Posamezna številka RM 0,15
KamtPanknSotc
Uprava Klageaturt, FostCach 115 / Uredništvo v Klageofurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno UM 0,20 za donačalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno ta le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Š«v. 75.
Krainburg, 23 septembra 1942.
Leto 2.
Terek in Vladimlroi/slilj i вшкокош zameta
Ponovni razbremenilni napadi Sovjelov severno od Slalingrada so se zrušili - Razbili boljševiški napadi pri Voronešn, ob Ilmenskem lezern in ob jezeru Ladoga - 189 brllanskih lelal sestreljenih v 12 dneb
Oberkommando der Wehrmacht je dne 121. septembra objavilo:
Ob Te reku smo premagali težavni in z minami obdani svet ter v naakoku zavzeli ^ažna mesta Terek in Vladimirovskij, ki jih je nasprotnik žilavo branil.
У posameznih delih mesta Stalingrad, ki ga poskuša sovražnik, pripeljavši Hove moči, obupno držati, so še v teku ogorčeni poulični boji. Ponovni razbremenilni ii&padi proti zapahu nalikujočemu položaju Severno od mesta, so'se zrušili z velikimi zgubami za nasprotnika. Pri Salatovu je zračno orožje zažgalo petrolejsko skladišče ob Volgi.
Severnozapadno od Voroneša se je zopet izjalovilo več sovražnikovih napadov. Tudi južnovzhodno od Ilmenskega jezera in južno od jezera Ladoga smo zavrnili ponovne sovjetske napade z združenim ognjem vseh orožij, pri čemer je sovražnik imel težke krvave zgube.
Zračno orožje je na jezeru Ladoga potopilo neko tovorno ladjo, neko drugo ladjo poškodovalo in neko stražno ladjo zažgalo.	_______
Senzacionalna Maiskyjeva odkritja
^ »leparstvu z drugo fronto v Londonu 22. septembra. Londonski sov-veleposlanik Maisky je dal po neki ^®eriški poročevalni agenturi objaviti sle-®®ca senzacionalna odkritja; Sovjetska via-je opozorila na to,da bi se moralo odteg-®'ti na zapad najmanj 30 do 40 divizij, se naj olajša nemški pritisk, ki teži Sovjete. Postavitev druge fronte na Francoskem, v Belgiji ali na Nizozemskem bi se korala takoj izvršiti. Ko je bil Molotov na ^isku v Londonu, so Sovjeti imeli vtis, da bo druga fronta postavljena še v tem letu. To prepričanje pa so izgubili po Churchillo-Vem obisku v Moskvi, in naposled se bri-^^ka vlada ni držala svojih obljub. Od britanske strani sedaj v izredno ostrem tonu (Odgovarjajo isti poročevalni agenturi, da je ^boval v zvezi z Molotovim obiskom v Londonu izdani komunike trdno obljubo ^uge fronte le za »notranje sovjetske agi-tacijske potrebe« in da je bil Molotov o vseh zvezah v Londonu najnatančneje podu-
cen.
Iz tega se vidi, da so odnošaji med obema Zaveznikoma prav svojevrstni in da temelje ^ glavnem na medsebojnem nezaupanju.
50 kilometrov prefl Port Moresbyjem
japonski zračni napad na Port Darwin Saigon, 22, septembra. Boji na Novi Gvi-2®ji potekajo za Japonce tudi Se dalje ugo-no. Avstralski glavni stan mora sedaj pri-^jati, da so Japonci prodrli do 50 kilome-na Port Moresby in da so sedaj tam udi boji. Izgube avstralskih čet so izredno Visoke. Japonsko mornariško zračno orožje je tudi v četrtek p odvzelo polete v severno ^tralsko obrežno ozemlje in učinkovito mbardiralo med drugim pristaniške in vo-J ke naprave v Port Darwinu. Obsežni po-1 w pričali o dobrih zadetkih japonskih пл!? ^ zračnih bojih nad Novo Gvinejo, in	meječim pomorskim okolišem
n Severno Avstralijo je bilo sestrelje-inr, skupaj 14 sovražnih letal. Le eno Jetalo se od svojega poleta ni
Potopitev kanadske korvete
22. seqjtembra. Iz Ottawe urad-javljajo, da je neka podmornica osiščnih korveto »Charlotte Town«, J® eo stavili v službo šele leta 1941.
Nemška bojna letala so se včeraj vzlic težavnim vremenskim prilikam bojevala v dvinskem zalivu pri Arhangelsku z ostanki britansko-ameriškega velikega konvoja. Tri trgovske ladje so bile ponovno zadete.
V severni Afriki so skupine nemškega zračnega orožja napadle sovražne sile na fronti pri E1 Alameinu in v južnem ozemlju puščave z bombami in krovnim orožjem. Štirje britanski lovci so bili sestreljeni v zračnih bojih.
V	času od 9. do 20. septembra je britansko zračno orožje zgubilo 189 letal, od teh 46 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem razdobju smo v boju proti Veliki Britaniji zgubili 22 lastnih letal,
V	bojih v prostoru pri Stalingradu, je neka motorizirana pehotna divizija iz Pom-merna inWestpreuBena pri uspešni obrambi močnih sovražnikovih razbremenilnih napadov tekom enega dneva odstrelila 129 sovjetskih oklopnih bojnih vozov.
Bern, 22. septembra. Po desetih mesecih vojne so se U8J». precej streznile. Razočaranje je posebno veliko na gospodarskem polju, ker je Severna Amerika po naravi bogato preskrbljena s surovinami. Tednik »Life« vprašuje kako je moglo priti do tega. Pravi, da Zedinjenim državam nedosta-je premišljene organizacije, češ da so pač poskušali z mirnodobnimi sredstvi organizirati vojno gospodarstvo, da pa je ta poskus popolnoma spodletel. V preteklih mesecih je bila grozna potrata jekla, bakra in aluminija. »Life« meni, da je vojaščina s svojimi napačnimi dispozicijami povzročila zagate. Drugi krogi kritizirajo, kakor to izhaja iž zadnjega zvezka časopisa »News Weeck«, diktatorja proizvodnje Nel-sona. List poskuša braniti Nelsona, češ da se mu ne more naprtiti vseh pogreškov, ker se je moral boriti proti »največjemu birokratskemu aparatu na svetu«. Vrhu tega ni mogel izkoristiti velikih uradnih pooblastil, ki mu jih je bil podelil predsednik. Pri izvrševanju se je vedno znova vmešaval Harry Hopkins ali kak drug zaupnik iz Rooseveltove družbe.
Nelson poskuša ovreči proti njemu naperjene očitke s tem, da sicer priznava sedanje zamude v oboroževalni proizvodnji, da pa po običajnem washingtonskem načinu za prihodnje leto obljublja vse, česar si želi javno mnenje, da ga tako potolaži zaradi dosedanjih zamud.
Seveda je pa tudi še drugih vsegakrivov. Londonski »Evening Standard« je mnenja, da so parlamentarci zagrešili najhujše napake. Mnogi senatorji zastopajo le zasebne interese. Končno hočejo še kriviti
*

Razprodaja v Zedinlenih državah
Pomanjkanje vzlic izobilju - Leseni avtomobilski obroči - Nelson v navzkriž'
nem ognju
ameriško prebivalstvb, češ da nima smisla za štednjo, da preveč nakupuje, in če je sedaj vse pokupilo v prodajalnah, da so prazne, se vidi, da ni nobenih dodatnih dobav. Ta očitek se seveda sklada z zahtevo Roosevelta, ki je kongresu sporočil, da je treba »do zadnje kosti« omejiti proizvodnjo za civilne s vrhe. Ko bo vse razprodano, ne bo moči dobiti novega blaga.
Da primanjkuje sedaj surovin, zlasti v gumijevi industriji, o tem ni nobenega dvoma. Kakor poroča »Baltimores News Post« bodo sedaj izdelali večje količine lesenih avtomobilskih kolesnih obro-č e v in da nameravajo te uporabljati zlasti v Alaski, na panamskem prekopu in v Egiptu. Hiba je le v tem, da se da s takimi lesenimi obroči prevoziti kvečjemu 40 km na uro. Za Alasko in za zavezniško fronto v Egiptu pa morajo pač zadostovati taki obroči!
Stalingrad, kadeči se peklenski kotel
Stockholm, 22. septembra. Angleška poročila o bojih na Vzhodu označujejo Stalingrad kot kadeč se peklenski kotel. Londonski zastopnik lista »Svenska Tagblad« izjavlja, da se vodijo tako ogorčeni boji, kakršnih doslej še ni bilo tekom te vqjne. Preko ruševin razstreljenih hiš prodirajo nemški pešci, oboroženi s strojnicami in ročnimi granatami naprej. Gosti oblaki prahu in dima zavijajo mesto. Topništvo grmi neprestano in nad strehami se vrše stalno boji v zraku. Nemško zračno orožje pošilja stotine bombnikov naenkrat naprej in krči tako pot oklopnjakom in pehoti.
Goreči Stalingrad Dramatična horba naSe pehote se bliža svojemu koncu. Ob najtežjih krvavih izgubah so se izjalovili vsi poskusi boljlevikov, da bi prebili obkoljevalni obroč. V junaikem boju pridobivajo nemške čete vedno več zemlje,	(Presae-Hoffmann, M.)J
K rojstnemu dnevu Generala
ieldmarschall a Ke i tel a Šef Oberkommanda der Wehrmacht, Gene-* ralieldmarschall Wilhelm Keitel, obhaja 22. septembra svoj 60. rojstni dan.
. (Presse-Hoffmann, M.)]
Inflacija V Ш
Rooseveltovo sporočilo kongresu ni le v Ameriki, ampak tudi v Angliji učinkovalo kot oglušljiv udarec. Saj je pa tudi prava senzacija, če napoveduje polom po inflaciji predsednik države, s katere neizčrpno go» spodarsko silo so skušali narkotizirati ves svet. Sporočilo je prav za prav ultimatum kongresu.. Kvečjemu do 1. oktobra, tako pravi Roosevelt, se morajo stroški za prehrano in obleko amerikanskega naroda držati na sedanjem nivoju. Kako mora to učinkovati v Angliji in Sovjetski uniji, kjer se danes plašneje kot kdaj ozirajo po ameri-kanski pomoči, ker je vedno bolj in bolj konec lastnih moči. In sedaj govori ta »močni zaveznik«, v katerega so uprte oči vseh, naenkrat sam o bližajoči se gospodarski katastrofi, ki da jo je moči zadržati kvečjemu še z rigoroznimi ukrepi.
V	čem pa obstoji torej ta katastrofa?. Odgovor na to je kratek in priproat: v in-i flaciji. Okroglo devet mesecev vojne je zadostovalo, da so spravili gospodarstvo najbogatejše države na svetu v ta položaj. Najsi so v Ameriki še tako uverjeni, da so inflacije usodni pripetljaji, mi v Nemčiji in Evropi vemo, da se v inflaciji odraža le nesposobnost gospodarskega vodstva Roose-« velt sam je tisti, ki je spravil ameriško go-« spodarstvo v ta položaj, iz katerega se, kakor on sedaj trdi, Amerika le tako lahko reši, če da njemu, predsedniku, diktatorska pooblastila, da lahko poseže v prosto gospo-^ darstvo Zedinjenih držav.
Da je za to edino in izključno odgovoren Roosevelt, se da prav lahko dokazati. Nikdar bi USA ne bile zabredle v današnjo situacijo, ko bi se bile strogo držale zakona o nevtralnosti in se odvračale od evropej^ skega konflikta. Da se to ni zgodilo, шпрак da so bile Z edin jene države korakoma, počasi toda gotovo nagnane v vojno, je iz^ ključno delo Roosevelta. S tem je neoporečno pred celim svetom ustanovljena izključna odgovornost tega blaznega vojnega hujskača, ki ga je kajpada amerikanski narod v tretjič pozval v Belo hišo, ker mu je židovski propagandni stroj docela vzel vsako lastno razsodnost.
V	resnici je pa njegova krivda napram ameriškemu narodu še večja. Obstoji v tem, da je hotel vojno, ne da bi znal, kako jo naj vodi. Ne da se več prikrivati skoro Žalostna zapuščenost tega umobolnega hva-stača v vseh strategičnih vprašanjih, Ame« rikanski narod pa je bil od svojega predsednika pričakoval vsaj to, da bo pripravil voj-nogospodarsko organizacijo, ki bo vsaj ne> kako funkcionirala. Cisto na zunaj je Roosevelt tudi za vse poskrbel. Ustanovljeni so bili po vrsti razni vojni uradi, in cele armade gospodarskih uradnikov so se že naselile v ogromnih pisarniških hišah novoustanovljenih yojnogospodarskih oblasti v SVaehingtonu, Bilo je zopet enkrat
Stran ž. — 8tev 75.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 23 s'^pterabra 1942.
Nezmanjšan: trdi boji za Stalingrad
Velik koiiTOg razbit
V šestdnevnem trdem bolu so nemška bolna letala In podmornice potopile v Severnem morju 38 ladij s skupno 270.000 brt. - Industrijsko ozemlje okrog
Snnderlanda bombardirano
Oberkomnn an do der Wehrmacht je dne 20. septembra objavilo:
Ob Te/eku so nemške čete vrgle sovražnika iz utrjenih položajev. V protitoru okrog Stalingrada trajajo boji z nezmanjšano trdoto. Sovražnikovi razbremenilni napadi od severa sem so se izjalovili.
Pri Voronešu smo zavrnili deloma v boju na nož napade sovražnika, pri katerih je imel visoke krvave zgube.
V Sredozemskem morju je neka nemška podmornica potopila en pamik z 1200 brt in štiri prevozne jadrnice.
Posamezna britanska letala so podnevi izvršila neučinkovite motilne polete nad državno ozemlje. Eno letalo je bilo sestrelje. no. V noči so prileteli britanski bombniki na južno zapadno in južno Nemčijo. Na nekaterih krajih, med drugimi v mestu MUn-chen, so nastale škode po razstrelbah in požarih, zlasti v stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. Dvanajst izmed napadajočih bombnikov je bilo zbitih na tla deloma po protiletalskem topništvu, deloma po nočnih lovcih.
Pri podnevnih napadih na industrijske naprave ob britanski južnovzhodni obali ao . nemška bojna letala v noči na 20, september bombardirala industrijsko ozemlje jpri Sunderlandu z bombami težkega kalibra.
Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, smo v Severnem morju dobili bitko z velikim konvojem. Odkar je bil v času od 2. do 7. julija 1942., docela uničen nek veliki konvoj v Severnem morju, so dne 13. septembra Britanci vnovič poskušali, privesti v neke sovjetsko luko velik konvoj, ki so ga branile močne edi-nice brodovja. Zelo slabe vremenske pri«
like in ledena meja, ki je dovoljevala veliko severnejšo plovbo, so pospeševale to namero.
Skupine nemških bojnih letal in podmor-nice 90 napadle in v več dni trajajočih požrtvovalnih bojih razbile tudi ta konvoj, ki je obstojal iz 45 trgovskih ladij.
Ob težkih prilikah, na velike daljave, pri slabem vremenu in ob močni obrambi sovražnega protiletalskega topništva ter lov, cev so naša bojna letala potopila iz konvoja vsega skupaj 25 trgovskih ladij s skupno 177.000 brt. Osem drugih pamikov je bilo tako težko poškodovanih, da jih je treba smatrati za izgubljene. Vrhu tega je zračno orožje od varovalnih vozil uničilo nekega nišilca in dve stražni ladji ter zažgalo nekega drugega rušilca.
Naše podmor rice so ob trdem zasledovanju odstrelile iz konvoja pet trgovskih ladij s skupno 29.000 brt in dosegle na dveh britanskih rušilcih torpedne zadetke, katerih potopitev ob vladajočem vremenu niso mogle opazovati.
S tem je utrpel sovražnik enega izmed svojih najtežjih porazov v bojih s konvoji. Tekom šest dni je zgubil 38 trgovskih ladij, ki so bile natovorjeme z vojnim materialom vsake vrste, med temi tudi nek tanker, s skupno 270.000 brt.
K temu je prišteti še zgubo vojnih vozil. Uiti 80 mogli le ostanki konvoja, deloma znatno poškodovane ladje.
•nrnati'ln der Wehrmacht objavilo; Trditev, ki je bila objavljena od uradne sovjetske strani in ki jo je prevzela Reuterjeva agentura, da je padel Generaloberst pl. Kleist, je neresnična.
utrdbe ob Tereku prebite
Sovjetski razbremenilni napadi so spodleteli
ialno«, kar je Amerika ustvarila čez noč. Le da je na žalost uspeh bil vse drugo ko razveseljiv. Gospodarstvo zasebnih interesov, strankarska klapa in gospodarstvo ljubljencev ao se košatile za sijajnimi fasadami teh oblasti, pri čemer si je vsak posameznik prizadeval, da pride do svojega dobička. In to tako »endolarski« možje kakor tudi ljubljenci zloglasne »prve lady države« in »boese« strankarskega ustroja. Polovičarstva so bila znak vseh ukrepov. Komi-вагјц za cene Hendersonu je bila poverjena kontrola cen, toda niso poskrbeli za to, da bi vpeljali tudi primemo kontrolo mezd in plač. Veliki industrialci niso gledali na nobene predpise cea. Tako so na pr. preložili svojo produkcijo v inozemstvo (Kanado) pri industriji aluminija, ali pa potrebne nove proizvodnje niso povzeli dotlej, dokler jim niso v obliki posebnih premij dovolili priboljškov cen. Zveze farmerjev so sabotirale vsak poskus vlade, da bi povzročila znižanje cen za agrarne pridelke z izdajo iz ogromnih vladnih »stocks* po znižanih cenah, in končno so delavska društva s svoje strani izkoristila vsako možnost, da so dosegla višje mezde. Ni torej čudno, da se je začel vijak cen in mezd najprej počasi, potem pa vedno hitreje sukati, tako da so danes, kar je moral predsednik sam priznati, cene kmetijskih pridelkov poskočile že za čez 85% in še vedno naraščajo. Vse to je vlada gledala, ne da bi kaj storila, da, s svojimi ukrepi je prav za prav še le po« vzročila ta razvoj. Sedaj inflacija ni le pred durmi, ampak je že tu. Zopet enkrat so se izjalovili vsi Rooseveltovi načrti. Ko mu je spodletel New Deal, je krivil kot odgovorne avtoritarne države in v svojem zloglasnem govoru o karanteni pripovedoval vojno proti njim. Danes krivi za to, da je sam odpovedal, kongres, L j. koncem koncev ameri-' kansko demokratsko ustavo in jih hoče z diktatorskimi pooblastili zase končno-veljavno izločitL
Lahko smo radovedni, ali bosta kongres in amerikanski narod sedaj končno spoznala metode tega blazneža, za katerim stoji v resnici židovstvo, ki smatra, da je sedaj prišla zanj prilika, da se povzpe za gospodarja celokupnega ameriškega gospodarstva. i4i nobena tajnost, da je zloglasni Žid Baruch sestavil Rooseveltov načrt za pobijanje inflacije, in da je predsednik ravnokar ustanovil nov trust, čigar člani so med drugim židje Frankfurter, Morgenthau, Rosemann in drugi. Ako se bodo Ameri-kaqci uklonili Rooseveltovim zahtevam, se s tem sami izročajo Židom za sužnje. Amerika stopa sedaj v ono socialno revolucijo, o kater' smo mi že dolgo povedali naprej, da se bo pojavila kot posledica vstopa v vojno. To je gotovo, da se Amerika nikoli ne bo povrnila k zdravim razmeram, dokler bo trpela v Beli hiši umobolnega norca z njegovo židovsko kliko.
Prodor skozi gibraltarsko zaporo
Italijanska bojna sredstva za naskok м vdrla v gibraltarski zaliv
Rim, 22, septembra. Petkovo poročile/italijanske oborožene sile se glasi: Na egiptovski fronti podvzetja izvidniških čet. Zračno orožje je nadaljevalo bombardiranje oporišč na Malti. Neko britansko letalo je bilo zbito na tla.V zadnjih dveh dneh se štiri naša letala nisv vrnila od poleta proti sovražniku.
Mornariška bojna sredstva za naskok eo vdrla v gibraltarski zaliv in potopila tam pamik »»Ravans Point«. V predidoči akciji so druga bojna sredstva za naskok v istem zalivu težko poškodovala pamike »Meta«, »Shima«, »Empire«, »Snipe«, »Baron Douglas« in nek peti, ki ga niso mogli identificirati.
Večji del napadalcev se je vrnil v svoje oporišče.
Zapreke pri pobodu na Madagaskar
Bern, 22. septembra. Po britanskih poročilih je francoski generalni gouvemeur odklonil onečaščujoče pogoje premirja in se vršijo v Madagaskarju še nadaljnji boji. Ма1ћ francoska gamizlja ovira, kar britanska poročila sama priznavajo, nadaljnji pohod v notranjost otoka v izdatni meri. Neko angleško poročilo pravi, da so morala v razdalji 270 kilometrov od Diago Suareza prodirajoče čete proti neki francoski postojanki, ki jo je držalo le 30 mož in nekaj strojnic, nastopiti s topništvom, metalci min in oklopnjaki. Sele ko je več sto granat padlo na utrjeno postojanko Francozov, ■o se ti končno udall.
ftltanske čete so zpjsedle na Madagaskarju mesto Tamatave, ki so ga bili Francozi tekon poči Izpraznili
Oberkommando der Wehrmacht je dne IS. septembra objavilo:
Ob T e r e k u so nemške čete v hudih bojih prebile močno izgrajene in z minami obdane poljske utrdbe ter vrgle sovražnika iz več višinskih položajev.
Boj za Stalingrad se napram žilavemu odporu uspešno nadaljuje. Krajevni razbremenilni napadi močnih sovražnih skupin pehote in oklopnjakov iz severa sem proti nemškemu položaju, ki ima obliko zapaha, se je zrušil ob težkih nasprotnikovih izgu« bah. Sovražne sile, ki so vdrle v naše položaje, so bile ugonobi jene z odličnim sodelovanjem skupin vojske in zračnega orožja. Pripeljali smo številne ujetnike in uničili 120 oklopnjakov. V zračnih bojih nad Sta-lingradom je sovražnik tekom včerajšnjega dneva zgubil 77 letal. Na spodnjem toku Volge so bojna letala zažgala tri petro-lejske ladje in uspešno nadaljevala uničenje važnih železniških križišč.
Pri Voronešu smo v ogorčenih bojih, deloma z nasprotnimi napadi, odbili ponov-
Oberkommando der Wehrmacht Je dne 18. septembra objavilo:
Ob Tereku so nemške skupine oklopnjakov, ki so jih podpirala rušilna letala, z obkoljevalnim napadom uničile maso dveh sovražnih bataljonov in uplenile 41 topov.
V boju za Stalingrad smo v srditih bojih v ozkem sodelovanju med vojsko in letalstvom dosegli nadaljnje uspehe.
Ponovne sovražnikove napade proti mostišču pri Voronešu smo odbili z velikimi izgubami sovražnika. Od 15. septembra smo v tem prostoru uničili 91 sovjetskih oklopnjakov. Napadi zračnega orožja so bili naperjeni proti sovražnim letališčem v njegovem ozadju.
Južnovzhodno od Ilmenskega Jezera in Južno od Jezera Ladoga so se z izrednimi zgubami zrušili ponovni krajevni napadi močnejših sovražnih #i].
Sovjetsko zračno orožje je 18. in 17. septembra zgubilo 146 letal. Sest lastnih letal pogp«šam@.
ne sovražnikove napade na mostišče. Skupine nemškega in italijanskega zračnega brodovja so pri tem učinkovito razbremenile čete vojske.
V severni Afriki je nemško in italijansko zračno orožje izvršilo vrsteče se napade z bombami in krovnim orožjem proti britanskim zbirališčem oklopnjakov in proti motoriziranim kolonam.
Pri nočnih motilnih poletih britanskih bombnikov v obrežno ozemlje Vzhodnega morja smo sestrelili dva sovražna letala.
Pred angleško južno obalo so včeraj lahka nemška bojna letala potopila neko trgovsko ladjo s 1500 brt in z bombnimi zadetki poškodovala štiri nadaljnje ladje.
Nadalje je Oberkommando der Wehrmacht v soboto popoldne v posebnem poročilu objavilo; »Nemške podmornice so v hudih bojih v Karibskem morju, pred Afriko, v veletoku Sv. Lovrenca in v Lede-nem morju potopile 19 ladij s 100.000 brt in nekega vlačilca. Tri druge ladje so bile torpedirane.c
Cilj podnevnih in nočnih napadov nemških bojnih letal so bile v vojni važne naprave na Južnem in vzhodnem Angleškem. V Rokavskem prelivu Je bil z bombnim zadetkom potopljen nek britanski predstražni čoln. Pomorsko topništvo je sestrelilo Jva britanska letala.
Dosedanle kanadske zgnbe
Stockholm, 22. septembra. Reuter javlja Iz Ottawe, da znašajo po podatkih glavnega stana za narodno obrambo zgube kanadske armade glede padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih od izbruha vojne prilično 6300 mož.
Sovjetska generala sta se smrtno ponesrečila
Stockholm, 22. septembra. Kakor poroča moskovska poročevalna služba, sta prišla ob življenje oba sovjetska generalna poroč« nika topništva Kornilow-Drugov in Miškow »pri iivrievaoju elužbenih dolžnosti«.
II ШСА10 ČASA\I
Itihrer je predsedniku Čilske republike Juan Antonio Rlosu k čilskemu dnevu neodvisnosti brzojavno In prisrčno čestitaj.
FUhrer je dal po nemfikem poslaniku v Hsingkingu izreči cesarju v Mandžukuu svoje čestitke o priliki državnega slavja desetletnega obstoja cesarstva Mandžukua.
FUhrer je kralju države Tai ob priliki njegovega rojstnega dne brzojavno sporoči; prisrčne čestitke.
Po podatkih, ki jih ima vodstvo inozemske organizacije NSDAP o zbirkah za zimsko pomoč 194>l/4<2., katero so Nemci priredili v ev- • ropskem Inozemstvu, je nastopilo povlianje darov za 52% napram prejšnjemu letu.
V Zedlnjenih državah odi.novembra naprej ne bodo proizvajali nobenih alkoholnih pijač več, izvzemSi za vojne evrhe. Pivovarne bodo ^ uporabili za vojne svrhe.
Predsednik Varga je odredil splošno mobilizacijo Brazilllje.
Za neokrnjeno argentinsko suverenost se je zavzel državni predsednik Castillo.
Kakor javlja britanska poročevalna služba, je po eksploziji neke granate bil ubit GenerW-leutnant Potter na nekem vežbaliSču čet.
Kanadsko pomorsko n^lnistrstvo je objavilo zgubo kanadskega patruljnega čolna Racoon. Nadalje je priznalo potopitev Štirih britanskih oziroma kanadskih trgovskih pamikov v kanadskih vodovjih.
Tenno (japonski cesar) je poslal dva ko- ' mornika na Korejo in Sahalin, da tam preštudirata splošne prilike in mu o njih poročata.
Država Manužukuo ima. po ljudskem štetju sedaj vsega skupaj 43.2 milijona prebivalcev. S tem je Mandžuko, kar se tiče števila njegovih prebivalcev, na devetem mestu med drža^ vami naše zemlje.
Pri neM prireditvi xa člane posadk zavezniških trgovskih ladij, ki jim je pri katastrofah konvojev na Sredozemskem in Ledenem morju uspelo, da so se prebili do svojih namembnih pristanišč, je Izjavil admiral mornarice lord Chabfield, da je umrlo 16.000 britanskih pomorščakov za Veliko Britanijo.
Turška vlada pripravlja vrnitev oseb, ki so bile v zadnjem letu evakuirane Iz latanbula in Traclje.
Statdstiko o porazdelitvi žldovstva na svetu objavlja argentinski list »E1 Pampero«. Od 16,420.000 Židov, ki živijo po najnovejših podatkih na svetu, prebiva 12,726.000 v Zedln jenih državah. Samo v New Yorku stanuje 1,766.000 Židov. Ena devetina prebivalstva Ze-dlnjenlih držav je torej židovska in New York je največje židovsko mesto sveta.
Prebrana nemšklb vojakov |e veliko boljša od one angleških vojakov
Revija »Zeltschrift fUr VolkscrnlUirimg^ nedavno objavila zelo zanimive podatke o prehranjevanju nemških čet, ki se bojujejo v Afriki. Postavke, ki eo navedene v primerjavi , z angleškimi, so stvarne in točne, ker gre pri , angleških količinah za številke, ki so dobljene naravnost iz prehranjevalnega načrta neke v celoti po Nemcih ujete večje angleške vojaške enote. Slika je sledeča. Medtem ko dobiva f angleški bojevnik v Afriki količino mesa nekoliko večjo od nemškega, dobi nemški vojak dnevno 74 g Sunke. 258 g kruha, 38 g marmelade, 10 g masla, 97 g sočivnlh in sadnih kon- ■ zerv, 35 g suhega sadja, 110 g ribjih konzerv, 18 g klobas v škatljah, 64 g riža in 150 g testenin več ko angležki vojak. Pri tem Je Jasno, da količina hrane ni odločujoča, temveč njena kakovost. Angleški jedilni list ne pozna dovolj sprememb, angleški vojaki uživajo monotono hrano. Mimo se lahko trdi, da je nemški jedilni list za vojake na frontah najbolj bogat sprememb ter dobro izbranega okusa. Največ se pazi na lahko prebavljivo hrano. Prehrana z beljakovinami se ne vrši samo po mesnih, temveč tudi po mlečnih beljakovinah. Nemški vojaki dobijo petnajstkrat v mesecu mleko v škatljah, nadalje mlečne beljakovine, soja-beljakovine ter sojo, kar vse služI za količino beljakovin, ki jih potrebuje človeško telo. 23krat v mesecu dobi nemški bojevnik 50 g masla ter dnevno 5 g olivnega olja za kuho. Za telo potrebne kemične svojine dobivajo naši vojaki potom Vojaškega kruha iu prepečenega kruha. Osemkrat na mesec uživajo posušen krompir, štirikrat dobijo krompir v mešanih konzervah. Preskrbljeno je tudi za vitamine. Vitamin A vsebujejo maslo, »ir in ribje konzerve. Vitamin B uživajo vojaki v vojaškem kruhu, citronah in pomarančah, vitamin C v sveži čebuli ter v dnevni razdelitvi bonbonov. Razen naštetega se vojakom daje tudi sveže sadje, ki se ga kupuje, gradi ee pa tudi že hladlne naprave, da bo sadje v bodoča celo leto za vojake na razpolago. Z ozlrom na tople kraje, se vojaki kuharji učijo kuhanja v posebnih tečajih, ki se seveda razločujejo od načina, ki je uveden na drugih bojiščih.
RojKtno hlAo kinematografskega skladatelja Hugona Wolfa iz Slovenske Bistrice na Spodnjem Štajerskem, kjer Je doma, bodo uredili kot spomin na komponista, da Jo kaeneje uporabijo za muzej. V rojstno hišo so prinesli klavir Iz Wolfovlh mladih let, na katerem je Igral v Slovenski Bistrici svoje prve kompozicije kot tudi mnogo spominskih predmetov, slik In pisem Iz njegovega privatnega življenja.
ZiiAtopnIkI flrtolo*kn kpmijfi, ki so doeedaj pripadali nemški fiziološki družbi, so sedaj ustanovili lastno organizacijo »nemško fiziološko — kemično družbo ■ sedežem v TU-blngenu.
Vtrlif und Drucki NS.-G(UT>rl>| uod Dracktrd Kintm, GnibH., KUjenfiirt — VtrlasKlcIter; Dr. Emil HeH|«n. — Hiupudirtrtltltiri Ftlidrlch Horitmtnn (i. Z*. «u( BaUta< L V. WUk. Nukt). —, Zomlt Ul ABMifinlUU Mf, I geitlf
Ispešno napredovanje \ trdnjavi Slaltngrad
Od 15. septembra smo nnIčiU 91 oklopnjakov - V 2 dneb smo sestrelil! 146 letal
faeđa. 23. Beptembra 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 3.Stev.jS.
8000 km s
Od kuhinje do najsprednejših postojank
v Imnkarju Ц—PK. Nekje v Lapplandu se vlečejo Ozki mostovi skozi močvirje in pragozd do Bajaprednejših postojank nekega Ge-^k-gsjager — Bataillona, ki je spredaj v bunkarjih. Po njem zre vodja živali, ki nosi-jo tovore Oberschiitze Ignaz Schaller Steidel iz Aiisservillgratena v Lienzerskih alpah doma. Nekaj korakov stopa za njim ponižno in ubogajoč rjava kmečka kobila >Hana«, ki vleče mal, grobo izdelan voz, na dveh kolesih. Ropotanje voza po močvirnih kosteh in živo klopotanje prazne jedilne Pripreme, s katero je obložen, vse to zveni pomešano med sabo in neuglašeno. Sem pa tja udari kaka granata dalje ali bližje v Zomljo kot nizko doneči udarec na pavko. Oberachutz" iz Alp je vsega tega navajen, celo rad sliši to godbo. Po tej poti ne gre vprvič. Ne, tega res ne more reči. Prvič takrat v novembru tako pred kakimi 10 me-®6cl. Takrat še ni bil most preko močvirja. 3'ega tudi ni bilo treba. Pot je bila z močvirjem vred zamrznjena in robata, nato je sne-&Uo, je pokrilo pod sabo vse robove, je po-etlalo in izgladilo pot pred sabo. Lahko je vlekla >Hana« svoje male sani, in če je bilo premrzlo, je moral Ignaz leteti poleg voza. Spomladi se je pa pokazal močvirni gozd v ^j svoji karelijski zahrbtnosti. Kobila se k pogosto pogreznila do trebuha globoko v brezdanjem močvirju. Ignaz je moral ži-%1 izpreči ter njo in voz vleči iz blata.
Ko je bilo končno napravljeno mostovje preko močvirja, ni bil nihče tako vesel kot Oberschiitze Schaller-Steidl in njegovi to« VariSi od nosaškega oddelka, ki so morali po poti dnevno v prve postojanke, enkrat s Prehrano, večkrat po drugič ali tretjič z BiUnicijo, ali pa da so odnesli ranjence. Deset kilometrov tja in deset kilometrov nazaj.
Ignaz ni eden izmed onih, ki bi se prepirali z usodo. Ko je sončnega avgustovega dne zadovoljen korakal v enakomerno mirnem nekoliko se zibajočem koraku planinca pred svojo »Hano« wu nihče ne prisodi, da je to pot premeril že kakih 800 krat. 800 krat 10 kilometrov. Ponosen je na to, da še nikdar ni odpovedal, ne on in ne njegova >Hana«, mala, rjava kobilica. Spočetka je Bicer pogrešal domačih gora in prostega razgleda v daljavo, polagoma se je pa, kakor skoro vsi drugi vživel tudi v to.
Ce ga vprašamo, če je v vseh teh mesecih gori na severu, na teh mnogih kilo-katerikrat doživel kaj posebnega, pogleda smejoč ter od strani in zmaju-z glavo. Kaj posebnega? Ne. Lahko bi poročal o hudem topovskem obstreljevanju. Ognju metalcev min ali o neštevilnih letalskih napadih. Toda tega ne stori, o teni govori nekaj starih in svežih brazgotin, ki ®o jih zapustili razstrelki granat na njegovem vozu, katere so se razletele v bližinL
Nekaj časa molči. Potem pripoveduje o tem, kar se je zdelo navadnemu kmečkemu eiou iz 1500 m visoko ležeče planinske vasi kot nekaj posebnega; da je bataljonski poveljnik opazoval in priznal bojevanje, ki so vršili on in njegovi tovariši kot nekaj Bamoposebi umevnega v preteklih mesecih ob vsakem vremenu, ledenem mrazu, globokem močvirju in žareči vročini, da je ff-Poveljnik skrbel za to, da sta bila dva izmed ^JGgovih tovarišev odlikovana z Eisernes Kreuz II. KI. Kot nekaj posebnega se zdi, da niso za bataljonskega poveljnika ^lo konji, ki pomagajo, da njegovi možje dobivajo nove pošiljke, brez pomena, samo ^&vadne živali brez duše. In poroča, kako j* nekega dne poveljnik potrepljal prizna-У^јоб vrat te rjave kobile in vprašal, kako je živali ime. On pa je odgovoril; »To je pač ^j&vka, Sturmbannftihrer!«. Da žival ni Se ""ela kakega imena se poveljniku ni zdelo prav. Vodja živali, ki so nosile lirano, mu je
ШУ
Is
EUER Ш
ZUHREl
$ШШЕ
^ENDIEBAN
Vase priinanje za Reldi je najmočneiše orožje proli banditom!
Udarec za iidarcem!
Dne 9, septembra 1942 smo uničili gorenjskega rokovnjaškega glavarja Josipa Gregorčiča iz Afilinga in tolpo 32 njegovih pajdašev, kakor tudi ujeli nadalj. njih 8 banditov.
Dne 14. septembra 1942 je v Udenborštu doletela usoda
najkrvoločnejšega bandita Gorenjske,	t,
Gregoričevega krvnikovega hlajpca Janeza Perka
Per ko je bil najbolj zagrizeni sovražnik vsalkega reda in miru ter vsakega miroljubnega dela.
Pe rko je bil najzakrknjenejši zločinec,ki ima mnogo človeških življenj na vesti.
Per k O je bil morilec uradnega žlvinozdravnika Bedenka iz Krainbnrga, moža, ki |e videl boljševiško nevarnost, katera je grozila njegovi domovini, se ji pogumno in odločno protivil in se iz ljubezni do svoje domovine in do Vas Gorenjcev zvesto priznal k Reidiu. Bedenk je umrl mučeniške smrti za bodočnost Ooreniske.
Podel umor, katerega je izvršil Perko nad uradnim veterinarjem Bedenkom, je sedaj maščevala sila Reicha.
Skupaj e Perkom je bilo uničenih nadaljnjih 28 banditov in 33 ujetih. V kratkem času smo tedaj ustrelili ali ujeli skupno 102 rokovnjača, med temi glavarja gorenjskih banditov, njegovega krvoločnega krvniškega hlapca, poživinjeno, krvoločno, 16 letno oboroženo gošarko in 3 nadaljnje voditelje.
Fronta je jasna! Banditi so izvrševalci Stalinovega povelja: Gorenjska naj propade v boljševizmu.
Reidi Vas bo obvaroval pred tem boljševiškim zločinom. Priznajte se k Reidin!
tiho pritrdil in si je izmislil lepo ime z* svojo tovarišico, namreč »Hana«. Tudi Sturmbannfiihrerju, ki se je čez nekaj dni zanimal za ime, se je dopadlo.
Naš 28 let stari Ignaz je se samec. Da, misli na ženitev. »Toda«, je menil smejoč se, tu v pragozdu vendar ni žena. Po vojni bom- prevzel posestvo svojega starega krušnega očeta, 16 ha meri, od tega 4 ha njiv. Potem se bom poročil in to bo gotovo nekaj posebnega!«
Kriegsberichter Peter Blum
Karnlnerski arhitekt piše iz Ukrajine
Sodelovanje na obnovi — Brez težav ne gre
Karnlnerski arhitekt G. M i s t e 1 -b a u e r, ki sedaj dela s svojimi uslužbenci v Ukrajini, piše iz Janma o zanimivih doživljajih, na Vzhodu. V naslednjem prinašamo izvleček iz uvaževanja vrednega poročila.
»Draga Karntner Zeitung!« tako piše arhitekt Mistelbauer, »pred dnevi sem te zopet videl, čeprav je številka stara že več ko sedem dni, sem bil zelo vesel, da sem zopet lahko bral naš domači časopis.
Sedaj sem s svojimi uslužbenci mirno zaposlen v Ukrajini. Nahajamo se v mali vasi Jarun, kakih 80 km zapadno od žitomlra. Nam vsem se dobro godi. Imamo dela preko glave za poljedelstvo in za tehniko. Med drugim moramo dovršiti neko šolsko poslopje In prezidati stanovanjsko hišo za Krelslandvrtrta. Nadalje moramo položiti vodovod in urediti kopališče in umivalnico. K temu pride Š2 cela kopa malih želja, ki jih vsi hočejo imeti izvršene. V glavnem manjka povsod oprave. Načrti se hitro iagotovljenl. Toda dela sama le počasi napredujejo.
Deske In žeMji so redkost
če hočemo izvršiti kako delo, n. pr. vodovod, ali začeti graditi novo stavbo, mislimo spočetka, da nI mogoče dobiti potrebnega stavbnega gradiva. Če se dalje časa tukaj nahajamo, pa vidimo, da leži različno gradbeno gradivo v bližini napol izgotovljenih stavb ali pa je naravnost na planem razloženo in preraščeno s plevelom. Končno porabimo tudi star material slabih poslopij. Na ta način je naš pollr v kratkem času »organiziral« potrebne železna cevi, preko tucata traverz, celo množico stavbenega lesa, novo In staro opeko, kot tudi lom-Ijenec in okroglo železo. Vkljub temu pa se moramo boriti z vsemi možnimi težavami, ki jih v domovini ne poznamo, žobljev n. pr. ni, žico sekamo na 8 cm dolge kose in en konec poostrimo. Ti žeblji sicer niso lepi, drže pa vendar. Sploh je tukaj zelo malo orodja. Kolikor pa je orodja, je obrabljeno ali pa neuporabno. Tako moramo n. pr. vodovodne cevi poslati do prihodne postaje motorjev In traktorjev, da dobe zaželene navoje. Deske so zelo iskano, toda redko blago. Potem ko me je skozi 8 dni zadrževal s praznimi obljubami . tukajšnji podjetnik, sem sedaj naložil osem t voz s starimi tramovi. Te pošljem do najbližje žage. Tam bodo nažagall deske za obijanje in les za odranje. Tako preide dan za dnevom kratkočasno in polno sprememb in to Je vendar tudi lepo in zanimivo. Poleg tega naprav« Ijamo načrte za nove stavbe, katere ne Izgo-tavljamo samo za polirje, ampak tudi v modelih.
»Nikdar se ne Је«Ш — samo čudili ee!«
V zadnjih mesecih sem spoznal mnogo ljudi, ki so prišli iz Reicha sem na Vzhod, da vrše svojo dolžnost. Vsak postavi svojo delovno moč In eelega moža, da se premagajo mnoge težave, ki dnevno na novo nastopajo. Gre sicer sorazmerno počasi, toda vidno napredujemo. Načelo, po katerem živimo, ee glasi: »Ne se jeziti, ampak samo čuditi se.« Ne sprašujemo tudi po tem, kako, ampak samo po tem, kaj če pod temi pogoji pregledamo obnovitveno delo, ki smo ga izgotovlli v enem letu v tej velikanski deželi, smo lahko v resnici zadovoljni. Delo, katero so ti pionirji nemškega gospodarstva In neznani OT-možje tukaj izvršili, je v resnici velikansko.
Pokrajina sama je lepa. Vas, v kateri se nahajamo, je zelo razsežna. Male in s slamo pokrite kmečke hiše stoje deloma pod visokim drevjem skrite. Mi smo si v prazni šoli prav lepo uredili. Iz mojega okna imama razgled proti vzhodu na prostrana požeta polja. Desno na nizki valoviti pokrajini s« dviga vetrni mlin z novim poslopjem. Tudi te stavbe se dobro podajajo v tej pokrajinski sliki.
Sedaj postajajo noči že občutno hladne. Ne bo dolgo, ko bomo morali ustaviti vsako grajenje.«


»i uWfv:
■ЖШ"'-
Boj гл neko riostiii*
^otiletalsko topništvo obstreljuje stepske globeli, v katerih se je sovraSnik utrdil.
jlP&f AuXa&boe.; Kdegmbewhtfr Шде, Atl.,
Z a ped no strmo ob t ei je Volge V boju za Stalingrad so nemške čete dosegle zapadni breg Volge, ki se neposredno ob teki strmo dviga pavzgots	i&Ched-AlxAiy, M4I
Seitc 4. — Nr. 75.
KARAWANK3N BOTE
MBttwoch, 28. September 1942.
WILLIBAID KOLLEGGERi
SlraBburg - zehn Jahre spfiler
Ei let mandimt] §о, al« eb elm ;«hclinnltvoIIer
Propagandist die Faden zoge. Alg wir yor «hn Jahren da* ersteauU io Strafiburg, das daroals nodi „Strasbourg" hieB. elnfuhren. stand am Bahnhof ein nordafrikanischer Hiine in weiSem Burnus und folgte mi( seinem wclt«gewohDten Wiistenblick dem einfahrendcn Zug. Da* Strafiburg des Jahres 1942 bot una ein Biid, wie man eg fur einen Austdinitt aus dem Zeitgesdiehea oder einen Kulturfilm wahlen moAte. Am Bahnhof standen Gnippen kleiner, veifi-behemdeter Middien und sangen: „0 Strafiburg, o Strafiburg. du wundersASne Stedt".
In diesen beiden Blldem spiegelt sidi der janze Untersdiied zwisden einst nnd |etzt. Damals, als die Franzosen am Rhein standen, war Strafiburg das Ictztc Boliwerk ihrea Imperiums. io dem der Neger dasgelbe Staatsbllrgerrecht hatte wie der Weifie. E* gehtfrte gezwongen elnera »urafrlkanlsdhen Reich an. das geine farbigen SendbotcD bia an den dcutadien Rhein sandte.
Heute lgt Strafiburg eine Stadt, von der die Fontanisdic Tlindie, die nur Firmenschildtr, niAt aber den germanigchen Cbarakter der Bauten franxB-sisch etikettleren konnte. weggewaschen ist. Dentsdie Soldaten geben der Stadt, in der eg wegen de* Krifges etwag stiller geworden lgt dag Geprigc. Versdiwunden ist das Kleber-Standbild. nadi dem der Platz, der heute Roosplatz beifit, benannt war. Vcrsdiwuifden sind die FeA» und Clemeneeau-Stra-fien; fort 1st die „Mame", feneg Gasthau#, In dem die Gourmets verkchrten, geblleben ist das alte ver-traute Strafiburg nit seinen Fadiwerkbauten nnd dem jahrhundertealten Wahrzeichen de* MUngterg. dai vie ein Zeigefinger in den Himmel des ElsaS ragt.
Enlscheidong im »Popno-Rrieg'
Sto^holn, 22, Scpt, Der „Papua-KHeg*', vie man in England die tdiweren Dsdiaagelkiiaipfe auf Neu-Guioe* bezeidinet. nahert eid) raedi der Enttdiei-dung, vie die engliedien Beriditersutter in Auitr^' lien nacb London bcriditen. Die engliečhc Freete kniipft redit benorftt BetriditDogfn dartiber tn, dtS die tuMrtliedien Truppen dem „Kampf nit dem unsiditbtren Gegner" in keiner U'eiie gevadisen sind. Vielt Soldtten selen aua kiir-zeater Entfernnng getroffen worden, obn* daB tie die ausgezeidinet getarnten Japtner audi nur gesehen batten, und die amerikanischeo Sadiveretandigeo selen jetzt gezwungen gewesen. die „laptsisdie Ge-Bchidlidikeit in der Taktik dei Dsdmngelkriegei Torbebaltlos anznerkennen".
Die Itpanisdie Bedrobung des nor nodi 50 Kilometer entfernten Port Moresby biUt nadi vie vor an. und das Gefabrlichste ist in den Angen der • austraiisdien Miiitarkreise die Erkenntnis, daB nidit nur bier ein* scbwerwlegende Entsdieidong bevor-stebt, sondern audi an den verschiedensten anderen Funkten im Operationsgebiet des Stillen Ozeans. Die Salomon-Iniein sdieinen oadi Auffaseang cnglisdier und amerikanisdier Beriditerstatter das nudiete Hauptangriffsziel der Japancr zu sein, AuScr-dcm aber erwgrtet man vie ein „bisber immer sebr gut nnterriditeter" Korrespondent aus Sydney nadi London meldet, Angriffe an anderen Stellen des sUd-■»■e.4tlidien Stillen Ozeans. docb solle man diesen An-griffen In London nidit aliiu petdmiatiscb tntgegen-scben, „deno so sdiledit, vie ein groSer Teil der amtrikanisdien und britisdien Kommematoreo in der Ictzten Zeit immer bebauptet bat, «ei die Lage der Alliierten denn dodi nidit".
Japans nener AuRenminlster ernannt
Toklo, 22, Sept. Der Prisident dee Infor-mationsbilros der Regierung, Mxeyuki T»n t, wurde, wie Domei bektnntgibt, cum AuQen-miniiter ernannt. Er behfilt eleichzeltig Posten dti Priisidenten d«s lntorm«tiotisburoi bci.
Aufienminister Masayukl Tanl steht im 54. Lebensjahr. Seit Oktober 1921 1st er Prtt-sident des Informationebiiros der Regicrung. Im Jahre 1914 tret er tn die Dienete des AuBen-amtes ein und war o. t. tMtig In Kanton, Hamburg, Holland, Parle, Washington und Mmndichu-kuo. 1933 war er Gesandter In 5sterreidi und Ungam, 1936 Gesdiiiftitrfiger In China und wurde dann unter AuSanmlnlster A rita im Jabra 1940 zum Vizemlniater berufen.
Dar lapanlsdie Wlrtediafteberater bel der Nanking^regierung und frllhere Pinanimitiliter Kazuo A o k I wurde zum Minister ohna Amts-bereich ernannt. — Wje das japanisdie Nacb-riditenbiiro Dome! dazu meldet, wird der neu-ernannte Minister mit Aufgaben des neuen Miniateriume fiir Grolioataslao betraut warden.
Versdiwunden sind die Cobns, Weills and Finkel-steins, verklungen der Sdiall des Strafiburger Hetz-senders Ifidisdi-marxistisdier Farbung.
Was Mensdien denken, steht ihnen meistens nidit auf der Stirne gesdiriebcn, darum haben wir in der Stadt, aus der jeder franzosisdie Laut versdiwunden 1st, alte Bekannte besudit, urn zu sehen, wie es in den Herzen der Elsasser aussiebt. In ('er Kanzlei der woblbabenden Fatrizlerfamilie bingen oodi die deutsdien franz$sisdien Diplome wie einst, ein grofies Bronzesdiild der DAF bing daneben, die An-gestellten nnd Arbeiter sdiwatzten wie immer ibr traulidies Alemannisdi und meinten. daB sie be-stimmt nidit unzufrieden waren mit ihrem jetzigcn Sdiidssal. Krieg wire eben Krieg und des mtifite die kleinen Naditeile materieller Art entsdiuldigen. Der Chef des Hauses — knapp vor 1870 als franzosi-sdier Staatsangehdriger geboren, muBte er dreimal die StaatsbUrgersdiaft wedisein — war stiller geworden, Sein fiingster Sohn war als fran-zosisdier Panzerleutnant gefallen. Sein Altester, der sdion nnter Deutsdiland gedient hatte, arbeltete flelBig und lobte die deutsdien Be-borden, weldie viel zuvorkommender wjiren als die franzSsisdien. Er wiirde es mii mhig gesagt baben, wenn er etwas auszusetzen gehabt hatte, denn wir kannten uns gut und batten mandie sdione Sdii-partie In den Vogesen und in der Sdiweiz zusam-men gemadit. So abet sagte er offen seine Mei-nung. und diese war durdiwegs positiv. Man war Ihnen, den einst mlBtranisdi betraditeten Elsasscm, vertrauensvoll entgegengekommen und sie batten sidi schnell in die neuen Verbaltnisse eingewohnt. Auf die Franzosen war er nidit gJt zu spredien, denn
nacb dem Getue топ tJberlegenhelt, das ite an den Tag lejten, war die Niederlage zu schnell gekommen. Jetzt sel wenlgstens Sdiwnng In der ganzeo Sachc, erzahlte er und gab zu. daB trctz den Kriege-einschrankungen sein Umsatz gestiegeo 1st. Natiir-lich kdnnte man nicht envarten. daB alle Elsasser von heute auf morgen begelsterte Anhaneei Deutsch-lands geworden waren. dano sel das EIsaB zu lange »wischen Rlnde nnd Baum gewesro aber loyal waren »le аГе nnd besonders die Arbelterschaft gewShnte sidi rtsdi an die neue Zeit. Die materlelle Eln-»teliung gewlsser Krelse miiBte allerdlnge noch ver-schwlnden.
*
Durdi den Sieg der Revolutlonsheere des Natlo-nalsozlalismus ist der „Garten Gottes" wleder belm-gckehrt. Das sdione EIsaB mlt eeinem mllden Klima und seinen fruditbaren Ebenen, seinen end-losen WeingSrten, den dunklen Fiditenwaldern. mlt seinen reldien, behablgen und lebensfrohen Mensdien 1st wleder deutsdi geworden. deut'.di. wie es Immer war. Denn wie hatte sidi sonst seine Spradie fiber die jahrhundertelange UnterdrOdtung hinweg erbalten kOnren, wenn nidit seine Baucrn nnd Arbeiter zSh an ihrrm Volkstum gehangen waren. Wenn audi der Elsasser ein Protestler ge-weeen 1st, der sidi lofolge seiner leidit entflammbaren Natur an den Karren der zersetzenden Madiensdiaf-ten von lotellektuellen und Klerlkem spannen lieB und dadurdi manchmal den Ansdieln elnes Rcbellen erwedcte, so gehort er dcdi zum germaniscben Kniturkrels, In den ihn die Hand des FUhrere zuriick-gefiihrt hat
Uorstob Im Oitkauhaius
Terek nnd Wladimlrowski] Im Sturm genommen - Straiienkampfe in Stalingrad
Aus dem Fiihrerhauptquartier, ai. Sept. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Am Terek wurden nach t)berwindung schwierigen und verminten Gelandes die wich-tigen, vom Gegner z'ih VerteidigtetJ Stadte Te rek und Wladimirowskij Im Sturm genommen.
In einzelnen Stadtteilen von Stalingrad, das der Feind unter Zufiihrung nener Krafte verzweifelt zu halten versucht, sind noch er-bitterte StraBenkampfe im Gange. Erneute Entlastungsangriffe gegen die Riegelstellung ndrdlich der Stadt brachen verlustreich zu-sammen.
Bei Saratow warf die Luftwaffe Tanklajtcr an der Wolga in Brand. Nordwestlich Wo-ronesch »cheiterten wieder niehrere feindliche Angriffe. Auch siidostwarts des llmensees und siidlich des Ladogasees wurden wiederholte Angriffe der Sowjets durch zusammengefaBtes Feuer aller Waffen unter schweren biutigen Verlusten zer.=chlagcn. Die Luftwaffe ver-senkte atif dem Ladogasee ein Frachtschiff, ein weiteres Sciiiff wurde beschSdigt und ein Bewacher in Brand geworfen.
Bin teuflisdter Plan Churthills
Deutsche Kampfflugzeuge bekampften gestern in der Dwina-Bucht bei Archangelsk trotz besonders schwieriger Wetterlage die Reste des britisch-amerikanischen GroBgelei-te s. Drei Handelsschjffe wurden mehrmals getroffen.
In Nordafrika griffen Verbiinde der deutschen Luftwaffe feindliche Krafte an der El-Alamein-Front und im sudlichen Wiisten-gebief mit Bomben und Bordwaffen an. Vier britlsche Jager wurden in Luftkampfen ab* geschossen.
In der Zeit vom 9. bis 20. September verlor die britlsche Luftwaffe iSg Flugzeuge, davon 46 fiber dem Mittelmeer und in Nordafrika. Wahrend der gleichen Zeit gingen im Kampf gegen GroBbritannien ^2 eigene Flugieuge verloren.
Tn den Kiimpfen im Raum von Stalingrad schoB cine pommersch-westpreuBische moto-risierte Infanteriedivision bei der erfolgrei-chen Abwehr starker Entlastungsangriffe des Feindes an einem Tage 129 Sowjet-Panzer-kampfwagen ab.
Deportation deiitscher Kinder
Wie Deutsdiland nadi dem „Sieg der Alliierten" entnationalisiert werden soil
Berlin, 22. September. In England wurde der un-ceheuerllche Plan bckanntgegeben, die deutschen Kinder nadi dem Sieg der Alliierten zu inter-nationaligieren. Die in London erscheinende, »on Churchill bexahlte Zeitung „Vrij Nederland" fordert, wie das amtlidie englisdic ReuterbOro mit-teilt, doB mile deutsdien Kinder im Alter von xwci bis seeks Jahren ihren MQttern wcggenommen nnd fflr die Daner von 25 Jahren In* Ausiand gescfaidct werden mCssen. Bel dieutt Methode wQrden die Deutsdien nicht mehr топ Ihrer Nationalitlt besesieo sein. Es wOrde ein Voliiergem'sfh entstehcn, das nicht nehr aU deutsdi xu bcieldmeo lel.
Mlt der VerfiffentUchone dirscr teuflisciien Ab-
sicht wird das gemeinste Verbrcdien vcrkilndet, das jemals Menschenhirne ersonnrn haben Wii habcn uns niemtli einer TMuschung hlerUber hlneegeben, welches Sdiidcsal dem deutsdien Volk von Jer bol-sdiewistlsdien Bestle und dm pIutokratl«chen Wclt-verbrecfaeni zugedadit let. Stalin und Churdiill wol-
Die Brillanten fiir Obit. Graf
HDdiste Tapferkeitsanszelđinang anlflfilldi des 172. Luftsleges
Birlln, 22. Sept. D«r Flihrfr hat Obcrltutnant Hermann Graf, Staffalkapltin In tlnem Jagd-gesdwader, dat Elchtnlaub mlt Sdivartcro und Brillanten turn Rltterkreua d«i Elaamen Krtutea Tar-lichen nnd ihn folgendai Schrtlbtn ttbermlttelt;
„In WUrdlgnng Ihrei Itnmerwihranden htlden-miltlgen EiniattM In Kampf Mr dit Fralhalt DDiiret Volkci vtrlelht Idi Ihnen »пИвПА Ihrea 172. Luft-sieget alt fUnlteo Soldaten der deuttdien Wehr-madit die bSehite dentiche TapferkeltaattHtldmnng. dat Eldianlanh mlt Sdiwtrteni und Brillanten nn Rltterkteu? dee Eiserpcn Kreuiea,"
Bisher hat der Flihrer die b°chit( dtntidbe Tapfcr-kcit»aus*elchnung an folgendr Soldaten verlleheni Oberit Mctldera Oberat Galland. Major Gollob, Oberl«at|i«Dt Mtrttlllt und Oberleutnant Graf. AjjlKBUdb det Vetlelhong de« Eidienlaubet mM
Sdiwtrtem and Brillanten xum Rltterkreai dee Elttmea Kreunei »andte Relcheinarediall Hermann G 6 r 1 n g dem Oberleutnant Graf, Staffelkapltin In einem Jagdgeichwader. folgendea GlUdtwunidi-idirelben;
„Main lleber Graft In bewnnderangiwOrdlger Eln-ittxfreudlgkelt ond heldrnmOtlgem Angrlffigelit haben Sle tleh alt eIner melner erfolgrelchiten Jagd-flleger nnvergingllchen Ruhm erworben. Dankbtr und vol! Stolt begllidiwtlntehe Idi Sie henllch an der Ihnen vom FOhrer verllehenen hfichaten Tapferkelti-auKcichnung. Inimerwahrendes Soldatengliick soil Sie, raein tapfercr Stafftlkapltiin. auf dem Wcge zu neuen Slegen beglelten.
Goring, Rcidismarsdial] dca GroSdcutscbcn Reichca und Oberbefehlshaber der Luftwaffe."
len die Verolchtung el] der Nationen, die noch dlt Kraft In sldi ftihlen. der bolschewlstledien Velker-versklavung Widersland zu ldstpn. nnd ij«n Wlllen bcsit/en, sich gcgen die plutokrallschen Auibeuter zu erheben. Wlr kcnnen Ihr.n teufllschan Plan seit langem. Ihr Ziel iet die Ausrottunt des deutsdien Volkci. Wenn es noch elnes Bewelses bedurft hatte, um auch dcn blindestcn Volksgenossen die Augen zu itffnen, dann let dlese Vereffentllchnng dal nnwlder-lajbire Ztugnit dafUr. was da« deutschc Volk, wii (eine Miitter nnd Kinder von diesen unmenscblidien Verbrediem zu erwarten hfitten.
Dte ungebeuerlichen Enthtillungen det Londoner Blattcs stlmmcn durchau« mlt dem Ubereln, was gc-rade am Samstag der ameHkanIsche Marineminister Knox In einer Rede In Kansas City erkllrtti „Nach dem Slege", so rief dicfer Krlegshctzer aus, „wird eln Fricde vorgeschrieben In dem Deutschland und die Achsenmlchte vSIltg btteltigt werden." El кбппе kelnen KompromlB geben. Mlt dlesem letzteren wird Knox recht haben. Es wird mlt diesen Kreatnren kelnen KompromlB geben.
In der Entschiossenhelt des dentsdien Volkes iher werden ilch dlese Verbredier tiuscheni Im BewuBt-seln seiner Kraft hat es den Kampf seines Lebeni gcgen seine Vcrderber anfgenommen Seine SShnt vollbrlngen Wunder in Ttpferkelt nnd sle waren slegreich an alien Fronten nnd adiligen nun die Ver-brecher nieder, die dem dentschen Volk dieses fnrdit-bare Schldtsal zngedecht haben Sle wlssen, vereint mlt der gesamten Helmat. daB die Gereditlgkelt unserer Sadie uns sum Siege fUhren wird. Die An-stifter nnd Urheber dieser Verbredien aber — deasen sind wlr ebenso gewlB -- wird Ihr verdlcntet Sdiicknl erellen. Sle werdrn Ihre unabwendbar# Niederlage nicht Oberleben.
None EldienlanbtrHger des Heeres
Berlin. 22. Sept. FUr Ihre erneute hervor-rigende BewHhrung Im Kttnpf wurde vom FUhrer dera RItterkreuztrSger Ooerleutnant Werner Z 1 e g I e Г aus Schwetzlngen (Baden), Batalllons-filhrer in einem Infanterleregiment, und dem Uitterkreuztroger Leutnant Gerhard H eln In einem Infanterleregiment das Elchenlaub zum Rltterkreua dei Elsernen Kreuiei yerliehen.
1	USA-Inspiration
1	Mr. Bull, AuBenminister der Vereinigten
i	Staaten, hat das Problem der Inspirationen
I	auf eigene Weise geWtt. Sein Geist beflUgdt
I	sich an den geifernden Phantasiegeburten
I	und gesehmackloaen Auswilchsen des Has»es,
=	der die Јппдвг vom Stamme Moses дедвл
=	dag neu0 Deutsr/Uand beseelt. DaP der
=	Au^enmlnieter der USA sich mit diesem Ha&
I	aolidariich erklUrt, kommt an tick nicht Hber-
I	raschend. Wie kUrgUch aber тиЏ es um den
I	Einfallsreiehtum des Mr. Hull beatellt sein,
I	wenn er in seiner Neujahrbotschaft an ^alle
I	Amerikoner jUdiachen Olaubens" erkUrt, es
1	$ei Jnspirierend" tu sehen, wie diese „Grup-
=	pe von USA-Mitbiirgern in ihrer Entschlos-
=	senheit eintg sei, auf jede nur тбдИсћв
=	Weise zur Erlangung des Sieges gegen die
I	AchsenmUchte beizuiragen". Moge sich Bull
I	auch weiterhin an der Einigkeit dieter mau'
I	schelnden „Gruppe von USA-MitbUrgern"
I	inspirieren, Er wird gewifi in der AcMung
=	von Roosevelts jildischen Freunden steigen,
I	wenn er mit dem Talmud und dem Schul-
=	chan-Aruch in den Kampf gegen die dent-
E	schen V-Boote und Bomber zieht. Moge er,
I	inspiriert von der alttestamentarischen Weis-
I	heit jener ringelgelockten Kaftantr&ger, die
I	sich aus den Ghettos des europđischen
I	Ostens zu Beherrschern von Dollarmillionen
I	emporgeschwindelt haben, in Uafiorgien
I	achwelg^n und von einem neuen, in Neuyork
=	ги errichtenden Jerusalem tchwdrmen, Wir
=	glauben besser zu fahren, wenn wlr uns auf
=	die Inspirationen unserer Ingenieure und
=	V-Boot-Fabrikanten verlassen.
H)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiminniiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiimnininimiiiiiiii
Feferlidier Ansklang in WIen
Wi'en, 22. Sept. Zum AbschluS der Griindungs-tagung des Eoropalschen Jugendverbandes In Wien fand am Freitag auf dem Heldenplatz elne G r o 6-kundgebung mlt elner feierllchen Heldenehrung statt. Die Jngendffihrer der einzelnen L&nder legten > unter den KlKngen Ihrer Nationalhvmne am Ehrenmal einen Kranz ihres Landes nieder. Als letzter wurde der Kranz der deutschen Jugend von Reldisfngend-fiihrer A X m a n n nledergelegt. Nach der Heldenehrung sprachen im Namen der Relchsleitung der N80 AP Reldiiorganisationsleiter Dr. Ley. die SchiuBrede hielt Reidislelter Baldur v. S di i r a di von der Terrasse der Neuen Burg. Mit einer Fiihrer-huldigung und den Natlonalhymnen Italiens und Deutxdilands wurde die GroBkundgebung. die einen Massenbesnch aufwles, brendet. General SuzukL der Prisident der groBjapanischen Jugend. rlchtrte an die In Wien versammeiten Fiihrer der europaitcben Jugend elne herzlidie Botsdiaft.
Gandhi in Lc^bensqefQhr?
hn. Rom, 22. September. Nediriditen aus New-Delhi die noch elncr Bestatigung bediirfen, spredien davon. daB Gandhi schwer erkrankt sei. Der Leib-arit des Mahatmp soli erklHrt haben, daB die lebcns-SefMhrllAe Krankhelt »nf dii In den letzten Wodlte crtragenen Entbehrungee zurflftxurahfeif'pei. Die aligemeine Sdiwadie erklire sich aus dem Um-stand, dafi Gandhi tussch'icliileh von Ziegenmildi lebe. Die EnglSnder bemdhen sich, die beunruhl-genden Nachrichten liber den Gesundhrltizustand del Mahatma gehelmiuhalten. Um den xahlreichen Ge-riiditen entgegenxutrtten, wurde in eln^r offiziellen Verlautbtrung behauptet. daB sich Gandhi bester Ge-sundheit erfreue. In Wlrkilchkelt besteht berelts der Plan, Ihn nach einem Gebirgsort, etwa In Kasdimir, xo brlngen, falti sich sein Zustand welter verschleditem solite.
Gandhis Sohn, Flzore Gandhi, wurii atn Don-nerstag vom Bexirksmagistrat in Allahsbad xu einem Jahr ichwerem Gefingnis nnd zur Zahlung von 200 Rupien GeMstrafe verurtellt. Da Gandhi |un. sidi weigerte, die Geldstrafe xu xahl«n, wurde die Geflngnisstrafe nm sedis Monati erhSht Es sei er-wilhnt, daB Gandhis Sohn nnd dessrn Fran wegen Antellnihme an einem KongreBtteffen am 10. September In Allahabad verhaftet wurden. Aus Madras kommen Berichte Ober ZusammenstBGe In Nellore. Vor einlgen Tagen warden In Kumbakonam xwel Wlrtsdiaften in Brand gesetxt. Dabel kamen xwel Personen In den Flammen nm. In Jakot, der Haupt-stadt des gleidinamigen Staates. wurde elne Anzahl von KongrcBdemonstrationcn durdi ile brltlsdie Lathi-Polixel aufgelSst
ExitSnig Carol aus Mexlko ausgewlesen
rd. Stockholm, 22. Sept. Der emigrierte ExkBnlg Carol aus Rumlnlen lit nach elnir Meldung del skandinavlichen Telegrimmbllroi aua Mexlko aui-gewliseo worden. Die Ursache xu dieser luf-sehenerregenden MaBnahme llegt angebllch In Carols Welgtrvng, sidi als gew6hnllcher rnmSnlsdier Staats-angenerlger bet der mexlkahlschen Pollxel reglstrleren zn laasen. Die Anmndien Carols um die Elnrelse« •rlaubnla nach den USA. nadi Kuba. Panama und mehreren anderen Republiken sind bis jetzt a b-lebnend beantwortet worden,
Unrnben aul Jamaica
TnippenverstXrkungen aus Kanada und USA
Vigo, 89. Sept. Die Girung unter der Bevel-kerunt auf Jamaic« (Uhrte dazu, dad neue nord-amerikanltdie und kanadiiche Truppen nach der britiichen AntiUeniniei Jamaica entsandt wur' den. Dieie lind kilrzlidi in Kingston eingetroffen, wie aus Buenos Atsei gemeldet wird.
per Generalgouverneur Richards hat, wie be« reiti verzeichnet, im August die PrOgelstraf# angeordnet. Die streikenden Einhelmiidten haberf eine drohende Haltung angenommen. Auf die Wirtidiaftileee ,Jamaioas eingehend, erkWrtd Ridiardi, daB die Arbaltsloiigkeit grofi sei. Di# Stau- und Ltticharbeiten saien arhebli* xurilck-eegangem, wodurA aahlraidie Hafenarbaitar broi> los wurden. Ferner lei die Zudterrohr rnte be-endet. Auch h'trdurch wiiren viele Landerbeiter erwerb*loi. Absdilicflend »elite er noch die Be-hauptung aul, d«e di* Btvttikerung Jamaicas keinaiwcgs aine Sclbstregierung wilnsme.
23. aeptembra 1942.
KARAWANTFN BOTE
stran 5.'— Stev. 75,
IVaeela Janeza Perka
SadoTi »Osvobodilne fronte«: Krvava, nečloveška zločinstva na tekočem traku
Л' Principi eedaj končno uetreljenega Јапвга Perka (glej na 3. strani) so temelj-načela »Osvobodilne fronte«. Na papirju fh naziva jo: »Človečka kultura« in »Napredek«; dejansko pa izgledajo sledeče:
Janez Per ko le umoril:
Dne 27. marca 1942 v Siegeradorfu pri ^plachu čevljarska zakonca Kuhar.
Dne 1. junija 1942 se je udeležil P e r k o ^ora kovaškega mojstra Franca Berka ^ 8t. Anni am Loibl.
Dne 24, junija 1942 je umoril čevljarja -*rdinanda Perka in delavca Janeza ^erdierja, bivajoča v občini Kater, na Prav boIjSeviSki način z zatilnim strelom.
Dne 30. junija 1942 je ustrelil Per ko ^eta Janeza M e g 1 i č a v St. Anni in iz-'Opal kmetijo.
Dne 2. julija 1942 je ubil kmeta Jurija ^ozmanav Oberlomu 22, občina St. Katrina, oropal kmetijo in jo zatem zažgal.
Dne 8. julija 1942 je ranil župana in gasilskega vodjo Petra Strupperja z dve-streloma v glavo.
Dne 10. julija 1942 je umoril г dvema ^-dum streloma v Gallenfelsu bolniškega ?>aeščenca Josipa Skrjancain njegovo Marijo. 13-letna hčerka je pobegnila in J* tako ušla smrti.
, Dne 15. julija 1942 je ustrelil Perko ^Чрапа Emesta L u k a n c a, občina Kaier.
Dne 6. avgusta 1942 Je umoril v Ober-^ernigu tesarskega mojstra Josipa Jenka, ^kradel tam s svojimi banditi vsa živila in ^80 gotovino. S tem podlim zločinom je
Odpravnina lastnikov lugoslovansklb državnih zadolžnlc
Berlin, 21. septembra. Redchsreginmg Je z vladami drugih nasledatvemih držav bivše ^*ig08lovanske države dne 22. Julija 1942 ®klenila dogovor o premoženjsko pravnih Odnosih. Po tem dogovoru bodo odpravljeni W neki objavi nemškega Reicha lastniki ii^goslovanskih državnih zadolžnic z Izroči-odstotnih Relchsschatzanweisung j.^^^lh zakladnih nakaznic). Odprava nteva kot pogoj prijavo In odstop dr-,^^ih zadolžnic, ter je prijavni rok zelo ki je določen s 15. oktobrom 42- Prijava in odstop se raztega na vse ki so 1. decembra 1941 imele svoje ivališ^e ali sedež v nemškem Reichu vklju-»0 protektorat, v Elsassu, Lothringemu, ^4*emburgu ali v osvobojenih ozemljih Podnje Štajerske, Kttrntna ali Krai-^ Te osebe morajo dokazati, da so te dr-^vne zadolžnice posedovale že 15. o k t o-1941. Razglas Reichsfinanonlnietra ^"^ja tudi višino odpravnine.
oropal 7 nedoletnih otrok očeta in hranilca.
Dne 2. septembra 1942 je ustrelil na sra« moten način uradnega živinordravnika B e-denka iz Krainburga in je umoril s tem moža, kateri je služil svojim bližnjim.
Dne 5. septembra 1942 je izvršil Perko v Olacheuku umor nad Janezom Ferijanom Martingom.
Na konto tega krvoločnega rokovnjača so knjižene vse plenitve, roparski napadi in napadi na motoma vozila, tolovajstvo v obširnih področjih Neumarktla, Kreuza, Krainburga itd. Inspirator (navdahnjenec) vseh teh zločinov Janeza Perka in njegovih bratov, kakor tudi tolpe, ki jo je vodil, je bil banditski glavar Gorenjske Josip Gregorčič.
Ta lahkomiselna zločinca, oba svoječas-na rdeča španska borca, označita svoje nepopisne zločine, kot »Človeško kulturo« in
»napredek«. Ti zveri v človeški podobi sta se hotela polastiti vladanja na Gorenjskem. Gospodariti nad Vami Gorenjci in »osvoboditi«. Izpostavljeni ste bili njunemu nasilju vsi, pa naj bo mož ali žena, fant ali dekle. Njune »Osvobodilne metode« so se odlikovale z vedno naraščajočim peklenstvom.
Pred tem strahom Vas le sedaj sila RelAa osvobodila!
Dne 9 IX. 1942 smo uničili na Jelovici Josipa Gregorčiča in z njim tolpo 32 rokovnjačev, nadalnjih 8 banditov smo ujeli.
Dne 14. IX. 1942 smo Vas rešili v Unden« bor&tu tolpe Janeza Perka, v kateri so bili tudi njegovi bratje. Janeza Perka in 28 drugih rokovnjačev smo ubili; 33 banditov pa ujeli.
Gorenjsko prebivalstvo sedaj olajšano zadlba!
Po uničenju Perka in njegove tolpe so prihiteli kmetje, da bi epriJo mrličev pokazali svoje zadoščenje nad rešitvijo pred ro-kovnjači, istočasno pa tudi njih brezmejen gnus nad delovanjem in nehanjem teh zločincev.
To je ponoven dokaz za to, da je gorenjsko prebivalstvo potegnilo jasno črto med seboj, rokovnjači in takozvano »Osvobodilno fronto«. K uničenju 102 rokovnjačev tekom par dni je koncem kcmca mnogo pripomoglo tudi aktivno sodelovanje prebivalstva.
Iz tega končno sledi: čim bolj intenzivno vsak posameznik sodeluje v obrambi zoper rokovnjače pri zaščiti svoje do. movime In bodočnoetl Gorenjske, tem bolj napreduje uničenje vseh banditov in tem prej se povrne mir, red in zadovoljstvo.
»Osvobodilna fronta«, ki se v obilici po-služi novih okusnih in zapeljivih gesel, ni ničesar drugega kot organizacija, ki skriva komunistično stranko, vaba za razširja« nje boljševizma.
Slušajte, kaj je dne 28. avgusta 1942 pri St. Anni ujeti komisar Adolf Kol ar, rojen v Windischgrazu, izpovedal pri svojem zaslišanju dne 29. avgusta 1942:
»Jedro« »Osvobodilno fronte« je aparat komunistične stranke. Na zunaj povdarja ta aparat komunistične stranke nacionalni vzrok. V resnici pa dela ta aparat za izvedbo boljševiške svetovne revolucije. Deluje se na tem, da so vodilni člani te »Osvobodilne fronte« komunisti, to se pravi boljševikl.
Banditski vodja Brile j, ki je bil v ozki zve-i z rdečim krvniškim hlapcem Janezom Perkominkije pustil v HI. Kreuzu pri Litiji usmrtiti 3 žene, samo radi tega, ker so šle v cerkev se je izrazil še natančneje;
»Ce bo potrebno, bomo ubili vse prebivalstvo, katero se ne prizna h komuniz-mu«.
CorenlcU Vidite, kakšno usodo Vam le mislila pripraviti takozvana „Osvobodilna fronta". Rokovnjači kot „Jedro*^ te „Osvobodilne fronte" hočelo Vas In Vašo domovino krvavo uničiti.
Tega principa se trdno drži boljševizem in vsi njegovi zastopniki, četudi še radi vidijo fantasti med Vami v boljševiškem pod-človeku in v rdečem armistu »Pomagajoče-ga slovanskega brata«, surova strahotna vlada boljševizma, pojma »Brat« ne pozna. Saj vidite to pri banditih, ki so postali nad Vami celo bratomorilci.
Odločitev za Vas je padla! Vaše življenje, Vaša domovina in Vaša bodočnost so zasidrani v VelikonemSkem Reichu. Zapoved ure se glasi:
Priznamo se k Reldin
Nemško sodobno slovstvo
Gornjemu Članku v pre ' . JnjI številki na-Sejra Usta dodajamo še, kar je po pomoti stavca izostalo, da ata knjigi »Panzer am ВаПсап« (OklopnjaJki na Balkanu) in »Fun-ker am Felftd« (Radio v elubl sovražnika) Izšli v zaloSbi Wllhelra Limpert — Verlag Berlin.
Vera obiskuje otroški vrtec
suka Iz vsakdanjega MvljMiJft
Vsako Jutro gre mamica z malo Verico v otroški vrtec. Verica se že veseli lepih svetlih prostorov, kjer se lahko tako dobro Igra, ia že komaj čaka, da bo lahko pozdravila teto' Anni z »Guten Morgen« in vse druge, najel ae imemijejo rožica na rešiš&u, metuljček, srček ali kakorkoli; pravega imena se itak ne more tako hitro zapomniti, pač pa sliko, kt vsakemu nakazuje prostor, kamor spada garderoba, kamor se obesi obrisalo, postavi čet-ka in kozarec za zobe. Ne traja dolgo. In že 80 vsi zbrani. Mamica se pa že davno nahaja na svojem delovnem mestu in je s svojimi mislimi lahko pri delu. Sedaj pa prične jutranja gimnastika, ki je ne le zelo zabavna, ampak tudi krepi telo in ga ohrani zdravo. Tudi z žogo in obročem igrajo in hitro mine čas, posebno ko je toliko mikavnega poleti v krasi»m senčnatem vrtu, in ko tako vabi peskovnlk. V hipu je čas za kosilo. Prinesejo ga v velikem loncu in ga potem razdela v majhne skodelice. Z glasnim »Guten Hunger« pričnejo jesti. Tete pa natančno pazijo, da otroci pravilno jedo, da ne pride nič na mizo, da držijo žlice pravilno In da tudi vse pojedo. Po kosilu je odmor ^v spalnici. Vsak otrok se uleže na svoj ležalnik in mala družba mora enkrat postati tiha. Spalnica, ki je zelo svetla In zračna in je vedno dobro prezračena, Je dobro opremljena. Kaj kmalu so posteljice spravljene v stenskih omarah In potem krenejo otroci v sobo za telovadbo in gimnastiko. Vse je smotrno v teh otroSklh vrtcih, ki Jih je veliko v Krelsu Kralnburg In ki so vsi enako In skrbno opremljeni. V nekem drugem prostoru se nahaja kotllca za umivanje in izpiranje ust, kjer je čiščenje zob veliko bolj zabavno kot doma Na vsak način je treba ugotoviti, da se otroci navadijo na red In snago in da s tem pridobijo veliko za svoje poznejše življenje. Kajti »česar se Janezek nauči, bo znal tudi Janez«.
Ob petih popoldne pride potem mamica po svojo Verico in tudi druge mamice pridejo po svoje ljubljence. Ce pa ima mamica veliko opravka ali se Sele pozno vrne Iz službe, ostane Verica Se nekaj dalj ali jo privede domov ena izmed tet. Vse mamice pa vedo, da 80 v otroSklh vrtcih NSV njihovi otroci spravljeni zgledno In da za nje ni treba imeti skrbi.
Strokovna skupina čebelarlev „Kamten"
strokovni učitelj Mattitsch postavljen za predsednika
Državna strokovna skupina čebelarjev je izvedla ločitev deželne strokovne skupine SUdmark v deželni strokovni skupini Steier' mark in Karaten. Zaradi tega je obiskal poslovodja državne strokovne skupine čebe-.larjev, di,E n g e I iz Berlina, Gau KArnten. Pri službenem razgovoru v uradu je bil postavljen v sporazumu z LandesbauernfUhrer-jem za predsednika deželne strokovne skupine čebelarjev K&rnten strokovni učitelj Fritz Matti .sch iz Klagenfurta, ki je bil doslej že prisednik in nadomestujoči predsednik deželne strokovne skupine SUdmark in je znan čebelarjem v K&rntnu ža mnogo let iz svojega delovanja kot predsednik Kirntnerske deželne zveze za čebelo-rejo. Urad Landesfachgruppe Imker Karaten (deželne strokovne skupine čebelarjev Kftmten) se nahaja v Klagenfurtu, Theater-gasse 4, tel. 2809.
jloslOTi preko iseh »vir
ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
. Toda nenadna ugotovitev, da se z eulm ^®**ed njegovih otrok nekaj plete, česar ni-^ opazila niti on niti njegova tako pamet-* žena, mu je dala povod, da je odkrito ^zil bojazen, da bi se kaj »Učnega lahko Petlo tudi s drugim otrokom.
Navadno se starši pogovarjajo o tem zve-v postelji, kadar napravijo pregled o do-^^kih minulega dneva in delajo načrte za Pnhodnji dan.
2ena to posluša In reče da — da In ne — »e.
. Ona še no ve, kaj mlsH mol, toda nekaj ^ sluti.
Zakaj hodi Grete zvečer pogosto še tako
^в^ај v svojo sobo?
Denimo: dnevno piše skrivaj kakšno pl-eifto.
Zakaj ae Grete vsako jutro potrudi, da ^lovi piamonošo?
Denimo: ona pričakuje tajni odgovor na "voje tajno pisano pismo.
hišl''^°'	pismo se mora nahajati v
jutro, ko gre Grete zopet po J, v.	do prihodnjega vogla pismo-
. .} '^^Proti, nahajamo goepo Sonntag v hlfc.	hčerke, kjer vrši materinsko
'•00 preiskavo.
dobro vegejent, vajen* je rsdst, pol življenja.
Deklica, kakoršna je Grete, more imeti Wa pisma le у pisalni mizi na desni strani. '	Bonntagova se poda k pisalni mi-
zi svoje hčere, ugotovi, da je desni predal zaklenjen, ve pa, kje se lahko nahaja ključ: pod pisalnim orodjem.
Naglo odpre predal In, kot bi ji Jklo prinesel na krožniku, ji padejo tam v roke tri pisma Leutnanta Quistorpa, te naglo preleti in se spozna; on hoče priti in nekaj vprašati.
Vsa zasopljena položi mati pisma zopet na njihovo mesto, zaklene predal, skrije ključ in je že davno zopet v kuhinji, ko prihaja Grete sedaj e četrtim Quistorpo-vim-pismom. Pismo nese tja, kamor navadno nosijo vsa ljubeča dekleta že od pradavnih časov tajna in naglo skrita pisma.
Mati se dela, kot da ničesar ne vidi, vidi pa vse.
Zvečer se Ji pri razgovoru med zakonci v postelji zdi primerno, da svoja zaznanja ja^ svojemu možu.
V vojaških rodbinah tudi v tem ozlru korektno postopajo.
Toda mož se smeje. Is veselja.
»Zakaj se pa sme ješ?«
»Ker se veselim!«
»Zakaj se pa potem še vedno sme ješ?«
»Ker vem veliko več ko ti!«
»Zakaj mi pa potem tega ne poveš?«
»Ker ne smem povedati!«
»Tak povej mi vendar!«
»Nak! Ne povem!«
»Ali je kaj sllčnega?«
»To nI izključeno«.
»HsoB...
»Ne vem tega!«
»Fej! Baj vendar veš!«
»Ia 6#, povedati tega ns smerni«
»Torej Haas!«
»Ne vem tega!«
»Kdo j« še?«
»Ne vem tega!«
»Mar na izmed Weeenbergovih deklet?«
»Saj veš, da ničesar ne vem, in če, da ne povem!«
»Rosemarie?«
Hauptman se smeje, da bi počil, zanikati pa tega ni mogel.
Nato stH oba pretresala oba primera, kakor imajo pač starši svoje misli o otrokih, o katerih pa vendar le vedno lahko samo ugibajo.
Zdaj sta pa imela dva sinova v vojni in dve hčerki doma.
Dan, ki se začne z razburjenjem, navadno še vedno kaj drugega prinese.
Ce bi le vedno prinesel take dobre in razveseljive stvari, kot sta ta dva nova otroka!
Ob tem času se nahajajo pionirji v tež« kem boju za veletok.
Z naporom vseli sil delajo most, dasi so pri tem vedno pod sovražnim ognjem.
Most mora biti gotov, kajti za reko morajo še naprej: divizija se hoče zasukati proti severoeapadu in obkoliti trdnjavo. Njeni vozovi morejo torej priti preko reke.
Da bi mogli prevažati tudi težke tovore, delajo pionirji na 8 tonskih brodih z dvema motorjema izven krova.
Neprestano se v čim najširši fronti premikajo naprej.
Neprtetsno pa tudi tresk* pri njih od obsh strani sem.
Obupani Poljaki M bili radi prosti sa hrbtom. Napadajo jih od vseh strani in iz zraka jim razbijajo kolone in ceste, želez-miške prog« ]д poti. To je k zadnjo črta,
ki jim je na razpolago. In če jo zgubijo, je' tudi Poljska zgubljena.
In Poljska bo zgubljena.
Mestni zidarski mojster stoji z zavihanimi rokavi na mostu in priganja. Nato je že zopet pri gradbenih krdelih na kopnem in jih priganja. Pot mu curlja raz čela.
Postavljajo, kjer le morejo, tesarske koze, pole, kjer je struga reke kamenita in trda. Zabijajo kole, kjer je močvirje, gradijo pontone, kjer je pregloboko; to bo trden most!
Morajo ga dovršiti.
Ze so skoraj sredi skupaj, od gornjega dela veletoka prihaja Se manjkajoči koe pontona, ki ga je treba le priključiti in vgraditi.
Tu jim granata razbije dva pontona, čolna se pogreaieta, morajo jih potegniti na kopno j» zakrpati ter zopet vgraditi. Dra« gocen čas je zgubljen, toda ne da se рснпа« gati.
Na vsakem bregu gradijo sedaj dve re-^ zervni progi, da se lahko ž njimi opomorejo, če kaj izpade.
Leutnant Sonntag in Oberfeldwebel We-senberg, oba Se vedno z zavihanimi rokavi, sta mokra do niti, toda od svojega mostu na noben način ne odnehata.
Ravnokar stojita še na novi progi in na* pravita nekaj korakov do proge pontonov, potem zopet naprej k novemu delu, ki se ne sklada popolnoma, ker je previsok.
Tu sopet zatuli v frsku in trikrat tresne v vodo In enkrat »a most.
Poljaki so se s streli približali cilju.
Četrta granata raztrga progo, kos ploha zadene Leutnanta v prsi in ga vrže raz krwu ^Đaljo jvihpdiiji&l ^
Stran 6. — Stev 75.
KARAWANKEN BOTE
ИШегЈидвпИ iz Oberkraina u Faaku
OWsk V l^orišču za vojaško utrjevanje v Faakn KSrnlnerske HJ • Dragocena osnovna Izobrazba za oboroženo silo
Po nekem odloku mladinskega vodje nemškega Reicha se morajo vsi člani Hitlerjugen-da, pred izpolnitvijo svoje vojaške dolžnosti podvreči tritedenski izobrazbi v taboriščih za vojaško utrjevanje Hitierjugenda. Ta izobrazba nikakor ni kako »igranje vojakov«, temveč da mladeničem važno podlago vojaške sposobnosti za orožje, predvsem pa veselje do vojaške službe. Delo v taboriščih za vojaško utrjevanje je radi tega nadaljevanje predvo-dažke vzgoje v edinicah HJ, ki je doslej že priznano izvršila dragoceno osnovno izobrazbo za oboroženo silo.
Izobraževanje v taboriščih za vojaško utrjevanje — v K&mtnu taborišče Faak in taborišče Notsch — vodi Hitlerjugend v sporazumu z oboroženo silo in izobraževalci oboro-Ž№e eile. Da je to sodelovanje izvrstno in koristno, smo se o tem lahko prepričali ob obisku v taborišču Faak.
240 mladeničev v taborišču Faak
Nekaj sto metrov pred taboriščem naletimo že na krdelo II pri zunanji službi. Sedaj 240 mladeničev obsegajoče moštvo taborišča je po načinu HJ-Gefolgschafte razdeljena v krdela in tovarištva. Vsakodnevna jutVanja sobna služba je po razvitju zastave že izvršena. Krdelo II vrši ravno redovne vaje. Od navadnega posameznega navadnega obrata do najtežjih obratov s celo edinlco vse temeljito predelajo, dokler ne gre vse v redu. Redovne vaje pospešujejo tudi koncentracijo duha in obvladanje telesa.
Mladeniči Iz Altgaua In Oberkraina
Kot zvemo, je ta tečaj — peti v Faaku — sestavljen iz dijakov učiteljišča v Klagenfurtu In iz mladeničev iz Oberkraina. To se je dobro obneslo, ker tovariši iz Klagenfurta s tovariši iz Oberkraina, ki umevno ne morejo zmerom dohajati teoretičnega poduka, v sobi zvečer ponove, kar jim je ostalo nerazumljivega. Vkljub začetnim težkočam sporazumevanja, taboriščno moštvo sedaj postalo že dobro delovno tovarištvo.
Nekoliko pod taboriščem sta dve tovarištvi nekega, drugega krdela pri službi na terenu. Namen tega dela je pravilno premikanje in zadržanje v terenu. Spoznanje cilja, imenovanje cilja in opisovanje cilja, opisovanje terena, premikanje v terenu, skrivanje in varan je je nekaj Izmed mnogih nalog Izobrazbe v terenu. Drugo tovarištvo se vadi v ocenjevanju daljave.
Praktična uporaba v vajah
Praktična uporaba izobrazbe v terenu se • vrSl v nalogah poizvedovalnih čet, v nočnih vajah, orientacijskih pohodih in terenskih igrah, ki združujejo istočasno tudi znanje branja zemljevida in ravnanje s kompasom.
V taborišču samem najdemo letalce HJ pri ■ službi spoznavanja letala: 20 do 30 lastnih in sovražnih letalskih tipov se uče mladeniči popolnoma spoznati na modelih in na senčnih podobah. Taborišče Faak sprejema poleg splo-
šne Hitlerjugend tudi Se letalske in poročevalske HJ, taborišče Notsch pa motorizirane HJ.
V razgovoru z OberstammfUhrerjem P. zvemo, da tvori en del taboriščnega časa streljanje, ki ima namen pridobitve spoznanja in obvladanje K- puške. Dosega tega cilja se najboljše dokaže s pridobitvijo strelskega znaka HJ, ostalo izobrazbo pa nagradi pridobitev Kriegsauebildungs- in Kriegstibungsleiterscbel-na kot tudi HJ-LeistungsabzeiiChena. 77% dosedanjih udeležencev je pridobilo to spričevalo (Schein), ter je bilo podeljenih okoli 400 Lei-stungsabzeiichnov.
Vsako taborenje se zaključi z potovanjem v gore. Dosedanja potovanja na P16cken, na Mittagskogel in Villacher Alpe so bila vsakokrat izvršena z zelo dobrimi pohodnimi uspehi.
Povprečna pridobitev teže kg
Z vodjo taborišča nadaljujemo začeti ogled. Skozi na čisto pometene in pospravljene sobe, pisarne, delavnice in dvorane pridemo do velike moderno urejene taboriščne kuhinje. Tukaj se skrbi kar najboljše za telesno dobro mladeničev. V taborišču se naj vendar tudi telesno odpočijejo, ker imajo večinoma na razpolago za obisk taboriča svoj dopust ali svoje počitnice. Povprečna pridobitev teže znaša 1% kg.
Na nekem travniku v gozdu najdemo neko edinico pri petju. Na športnem pi^ostoru je neko krdelo pri športu. Sistematično telesno šolanje se m.enjava z veselimi igrami, radi česar imajo mladeniči te športne ure zelo radi. Tukaj se lažje sporazumejo in brez vsake nevešči jivosti priznajo taboriščniki iz Altgaua, kakšni »športni kanoni« so nekateri tovariši Iz Oberkraina,
Svetovno nazorno šolanje, obisk gledališča, predavanje in slično zaokrožuje sliko taboriščnega življenja, skozi katero veje resnoba, a je za mladega človeka vendar večkrat zelo veselo.
»V najlepšem taborišču Reicha«
Da mladeniči sami spoznavajo važnost te izobrazbe, kažejo njih pisma vodji taborišča in voditeljem. Nekdo piše: »Včasih je bilo silno trdo. Toda naučil sem se marsikaj dobrega in koristnega za svoje življenje«. Nek drugi je za stavo napravil celo knjigo s točnim popisom svojih doživetij v taborišču. V njej piše: »Imel sem srečo, da sem v najlepšem taborišču za vojako utrjevanje Reicha prebil tri tedne svojega Izobraževanja«.
Ko zapuščamo taborišče za vojaško utrjevanje HJ v Faaku, vemo, da vrši tukaj v v^lednem sodelovanju z oboroženo silo Hitlerjugend važno vzgojno nalogo in sicer tako, da se mladeniči že vesele, da bodo smeli postati vojaki. Tudi mladina K&mtna bo tako vzgojena, da bo nekoč delala čast slavni vojaški tradiciji domovine.
B. Petrel
jVajTečja oskrbovalna akcija sveta
Otvoritev vojne zimske pomoči v okrožju Radmannsdorf
v obliki svečanega apela je otvoril Krels-leiter dr. Hochsteiner nedavno pred pol-noStevllno zbranimi tovariši stranke in rojaki ter Oberkrainerji, ki so se tega pomembnega dejanja udeležili v velikem številu, četrto vojno zimsko pomoč. Dvorana kina je bila slovesno okrašena In godbeni vod oborožene sile je s svojim igranjem povečal slavnost.
Kreisleiter je opozarjal na to, da je FUhrer uvedel WHW v času, ko sta v nemškem narodu prevladovala brezposelnost in pomanjkanje In ko je bilo treba premagati glad in mraz, ki sta obiskala nenjSki narod. Pod vodstvom Adolfa Hitlerja ni dolgo trajalo In stiska je bila omiljena s to ustanovo narodnega skrbstva, ki nima primera In je vzorna kot samo-pomočni ukrep naroda. Uspehi zbirk so se od leta v leto stopnjevali in se je lahko mislilo na to, da se po odpravi najbolj navadnih stisk v narodu izgradi WHW, ki je ne bomo J ti dames niti v bodoče več opustili, za obdarllno In oskrbovalno akcijo, ki naj nam jamči, da smo zdrav, močan, zmožen narod In tak tudi ostanemo. Pomislimo samo na široko razple-tene naprave NSV na področju oskrbe »Mutter und Kind«, na neštevllne otroške vrtce, domove za odpočltek mater, odpoSiljntev otrok na deželo Itd. To so naloge, za katere se Izplača, da doprlnesemo največjo žrtev. Tu ni samo pot za porast naroda Iz lastne moči, ampak tudi za gojitev in poglobitev nemške narodne
Aui dem Kreise Hrainburg
Gallonfels. (Oskrba ranjencev.) V teku tega meseca se je v deželni bolnišnici v Gallenfelsu vršila druga oskrba ranjencev in bolnikov oborožene sile, policije In carinske mejne straže. Tokrat je bila Ortsgruppe der Frauenschait v Kralnburgu, ki se je ranjencev in bolnikov spomnila z Ijudomiliml darovi. V okviru referata za oskrbo ranjencev je prinesla ljudomile darove Ortefrauenschaftsleiterin Korak Iz Krainburga s poverjenikom NSV Kreisamtsleltung In jih v spremstvu Orts-frauenschattslelterin Tscheblak in Orts-beauftragten der NSV župana Prenn#rja razdelila med ranjence in bolnike, ki so jih z veseljem sprejeli.
Oallentels (Poletno slavje v otroškem vrtcu NSV.) Otroški vrtec NSV v Gor)tsche, Ortsgruppe Gallenfels je pred kratkim priredil poletno slavje. Na več lepo okrašenih vozovih in ob zvokih glasbe so se peljali otroci na slavnostni travnik. Tam se je zbrala vesela družba pod klasnim vencem in je pokazala vse, kar se je med letom naučila. Posebno naj povdarlmo delo otroških vrtnarlo Paule Schellk In KAte Schramm. Lutkovna predstava se je otrokom posebno dopa-dla, Z otroci vred so se veselili tudi starlšl, ki BO prišli v velikem številu, nad uspelo prireditvijo.
St. VPlt an der Sawe. (Nezgoda.) Block-lelter NSDAP-Ortsgruppe St. Velt an der Sawe Franz Kowatsch je pred kratkim padel z visoke hruške In se tako težko poškodoval, da BO ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico v Gallenfelsu. Njegovo življenje je v nevarnosti.
St. Velt a. d. Sawe. (Zborovanje DAF.) V St. Velt a. d. Sawe je pred kratkim govorila Gaufrauenwalterin Pgn. Tor b a r tovarniškim ženam In dekletom. Poslušale so zelo pozorno Izvajanja, ki so pojasnila stališče žene v Deu-tscher Arbeltsfrontl.
St. Velt an der Saw«. (Zborovanje DAF.) Pred kratkim je govorila Gaufrauenwalterin Tor kar ženam In dekletom, ki se udejstvujejo. Te so zelo pazljivo poslušale Izvajanja, ki opisujejo položaj žene pri DAF. Govor so potem prevedli tudi na slovenski jezik
St. Velt an der Sawe. (Mladina na delu za vojno zimsko pomoč.) Te dni je naetoplla mladina pri zSlranju sadja za WHW. iPlmpfe m Jungmttdel so » 35 ročnimi vozički vozili od hl4e do hite In na koncu zbirke imeli razveseljiv uspeh okrog 2000 kg odpadlih jabolk. Zbirko sadja sta organizirala dva tukaj цвшеМша dijaka.
PoUand bel Laak. (Nabor.) Te dni smo imeli v POllandu nabor za delovno službo. Prišli 80 fantje iz sosednjih občin. To je bilo vriskanja, petja In med veselimi je bilo slišati tudi zvoke harmonike. Končno je še sledilo >taugllhanje«.
Predaetel. (Delo stranke.) Pred kratkim so se zbrali vsi Amtstrttgerji in sodelavci NSDAP k delovnemu sestanku, na katerem je Ortsgruppenleiter Winkler podal smernice. Nato so se razgovarjali o delu WHW. Zupan Daberer je obravnaval prehranjevalno vprašanje in je pokazal na primerih, kako nemški Reich skrbi za prebivalstvo. Popoldne je sklical Amtslelter L i k o s a r svoje sodelavce, da se povzame delo v WHW s primernim zanosom. Delovno poročilo preteklega časa je bilo zadovoljivo.
P6Uand (Razno.) Ortsgruppenleiter Pg. Burger se je po krajši odsotnosti zopet vrnil. Na mesto Iz urada odhajajočega kom. župana Josefa Tautscherja je bil postavljen Pg. K n a p p za uradnega komisarja. — Zemljepis, ki je nabit v izložbenem oknu NSDAP v Peilandu in prikazuje vedno najnovejše uspehe naše oborožene sile na Vzhodu vzbuja najžlvahnejše zanimanje. — Poštni urad je zopet otvorjen in se občevanej s strankami zopet normalno odvija. — Letina sadja se lahko označuje kot zelo dobra. Večje število posestnikov je Izjavilo, da so pripravljeni poljubno povečati količino *adja, ki jim je predpisana za oddajo. Gotovo posnemanja vreden vzgled.
meh StQln
Llttal a. d. Sawe. (Bayerncl ob Sawl.) Pred kratkim se je vršila tukaj lepa večerna prireditev, k kateri so bile povabljene vse zaposlene moči. MUnchenski umetniki iz policijskih krogov so prvovrstno igrali In priredili z res bayernsklm, naravnim humorjem nekaj veselih in zabavnih ur udeležencem.
6t. Martin hej Uttal. (Vesela večerna zabava.) Veliko presenečenje je bdlo za St. Martinčane v igri >Splel fUr Ka-meraden« (igra za tovariše), gostovanje družbe Schu-Po, ki je v nabito polni dvorani doma KVB priredil aza vse poslušalce užitka polna predavanja. Družba je imela tudi tokrat po-polen uspeh. Veseli neumorni godci Iz Mncht-na, veliki čarovnik, bayemakl plesalci la >mo< z najmočnejšimi mišicami«, kakor tudi vsi sodelujoči umetniki, naj vedno znova In znova pridejo k nam, da nam prlrede nekaj veselih UTj
skupnosti, za okrepitev življenske volje т.л narod, za Reich in za poplemenitev občutkov ponosne ekupnostne misli.
Lepo računsko poročilo
Da sta na tem polju Oberkraln In posebno okrožje Radmannsdorf že v prejšnji zimski pomoči, zelo mnogo storila, izhaja iz računskega poročila okrožnega zaupnika NSV, Kreishaupt-amtslelterja Pg. Matschy. S kratkimi besedami je opisal mnogostranske naloge, ki so bile okrožju že postavljene. Iz njegovin podatkov je povdarltl, da je okrožje Radmannsdorf med drugim v prejšnjem letu zbralo ekupno
iSređa, 23 septembra 1942t
Kreli Radmannidort
ABUng, (Doživetje v sovjetski Rusiji.)' Pri zadnjem apelu Ortsgruppe NSDAP ABlin|| je imel dipl. ing. Emil B a h r od Kranjske industrijske družbe predavanje o današnji sovjetski Rusiji. On se je bil svoječasno zaradi neugodnih delovnih prilik preselil v Rusijo ia se po triletnem bivanju v Stalingradu in Permu vmil zopet v Nemčijo. Pripovedoval je svoje skušnje osebnega doživetja kot človek, ki pre-motriva prilike brez predsodkov in ki si je o njih napravil jasno sliko. Napeto so poslušalci sledili Izvajanjem in vodja šolanja Ahlfeld mu je na koncu z živahnim pritrjevanjem navzočih Nemcev iz ABlinga izrekel prisrčne zahvalo.
Melstem. (Smrt 91 letnega moža,)] Pred kratkim je na svojem posestvu v Mei-stemu zaspal v večno spanje najstarejši občan občine Meistern — Lengenfeld, 9tl letni Josef K o s C h i e r vulgo Lipnikov oče. Z njim ja preminul eden najkremenitejših občanov, ustanovitelj gasilnega društva Melstem, pionir motoriziranega gasilstva v Oberkrainu. On je bil, kateri je prvi videl bodočnost in z vsemi silami deloval, da si je gasilno društvo Melstem kot prvo v Oberkrainu in bivši Sloveniji oskrbelo motorno brizgalno. Največje veselje Je imel s čebelami; njegova zasluga je, da se je svetovno znano čebelarstvo Ambrožič razvilo od malega početka do svojega svetovnega slovesa. Do zadnjega dne svojega življenja se je zanimal za svetovne dogodke. S svojo neločljivo pipico v ustih te je povedel 70 do 80 let nazaj. Vse dogodke ti je točno opisal. Kako velik ugled je užival pokojnik, naj priča dejstvo, da je bil čez 40 let občinski svetnik tu« kajšnje občine. Z njim lega v grob vaška kro< nika občine Melstem.
več kot 341.000 RM. Temu pa stoji nasproti« da je NSV oskrbovala preko 6500 oseb in o božiču obdarovala 2300 otrok. Visoki zneski so bili Izdani tudi na področju »Mutter un(J Klnd«, za otroške vrtce in podobno.
Rdeče zbiralne puSlce bodo pa tudi leto# preskuSevalnlca našega priznanja k Filhrer;U| in Nemčiji! Za Oberkraln ima ta devlza po4 seben pomen. Dvojne dolžnosti je treba spol« niti In z večjim povdarkom naj pride do velja« ve, da so prebivalci te dežele odločeni, da se brez pomišljanja priznajo k skupnim ciljem in sodelujejo pri skupnih nalogah, za Veliko Nemčijo!
Pridelovanje predivnih rastlin
Emet iz Oberkraina daje pobudo o nasadu ianu in Itonoplje
Sama predla.
Sama šila,
So najlepša obla&Ia.
(Narodni pregovor.)
1. Lan
Nekdaj se ljudje ntao tako oblačili kakor se dandanes oblačimo mi. V začetku časov, ko so bili človeški rodovi bolj redko naseljeni, so se ljudje bolj bavili z lovom za živalmi in ker so bile v tistih časih domala še vse divje, so si z lovom preskrbovali živež (meso) in za obleko jim je služila koža od ubite zverjadi. Ker se je pa človeštvo vedno bolj množilo, jim lov ni več zadoščal za njih potrebe v obleki in hrani. Bili so prisiljeni iskati si svojih življenjskih potrebščin v poljedelstvu, da bi si pridelali potrebnega živeža in pa sredstev za oblačila. Kajti Človek je gotovo kmalu spoznal svojstvo nekaterih rastlin, ki imajo to lastnost, da je iz njih stebel oziroma vlaken mogoče po primernem načinu obdelave dobiti nekaj, iz česar si more spresti in stkati blago, ki naj mu služi za obleko. Take rastline je imenoval predivne rastline.
Predivnim rastlinam prištevamo 1 a n in konoplje. Te rastline pridelujemo zaradi prediva, ki nam rabi za napravo perila, obleke itd. Svoječasno so potrebno blago za obleke in perilo pridelali doma, sed%j se je pa že vse kupovalo le v modnih trgovinah. Pridelovanje lanu je pa propadalo, namesto njega pa se je izdajal denar za bombaže-vino, ki se je prodajala res razmeroma po nizki ceni, napram stroškom za napravo platna iz lanu doma, razen tega je bila bombaževina (kotenina) tudi kaj malo trpežna. Kljub temu tekmovanju bombaže-vine so se v ugodnih krajih še zmiraj pečali s pridelovanjem lanu in konoplje za domačo rabo. V nekaterih predelih sedanjega Reicha se je že v začetku tega. stoletja pri« čelo gibanje, da bi se pridobivanje lanu, oziroma prediva in platna postavilo na zadružno podlago. Da bi se taka akcija zadružnega pridelovanja obnesla, bi se moralo seveda ljudstvo preje privaditi zopet nositi platneno prtenino, da bi se na ta način povzdignila poraba. Pred vsem je pa treba, da se rabi v kmečki hiši zopet platno za obleko ali pa perilo. Pred i vne rastline pa niso važne samo radi prediva, ampak tudi zato, ker so njih semena bogata olja. Potemtakem moramo tudi dobrohotno razumeti,prizadevanje oblasti, katera namerava tudi sedaj pospeševati pridelovanje lanu s sredstvi, ki so ji na razpolago.
Sedaj si pa oglejmo lastnosti lanu Baoiega, пц kar pride na .vrsto tudi konop-
lja. Lan daje finejše predivo od konopljen zaradi tega nam rabi njegovo predivo za izdelovanje finejšega platna. Od lanenih niti se izdelujejo tudi čipke. Tudi izdelovanje čipk je stara hišna obrt v marsikateri kmečki vasi Oberkraina ozirnina TfSmtna. Lan se jemo tudi radi semena, ki cfajIShast« no olje. To laneno olje rabijo za naprava oljnatih barv, fimeža, pa tudi za svečavo itd. Lannene tropine (mekine), ki odpadejo pri napravi olja, so prav dobra krmila za molzno in pitanju namenjeno govedo.
Lan dobro raste v takih krajih, kjer je podnebje vlažno. Po goratih krajih so pripravne za lan posebno ozke doline, kjer stoji skoro vsako jutro gosta megla. Vročine in suše ne prenaša, posebno nevarna so mu tudi pozne slane.
Glede z e m 1 j e ni tako izbirčen. Najbolj mu ugaja globoka ilovnata ali pa peščeno-ilovnata zemlja, ki ima nekoliko črne prsti v sebi. Težka ilovnata zemlja je za lan ravno tako slaba, kakor suha peščena ali apnena zemlja. Mokra tla tudi niso za lan, če je pa močvirje zadosti usušeno, pa na; njem dobro rodi.
Izmed redilnih snovi potrebuje lan poseb« no veliko kalija in potem fosforne kisline. Lan obrodi po različnih rastlinah. Sejemo ga po žitu, (ječmenu, pšenici) pa tudi po deteljiščih in noviščih. Na eno in isto leto ga sejemo v razdobju 5 do 7 let.
Jjanu imamo mnogo vrst. Najprej razločujemo lan glede na to ali se zrele glavice prezajo ali ne. Prvo vrsto lanu imenujemo prezovec, drugo pa 1 a n o v e c. Prezovec daje bolj fino predivo, poruje se pa, predno dozori seme. Pri nas navadno sejemo raje lanovec; ta zraste više in daje bolj močno predivo.
Lan sejemo jeseni, spomladi in poletL Zimski lan ali ozimec (tudi turek ali rimski lan) se pri nas seje pogostoma, in sicer že o sv. Jerneju. Ozimec daje veŽ semena, ki je z oljem bolj bogato, zato pa slabšo prejo. Pomladnji lan ali junec je najboljši za predivo, pravimo mu tudi zgodnji lan. Pozni lan sejemo šele meseca junija ali nekoliko pred stmišno ajdo. Zato mu pravimo tudi ajdovščak in ker nam v jeseni zori, tudi jesenski lan ali jesenščak.
Zimski lan rad pozebe, zato se priporoča, da sejemo pomladnji lan. Posebna vrsta tega lanu raste baje v vzhodnih krajih Bi*' eije, tako zvani rigajskilan, katereg* je svojčas vpeljala c. kr. avstrijska kme^ tijska družba, .(Dalje prihodnjič.),
Slgđa, 23. nenfAn,!.^ 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — Stev; 75.
Naš športni kotiček
Afiling v Villadin
Villacher Sportverein proti ABlingu 4:2 (1:0)
o mladinski igri so še Villacherji sre-
Kako je bila pospravljena žilna želev 1943
Poseben uspeh poljedelskega ljudstva - Na dan so delali po 14 do 16 ur
?&li
* gosti Afilinger Tum- und Sport-
o—J.UX11- UUU opul L-
^®elnschaft. V prvi polovici je samo Bock d:l Idosegel en gol, pač pa so napa-ci iz Villacha zamudili z nekoncentrično - pred nasprotniškimi vrati mnoge pri-^ Po odmoru so Friessener, Bock in ^^beck kmalu postavili razmerje 4:0 in tudi pet minut pred koncem močnejši •^linčanov. Četrt ure pred koncem sta Joj^^tlla Micelli in Knific kratko oslabe-g Viliacherjev in sta s tem lahko dosegla gola.
Državni športni znak
Prevzemni izpiti v AAlingu Bedel jo, dne 27. septembra 1942 se bodo na športnem igrišču KIG. v ABlingu ^*zemni izpiti za državni športni znak. ^®tek ob 9. dopoldne. Preizkušane bodo ^eče vrste športa in uspehi:
v ^oSki: skupina 2: visoki skoki 1.35 m Л ^®tvo; skoki na daljavo 4.75 m; sku-V	™ v 13.4 sekunde, tek 400 m
Sekundah; tek 1500 m v 5 minutah Sekund; skupina 4: lučanje diska 2 kg ^ lučanje kopja 800 gramov na 30 m, , ^^je krogle 7.25 kg na 8 m, metanje
15 kg levo in desno skupaj 9 m. v ženske: skupina 2: visoki skok 1.10 m letvo, skok v daljavo 3.50; skupina 3: 7S m v 12 sekundah, tek 100 m v 15.5 ^Indah; skupina 4: lučanje kopja 600 r^ov 22 m, lučanje diska 1 kg 22 m, me-^*ije krogle 4 kg 7.25 m.
. ^dhodne prijave se morajo brezpogojno ^^^fšiti in takoj nasloviti na Kreis-^ortamt Radmannsdorf.
Boksarska tekma v Klagenforto
Udeležil se je je tudi ABlinčan ^ Klagenfurlu se je v soboto zvečer v dvorani KdF vršila zelo dobra boksarska prireditev, ki so ji po dolgem času sledile ^()pet borbe. Največ zanimanja je bilo za ^^nir lahke teže, ki ga je Sennreich ne-^^OBano odločil sebi v prilog. Najprej je že ^ PPvem krogu premagal Ertha (WH) in 'ločilni bitki je imel društvenega Lassniga samo v enem krogu za je bil prej komaj po Jia ^ premagal Pr is toy a (SpG AB-ml j' =e je močno poboljšal. Državni ^	zmagovalec Kodym (KAC) je v
krogu premagal sposobnega moža Brosseleja, ki se je udal. Nadaljnji uspe-Ц sledeči: Papirnata teža: Kolleger premaga po točkah Tuscherja ^»vAC), Hj. HQ(ji јд pichler (oba KAC) ^Odločeno; Obran (ABling) premaga eltlerja (KAC); Mortl (KAC) premaga ^oliegerja I (KAC). V srednji teži# neodločena bortia med Ameisbichler« 1 in Tuacherjem I (oba KAC).
Izid liorb je bil sledeči: Berger premaga ^rtttalerja; Scharnagel»Bedenk neodlo« Pitschka • Ronacher neodločeno.
Of.
Po nekem poročilu Reichsnšlhrstanda se sedaj lahko ugotovi, da so letošnjo žitno žetev pospravili v najlepšem vremenu in da je bila žetev pravočasno in dobro uspela pospravljena. Zaradi posebne dozoritve se je letoe žito želo mnogo pozneje kot v vseh prejšnjih letih od izbruha vojne dalje. Pravočasno so bile na razpolago delavske moči in tehnični pripomočki. Pri tem pa je odločilen faktor izredno močna delavnost nemškega podeželskega naroda. Ce so hoteli pravočasno posaditi prstenino, so imeli na razpolago samo pet do šest tednov, da so izvršili to velikansko delo. Zaradi tega so morali z vsemi močmi izrabiti lepe, žetvene dneve ne glede na praznike in nedelje in ne glede na normalni počitek. V nepre-
trganem tedne dolgem delu, dnevno po 14 do 16 ur. Pri tem si je zaslužila časten naslov pred vsem nemška kmetica, ki je mnogokrat morala sama z nekaj tujimi močmi ali ujetniki zmagati žetev. Primerjava žetve 1942 s povprečkom zadnjih štirih let kaže, da je do 8. avgusta povprečno 1939/42 znašala žetev že 17%, dočim je znašala leta 1942 šele pet odstotkov. Kljub znatni za-poznitvi je bila do 12. oktobra, do časa, ko se lahko smatra v splošnem žetev za kon« čano, žetev do 97% že pospravljena, v presežku iz let 1939/42 pa samo 95%. V odločilnih petih tednih 1942, od 8 avgusta do 12 septembra, je nemško podeželsko ljudstvo izvršilo pri žetvi delo, ki je jako redko.
Jesensko obdelovanje u Ukrajini
Gebietslandwirte klewskega okraja so zborovali
Vzlic visokemu naprezanju, ki ga povzročajo žetvena dela, so se te dni zbrali Gebietslandwirte onih ozemelj Generalbezlrka, ki ležijo tostran Dnjepra, na zasedanju v '^"owu. Sonderbeauftragte fUr die Agrarordnung (posebni poverjenik za agrarno ureditev) je opisal dela, ki so bila izvršena v preteCenem letu na podlagi agrarnega reda, po katerem so tisoči ukrajinskih kmetov dobili lastno zemljo. S svojo marljivostjo so dokazali, da so tudi v bodoče vredni te dodelitve. Merjenje se je nadaljevalo vkljub vsem težkočam, tako da se bodo jeseni lahko izvršile nadaljnje dodelitve kmečke zemlje in se bodo lahko ustanovile kmečke poljedelske zadruge.
Vodja glavnega oddelka za prehrano in kmetijstvo v Generalbezirku je na tem zborovanju spravil v pretres tudi vprašanja, ki se tičejo jesenskega obdelovanja. Iz razgovorov se je podalo, da je treba v ojačeni meri pospeševati kravjo in volovsko vprego pri poljskih delih. Pretresane so bile tudi uporaba strojev, vskla-diščenje žita In naloge popisovanja.
Naloge, ki jih imajo Landwirtschaftsfiihrer v Generalbezirku Kiew, so se znatno razširile po prirastku ozemlja onstran Dnjepra. Prlra-
sla je prejšnja oblast Poltova s svojo bogato zemljo; tam je treba kmetijstvo intenzivirati v Isti meri, ko doslej v starem Generalbezirku Klewu, da bodo doseženi cilji, ki so postavljeni kmetovalcu. Navzlic svojemu velikemu delu, ki jim je naročeno, so se zbrali Gebiets- In Kreislandwirte v okraju čemigov k razgovoru, da so izmenjali medseboj skupna izkustva In prejeli smernice. Posnetek je prllično sledeči: glede letine kaže dobro pri ječmenu, tu-di pri pšenici ne kaže slabo, nekaj slabše je pri rži. Letina krompirja bo morda dobra, kolikor se to da dosedaj pregledati. Uspeh se bo pa dal ugotoviti, ko bo letina popolnoma popisana. Veliko je tudi močvirnatih ozemlj, Iz katerih bodo mogli spraviti seno šele pozimi na saneh. Ponekod so tudi volkovi, ki vznemirjajo živino in jo slabe.
Nekaj uspehov pa se tudi že sedaj pozna. Preizkusne postaje za sorte, kontrolne postaje in postaje za gojitev semenja so nastale. Postaja za gojitev semena v Losowki ima že uspehe. Znatno število kmetijskih strojev je prišlo iz Relcha, z njimi tudi prvi nadomestni deli.
Pomagajte zagotoviti zimsko preskrbo!
Ne pospravite prezgodaj sadja in zelenjave Vedno znova opažamo, da se prezgodaj pospravi sadje in zelenjava, ki jih lahko imamo v zalogi. Pridelovalec, ki pospravi še ne dozorele vrtne pridelke, ravna neopravičljivo in ne škoduje samo sebi, ampak tudi skupnosti. Predčasno pospravljanje korenja, belega in rdečega zelja, in ohrovta je tem nesmiaelnejše, ko se mora porabiti to zelenjavo v času ko je na razpolago še zadosti presne zelenjave vseh vrst. Pri tem zgubi pridelovalec mnogo pri teži. Vsakomur je takoj razumljivo, da n. pr., zrela zeljnata glava precej več tehta, kot zgodaj pospravljena. Ravne za zimsko preskrbo je pa potrebno pozno zelje, ker se nasprotno kot rano zelje zelo lahko drži v zalogi in spomladi pomaga odpraviti pomanjkanje vitaminov. Prezgodnje pospravljanje zelo slabo vpliva na pripravnost za zalogo in so izpostavljena dragocena hranila pokvarje-nju. Kar je tu povedano o zelju, velja tudi
za okopavlne, kot korenje, rdečo peso, »leno in por.
Tudi sadja ne smemo prezgodaj obrati. Obiramo različno ozirajoč se na vrsto, podnebje, lego in talne razmere. Vsekakor pa moramo počakati, da je sadje zrelo, da ni nepotrebnih zgub, ko ga spravljamo v zalogo. Ker je zadnja leta po pozebi nastala na nemškem sadnem drevju velika škoda, moramo tem skrbnejše ravnati z zakladi, ki so nam na razpolago.
Tudi lahkj izkoristi pridelovalec pribitke za vskladiščenje in s tem napravi svoje kulture bolj gospodarske. Zato oberite samo zrelo sadje! Na ta način pomaga vsak, da se zagotovi preskrba nemškega naroda pozimi.
Der Relcheverband der Deutechen Tonwaren-fabriken und KunettBpferelen e. V. je izdelovanje okraakov od 15. avgusta načelno prepovedal. Samo 140 firm lahko še izdeluje okraske. Vseh ostalih 300 obratov je sedaj preurejenih za izdelovanje rjave In kameninaste posode.
Napoved cen 1941
Berlin, 28. septembra. Relchskommlssar ftt# die Prelsblldimg razpošilja za poenoetavljenje informacije' uradov za cene o dobičku podjetij formul ar, ki se omejuje na nekaj malo številk, ki jih imajo že itak podjetja za dav&io napoved. Finančni uradi bodo formularje razposlali vsem davku podvrženim podjetjem, ki eo v svojem poslovnem letu 1941 doeegla prometa preko 100.000 KM, ki ga je obdavčiti. VeH. ka podjetja in podjetja, ki se pečajo z Izvozom v inozemstvo morajo izpolniti Izjavo samo če presega promet preko 300.000 RM.
Podjetniki, ki so dolžni podati izjavo morajo napoved 194£1 podati do najkasneje i, novembra 1942 pri pristojnem uradu za nadziranje cen.
Proizvodnja sira je Se dalie ngodna
2k)petna dodatna dodelitev — Počakati je treba krajevne objave
Kakor poroča Reichaemahrungsminister, omogoča še dalje trajajoči ugodni položaj proizvodnje dodatno dodelitev 62,5 granlov sira tudi v bodoči 41. periodi dodelitve živU. Izdan bo na odrezek F državnih kart za mast za vse starostne stopnje, vključno državne karte za mast SV 1 do 7, kakor tudi na odrezek W 1 tedenskih kart z& inozemske civilne delavce prvega tedna. Iz te splošne objave Reichsemahrungsministra pa se še ne da posneti za poedini primer čas dejanske. razdelitve. Topogledno je treba počakati na vsakokratno krajevno objavo.
Jflaffe tt^spađmaHe novUm
Na podlagi uredbe Relchsabgaibeor*' des Reichsverwertungsgesetzee und de# Vermfl-genssteuergesetzes je državni finančni minister odredil, da se prihodnja ugotovitev enotnih vrednosti za obrtne obrate in prihodnji glavni predpis premoženjskega davka la po-trošna doklada ne ugotovi po stanju 1. januarja 1943., ampak po ttanju doklad Ж6.
Veleeejem v Bratislavi je bil v nedeijo zaključen z dobrim uspehom. Izmed 180000 otol«-kovalcev velesejma (napram 140.000 v prejšnjem letu) jih je bilo 2500 iz inozemstva, predvsem la Nemčije, Ogrske, Bolgir-ke. Hrvatske in ftvlce, torej Iz držav, ki eo bile zastopane na velesejmu e kolektivnimi zastavami. Prodaje 80 narasle na okroglo 100 milijonov Ks (v prejšnjem letu 86 milijonov K«). Znamenita je bila zlasti nemška prosvetna raa-Btava o pomenu leea kot surovine v novi Evropi.
Pred kratkim Je pod vodstvom ravnatelja Kalser-Wilhelm-instituta dr. Voeglerja dospelo v Sofijo nemško odposlanstvo, ki se bo v nedeljo udeležilo slovesne položitve temeljnega kamna nemško-bolgarekega kmetijskega ^ voda.
Nemiho-turSka prometna vprafen^a eo bila predmet razgovorom med generalnim ravnateljem turških državnih železnic Hldayet Aer-terjem, ki se tačas mudi v Berlinu, 'r Relchs-verkehrsmlnietrom dr. DorpmUUerJem.
V uredbenlku Mlttellungeblatt des Reich s- -kommissars fUr die Preisbildung z dne 14. septembra 1942. je izšla četrta naredba za Izvedbo naredbe o cenah za domači promet. Naredba stopi v veljavo 1. oktobra 1942.
r" Dipl. Optiker
€. Mwonfufi 1
Kiasentori,'	вашшвшпфс iS
P. J. Lukas
AUHSchnejden! Aufbewahren!
^ent^eh methć^H^eh und pxaktisek
109. STUNDE Leichte Wiederholungsaufgaben.
^ Setzen Sie zu folgenden HauptwBrtem den 2. Fall (Beispiel: das Bad, des Sadee);
da« Bad, das Buch, das Glas, das Haus, der Mann, der Sohn, der Soldat, der Student, der Teller, der Buchhalter, der Schlosser, die Kellnerin, die Frau, die Tochter, die Mutter.
®®tzen Bie folgende W5rter in die Mehrzahl:
(&ispiel: die Grube — die Gruben). die Wuret, der Wurm, der Turm, die Wunde, der Wald, die Wand, der Traum, das Maul, die Mauer, der Mau-fer, die Liste, das Licht, das Lied, die Linde, das Kind, das Bild, das Rind, die Rinde, die Brille, die Dose, das orf, der Ochse, das Rohr, das SchlolJ, er Stoff, der Ton, die Wolke, der ellner, die Kellnerin, das Weib.
Wichtige Wttrter In cebrSuchlichm Satrverbindungen.
Sie kSnnen mir droben soviel Sie wollen, ich andere meinen Standpunkt
2.	Der Druck, den die Bombe ausloste, war so stark, daB eine gamze H&user. reihe zusammenstilrzte.
3.	Der Druck dieses Buchee ist so klein, daB man es ohne Brillen nur schwer lesen kann.
4.	Wo wurde dieses Buch gcdruokt? Beim NS.»Gauverlag in Krainburg. ,
5.	Ich muB meine Schuhe auszieheo, sie drlicken mich fUrchterlich.
6.	Die Versammlung verlief sehr stiir« misch, im Saale ging es drunter und drliber.
7.	Meine Tochter muBte wegen einer Driisenschwellung zum Arzt gehen.
8.	Ah! Diese Ro^e duftet herrlich!
9.	Sie trug ein duftlges JCleid und sah aue wie ein reizcnder Schmetterling.
10.	Ich dulde es nicht 1 anger, daB Sie im Nichtraucherabteil rauchen.
11.	Die Dummhelt dieses schonen Mftdchens schreit zum Himmel.
12.	Machen Sie keine Dummheiten und komimei. Sie mit.
13.	Soil der Boaen reiche Frucht geben, so muO ei gut gedUngt werdeo.
14.	Offnen Sie doch das Feoeter, ich kann diesen Dunat nlcht vertragen.
15.	Das Fleisch muB noch etwas dUnsten, ee ist noch zu harU
16.	Der FluB floB mitten durch die Stadt.
17.	Ich habe diese Nachricht durch den Rundfunk erfahren.
18.	Ich bin auf Ihrem Geschwatz durchaue nicht intereesiert.
19.	Er lieB durchblicken, daB ich, im Falle es mir gel&nge, eine gute Belohnung erhielte.
20.	Von vielen Kugeln durchbohrt sank er tot zusammen.
21.	In der Zeitung konnte man lesen: Der Kassier ist mit der Kasee durch-gebrannt.
22.	Nachdem er sein ganzes Geld durch-gebracht hatte, kehrte er reumlltig zu seinen Eltem zuriick.
23.	Die deutachen Panzer durchdrangen die feindlichen Stellungen und fielen dem Feinde in die Flanke.
24.	Wer hat dieses Durcheinander ange-rlchtet?
25.	Durchfahrt verboten!
26.	Karl аВ unreifes Obst und bekam einen starken Durchfall.
27.	Der dumme Junge ist schon zweimal bei der gleichen Priifimg durchgefalien.
28.	Haben Sie dieses Buch gelesen? Ich habe es nur durchgeflogen.
29.	Sie Bind mir fiir die eofortige Durch-fiihrung meiner Anordnungen verant-wortllch!
30.	Das scheue Pferd schreckte sich und giag durch.
Worter.
Druck (Luftdruck) (m) — tisk
(zračni tiak)
Druck (Buchdruck) (m) — tisk Driisenschwellung (w) — šlezna otekloet dUngen — gnojiti dUnsten — pražiti, duSiti duften — dišati duftig — dišeč, lahek, prozoren dulden — trpeti, dopuščati Dunst (m) — hlap, para durchbrennen — odkuritl jo durchdringen — prodreti Durcheinander (s) — zmeda Durchfall (m) — driska durchgehen (davon) — pobegniti scheu — plah, plašen Standpunkt (m) — stališče, vidik zusammensinken — zgruditi se zrušiti se zuaammenstiirzen — podreti se, razpasti
Redewendungen.
einen Druck auslčeen — pritigk povzročiti ee geht drunter und drUber — vse gre vprek durchblicken laesen — namigniti das Geld durchbringen — denar zapraviti in die Flanke fallen — v stran (v bok^
vdreti (sovražniku)
ein Durcheinander anrichten — zmedo пм praviti
bel einer PrUfung durchfall en — pri крМж
pasti, slabo se odrezati pri izpitu ein Buch durchfliegen — knjigo hitro pre« gledati
Stran 8. — Stev 75.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 23. septembra 194&
•	HERREN- DAMEN- UND	T\ # ^ A	Шљћ	A#	# STRICK- UND
•	KINDERKONFEKTION	tJŠMwiššJii9 wMŠAt9ŠđšMŠWMđ	# WIRKWAREN . WASCHE MF№р#№№###	. BEHWAREN
•	STEPPDECKEN	HODEWARENHAUS • VILLACH	• STRUMPFWAREN
IKali 0GL4SI
Kimdmadiimg
Betrifft: Besch^ftigung auslandiecher
A r b e i t s k r a f t e.
Es besteht Veranlaasimg darauf hinzuweisen, daU nach den bestehenden Bestimmungen auch die Beschaftigung auslandischer AгbeitskrШe der vorherigen Ziistimmimg des zustandigen Arbeiteamtes bedarf.
Die Betriebsfiihrer werden dringendst ersucht, sich vor jeder Einstellung von auslandischen (auch staatenlosen) Arbeits-kraften mit dem zustandigen Arbeitsamt ins Benehmen zu setzen. Zuwiderbandelnde werden in Zukunft nach MaUgabe der Verordnung iiber auslandische Arbeitnehmer vom 23. I. 1933 in Verbindung mit § 258 AVAVG. oder der Verordnung iiber die Beschrankung des Arbeitsplatzwechsels vom 1. IX. 1939 ,— §§ 4, 11 — streng bestraft werden.
Graz, den 12. IX. 1942.
Der PrSsident des Landesarbeitsamtes Steiermark-Kamten
Die Beratungen fur »Mutter und Kind« (Miitter, werdende Miitter, Sauglinge imd Kleinkinder bis zum sechsten Lebensjahr) finden an jedem Dienstag um 14 Uhr im neuen Landratsgebaude Krainburg, Gesundheitsamt (ebenerdig, Haupt-emsaif, гесИ.).	g«, Lamdmt:
Dr. Skalka.
Posvetovanja za »Mutter und Kind« (»Mati in otrok«, matere, bodoče matere, dojenčke in majhne otroke do 6. leta starosti) se vrše vsak torek ob 14. uri v novem poslopju Landrata v Krainburgu, Gesundheitsamt (v pritličju, glavni vhod,
na desno).	^	.
Der Landrat;
Dr. Skalka.
SENF	KAFFEE ERSATZ	ESSIG
Fabrik C.Wmiger Klagtnfurl	F 8 br 1 k C.Weiiger Klagenfurt	Fabrik C.Wenser Klagenfurt
StaatUche Meisterschule des deutschen Hand-werks In Klagenfurt, Strutzmanng'asee 19 (»Festung«)
Einschrelbungen tUr dae Schuljahr 1942/43 Berufsfachschule fUr das Tischlerhandwerk, 3 Jahrgange: 1. Oktober 1&42 von 8 bis 12 Uhr; Berufsfachschule fUr das Bildhauerhand-werk,
3 Jahrgfinge: 2. Oktober 1942 von 8 bis 12 Uhr;
Meisterschulen des deutschen Handwerks — Holz- und Steinblldhauer, Bau- und Mobel-tischler, Miller — 2 bis 3 Semester; 3, Oktober 194)2 von 8 bis 12 Uhr;
Unterrichtsbeginn an alien Abteilungen am 5. Oktober.
Der Leiter.
Nimm
DARMOI]
^uju[)lstDid)wot]l
Službo dobi
Sprejmem takoj
krojaškega pomotnika za velike kose. Galiot Stanislaus, Sdmei-dermeister, Krainburg, Bergstrafie 9
Frizerka začetnica ali izučena dobi
Malno meslo v
Oberkrainu. Ponudbe z življenjepisom na Karaw. Bote, Krainburg pod šifro „navlop iakej", št. 2224-1.
lirojaikcqa poQiuinika
za male kosefsprejme: Josef Novak, Schneidenneister, Krainburg Hinter-gasse 19.
Josef Koliasdi & Sohne,Krainburg
Textilfarberei, Chem. Reinigung und Kleiderfarberei, Wasdierei
Empfiehlt sich den werten Kunden Textilna barvarna, Kem. čiščenje in barvanje oblek. Pralnica Priporoča se cenjenim odjemalcem
OCyirf\S
Va» za par Pfennigov reši vseh Vaših skrbi
On išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeli!
rf
Vteka b«s*cla slan« 6 Rp( In debelo {iskana 12 Rpf. Prlslojbina za dopis 25 Rpf.
Oglase aprelemaia do ponedellka In srede In alcer
NS.'Gauverlag Karnfen, Klagenfuri, Bismarcicring 13 N5-'Cauverlag Karntan, Zweigvorlag Krainburg, Veldesersfr. 6
ZAHVALA
Za nmogefitevilne dokaze iskrenega sočutja in pismene izraze sožaija, ki smo jih prejeli ob priliki nenadne' tragične smrti naše nepo> zabne hčerke in sestre
Marie Asdmiann
roj. Poklukar
ee tem potom vsem Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so nesrečni trpinki lajšali njene bridke ure. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, posebno ženam iz Naklas-a za prekrasni venec z pomenljivim napisom. Nadalje smo dolžni Iskreno zahvalo čg, župniku H. Beuke-u in vsem, ki so pokojnico v tolikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsem Bog plačaj!
S oh e je, 16, septembra 1942.
Žalujoča rodbina Poklukar
Iščem 2 mizanka pomotnika in vajenca za trajno zaposlitev. Naslov pri upravi Karaw. Bote, Krainburg.
Išče v najem
Iščem za jesenske in zimske mesece 1942-43 stanovanje in prehrano Naslov: Klauser Laurenz, Eberstall-zell b. Wels, Oberdonau
Hrana
Dijaka
za Hauptschule sprejmem na stanovanje in domačo hrano. PoizTe se pri Kar. Bote, Krainburg.
Prodam
Krave in telice, breje, dobre mle-kance, proda Fr. Maiditsch, mlin, Wir - Domsdiale
Smirkovke (Ndimlerqfisdiei bfn) razlifnc dl-mpnzIlrniidil.Pra-prolnik, Fahrrad und Masdtlnen-handlung, Domsdiale.
Kupim
hupim rabljen. dobro ohranjen pisalni stroj in stare slo-vensko-nemške in francoske grama-tične knjige,
Kupim
}.clezcH-prenn\I|lv Nledilnik
star ali nov. Ponudbe na Karaw. Bote, Krainburg, pod „Uporabljiv".
Sioienske qri' molonsike ploUe kupim. Ponudbe na Kaiaw. Botfe Krainburg, poo „Plošče a, ž".
iielo
že rabljeno, dobro ohranjeno, kupi Eridi von Grimoi Veldes, ParkhoteL
Železen, premakljiv štedilnik, kupim. Math. Jenko« Hrastie 17, Post Krainburg.
Menlam
Zrcalno kamero 6x6-, 4.15, in koncertno vijolino zamenjam za klavirsko ali kromatičnO
harmoniko. Naslov pri Karaw. Bote - Krainburg.
ženitve
Mlad. simpalUpR strojnik
želi spoznati gO' spodično. ZeniteT ni izključena. Resne dopise na Ka* rawanken Bote, Krainburg, pod
Srečna nost. H".
boi
pod doč-
Izgubljeno
l sobol«,
dne I), septembra >942 od 19. do 20. ure, sem na cesti Krainburg Sawe-Torstadt do St. ]o-dozi zgubil dfnar' Rice z vetje vsol« denarja, lahafm# karlo in Rezag-sAelmom za oble,
ko. mieeep nai-dileljl naprošam, da najdene stvari odda pri podruž« niči Karaw. Bote, v Krainburgu proti visoki nagradi.
Hail Zali
Biirstenbinderei
VIRJE 4
Post Zwischenwilsiem
c5p
ezia
Ikaus fur ^^errenmoden

Klagenfurf, Paradeisergasse 4, Edce Domgasse 8 > Ruf 124S
KSrnfnerisdie
Landc$hypo№ehenan$faU
Das Gcimnsiunf des fiancs
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwiitschaften. - Gewahrung von Genieinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdimd-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten.
Klatfcnlnrl
Domtf assc 3
rcmml 2410, 2417