo že začetek komunizma, saj si hrane delijo po potrebi.« ((Seveda, kaj pa hočemo,« je dejal kuhar. ((Sovražnik je tako blizu, da skuhamo samo enkrat na dan, in to ponoči, za vse tri obroke. In še takšna drva imamo, ki dobro grejejo in ne kadijo,« jim je pokazal koš smrekovih trščic, olupljenih in dobro presušenih. Ko so se najedli, so se vzpeli na skalnat izrastek in se zazrli proti Blejskemu jezeru, ki ga je oblivalo pomladansko sonce. Niso dolgo počivali, ko se je med drevjem prikazala kolona. Med prvimi je Blisk zagledal fanta z orlovskim nosom in nemškim šm a j ser jem na prsih, za njim pa še tri fante, otovorjene s polnimi nahrbtniki in mitraljezom. «Kje pa ste bili?« je vprašal Jelovčan, ko so odlagali bremena. ((Obiskali smo naj predrzne j šega Nemca, Besarabca, ki so ga naselili na Remčevem posestvu, tik pod Jelovico. Zaplenili smo strojnico. Kar poglej si jo!« Jelovčan je vzel v roke lično zbrojevko in Jo potežkal. «Glej hudiča, da je imel celo mitraljez?!« «Ne samo mitraljez! Vsa družina je bila oborožena, z otroki in ženskami vred. Tudi pet pušk in nekaj zabojev ročnih bomb smo jim vzeli. Vsi so bili oboroženi. Domačijo so spremenili v pravcato trdnjavo. Dohode so prepletli z žico.« riti, da so tukajšnji čebelarji po vojni ostali tako rekoč sami zase, točneje povedano prepuščeni sami sebi. Iz notranjosti dežele, kjer je naš panj nepoznan, tudi ob najboljši volji ni pričakovati strokovnih nasvetov. Zato bi prišel v poštev predavatelj iz sosednje Slovenije, ki je med letom skoro stalno na delu in kjer sta način in uporaba panja enaka našemu, saj je tudi Žnideršičev panj rojen na Notranjskem. Da bi se tukajšnji čebelarji u-spešneje oprijeli čebelarstva, je potrebno tudi, da se točka v videmskem dogovoru, ki predvideva prevoz čebel na področju preko meje razširi in da se k temu dajo tudi carinskim oblastem in pristojnim uradom točna navodila o začasnem izvozu oziroma u-vozu čebel. Čebelarji tržaškega ozemlja, tako iz zgornje in kot tudi iz spodnje okolice, so dolgo let prevažali čebele na pašo v okolico Postojne, ki so jo po vojni opustili zaradi težkoč pri izdaji tozadevnih dovoljenj. Reševanje in dogovori tozadevnih postopkov bi ne smeli biti nedosegljivi. Čebela ni kakor drugo mrtvo blago, za katero je tako rekoč vseeno, kako in kdaj prestopi mejo. Posebno spomladi, ko so družine na višku svojega razvoja, mora biti prevoz izvršen v isti noči, da so čebele na novem pa-šišču preden posije jutranje sonce. To omenjam iz lastne izkušnje. In dokler nima čebelar vseh listin predvidenih po predpisih in prevoznega sredstva v najboljšem stanju, naj se ne odpravlja na pot. Dovženko na platnu MOSKVA, 29. — «Preden umrem, bi hotel objaviti knjigo o ukrajinskem narodu*. Tako je zapisal sovjetski režiser Aleksander Dovženko. Žal se ta njegova želja ni uresničila, pa čeprav je res, da je po njegovi smrti ostalo več osnutkov, pa tudi dnevniških zapiskov in celo prvi okvirni načrt za roman, ki mu je pisec dal delovni naslov »Zlata vrata*. Ideji, ki jo je Dovženko prikazal v tem svojem okvirnem delu, nadalje umetniškim raziskavam, ki se tudi kažejo iz teh strani in Dov-ženkovih beležk, vsemu temu je posvetila pozornost Dovženkova vdova Julija Solnceva v filmu, ki mu je dala naslov »Zlata vrata* in ki dejansko prikazuje življenje sovjetskega režiserja Aleksandra Dovženka. Film, o katerem je govor, bo svojevrstno delo. Njegovi avtorji, vštevši sem glavnega režiserja Julijo Solncevo, se trudijo, da bi dali kar se da natančno podobo Aleksandra Dovženka, vendar pa to le preko njegovih del. Svet Aleksandra Dovženka se kaže gledalcu skozi vrsto znanih epizod njegovih filmov, pa tudi filmskih kronik, v katerih je bil posnet Dovženko sam. »Zlata vrata* — kakor pravi agencija Novosti - dokazujejo, da knjiga. ki jo je hotel Dovženko napisati — dejansko že obstaja. Je to filmska epopeja novega življenja, ki ga živi ukrajinsko ljudstvo in ki se kaže v filmih, ki jih je Dovženko napravil o Ukrajini Vojeslav Mole: IZ KNJIGE SPOMINOV Najdragocenejše, kar mi je dalo vojaško leto, ni imelo nič opraviti z vojaščino. Omamljala in opajala me je priroda, ki me je prav tukaj očarala že kot dečka, da sem od tistega časa vedno hrepenel po njej. Samo da sem jo zdaj drugače razumel, da sem videl v njej nekoliko več kot pred leti in sem se čutil bolj z njo zvezan. Vsa priroda — kraška planota s svojimi gro-mačami, kamnite ograde in grmovje in brinje, hrasti, grape in doline in razcveteni bregovi in morje pod njimi in cerkveni zvoniki nad vaškimi strehami in sinje daljave — vse to mi je govorilo o lepoti sveta in o človekovem trudu in delu. Vmes pa se je oglašalo še nekaj drugega, kar ni bilo nič manj močno in važno — melanholičen občutek, da lepota ne pomeni vedno tudi dobrote in sreče in da je v svetu in življenju toliko stvari navzkriž. Celo vojaščina, ki nam za sedaj ne dela preglavic, utegne bi ti krvavo resna in tragična v po sledicah. Tako so se v duši oglaša li čedalje grenkejši občutki in sre di smeha mladih let je včasih za zvenela struna otožnosti in težkih predčustev. Da je vse to začelo odmevati v mojih pesmih, je bilo razumljivo. Nisem oglašal vsega, kar je takrat nastajalo; začel sem se zavedati, da so momenti liričnih doživetij preveč osebni, preveč intimni, da bi o njih govoril coram puhlico — toda morebiti prav to ni bilo prav? Ne vem. Doživljaji so bili kaj raznovrstni. Eden med njimi, ki mi bo vedno ostal v spominu, je bil celo precej povezan z vojaško službo. Na Silvestrovo leta 1906 so nas enoletnike prvikrat poslali na stražo na raznih točkah tržaškega mesta in okolice. Jaz sem v oddelku še šestih ali sedmih drugih šel na stražo v Miramar, čudovito lepo na skali nad morjem položeni grad tragičnega meksikanskega cesarja Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa. Marširali smo skozi mesto in Barko vije (pod vodstvom slovenskega korporala) ter se nastanili v stražnici v globini gostega pa za gradom. Vreme je bilo de, o; proti večeru se je malo zjasnilo, nato se je mesečna svetloba menjavala s sencami oblakov, ki so jadrali po nebu. Jaz sem i-mel ponočno stražo od enajste do ene ure na terasi okoli samega gradu. Vse naokrog ni bilo žive duše, slišal sem samo svoje lastne korake in ritmični šum morskih valov, ki so se lahno razbijali ob na-brežno kamenje. Po nebu se je počasi premikal mesec in se kdaj pa kdaj skril za oblaki, iz katerih je rahlo rosil dež. Spomnil sem se, da_ je prav sedaj ura duhov. In zasanjal sem se v svet starih balad in fantastičnih vizij ter se oprl ob zidno ograjo in prisluškoval šepetu morskih valov. Iz mojih polsanj me je nenadoma prebudil strel, ki je počil nekje v smeri parka. Pomislil sem, da se je mogoče komu puška sprožila. Ko me je prišel zamenjat korporal z mojim naslednikom na straži, sem zvedel, kaj se je zgodilo. Tržačan-Italijan, s katerim sem imel pred kratkim prepir zaradi slovenskega jezika in sem mu prisolil klofuto, se je tako prestrašil mačke, ki mu je smuknila mimo nog, da je od samega strahu ustrelil. še najbolj so me v času vojašči- ne veselili sestanki z znanci in kolegi, ki so bili povečini slučajni in so se omejevali na pogovore v kavarni Balkan ali v gostilni v Rojanu, kjer smo po navadi večerjali. V tržaškem Narodnem domu je delovalo tudi Slovensko gledališče, za tržaške Slovence važna kulturna postojanka. Spominjam se, da sem tam gledal «Hamleta*. ki ni bil slab. Moral pa sem se nasmehniti, ko je Slovenec — menda delavec — poleg mene rekel svoji hčerki, s katero je bil pri predstavi: »Eh. veš, to ni za nas, to je za gospode...* Tako se je vojaško leto bližalo koncu. Imeli smo samo še manevre na Krasu, kjer sem še enkrat prehodil kraj svojih otroških let, in v Furlaniji in še oficirski izpit. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je bilo usodno za vse moje nadaljnje življenje. Poljsko sem že velikokrat omenil. Zanimala me je že zgodaj, malodane od otroških let. Seveda pa nisem nikoli mislil, da bi tam študiral ali pa tam dlje časa živel. Zanimala me je v prvi vrsti poljska poezija, zlasti romantična poezija. V naši javnosti — tudi pri inteligenci — Poljska nikakor ni bila dobro zapisana. Razen katoliških krogov, ki so videli v Poljski oporo katoliškega klerikalizma in hkrati neke vrste protiutež svobodomiselstvu češke, Poljske pri nas pravzaprav nihče ni propagiral in je tudi nihče ni bliže poznal. V očeh naše javnosti, ki je bila v tem pogledu močno politično usmerjena, je imela Poljska lastnosti, ki niso bile prav nič popularne. Bila je to predvsem Galicija, kjer so poljski veli- Al • /mj / i /‘-T V uvodnem poglavju »Spominov* prof. dr. Vojeslava Moleta, ki ga vidimo na gornji sliki, nam je neugnani tiskarski škrat obrnil nekaj podatkov po svoje. Tako je iz 14. XII. nastal 14. februar; pravilno je torej: 14. decembra 1886. Pri knjižnih izdajah manjka še knjiga Umetnost južnih Slovanov (ok. 600 strani, bogato ilustrirano), ki je prav tako izšla pri Slovenski matici (1965) kot prevod poljske izdaje. Prof. V. Molč je predaval na znameniti Jagelonski univerzi v Krakovu od leta 1925 do upokojitve 1960 s presledkom 1939-1945, ko je predaval na univerzi v Ljubljani. Leta 1947 je bil izvoljen za člana Poljske akademije znanosti v Varšavi: od 1961 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljub- ljani. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ploden dan za vse umetnike in obrtnike. V čustvenem pogledu vam bo sreča naklonjena. Dosegli boste, kar ste želeli. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preden se konkretno lotite neke svoje zamisli, jo še enkrat proučite. Deležni boste obiska starega prijatelja. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V poslovnih razgovorih ne bodite prenagljeni. Deležni boste moralne podpore s strani ljubljene osebe. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zahvaljujoč se svoji treznosti, boste privedli do konca neko delikatno nalogo. Zaskrbljeni boste zaradi nekega sorodnika. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušajte Izogibajte se napredovati ter izpolniti sleherno nalogo. Bodite z najmlajšimi bolj potrpežljivi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zvezde so naklonjene tveganim podvigom in pobudam. Za rešitev neke čustvene zadeve se odločite za najlažjo pot. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Danes boste morali precej tvegati, vendar brez tega ne bo šlo. Zaradi neprevidne besede se bo med prijatelji vnel prepir. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Popravili boste napako in si pridobili zaupanje sodelavcev, pustolovščinam STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Lotite se ustreznega načrta, da bi popravili posledice poraza. V družinskem krogu bodo nastopile spremembe KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša dejavnost se bo povečala, vendar ne zapravljajte energij. Posvetite se športni dejavnosti. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Ne dovolite, da bi vas dogodki presenetili. Srečno naključje vam bo omogočilo prijetno poznanstvo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) še o pravem času vam bo uspelo rešiti neko težko in tvegano vprašanje. Ne smete vsiljevati svojih stališč. poljske razn*J *ni j ljudje in tudi pojmi so bili Pret -šeni v slovenske razmere, in tirnic ustrezno interpretirani. Ni torej čudno, da so naši ^ košolci raie hodili študirat v P1, kot v Krakov ali Lvov, tudi ne I de na to, da so bile tam razn^ drugačne in sn sp tudi program1, potrebe tehničnih predmetov fr kovali od naših domačih potret so jim pogoji na češkem veJ bolj ustrezali. In vendar je nan(j golo naključje, da sem se j** ločil za študij na univerzi v 111 kovu. Bilo je zadnjo ali predzadnje AeljO septembra, ko se je odP()( la večja skupina nas enoletnikov izlet v Gradež in Oglej. Izpite ^ že imeli za sabo, bili smo pro* . vreme je bilo sijajno. Med nam bil tudi Poljak Piotrovvski. Ko * slišali na palubi pogovor v P0^ ni, je pristopil k dvema mla® človekoma in se spustil z njim® pogovor, nato pa sem se tudi r udeležil pogovora. Izkazalo se 1 da sta to dva študenta krakotj univerze na izletu na Jadran. r / kaši-magnati-aristokrati imeli vsC rokah in so lahko tlačili ljudstvo ceno tega, da so v avstrijskem P lamentu glasovali za vlado P , drugim Slovanom, v gališkem oc!l nem zboru pa, kjer so imeli ved1* so enostransko in lastnovoljno v®^ odločali proti Ukrajincem ~, 5 nom. In še nekaj drugega n. s našim pogodu — spor z Rusi. da Poljaki niso bili zadovoljni 1 v kal litvami poljske države, da so vi jali proti ruskemu carskemu go^Mfin stvu in niso imeli nobenega sm1 U J; za panslavizem, niti za neoslavi^f Kratko in malo: ;e v polonista, prvi Roman Pollak, znejši profesor poljske literature univerzi v Poznanju, drugi P® Grzechovviez, ki je zgodaj umri gimnazijski profesor nekje V t vinci. j Med drugim smo začeli o obeh poljskih univerzah v KJ vu in Lvovu, a ko sem P°ve\L< jj. lomljenem poljskem jeziku, da r ‘I nadaljevat študije na Dunaj. , me oba, zlasti Pollak, začela * • varjati, naj pridem za eno l** Krakov. Slikala sta mi razmet*, krakovski univerzi v takšnih \ vah. da sta me živo zaintere*1 in da se mi je naenkrat zdelo . goče, da bi bilo pametno, ^ odpravim na Poljsko. Na kaj kot na kratko dobo študija «e' nisem mislil. Dokaz za to lahko, da je prav tistega dn« stala moja pesem »V oglejskem zeju*. Ko sem se nekaj dni P° srečanju že kot civilist vrnil v \ vo mesto ter povedal staršem, ^ 0Vq nameravam študirati v Krakov®’., 1. ^z te Bo Ba 2. Bo gfc zb No Sv. Bii 1'tt sta bila prav nič zadovoljna. "J la sta razne težave, ki lahk®- cfflnom l*>oč ITnnlm.. lač 'l stanejo, češ Krakov je daleč j ljudje so čisto tuji, tudi J j ut**) lahko dela težave, študij se zavleči, kaj se pozneje lahko ltl o cluvKn if/1 IčamKma • _ »a — ,1 službo itd. Končno so se (L mojim prošnjam. In dne 9. oW?,( J 1907 zjutraj sem izstopil i z na krakovski železniški postajt’ Začela se Je nova doba v m® življenju. Da sem vedel, kaj me tuk«J ka in kakšne bodo končne P0** ce mojega koraka — ali bi P® storil? Ali se ne bi bil bržkoo®^ p istega dne vrnil z večernim na Dunaj? Pa sem le ostal. . rebiji je bilo celo prav, da m mogel predvideti prihodnosti- Izbral in vrire$. BOGOMIL GERI^ Konec PREJELI SMO OBALA — revija za družbeno-l^ darska vprašanja in kulturo. * i obalna konferenca SZDL Kop®^ | rednik Jože Hočevar, odgovojTuf rednik Gustav Guzej. Tisk *V na ČZP Primorski tisk, Kop*1’ ( ,Jt) NOSA JENT, bilten ladinske j*®jS 1, Na ZQ No Soi Bli Bo 2. V« \ S' ž5 tuj. 1. B0 J* b Cel švj No 2. Bf; ZD *; s 4v ii ne skupnosti v deželi Trident*”' | ?al Južna Tirolska. J p GRANDE ATLANTE Interna^ Curcio — 19, številka. Kuhar Jim je razdelil zajtrk. Jedli so kar z menažkami med nogami, z velikim tekom. «Od hudiča so ti ljudje! Decembra Je napadel domačijo bataljon Prešernove brigade, pa so odbili napad. Zato smo jih premamili z zvijačo. Naš zaupnik je gospodarju telefo-nično sporočil z občine, da je prispel cement za gradnjo njegovih utrdb in da naj takoj pride ponj. Mož je takoj zapregel. Ko sta bila s sinom za ovinkom in sta po mostu prešla reko, smo se priplazili iz grmovja. Presenetili smo žensko in mlajše otroke in jim pobrali vse, od orožja do krav, ki jih Triglavski in Martin vlečeta za seboj na Jelovico. Veleli smo jim, naj se v desetih dneh izselijo, ker jim bomo drugače zažgali.« «Prav je! Kar krepko udarite po vseh priseljencih. Taki zajedalo! bi nas radi uničili.« Ko so se najedli in oddahnili, so se Jelovčan, Blisk in Nestor umaknili na vzpetino k smreki, kjer Je bila klop. Tu so bili lahko sami. Jelovčan je obrazložil Nestorju, kako je z Wolfom in kaj namerava vodstvo. Nestor je pazljivo poslušal, ko pa je Jelovčan končal, je dejal: «Prav težko sem te čakal. Zdaj se nam je ponudila priložnost, da učinkovito ukrepamo. Blejski frizer, po imenu Luka, mi je bil sporočil, da bi se neki Pewalek, Wolfov tolmač, po rodu Ceh, rad povezal z nami. Pripeljali so mi ga v bližnjo vas onstran roke. Fant je napravil vtis poštenjaka, Id si želi iskreno sodelovati z nami. Navedel je več naših znanih ljudi, s katerimi Je že sodeloval v Ljubljani. Zdi se mi, da ima osebne račune in da bi se rad maščeval Nemcem. Sicer pa kdo ve — morda bi nam ga rad Wolf podtaknil? Opozoril me je, da so poslali iz zaporov kakšnih trideset agentov na teren’; imen pa ni mogel izdati, ker jih pozna po šifrah. Povedal sem mu, kaj nas predvsem zanima. Obljubil je, da nam bo preskrbel podatke o organizacijskem sestavu gestapa in druaih tajnostih » Jelovčan Je grbančil čelo in premišljal, če to ni nova VVolfova zanka. Kljub temu je dejal, naj obdržijo zvezo zatolčejo v zemljo. Nestor se je skrivnostno nasmehnil in dodal' «Imamo še eno možnost. Dobil sem zvezo s človeko" zandai meri j skem štabu, podoficirjem, ki dela v arhivu. ** sem in odšel na zvezo, v hišo, na obrobju Bleda. Čakal | prek domenjenega roka, bil sem že nestrpen. Tedaj ja ^ dar zagledal med drevjem oboroženega Nemca. Ker ni 1,1 da gre na sestanek, je dejal, naj stopim za vrata & česnem s sekirico, če bo zavil v hišo. Seveda sem mu P°ve za kaj gre. Nemec je vstopil nekolikanj plaho; šele ** in klobase sta naju zbližala. Je Tirolec, nemški ko*1"" ki želi sodelovati z nami.« Nestor je vstal in se napotil v kolibo. Prinesel )W*. nahrbtnik nemških dokumentov in jih razstavil kar P° \ Blisk in Jelovčan sta se razgledala po papirjih, pa jima je izročil ovoj, kjer je bilo nekaj stvari že preveri® Tu Je bilo poročilo o napadu na Mošenjsko planino ® po dražgoški bitki, ki ga je izvedel žandarmerijski ski odred. Tu je bilo črno na belem, da sta gozdar Rt— in njegov sin izsledila partizane in javila Nemcem kje s° ustavili sredi gozda na planini. V boju )e padlo štiri11 starih partizanov. «No, vidiš Blisk. To je tisti, ki smo ga kasneje s , ---j ~ »**wr***, »VI ga naaucjo ~ vred zajeli v gozdarski koči na Martinčku. Doživela sta smrt kakor naši ranjenci v koči, ki so jo bili zažgali čimprej ugotove, če je Ceh iskren, če pa ni, naj ga čimprej živa sta zgorela...« Med poročili je bilo mnogo zanimivih opisov pos-izpadov in drobnih izdaj. Te so zagrešili nekateri že izdajalci in nekateri še živi, ki se sedaj izdajajo za P1-1 Osvobodilne fronte. «Malo nerazumljivo je, kako more delati ta človek-naprej nam prinaša v telečnjaku dokumente iz prejšnji Vse, kar izve o sedanjem dogajanju, nam poroča. Resr>£ skrbi, kaj bo, če bodo pregledali arhiv. Ne bi rad ^ dobrega obveščevalca, ki nas večkrat opozori, kdaj in ^ naše ljudi bo .obiskala’ žandarmerjia, pa kdaj in kje bo N® «Vso srečo mu želim,« je dejal Jelovčan. «Opoznrl ^Morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 30. Julija 1971 Nfl MLADINSKEM SP V VESLANJU ■ BLED ^ Jugoslavija v sedmih Polfinalnih skupinah Italija bo nastopila v petih polfinalih vse vc i P1' prte dež« eS* ve# 0 bled 1 l#«a ai' ~ Danes so opravili si 1 kem J°vncrn mladinskem vesla-1 *v katorihenS*:VU na Uledu repesaže, vs* >stale K°..Se PrakUčno vse pre-josf Wfjna. aJt>oIjše posadke uvrstile v srnis*1 iti j, D?p uspeh je dosegla zla-/iiet ke v avija, ki ima svoje posad-;mei* tem w l a sedmih disciplinah, med-prei* Po reDp 0 galija zastopana v petih, te"* MfinalnfkZ11 so opravili žrebanje slednji izid •S'iUp*n’ k* dai° na" pl eElVEREc e# !' SKUPINA “ugosl£ podrla Ža^Iaviia VžhSa Nemdija ire ia r! f ivef* (r# d«1 SrijaNemČija svica ^roriNA Ni^atska zveza CST* VojEC «BREZ» !' SKupina Sjavija iSgS Izt ellka Britanija l Pupina SSsja Syiea Ha zveza ^ SKif \ Pupina rej Vzfea Nemčija * ganska Nemčija $ S5- tonska •5? , h Ug0slavija It Voj®c «s» 1SKU ;1ada V H Vj ZM A SotVeška i» pina J vJi««. V ■e* SKUPiN^ zveza Nemčija nrUja BritaniJa O Nemčija kEc «brez» ofcrNA >SSaH i Sdna ^emtija ^ S?SvaNrija A i >rveška H ^“4 i * U Via zveza H > SCUU ✓ I 2. SKUPINA Italija Francija Sovjetska zveza Poljska Švica Jugoslavija OSMEREC 1. SKUPINA Jugoslavija Švica Sovjetska zveza Vzhodna Nemčija Poljska Bolgarija 2. SKUPINA Zahodna Nemčija Velika Britanija Avstrija Italija ZDA Francija NA MEDNARODNEM MLADINSKEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU V ___ Štiri reprezentance v Tržiču Glavna favorita za osvojitev prvega mesta sta Jugoslavija in Italija Danes, jutri in v nedeljo bo v Tržiču mednarodni moški košarkarski turnir za kategorijo mladincev. Na tem turnirju, ki bo za pokal mesta Tržiča, bodo sodelovale močne ekipe, in sicer: Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija in seveda Italija. Spored: Danes, petek, 30. julija 20.30 Jugoslavija — Avstrija 22.00 Italija — češkoslovaška Jutri, sobota, 31. julija 20.30 Italija — Avstrija 22.00 Češkoslovaška — Jugoslavija Nedelja, 1. avgusta 20.30 Avstrija — Češkoslovaška 22.00 Italija — Jugoslavija * # * Po uspelem evropskem prvenstvu za mlajše mladince v Gorici, kjer je v finalu Jugoslavija v dramatič ni tekmi premagala Italijo, bo tako v naši deželi še en pomemben košarkarski turnir, ki pa ni žel, vsaj do sedaj, tistega zanimanja, ki bi ga gotovo imel v kakem drugem obdobju. V tej sezoni se ljudje raje miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiHitiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiuniiiiiiiiHi $ A MM . : "At* Dvoboj Fischer-Petrosjan letos jeseni v Jugoslaviji? Kandidati so tri mesta: Skopje, Umag in Bled Zadnji dogodki v mednarodni šahovski areni so izredno povečali zanimanje za finalni dvoboj turnirja kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka. K temu so največ doprinesle zmage Petrosjana nad Korčnojem in Fischerja nad Taj-manovom , in Larsnom. Zaradi tega izjemnega zanima nja se je že več drž.av ponudilo, da bi prevzele organizacijo turnirja. To pa tem bolj. ker ie posta vila Mednarodna šahovska zveza izredno ugodne pogoje za prevzem organizacije. Po teh določilih mora namreč organizator zagotovili zmagovalcu 120.000 lir nagrade, poražencu pa 70.000 lir. Poleg tega mora seveda kriti vse stroške bivanja za oba tekmovalca, kot tudi za njuno spremstvo. Kako veliko zanimanje vlada za ta turnir, pove najbolje podatek, da so številne države ponudile mnogo boljše pogoje za1 pridobitev organizacije, kot Pa ie določila FIDE, da bi uspele s svojo kandidaturo. Argentinci so ponudili (poleg stroškov bivanja za vse uradne osebe in oba tekmovalca) kar dva milijona lir samo za nagrade, medtem ko so bali Jugoslovani še bolj «ra-dodarni*: Skopje je namreč pripravljeno dati nič manj kot okrog milijonov lir za nagrade, razen tega pa bi to mesto organiziralo (poleg dvoboja za prvo mesto med Fischerjem in Petrosjanom) tudi srečanje za tretje mesto med Korc nojem in Larsnom. Kot vse kaže, pa so vmes še drugi kandidati. Tudi Francozi so poslali svojo ponudbo, pa tudi Jugoslavija ima še nekaj mest, ki bi rada gostila odlične šahovske goste. Med temi se najresneje potegujeta za organizacijo tega pomembnega srečanja, istrsko mesto Umag, pa tudi Bled, ki je posredoval v tem smislu celo pri predsedniku vlade Mitji Ribičiču. Ker je tudi Mednarodna šahovska zveza naklonjena organizacij' tega dvoboja v Jugoslaviji, pa tudi Fischer sam bi rad zopet nastopil tej državi, ip precej možnosti, da bo sosedanja republika ponovno organizirala to pomembno mednarodno šahovsko manifestacijo. v desetem krogu ter je postal tako svetovni prvak lahke junior kategorije. Srečanje je bilo zelo razburljivo, saj je Kabajaši v devetem krogu podrl nasprotnika na tla. Marcano pa je v naslednjem delu napel vse sile ter prisilil Japonca k predaji. * * # CARRARA, 29. — Jutri se bosta v Carrari srečala boksarja Pietro Ceru in Romano Fanali. Dvoboj bo veljal za italijanski naslov super lahke kategorije. zadržujejo na plažah, kot da bi se zapirali v dvorano. Poleg tega tudi vlada večje zanimanje za tradicionalne velike poletne turnirje (Chie-ti, Roseto, Scauri, Loano itd.), kjer nastopajo svetovno znane ekipe. Kljub vsemu temu pa bo turnir, vsaj tehnično, zanimiv. V obeh najmočnejših ekipah turnirja, to je italijanski in jugoslovanski ekipi, bo namreč nastopilo več košarkarjev, ki so že nastopili v Gorici. Od Ju goslovanov bodo to Delibašič (mor da najboljši igralec evropskega prvenstva mlajših mladincev), Kiča-novič, Zaloker. Poleg tega pa bo tu še slovenski predstavnik, član Slovana Volaj, ki je odločilno pripomogel, da je njegovo moštvo o-svojilo prvo mesto mladincev v Ju goslaviji. Trener Mirko Novosel bo razpolagal z naslednjimi igralci: Kaljevič, Macura, Kačarevič, Volaj, Grgin, Miličevič, Milovanovič, Delibašič, Kičanovič, Zaloker. Bezjak in Dokič. Za osvojitev prvega mesta bo tudi v Tržiču bitka med Italijo in Ju goslavijo. Ekipi v bistvu odražata dve košarkarski šoli: italijanska je še vedno tehnično prefinjena. Italijanski igraici namreč odlično ob vladajo osnove košarke, telesno pa so nekoliko pomanjkljivi. Jugoslovanska šola pa polaga veliko važnost (in to upravičeno) telesni pripravi, resnemu delu. Pri tem pa seveda ne opušča tistega odstotka djmiselnosti, ki je v košarki bistvene važnosti. Tudi češkoslovaška reprezentanca bi lahko prekrižala račune favoritoma. Avstrija pa ima manj možnosti za uveljavo. b. 1. BOKS AOMORI, 29. - Boksar Alfredo Marcano iz Venezuele je premagal Japonca Ilirošija Kabajašija s k.o. TENIS VICHY, 29. — V prvem dnevu polfinalnih srečanj za teniški pokal De Galea sta bila dosežena naslednja izida: Francija — Madžarska 1:1 Španija — Švedska 1:1 * * * NEW DELHI, 29. —< Jutri se bo pričel medcelinski teniški polfinale za Davisov pokal med ekipama Indije in Romunije. V prvem dnevu se bo Mukherjea srečal z Nastase-jem ter Lall s Tiriacom. V drugem dnevu ženskega košar ka.rskega turnirja v Ragusi so bili doseženi naslednji rezultati: Italija — Jugoslavija 48:41 (33:22) Češkoslovaška - Madžarska 69:34 (35:16) Italija je zmagala tudi v drugem dnevu tega turnirja. Italijanke so ves prvi polčas vodile. V drugem delu igre pa so se Jugoslovanke bolj potrudile in so zmanjšale razliko na 4 točke. Vseeno pa je Italijankami uspelo obdrža ti rezultat v svojih rokah in za služeno zmagati. V drugi tekmi sporeda so Čehinje odlično zaigrale in popravile tako slab vtis, ki so ga zapustile v dvoboju z Jugoslovankami. Čehinje so svoje nasprotnice popolnoma «pregazile», izkazala se je predvsem Jindrova, ki je dosegla 25 točk. Po drugem dnevu je lestvica naslednja : Italija 4 točke, češkoslovaška in Jugoslavija 2, Madžarska 0 točk. niii>iiiiiiiiiiiiiikiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,„il„i„,|||l|lll|ll,lllllll|||||u||||||||M||||| _______i KOŠARKA I* ... Pokal evropskih prvakov letos brez sovjetske ekipe Aca Nikolič je v Beogradu izjavil, da ima Ignis letos resne možnosti za osvojitev pokala prvakov. Na tem tekmovanju ne bo sodelovala ekipa moskovske Rdeče armade, ki je lani zmagala v evropskem pokalu prvakov. Razlog za odpoved so priprave na olimpijske igre v MUnchnu. Kaže, da Ruse bolj zanimajo olimpijske igre kot evropski pokal. Vseeno pa ne bo turnir zgubil na pomembnosti, ampak bo odsotnost tako močne ekipe spodbudila druge evropske klube. Saj bodo ti imeli večje možnosti za boljše uvrstitve. Ekipa ki ima velike možnosti na tem turnirju, je splitska Jugoplastika s štirimi državnimi reprezentanti (s Tvrdičem, Šolmanom, Skansijem in Ražnato-vičem) ter Amerikancem Greyem ne bi smek po kakovosti biti slabša od Rdeče armade. Ne smemo pozabiti tudi na madridski Real Madrid, ki se bo letos spet potegovali za prva mesta. Nikolič je še dejal, da bo letos mnogo bolj upošteval pokal, toda za končno zmago se ekipa lahko poteguje le če bo imela Še enega dvometraša, ki bo pomagal Meneghinu pod košem. Ignis se je letos že precej ojačil, saj je kupil dva odlična igralca Zanatto in Gennairija. S tema dvema igralcema in Amerikancem, ki ga bodo še najdi, bo zelo verjetno Nikolič spet pripeljal svoje igralce na vrh evropske košarke. MMLL V SOBOTO IN NEDELJO V TRSTU HOKEJ NA LEDU CORTINA D'AMPEZZO, 29. — Ju tri se bo pričelo 16. tekmovanje za I mednarodni pokal Cortina — Bona cosa v hokeju na ledu. Sodelovale bodo tri ekipe: Gardena, Češkoslovaška B ter Cortina Doria. V vrstah Gardene bodo ob tej priliki igrali tudi trije jugoslovanski reprezentanti: Tišler, Felc in Ivon Jan. Meddeželni deseteroboj SZ Bor Borovci bodo startali s tremi atleti - Verjetno bodo nastopili tudi deseterobojci iz Padove in Benetk KOLESARSTVO MILAN, 29. — Letošnje italijansko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah bo v Vareseju od 3. do 8. avgusta. NOGOMET BUENOS AIRES, 29. - Brazilska nogometna reprezentanca je igrala neodločeno z ekipo Argentine. Tekma se je zaključila pri stanju 1:1. Gol za Brazilijo je dosegel Paulo Cesar, za Argentino pa Madurga. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED LETOŠNJIM EVROPSKIM ATLETSKIM PRVENSTVOM Duško Švab bo letos naskakoval na Borovem deseteroboja svoj osebni rekord v tej disciplini M JjMneJIL 4 ‘if^1°včapPUSp lp t0 e*m PjeJI« Te reči pa pošljite dobro zavarovane nar Nest Se z Bombo na pasu in gledal v veje c-.. . ^ Da io rrrIrr.nr,ir!,n 1 n Tri cn in roimrn/ili s bem«, je pripovedoval o mreži, ki so jo razpredli J?Ja]. , USt, an je bil vesel, da je Nestor prodrl tako blizu oki Li^je ^°Ustva. Rekel mu je, Jelovč: ustanov, uradov in enot. Kar uspešno deluje, vt Jr j 6 bo *S •!' Pred njimi pa sta šla dva razcapana jetnika. V^vhiWh e' Ti ne Pojdejo čez reko. Polioiiska šola na j)! V^r6b're.?^ej0 in preganjajo ljudi in pse. Včasih se zgodi, * 1 i-M., J° r ' i j/a Vp^ke rfko. Most so sami odstranili. Zanje se to-»I a®krat Sn., Ja Bandengebiet, kjer šola prehaja v prakso. jr Premišljevali, da bd jih pošteno nažgali. Škoda, v l,. ko nepripraven za zasedo. Težko bi se jim pri-°» še teže pa bi se umaknili.« $ \ naj dela tako naprej in se lj0 'vott-* sredstev, toda dvakrat naj bo previden pri ' J^dobit, ljudeh. Nestor mu je še povedal, da namera-“oiisj 1 Wolfovega šoferja in da so stiki z njim čeda ffl6 JtatT Jt >i orvn -1D laa Se tU°Voi'a jih je zmotil stražar. Prišel jim je pove-t\$ O, Se 2 Približuje reki večja skupina Nemcev s psi. Vstali .J t)Mga zak°r°žjem v rokah napotili na ogled. Iz zakamufli-kih6' Uzn^b Vrh skalne gredine so pogledali skozi dalj-Polici 1..S0 besno lajajoče pse, ki so jih vodili na jer-% vUClsti. Pred njimi pa sta šli ne pojdejo čez reko. Policijska šola na pse v sledenju in napadanju živih lutk. Ml Večkrat jih opazujemo, kako se podijo po ,bližini in S>? se nazaj v taborišče; še dolgo so slišali bevska-'Posamezne strele. ■'Cj rav nič sum kiti in Prijazna soseščina,« je menil Blisk «Kar dobre >5 Hn J0 tl fantič ______, ______ V, ^..Po gtj,a' tantje. Prav nič prijetno ni večer za r ^jo v Jnah okoli jezera in iskati zveze, če že f zasedah, so psi gotovo budni.« večerom že policisti 9 °r Woif Uftičiti 1 Se temeljito posvetil von Graffu. Spoznal s°vražnika ni lahka reč, še teže pa je sovražniku pridobiti za prijatelja. Komandant varnostne policije in varnostne službe ga je pooblastil, da napravi kontrolo v zaporih in oprezno preveri obnašanje poveljnika Gučka, o čigar lojalnosti do državnega vodstva je začela varnostna služba dvomita. Za sodelavca mu je dodelila von Graffa. Zasumil je, da je prišlo do te kombinacije zato, da bi preverili tudi njega. Ugotovil je, da von Graff nadaljuje spletkarjenje proti njemm ki ga je začel že major Bock, a mu ga ni uspelo dokončati.’ Podobno usodo je želel tudi njemu, von Graffu, ko je potrkal na vrata njegove pisarne. «Naprej!» se je zadrl von Graff in presenečeno pogledal Wolfa. «0, vi ste?! Izvolite!« Vstal je in mu ponudil roko. Wolf se je začudil nenavadni prijaznosti, vendar je takoj ugotovil njen izvor. Ob mizi je sedela s prekrižanimi nogami prikupna, elegantna, vitka plavolaska in se radovedno ozrla vanj s sinjimi očmi. «To je moja žena, gospod major,« jo je predstavil von Graff. Vstala je, se prisrčno nasmehnila In mu podala roko, ki jo je major nehote malo podržal In se sladko namuzal! «V čast md je, gospa, da sem vas spoznal. Prav je, da ste prišli. Po prazakonu sveta spada žena k možu. V tem rajskem kraju pa so razen redkih izjem okoliščino kot nalašč za življenje v dvoje.« «Saj to je grozno... Odkar sva se poročila, sva bila skupaj ie nekaj mesecev. Upam, da mu ne bom v nadlego.« «Vsa čast vam in vašemu pogumu. Prava nemška žena ste, da se ne strašite bojnega področja ter ste pripravljeni deliti z možem sladkosti in nevarnosti.« V stanovanja pregnanih Slovencev, v vile bogatih Judov in drugih finančnih mogočnikov se je vselilo mnogo esesov-ce\ In policistov. Tako je nastala okoli jezera prava nemška kolonija, čeprav je general besnel proti tej razvadi, ki je hromila borbeno moč vojnega stroja. Wolfu je bilo kar prav, da si je von Graff pripeljal ženo: požrla mu bo del energije, omamljen od postelje bo priprav Jugoslavija ima maloštevilne vendar zelo dobre tekmovalce Hrepevnikova je glavni adut reprezentance - Tudi Urbančičeva in Nikoličeva sta med favoritinjami - Korica in Farčič med najboljšimi na dolgih progah Po državnem prvenstvu v Zagrebu imamo jasno sliko o možnostih jugoslovanskih atletov in atletinj, ki bodo nastopili na bližnjem evropskem prvenstvu v Helsinkih. Ker v Zagrebu ni bilo izrednih rezultatov, ostaja vse pri starem. Jugoslavija bo poslala sicer maloštevilno ekipo, a bo sestavljena iz nekaterih res odličnih atletov, ki lahko tudi zmagajo. Po njihovih sposobnostih bi jih lahko takole razdelili: SNEŽANA HREPEVNIK (skok v višino) Letos je dosegla 186 cm in je običajno na velikih tekmovanjih zanesljiva. Ker je po rezultatu najboljša Avstrijka Gusenbauer živčno zelo krhka, se bo morala Hrepevnikova boriti verjetno z atletinjami, ki skačejo največ 187 (Lazarjeva, Popescu) ali pa manj. Poleg Hrepevnikove bo v Helsinkih nastopila tudi Mariborčanka Babo-šek, ki ima tudi rezultat nad 180 cm, lepo odkritje pa je skakalka Paleka (177 cm na državnem prvenstvu). Skupinsko bo torej Jugoslavija res prvovrstno zastopana. Vera Nikolič DANE KORICA (5000 in 10000 m) Državna rekorda 13'31"2 in 28’16” dovolj zgovorno govorita o tem atletu. V Evropi zmaga premočno danes lahko samo Anglež Bedford, vsi ostali pa so iste vrednosti in Korica je celo med boljšimi, ker razpolaga z izredno hitrim fini-šein. Poleg Korice je v obeh tekih zelo dober tekač tudi Farčič, ki pa se bistveno razlikuje od Korice Farčič je zmožen zelo hitrega rit ma (osebni rekord na 10000 m pod 28’20”) v finišu pa ni zanesljiv. Dvojico po verjetno dopolnil tudi Celjan Drago Žuntar, ki je pred dvema letoma na prvenstvu v Atenah močno presenetil na 10000 m. VERA NIKOLIČ (800 m) Res je brez svetovnega rekorda, vendar je v Evropi letaš zelo močna in nevarna. Premagala te -tudi sedanjo rekorderko Hildegard Falck, in to le nekaj dni pred svetovnim rekordom. Morda ima Vera več mož,nosti za uspeh danes kot pred dvema letoma v Atenah, ko ie bila še svetovna rekorderka. Možnost dobrega rezultate ima tudi druga tekačica Rajher. uspeh v finalu pa je zanjo praktično nemogoč. NATAŠA URBANČIČ (met kopja) Rezultat nad 60 metrov jo postavlja med redke izbranke, ki se lahko ponašajo s podobnimi znamkami. Urbančičeva je na velikih tekmovanjih običajno zanesljiva in upi v njeno dobro uvrstitev so torej povsem utemeljeni. Poleg teh atletinj in atletov bodo Jugoslavijo zastopali še drugi tekmovalci, ki pa nimajo možnosti previsokih uvrstitev. Njim bo služil nastop le za pridobitev novih izkušenj ter kot prilika, da v družbi najboljših v Evi-opi popravijo svoje osebne in državne rekorde Med take atlete sodijo srednje-progaš Medjimurec, skakalec v daljino Rak (letos 7,81 m), tekač na 400 m Kocuvan, metalec diska Pečar, tekačici Tabori in Pilav, skakalki v daljino Franzotti in F a čičeva (ki ima največje možnosti v peteroboju). lin. SMUČANJE MILAN, 29. - Mark Hodler, predsednik mednarodne smučarske zveze, se je udeležil seje smučarskih zvez nekaterih alpskih držav. Zasedanje je služilo za pregled pravil, ki jih je mednarodna smučarska zveza odobrila na kongresu v Opatiji. Ta določila obravnavajo pogoje, katerih se bodo morali smučarji držati na mednarod nih prireditvah in na olimpijskih igrah. ATLETIKA V BUKAREŠTI Romunka Popcscu v višini 187 cm BUKAREŠTA, 29. — Romunska atletinja Cornelia Popesku je skočila 187 cm visoko. To je drugi letošnji najboljši dosežek v tej disciplini. * * * fRAGA. 29. — čehoslovak Janoušek je postavil nov državni rekord CSSR v metu krogle z značko 20,14 m. * # * LONDON, 29. — Angleški dolgoprogaš Dave Bedford je izjavil, da bo na evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih tekmoval le na progi 10.000 m. Tako so se povečale možnosti za uspeh Jugoslovana Korice v teku na 5000 m. Na tej progi je namreč Bedford že dvakrat prehitel Jugoslovana. TENIS V BENETKAH Bassijeva v višjem kolu Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju Ford Capri Open v Benetkah so dosegli v osmini finala naslednje izide: neMroan (ZDA) - Orth (Nem.) O. o, 0*1 Mastoff Niessen (Nem.) — Roni-celli (Peru) 6:2, 1:6, 6:0 Bassi (It.) _ Pigeon (ZDA) 6:3, 01 o King (ZDA) — Liem (Indonezija) 7:6, 6:4 Durr (Fr.) - Pericoli (It.) 6:4 Chanfreau (Fr.) _ Buding (Nem.) 6:4, 6:2 Casals (ZDA) — Fretz (ZDA) 6:2, 613 Dalton (Avst.) - Bentzer (Šve.) 6:2, 6:2 Športno združenje Bor že nekaj let prireja deželno tekmovanje v deseteroboju, ki je kakovostno daleč najboljše v deželi, celo precej nad deželnim prvenstvom. Tudi številčno se tega tradicionalnega tekmovanja udeležuje vsako leto nenavadno mnogo atletov. Zgodilo se je že, da je vseh deset panog zaključilo tudi po 25 tekmovalcev, kar je pravi rekord. Posebnost letošnjega tekmovanja bo časovna razporeditev. Deseteroboj se mora po pravilih izvesti v teku dveh dni. Običaj v naši deželi (izhajal je izključno iz «le-nobe» atletske zveze, ki ni marala zaprositi občinske uprave za stadion za cela dva dni, in iz malomarnosti sodniškega zbora) je bil, da se je deseteroboj izvajal ob sobotah popoldne, končal pa ob nedeljah do 13. ure. Atleti so imeli tako na razpolago za deset napornih preizkušenj dejansko manj kot 24 ur, ne pa 2 dni. Bor je letos dosegel, tudi na podlagi svoje moči v tej panogi, da bo tekmovanje v soboto zjutraj in popoldne ter v nedeljo zjutraj in popoldne. Atleti bodo imeli torej dovolj časa, da si bodo med eno in drago tekmo opomogli ter zato morda dosegli boljše rezultate. Bor bo nastopil med člani s Cesarjem in Švabom med mladinci pa z Ruzzierjem. Vojko Cesar je trenutno v dobri formi in bi moral postaviti nov o-sebni rekord. Posebno bo zanimiv njegov nastop v skoku s palico, kjer je prejšnjo soboto dosegel 4 m. Od deželnega prvaka lahko pričakujemo dobre dosežke tudi v metu krogle, skoku v daljino, teku na 110 čez ovire in v disku. Dušan Švab gotovo ni tako popoln kot Cesar. Njegova hiba so vsi trije meti, razmeroma dobri skoki in teki pa mu omogočajo dobre uvrstitve tudi v deželnem merilu. Osvojil je, na primer, že drago mesto na deželnem prvenstvu. V najboljšem primera se mu lahko posreči, da preseže tudi odlični rezultat 5000 točk. Zanimiv bo njegov nastop predvsem v skoku s palico, kjer je pred kratkim zelo napredoval. v Mladinec Ruzzier ni izrazito mo-gan v nobeni panogi, razvija pa se v zelo solidnega atleta, ki ima prav v deseteroboju velike možnosti za uspeh. Njegove močnejše točke so met kopja, skok v daljino, skok s palico in tek na 110 m čez ovire. Poleg borovcev bodo nastopili še drugi znani atleti. Med Tržačani velja omeniti Tassinija, ki ima o-sebni rekord nad 6000 točk in je že po tradiciji najnevarnejši nasprotnik Cesarju. Predviden je nastop tudi Videmčana Dannisija (o-sebni rekord skoraj 6000 točk), negotova pa je udeležba državnega prvaka Rossettija, ki je doma iz Tržiča, nastopa pa sedaj za Liber-tas iz Vidma. Rossetti je bil pred leti tudi državni rekorder v skoku s palico z rezultatoma 4,45 in 4,75 m. k. B. Avgusta na Opčinah kofalkarski tečaj za začetnike Športno društvo Polet priredi na Opčinah v prvih dneh avgusta tritedenski tečaj kotalkanja za otroke, ki bo razdeljen na dve začetniški kategoriji: od 4. do 6. leta starosti in od 6. do 12. leta starosti. Tečaj za otroke od 4. do 6. leta se bo zaključil brez izpitov in ne bo imel nadaljevanja. O-troci od 6. do 12. leta pa bodo morali opraviti zaključni izpit. Najboljši bodo nato prepuščeni v nadaljevalni tečaj, ki sc bo zaključil junija prihodnjega leta. Podrobnejše informacije v trgovini čevljev Malalan na Opči-Pr°seška ulica 18, telefon kjer tudi sprejemajo pri- ljen tvegati manj ko doslej. ((Oprostite, gospod major, lahko takoj odideva, samo nekaj bom naročil hotelirki, če me malo počakata.« «Kar izvolite. Od tam, kamor greva, nama ne bodo ušli,« se je zaliahljal Wolf. Ko so se zaprla vrata za kapetanom, so se njegovi ženi drugače zasvetile oči, kar je izkušeni Wolf pri priči izkoristil. «Mož md je že govoril o vas, da ste lepi in zanimivi. Toda priznati vam moram, da ste prekosili moja pričakovanja. Cisti tip arijske ženske ste, prava redkost.« Zenska se mu je zvodljivo zasmejala, rekoč: «Zato pa me je von Graff vzel za ženo. Zanj sem bolj simbol kot stvarnost. Ideolog je. Saj veste, kakšni so ljudje, ki se ukvarjajo s teorijo. Radi pozabljajo, da se ženske bolj’ navdušujemo nad prakso. Moj Kurt živi v svetu idej. Pri njern nikoli ne veš, ali ima on ideje ali imajo ideje njega,« se je koketno nasmihala Wolfu, ki ni mogel skriti vzburjenja pehete. <’Tudi meni je mož že govoril o vas. Saj vam ne bo nerodno, če vam povem, da vas Imajo za nevarnega ženskarja« «Prav nič, gospa,« se je nedolžno zasmejal Wolf. «Ce bi bilo res, kar govore, bi bil na to ponosen. Tako pa se lahko samo smejem. Saj veste, kaj je policija. Poklicno se moram ukvaijatl t ljudmi obeh spolov, največkrat se moram z njimi sestajati bolj ali manj naskrivaj. Tako nastajajo čenče. Čudno, da me ne proglase za homoseksualca, ker se sestajam tudi z moškimi v enakih okoliščinah.« (Policisti imate za vse izgovor. NI md všeč, da so mojega Kurta spravili k policiji. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra... Menda so zato tako naduti.« «Res je. Dobro opažate. Jaz jih poznam še več, pa ne samo med policaji, še kje drugje, na bolj važnih mestih. Sicer pa nekaj takšnih ljudi potrebujemo. Vem, kaj vas jezi. Povsem ste izgubili nadzorstvo nad možem. Policaji so najbolj svobodni zakonski možje. Vse, kar store, lahko zavijejo v službeni plašč, in karkoli jim ne ugaja, je službena tajna, kamor žena nima vpogleda.« ((Motit« se. To me niti najmanj ne skrbi Jaz ne n?čk ^ ™nila vojna- P°Jde drugam. Jaz ea prav mč ne nadzorujem. Sama sem navajena svobode zato mu je ne Kiatim. 2e od otroških let naprej so se mi do mviHi izpolnile vse želje. Oče bi dal zameTi.« P Njun pogovor je prekinil von Graff. Ko je vstoDil sta takcy zasukala pogovor na lepote jezera in izlite po okol rt vs. PriPrM1J“’ nte odhod in da je v KS čez pol ure je črni mercedes zapeljal na dvorišče besi.ni. skih zaporov. Ob vratih ju je pozdravila straža. Pri vhodu v |U Je ,SPrfjf- k°nandant Guck z majhnimi za- nik oTTT ILUV!hn? Cl' °b njem je stal nJegov pomočnik Glanzer z žarečnm samozadovoljnim obrazom Zravnan LSne"a S5.1” Ie SPOn>1")al “ «Midva s kapetanom von Graffom, ki še ni videl vaše M rad* 0S°“C0 “ »S£*5 bi TLT P°g0v0re' kot vam je Pilo sporočeno.« lahkcfSeS.IT’1 mSlOT- S"“ to°lite' Ce dovoll,e. "2*215 ZT 80 “ 51081 ^ l0Satlh «Lep vrt imate!« je dejal Wolf in globoko vdihnil sveži zrak. Z zasneženih hrbtov gora je pihal veter in majal cvetje jablan, med katerimi so zagledali nekaj svežih prsti «Gospod poveljnik! Grobovi na pragu vaše ustanove so znak malomarnosti in slabega okusa. Ali se vam ne zdi da je to tako, kot bd obrtnik metal smeti in odpadke naravnost pred vrata?« 11081 «Strinjam se z vami, gospod major. Ampak tu pokopuiemo ff- Žf°^nadrejenih- Pravijo, da to vzgojno vpliva na naše zdrobT yT nič^ W prispeval0 k vzdušju> kjer se človeška volja (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefpn 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprei, polletne 6.100 lir. celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15 500 lir SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun .ADIT Stran 6 30. Julija 1971 račun pri Narodni banki \y L|ubljanl 501-3-2j®jj » • DZS, Ljubljana 10/11 nad t«lefor 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca »rguvsk- /00. tineni^ upravni 300, legalni 400 osmrtr-ice ir so Jaha ?00 ‘ir »Mali 0Q 50 lir beseda Oglasi ze tr?aškc 'n gori Skr pokrajine se naročaj® upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soci»fA PubblicitA I*8'18 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja ‘n tiska ZTT-l'1 ZAVAROVANCEM milijarde celotno vsoto, ki je bila izplačana v tem svojstvu od leta 1956 do 1970 in do 481 milijard vsoto, ki Jo je INA izplačala za pogodbene obveznosti ter dodatne storitve v istem obdobju. Poleg teh vsot, ki pripadajo preteklosti, so vsote velikanskih rezervnih skladov, kt so namenjeni kritju obveznosti za bodočnost: 698 milijard v jamstvo za pogodbene obve*11 ^ za zavarovalne police v veljak , koncu 1970 (»matematične rozet'11' na način ter v višini, kot je bilo v prejšnji poslovni dobi. PRED ZAČETKOM 26. SESTANKA O BERLINSKEM VPRAŠANJU Objava nemških tajnih dokumentov sprožila v Nemčiji val polemik Kaže, da gre za zastarele dokumente, ki obravnavajo vprašanje odprtja sovjetskega konzulata v zahodnem Berlinu - Ostra reakcija bonske vlade BONN, 29. — šestindvajseti sestanek o Berlinu se bo jutri začel v polemičnem vzdušju, ki ga je povzročila revija «Quick» z objavo nekaterih tajnih brzojavk, ki naj bi jih za-hodnonemški veleposlanik v Washing-tonu poslal svojemu zunanjemu ministrstvu. Revija je objavila tudi nekatere druge dokumente, o katerih •lliiiiiuiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiii Ugrabitev župana (Nadaljevanje s J. strani) ravnatelja banke Rumiza. .Vendarle je zgrešil številko in poklical delavca, ki ima isti priimek kot ravnatelj banke. Ta je vstopil v županovo pisarno, ne da bi mu kdo izmed tistih, ki so bili v predsobi. kaj povedal. Delavec Rumiz, ki ima štiri otroke, se je v županovi sobi tako prestrašil, da so ga iz sobe pustili na prosto in nato poklicali pravega ravnatelja banke. Ta je prišel nekaj pred 15. uro in se je ravno po gajal z Bonezzijevima, ko je policija vdrla v sobo. Nekaj pred 15. uro je na dogovorjen županov telefonski znak vdrl v sobo podkvestor Bartolmi, ustrelil v zrak in zahteval predajo, Versace in Rumiz sta popadla po tleh, Tazio Bonezzi pa je vzel iz žppa samokres. Policijski marešalo Valenti je sprožil proti njemu in ga zadel v trebuh. Mlajši Bonezzi se je zgrudil na tla, marešalo orožnikov Maio pa je zgrabil njegovega o-četa in ga razorožil. Imela sta tri samokrese, 250 na bojev in nož. Starejšega _ Bonez-zija so prepeljali po zaslišanju v goriški zapor, mlajšega pa so poz no zvečer operirali v tržiški bolnišnici. Vzeli so mu iz telesa kroglo, in zdi se, da je izven nevarnosti. Straži ga policija. O tržiški avtobusni aferi bomo torej morali še pisati, ko bodo sodili Bonezzijevima zaradi včerajšnjega dogodka, ki po svoji nasil nosti presega vse meje. M. W. naj bi se štiri velesile v zelo kratkem času sporazumele. Kaže, da je iz telegramov razvidno, da je zahod-nonemški zunanji minister Egon Bahr podprl pri Američanih sovjetsko zahtevo po odprtju konzulata SZ v zahodnem Berlinu; še več iz tajnih dokumentov je baje jasno, da zahteva Sovjetska zveza zmanjšanje zahodno; nemškega političnega vpliva v zahodnem Berlinu ter večje nadzorstvo nad vsemi vpadnicami v bivšo nemško prestolnico. Revija «Quick», ki je zelo blizu vodji bavarske krščanske demokracije (CSU) Franzu Josephu Straussu piše, da Bonn prodaja Berlin. V »ensici pa so vladni glasnik in ves zvezni tisk poudarili, da gre za zastarele dokumente. na osnovi katerih so se začeli pogajati še meseca aprila. Reakcija vlade Zvezne republike Nemčije je bila zelo ostra in odločna; v uradnih krogih se bojijo, da skuša opozicija, konkretno nemška krščanska demokracija organizirati akcijo, ki naj bi imela kot cilj sabotažo pogajanj o Berlinu, prav sedaj, ko je na zelo dobri točki, saj zvezni kancler Brandt govori že dalj časa o rešitvi berlinskega problema še pred jesenjo. Podobne vesti, kot jih je objavil «Quick» so se pojavile v prejšnjih dneh tudi v drugih časnikih in časopisih, ki so blizu opoziciji; gre za »Die Welt» in »Bild Zeitung*. Po vsej verjetnosti skušajo demokristjani vnesti čim več nesporazumov med Francijo. Veliko Britanijo in ZDA na eni strani ter Zahodno Nemčijo na drugi. V vladnih krogih govorijo o kampanji. s katero skuša opozicija onemogočiti dosego sporazuma o Berlinu ter ratifikacijo moskovskega in varšavskega sporazuma, katerima so se demokristjani vedno upirali. Glasnik bonske vlade je dejal, da je opozicija začela s svojo brezobzirno borbo proti vladi prav sedaj, ko so pogajanja v odločilni fazi. Zunanji minister Bahr je zanikal, do bi kdajkoli skušali pritiskati na Američane, da bi dovolili Sovjetom, da odprejo svoje poslaništvo v zahodnem Berlinu. Skoraj vsi zahodnonemški časopisi so si danes edini, da so dokumenti, o katerih je govor, bili osnova, na kateri so se pogajanja začela in sicer meseca aprila, ko so se pogajanja pravzaprav premaknila z mrtve točke, kjer so obtičala in se je začelo razpravljati o konkretnih problemih. Od takrat so razgovori zelo napredovali na splošno zadovoljstvo ZRN in Berlinčanov. Sovjetska zveza je nekoliko ločila problem priznanja ZRN od problema, ki zadeva nekdanje nemško glavno mesto. Očitno je, da skuša SZ doseči čimprejšnjo ratifikacijo moskovskega in varšavskega sporazuma. Kaže. da Sovjeti priznavajo do gotove mere vezi. ki obstajajo med Zvezno republiko Nemčijo in zah. Berlinom. Gre predvsem za gospodarske in kulturne stike, saj političnih stikov menda ne dovolijo in nočejo o njih slišati niti zahodni zavezniki. ZRN je morala namreč črtati iz svoje ustave člen, ki govori o Berlinu kot o 11. nemškem «Landu». Principielno so se strani dogovorile že o vseh problemih: nerešeno je le vprašanje odprtja sovjetskega konzulata v zah. Berlinu, zahtevo, ki je postavila SZ v zameno za odpoved nad vsakršno pristojnostjo glede zahodnega dela Berlina. Nemški zavezniki pa zahtevajo v zameno za otvoritev sovjetskega konzulata v zahodnem Berlinu, naj Zah. Nemčija uradno predstavlja zah. Berlin v inozemstvu, se pravi tudi v Moskvi in v OZN. Nemška vlada je sporočila svojo odločitev, da odpre preiskavo, ki bo morala ugotoviti, kako so tajni dokumenti in telegrami prišli v posest revije «Quick». Kaže. da misli vlada podvzeti vse potrebne legalne akcije, če bo ugotovila morebitne nepravilnosti. Burton bo podal vlogo maršala Tita BEOGRAD, 29. — Richard Burton bo podal vlogo maršala Tita v novem jugoslovanskem filmu posvečenem drugi svetovni vojni. Poleg Burtona bo nastopil še Orson Welles, kd bo Churchill, britanski premier v dramatičnih vojnih letih. Glasbo za film, katerega naslov bo »Sutjeska* bo verjetno skomponiral grški glasbenik Nikis Theodorakis. Film bo govoril o eni najvažnejših borb med jugoslovanskimi partizani in nacističnim okupator jem, ki je bila leta 1943. Reži,ser Nedo Parežani-n je v intervjuju, ki ga je dal nekemu beograjske mu časopisu izjavil, da bodo Burtona plačali v dolarjih, ni pa re kel za kakšno vsoto gre. Snemanje bo trajalo približno pet mesecev, začelo pa se bo konec julija. LONDON, 29. - Chay Blyth, ki se je lani 18. oktobra podal z jahto »Bri-tish Steel* na potovanje okoli sveta, bo kmalu zaključil svoj podvig. Odrini) je iz britanske luke Carnble, kamor bo čez nekaj dni tudi dospel. PO URADNIH PODATKIH Epidemija kolere v Čadu zahtevala veliko žrtev FORT LAMY, 29. - čadska vlada je danes v Fort Lamyju sporočila, da je v zadnjih dveh mesecih v čadu zbolelo za kolero 7.888 ljudi, od katerih je umrlo 2.369. V teh podatkih pa niso vključene osebe, ki so zbolele ah umrle v zadnjem tednu. Javne oblasti so tudi sporočile, da se je več ljudi uprlo proti cepljenju in da so nastale težkoče zaradi nedostopnosti nekaterih krajev, kjer se je pojavila bolezen. V tem letnem času so namreč v čadu ceste neprevozne zaradi dežja. Oblasti trdijo, da je epidemija pod kontrolo in da je samo še eno žarišče kakih 400 km o prestolnice. Vendar pa oblasti ne poznajo položaja vzdolž meje z Nigerijo, kjer živi približno trideset tisoč ljudi. Države z vsega sveta so priskočile na pomoč afriški državi in vsak dan prihajajo letala z zdravili. Poleg te- VČERAJ PRI KRVAVEM POTOKU Milica aretirala Mehikanca ki je do smrti povozil dekle PARIZ, 29. — Francoski etnolog Bernard Lelong in fotograf Jean Claude Tann bosta odpotovala prihodnji teden v Peru. Njun namen je poiskati tri raziskovalce Sergea Debruja, Ge-rarda Puela in Boba Nfcholsa, ki so izginili v južni Amazoniji proti koncu lanskega leta. Predvčerajšnjim je mehiški državljan Gonzales Laureano Belmori privozil s svojim rdečim športnim avtomobilom mehiške registracije do mejnega prehoda pri Krvavem potoku (Pesek), ko je službujoči miličnik o-pazil večjo poškodbo na sprednjem blatniku. Pobliže si je ogledal poškodbo in je opazil krvave madeže ter vprašal voznika, od kod taka poškodba. Gonzales je povedal, da je pri Dubrovniku doživel prometno nesrečo in da je zadevo obravnavala pristojna milica, vendar mu o nesreči ni izdala nobenega potrdila. Mehikančevo vedenje se je miličniku zdelo nekam sumljivo in ga je zato z neko pretvezo zadržal, medtem pa je sporočil svoje dvome stalni službi UJV v Kopru. Uslužbenci koprske UJV so se povezali s splitskimi kolegi in tako izvedeli, da se je prejšnji ponedeljek okrog 20.45 v Kaštelu pripetila pro- metna nesreča, v kateri je neznani voznik do smrti zbil neko petnajstletno deklico. Takoj je bilo jasno, da je Mehikanec krivec prometne nesreče. To je tudi sam priznal. Povedal je, da je v bližini Splita res povozil neko žensko, ki da je po njegovem mnenju mrtva. Po izpovedi je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Splitu zahteval takojšen prevoz krivca nesreče v Split. 3000 let star ogenj MOSKVA, 29. — Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da je v Tadžikistanu pri avtocesti, ki povezuje Dušambeja s Samarkandom ogenj, ki gori nepretrgano že 3 tisoč let, Kaže, da gori podzemeljski rezervoar naravnega plina. Ogenj je odkril pred tisoč leti arabski geograf Haukal. ga so države poslale veliko denarnih sredstev. Včeraj je nastal v Franciji preplah, ker se je zdelo, da so zdravniki za sledili primer kolere v Toulosi. Moža so takoj prepeljali v Pasteurjev zavod, kjer so ga pregledali in napravili potrebne analize. Izkazalo se je, da je moški zbolel za čisto navadno in nenevarno bolezen. Francoski minister za zdravstvo je danes izjavil, da ne zna za noben primer kolere v Franciji. Zdravstveno stanje Adriana Heberta dokaj spremenljivo CAPE TOWN, 29. — Zdravstveno stanje Adriana Heberta, človeka, ki mu je znani južnoafriški kirurg dr Barnard pred štirimi dnevi vsadil novo srce in pljuča, je spet zaskrbljujoče. Sicer pa so poročila, ki jih izdaja bolnišnica Groote Schuur skoraj vsako drugo uro dokaj različna. Kaže, da se je okrog poldne pacientovo stanje zopet izboljšalo, in da zdaj »nova organa delujejo zadovoljivo. Sprejem kitajskega veleposlanika RIM, 29. — Veleposlanik Ljudske republike Kitajske Šenpinh ie danes priredil v velikem rimsl- ,o ho telu sprejem ob 34. obletnici usta novitve kitajske osvobodilne arma de. ki jo proslavljajc 1 avgusta To je prvikrat, da prireja kitajski veleposlanik sprejem, odkar so bili vzpostavljeni redni diplomatski odnosi med Pekingom in Rimom Med nekaj sto povabljenimi sta bila prisotna ministra Tanassi in Zagari, številni parlamentarci in med njimi Nenni, Rumor, Canglia, Caron, Medici. Vittorino Colombo in Luzzato. Prisotni so bili veleposlaniki Jugoslavije. Romunije. Albanije. afriško, azijskih držav ter vojaški ataše sovjetskega veleposlaništva. PETEK, 30. JULIJA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 12.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 šopek slovenskih pe srni; 11.50 Bonzagni igra na har rnoniko; 12.10 Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah. 17.00 Kvartet (Ferrara*; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve: 1830 Sodobni italijanski skladatelji; 18.50 Orkester »Dukes of Dixieland»: 19.20 Plošče; 19 40 Moški vokalni kvartet; 20.00 šport: 20.35 Gospodarstvo in delo: 20 50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22 05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14 40 Glasbena oddaja; 15.10 Kvartet »Ferrara*; 16.00 Opera, 17.00 Mali koncert. KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20 000 lir za vaš program*; 10.00 Je z nami...; 10.30 Plošče; 10.45 Glasba, sladka glasba. 11.00 Včerajšnja in današnja glasba; 11.15 Plošče; 12.00 Glasba po željah: 12.40 »Fumorama*; 14.05 Tretja stran: 14.30 Detektivka; 14.35 Glasbeni program; 15.00 Plošče; 15.40 Zabavna glasba; 16.30 «Tops-nops»; 17.15 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama: 18.10 Vaši pevci: 18.30 Glasba včeraj in danes: 19 00 Simfonični koncert: 20 30 Prenos RL; 23.20 Glasbeni program: 23.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 in 23.05 Poročila: 7.30 Jutranja glasba- 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz: 11.15 Opera; 12.10 Glasbeni program: 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Program za otroke: 16.20 Spored za mlade: 18.15 Plošče; 18.30 Tarok; 18.45 »Belo, rdeče, rumeno*; 19.00 Flavtist J. Rampal; 19.30 Ameriška folk glasba; 20.50 Simfonični koncert: 23.30 Prenos iz Houstona. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30 in 24.00 Poročila: 7.40 Glasbeni spored: 8.40 Barva in zvoki orkestra: 9 50 Radijska igra; 10.05 Plošče za poletje; 12.30 Glasbeni program; 13.00 «Hit parade*: 14.05 Plošče: l*11 ji 15.00 Ne vse, toda o vsem! ‘ Spored na ploščah; 15.40- 18.15 Plošče; 18.50 Italijanska j glasba; 19.15 Plošča za P®L||l| 20.10 «Supersonic»; 21.30 ^ , riti oddaja. 22.10 Francoske 22 40 Kadijska priredba; 23.05 ka glasba. III. PROGRAM .j,); 10.00 Koncert za začetek! Glasna in poezija; 13.00 Mep||i 14.00 »Childrens corner*; 14.30 ba A. Schoenberga; 15.15 tJ. 16.15 Avantgarda; 17.20 Stram, ort »'tol albuma; 17.40 Jazz: 18.20 ^ glasba: 19.15 Vsakovečern'.j), cert; 20.15 Zdravstvena 21.30 Koncert. SLOVENIJA d 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, “jjji 19.00, 20.30, 23.00 Poročila! ^ Operna matineja; 10.05 ko popotovanje; 10.20 JugO®[|),f ski pevci zabavne glasbe! p Skladbe za mladino; H-ri, J 6- vas doma; 13.10 Skladbe damica; 13.30 Kmetijski 13.40 Igrajo pihalni orkestri! ii Priporočajo vam...; 15.ip H 'f glasba; 15.35 Naši poslušal^jf stitajo in pozdravljajo: 16-35 vgc-beni intermezzo; 16.40 Goto' ^ji «Orači»: 17 (10 »Vrtiljak*! gf Z orkestrom P. Nero: 18-™ uf vek in zdravje; 18.20 Operni j cert; 19.15 Glasbni vsak -ji-20 00 Lahko noč, otroci!! ,((; Minuto z ansamblom O. ‘jj.) 21.00 Zbor PoPskega Radia! y i »Top pops 13» 22 15 OddoP i; morju: 23.15 Besede in ^ J logov domačih; 00.05 L,te nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA-p, 18.15 TV za otroke: 19.1® ^ zio musieale*. 19 45 šport j*. ' nike; 20 30 Dnevnik; 21.00 22.15 Moj bar: 23.00 Dnevnik- II KANAL J 21.00 Dnevnik: 21 15 »Cori^ a palazzo di giustizia*. KOPRSKA BARVNA 1'J 20.00 Risanke; 20 30 Balet- ^ Zig zag: 21.10 TV film: 22.05 pop 25 : 24 00 »Apollo 15». JUG. TELEVIZIJA |f 19.15 Obzornik: 19.30 Ves® j/ bogan; 20.00 Mestece ' 21.00 TV dnevnik; 21.35 švedski film; 23.35 Odiseja,.,!-24.05 Poročila in polet Ap°k/