295. številka. Ljubljana, petek 24. decembra. XIII. Uto, I88O. ?. Jl l/jif 7 ponedeljke in dneve po praznik.h, ter velja po pošti prejema« za avstro-oKerske dežele »a celo leto 16 fL za pol leta 8*1. L Lil 't7 Ljubljano brei, poiijanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 «14. 30 kr., za en mesec 1 fM. 10 kr. Z* ».Ailjanj« *m S7%l?.wTS2 ,„» me8e°" .,10 £ ;"ftZ» tnJe d^*el° toliko ^ k»lik°r P«*ti.ii.a iznaša. - Za gospod« učitelje na ljudskih šolah in d,J»ke velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 Kold. - Za oznanil« se plačni© od četins opne poti t-vrsto 8 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, dopisi naj se izvole rrankintti. Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 ..irledališka atolba". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Naro.lnej tiskarni- v Kolmanovej bili. se v Faustu mej pijunimi v Auerbachovej kleti. In ti pred vsem Bvetom osmcšeni ljudje so reprezentirali nemštvo pri nas ! Če sploh kedaj, delal se je tukaj iz komarja slon, kakor ga nemčurskn stranka ali svojat v vseh javnih rečeh zoper nas Slovence dela. Sleparija to laž, to je bil in je od nekdaj jedini pravi element, v katerem se je nemškutnrstvo in liberalno nemštvo pri nas gibalo in se giblje. Zavijanje resnice, vodoma laganje, obrekovanje v dunajskih časopisih, — vse je našim nemškutnrjem prav bilo v boji zoper opravičene terjatve slovenskega naroda. Da je to tuko, tO je .spet jasno iz sodniško uhravnane in po preiskati dovršene nfere Medvodske, kakor je bila, in kakor se je raz-kričavala. Zavoljo tega, ker je mladolet pubalin neke strahopetce, ki nijso imeli toliko poguma, da bi se mu bili moško v bran postavili, insul-tiral, moral je celi slovenski narod zasiamovan biti, cela kranjska dežela obrekovana! Zarad tega lažnjivega vpitja nemškega časopisja mo ral je vrl c. kr. žandarm smrt storiti, in pošten ter obče priljubljen štaeijski šef je bil zavoljo tega prestavljen iz Medvod l Bilo bi odveč od neodvisnih liberalnih nemških časnikov terjati, da bodo za resnico pričali in zdaj preklicali svoje tedanje laži. Od kogar pa Kranjci smejo in morajo preklica terjati, to je uradna „Laibaeher Zeitung". V njej Je bil izvor vsem Inžem. Ona naj bi morala preklicati tisto kar je lažnjivega v svet vrgla takoj drugo jutro po aferi. Politični razgled. V L j li h 1 j a n i 2o. decembra. Potrjuje se, da grof Taaflfo misli cesarju okolo novega leta predložiti imenovanje kacih dvajset novih udov «<>*»]>ndftltsj zbornice in tako iz manjšine v tej skupščini narediti večino. To bode ustavovei c« m nov udarec. Novo ra/inerjenje /«'m S p šili«'« n ila\ Ita rabijo hberalni nemški ustavoverci še zmirom v svojih listih kot r.gitacij>ko sredstvo zoper desno stranko državnega zl> >ra. Zdaj prihaja „D. Ztg." in prav z lidovsko nesramnostjo pravi, da v tej zadevi vse stranke pozabljajo državo in da vsaka gleda le na svojo ožjo domovino, da bi je kdo no oškodoval. S tem se tedaj priznava, da je tudi nemško-liberalna stranka, „državna stranka" imenuje sebe, pozabi jala na državo, ter segala po davku ne-neniških kronovm, da bi zemljiški davek Eni" žalii nem-kim. Tako se /daj vidi, kdo sega v tuje, Nemec ali Slovan. V is flii H* at ir&H Predlog za miroi ik» Noril&cM* v grško-turškcm vprašanji je izšel od francoske vlade, ne od angleške in sicer z ozirom na to, ker je struna mej Carigradom in Atenami tako napeta, da zna vsak čas počiti. Kako nemška vlada o tem sodišči misli, povedali smo už.e včeruj. Iste pogoje stavi tudi Avstrija. Gotovo skoraj pa je, da se niti Turčija niti Grška ne bi hotela ukloniti razsodbi evropskega sodišča, kajti Grška se naslanja na svoje orožje in berlinski dogovor, Turčija pa sploh nehče Grkom ničesa odstopiti. Na Mrb*lioiii so volitve izpadle nepričakovano ugodno za novo ininistcrstvo. Pravijo, da bode samo 7 U-stičevih privržencev v skupščino prišlo. — Videti je, da tudi v Srbiji vsaka vlada večino dobiva, kakor še marsikje. Potrjuje se, da se je v Rimu sestavil odbor, ki nubira pod vodstvom Garibaldijevega sina prostovoljcev za Grke. Dva odbornika tega komiteta sta prišla 21. t. m. v Atene, ter ju je sprejel ministerski prvosednik Koiuundu ros. Grška se odločno oborožil je. V francoskem senatu je bila vlada vprašana, zakaj da je odstranila iz pariških ljudskih šol svete podobe. Ferry je odgovoril, da zato, da dobe sole posveten značaj. Se 1«5 glasovi je potem senat sklenil tak dnevni red, Epilog k Medvodskej stvari. Te dni smo mi prinesli v svojem listu na drobno sodniško razpravo o tistem Med-vodskem napadu na „ nemške pevce", ki slišijo na ime „liedertuflerji", ki je po leti vse nemško časopisje polnil s psovkami na slovenski narod. Z lažjo je začela tačas naša nemška uradna „Laibaeher Ztg.tt poročevaje O tej stvari in ta nemška laž se je vlekla in napihavala po celem nemškem novinstvu ter mala neznatna stvar je bila nemškim liberalcem ugoden in dobrodošel povod, perfidno grditi naše slovensko ime, grditi našega kmeta in psovati na našo deželo, kot posebno surovo in ogibanja vredno. Uže tačas in potlej smo se mi z resnico zoper to vzdignili, ali nasledek je bilo konfisciranje lista in polno pravd, katere so zoper nas drznili se voditi baš oni, ki so laganje zoper uašo deželo brezsramno začeli bih. Sodniška obravnava je dokazala, da smo mi prav imeli, kljubu vsem pravdam, a da so oni lagali, kateri so afero „ p o d š u n -tanini slovenskim kmetom" in tako naroducj stranki v krivdo devali. Ali nikjer ne najdemo, da bi nemški hujskalci zdaj, ko je resnica na dan prišla, svoje obrekovanje oporekli, za resnico pričali. „Aliquid semper tiaeret!" Kaj je sodniška preiskava pokazala? Da je neki nedorasel pastir, 18 let star dečak, 40 „nemškib možw, hrabrih vitezov „lieder taiierskiha v beg zapodil! Zares stvar je tako smešna, za udeležence tako nečastilna, da morajo pač sami zarudeti in izpoznati, da bi bilo za njihovo reputacijo večno bolje, ko bi bili niolčali. Šest zaporedom jih je prijel, Šest se jih je treslo pred njim, a nobeden ga prav za prav videl nij! „W«r das deine Nase ?u vpraša ►—-i--~ " Jan Kollar, otec vzajemnosti slavjanske. (Konec.) Uže srbski povestničar Pavao Solarić in pozneje Poljak Tad. \Volanski in dr. poskušali go in trudili se dokazati, da so nekedaj po celej Italiji živeli Slavjani, ter da se ves latinski jezik ima proizvajati iz slavjanskega. — Solarić izdal je o tem knjigo: „Rimljani sla-venstvovavšiji" 1. 1818, a VVolanski svoje: „Schriftdenkmale der Slaven vor Christi Geburt" 1. 1850 i d. To starinsko misel poprijel je tudi Kollar _ kakor smo videli, uže v svojem „Cestopisu"; ta| z velikim trudom nastojal je več let dalje jo razviti v dveh knjigah pod naslovom „Staro-' i t ali i a s 1 o v a n s k a", v Beču I. 1851; II. 1853 (ta uže po njegovoj smrti izdana s pomočjo cesarske akademije). To delo Kolhirovo za povestnico slavjansko sicer nij tako važno, kakor bi marsikdo mislil. Etimologija je v obče filologije najtežji del, čije iztraživanje nepoznega človeka jako lehko zavede na kriv pot. Tu treba obširnega znanja, posebne pazljivosti in ostroumja. Kollar je bil bolji pesnik nego li starinoznanec in jezikoslovec *) pa za to primerjajoč stara imena italijanskih krajev itd. imenom slavjanskim, za Slavjanstvo neizmerno navdušen, predaleč sega. Vendar veli o njem *) Poljak Kdm. Chojccki baš v teb dveb boleznih — kakor veli — vsem češkim pesnikom vlastnib, namreč v arhajnlogiji '« filologiji, nabuja razlog, zakaj v poslednjih dveh spevih „Slavy hčere", Še le pomeje, užo za Ivollafo^ih drugih študijev spovunih, nema več ono poetilko k pote in dovršenosti, po katere j se prvi trije spevi odlikujejo („Czecbja i Czc-howie przy koncu pienvszćj polowy XIX go stnlecia", Berlin 1847). Davorin Trstenjak: „Akoravno Staroitalci nijso bili Slovani, so vendar tudi člen tiste azijatske rodovine. katero so Slovani, tedaj mnenje nij paradoksno, ako se trdi, da v obojem basno-slovji se najdejo sorodni življi . . . Izvrstnega nij nič na svetu, in čeravno je veliki pesnik Slovanov s svojo „Staroitalijo" na krivo pot zašel, ima vendar v njej dosti novega in za starinoslovje Slovanov važnega" („Novice" 1855. št. 29). Nazadnje naj še bode omenjen Kollafov spis o Reterskih božanstvih z runami. Kokopis ta v nemškem jeziku pod naslovom: „I)ie Gotter von Itethra" nahaja se sedaj v knjižnici novostrelskej (Neu-Strelitz), za katero ga je bibliotekar Genzen kupil od pokojne Kolltifove vdove, katera — kakor javlja Dav. Trstenjak — po smrti svojega moža v Avstriji nij našla nijedne akademije ali učenega društva, katero bi ta važni rokopis kupilo. Sedaj bode lii obžaluje vladino postopanje glede odstranjenja verskih znamenj po ljudskih šolah. .ftiifrlcikcj vladi se delajo zapletke na vseh straneh. Še vre vse na Irskem in vlada se neprenehom posvetuje, kako bi ohladila Irce, pa uže pride iz južne Afrike glas, da so se tamošnji naseljenci vzdignili zoper Angleže in te odpodili, potem pa proglasili republiko. Dve leti so samo gospodarili Angleži kot gospodarji nad Trasvaleani. Angleška vlada je v južno Afriko poslala vojakov. Dopisi. tr •»*.•>;nn' 22. decembra. [I?v. dop.J Fretečen teden se je mnogo pripravljalo za otroško veselico, katera je bila pri nas v nedeljo dne 19. t. m. Fri slabem vremenu se je bilo vendar mnogo občinstva zbralo v lepo okinčanej g. Scaramangovej dvorani. Po prihodu g. glavarja se je svečanost pričela. Videla se je občna zadovoljnost po obrazih — posebno pri našej mladeži, ki je bila jako bogato obdarovana. Dve tretjini šolskih otrok je dobilo razne obleke in obuvala, kajti miza je bila jako bogato obložena z obleko in obutvijo. Razdelili so le to g. krajni šolski predsednik in šolskega sveta udje. Po tej prvej razdelitvi se je delilo vsakemu šolarčku razne jestvine. — Največ se imamo za to slovesnost zahvaliti predsedniku krajnega šolskega sveta, g. Josipu Delenu, ker po njegovem trudu in po njegovej skrbi so bili ubožni otroci tako bogato obdarovani. Nič menj priznane zasluge kinčajo tudi g. Ivana ValetinčiČa, kateri je krajnemu šolskemu svetu predsednikov namestnik. Tudi on podpira naše šolarčke ter jim pomaga. Isto tako je mnogo pripomogel k lepej veselici g. Jože Renčelj. Dne 19. t. m. so hoteli vlomiti trije tatje v hišo prejšnjega župana g. Vrabca v Du-tovljah, a gospodar jih je se o pravem času izpazil ter jim je z revolverjem posvetil. Dva sta ranjena pokazala pete, tretji pa je bil dobro zadet in nij mogel pobegniti, ampak zgrudil se je bil — a nij še mrtev, odpeljali so ga v Trst v bolnico. Ona dva tička pa imajo uže pod ključem. Tukajšnja čitalnica je imela vtorek dne 21. t. m. svoj letni občni zbor, pri katerem je bila volitev novega odbora in se je sklenilo napraviti veselico v korist nesrečnim Zagrebčanom, našim bratom. Iz Trsta 21. dec. [Izv. dop.] Večkrat sem uže omenil razmer našega delavskega podpornega društva, ter tudi karal neke osobe, ki le nemir dela, pa vi ste se ognili mojim do- pisom, branili se priobfiiti moje tožbe ter vrgli v koš ali pa ste brisali, da je mene in vse naše pristaše bolelo. Ako ste čitali poslano v »Edinosti" od 15. t. m. vidite, da ne sodim jaz sam tako. Kakor se nahajajo povsod smeti, enako je tudi pri nas na Adriji. Delavsko društvo, komaj da se je ustanovilo v Trstu, uže so začeli nekateii proti odboru rovati, očitaje mu, (pa to le na skrivnem proti tretjim oso-bam) celo sleparijo. Ti ljudje bi bih' sami radi na odborova mesta prišli, ne vprašaje ali so za to. Ako pridno zasledujemo, šlo je to za gole osobnosti in nikakor ne za stvar. To je pa povsod nesramno in grdo. — Na čelo te stranke se je od prvega postavil neki intrigant. Morda je mislil, da je še vedno ona žandar-ska komanda pri njem v veljavi kot nekdaj, ko je še v onej opravi bil. Intrigiral je dolgo časa Odbor ga je moral iz društva izključiti, ker je mnogo ljudi odvrnil s svojim strupenim govorjenjem, da se nijso v društvo vpisali. In navadno je mej ljudmi, da so za slabe stvari precej prijemljivi in radi v nezaupnosti. Ko je bil od društva odstranjen, dobil je svojega zaveznika v osobi g. P., kateri je tudi začel nevedne ude begati. Glavni zbor se je kljubu tem rovanjem v najlepšem redu vršil, naj bi bil prišel g. P. se svojo kopico ; ako je njegova stvar resnična, ako pa nij, to se ve, da se pokrije in prihrani še večjo blamaža s tem, da se izostane, da ga ne zadenejo pušice. Izvoljeni so bili soglasno: Za predsednika Ivan Nabergoj, za tajnika Ivan Do lin ar, za denarničarja Dra-gotin Schmid. Odbor je: Viktor Dolenec, trgovec, Mate Polič, trgovec, dr. Fr. Man-d i č, Davorin Ž i v i c, inženir, Franc Žitko, trgovec, Josip SeleŠ, pekovski mojster, Anton Š k a. bar, uradnik, Ivan Gulin, delavec, Ferko Grabrijan, ključar, I/tdislav Ha in, čevljarski mojster, Ivan Pad ar, Čevljarski mojster, Davorin Stare, eolninski delavec, Namestniki: Fr. J e r e b, trgovec, Ant. Kvas, gostilničar, Ivan Ujčič, vozar, Ivan II vas t, mlinar, Fr. Jeršek, pekovski vodja, Josip Derek, urar. Te osobe so porok, da se bo društvo vrlo in dobro razvijalo na korist naroda in (lovečanstva. K Dunaja 22. dec. [Izv. dopis.] Ker nastopimo v kratkem novo leto, ne zamerite, da vam pišem par besedic o naročevanji tujih listov za novo leto. Čital sem namreč v več dopisih „ Slovenskega Naroda", kako si td ali ono slovensko bralno društvo ali čitalnice na- ročevajo na „Presse", „Kikeriki-ja" itd. Mene to vsakokrat globoko v srce zaboli. Odbor takovih društev si gotovo nij svest svoje naloge, ako za take judovske, Slovanstvo vedno sramoteče liste denar ven meče. Da to celo v časnik trobentat gre, ter s tem še druge na naročevanje tacih brezsramnih listov zapeljuje, je res največji škandal. Pomislimo jedino to: Ako se more čitalnica naročiti na „Kikeriki-jaw in na „Presse", more za ta denar naročiti po dva, da, po tri slovenske liste; slovensko novinstvo pri takej abotnosti torej škodo trpi. Nekateri hočejo čitati nemški časopis! No, dobro. V Avstriji je več nemških listov, ki pišejo v slavjanskem smislu. V Pragi n. pr. „Politika", na Dunaji: „Vaterland", „Sonn- und Montags-Zeitung" in sedaj izvrstno uredovani list avtonomistiške stranke „Trib(lneM, ki je najbolj po ceni izmej vseh dunajskih dnevnih listov; dalje „\Viener Abendpost". Na te se naj naroči, kdor če čitati dunajsk nemšk list. Ugovarja se tudi lehko, da je treba Čitati tudi glasila nasprotne stranke. Moj Bog! če bodemo iz tega uzroka podpirali s slovenskim novcem naše nasprotnike, potem nam ne bode več svetovati. Ali se n. pr. Nemec ravna po onem pravilu? Nikdar! In vendar bi bilo največ tudi njemu svetovati, da izpozna resnico. — Jaz trdim, da Slovencu nij treba judovskih listov podpirati. Kar je namreč v teh listih zoper Slovane pisanega, to ekscerpirajo itak drugi nam prijazni nemški listi in tudi slovenski, torej po tem potu lehko izve, kaj misli, govori in namerava nasprotnik. Poljski, češki in drugi slovanski listi svare" pred naročevanjem na judovske dunajske liste. Dolžnost slovenskega novinstva je, da tudi ono to stori iz lastnih ozirov in oziroma na slovensko domoljubje. „Gazeta Narodovva" od dne 21. t. m. je pisala, da vsak Poljak, ki se naroči na „Neue Freie Presse" ali na njemu jednake judovske liste, je izdajalec naroda! Isto smemo reči i mi Slovenci: Vsak Slovenec, ki podpira nam sovražno židovsko novinstvo, a ne nam Slovanom prijazno, mora se smatrati za izdajalca naroda našega! Proč tedaj o novem letu z židovskimi cunjami! P—l. Domače stvari. — (Občni zbor ljubljanske čitalnice) vršil se bode po navadi na sv. Štefana dan 26. t. m. dopoludne ob 11. uri v čitalni- zopet trebalo v Meklenburg potovati, ako se ne najde kje kakovšen nemšk učenjak, prijatelj slovanskega starinoslovja, ki bode Kollafov rokopis izdal. Vendar bi dobro bilo, ako bi katero jugoslovansko učeno društvo, postavim: akademija jugoslovanska ali Matica slovenska si prizadelo in skrbelo, da Kollafov rokopis zopet v zemljo avstrijanskih Slovanov pride (.Zora" 1872. št. 2). „Dasiravno rajni Kollaf glede slovanske mvthologične znanosti ni stal na vrhunci, in je pri razlaganji mvthov v marsikatero zmoto zabredel, tako je vendar rune zvesto posnel in za slovanskega mytho-loga nabral hvaležnega gradiva", piše tam zopet Trstenjak, kakor je bil preje o tem svoj sod izrekel v „Nov." 1. c.: „Retranskc podobe so starinoslovci dolgo za neresnične imeli. Ker mi je ugodilo na noriških rimskih spomenicih simboliko obotritnkih božanstev naslediti, tedaj izgine vsa dvomba o avtentičnosti omenjenih podob in napisov, in Kollafov pre- tres bode novo luč razširil črez temno starino-slovje slovansko." Toliko o Kollaf ovih delih posneto! Pripomenek. Z Janom Kollafom utrnila je jedna naj-svetlejih zvezd na slavjanskem nebu; vendar samo na videz. Kajti svit njen ne jenja migljati nad narodom slavjanskim od Severnega do Jadranskega morja, od Krkonoš do Urala, in njegov spomin bode živel od roda do roda. Kollafove kosti leže sicer v zemlji tujej, nem-škej, v gnezdu germanskega fanatizma in naj-večega neprijatelja proti vsemu Slavjanstvu; ali duh njegov živi mej Slavjani, pa kar kamen na njegovem piše, istina je denes živa: Živ jo nosil v srcu celi narod, Mrtev živi v srcu celega naroda. Slava mu! Kollafov klic bil je oživljajoča troblja, katere prebudne glasove so Slave sinovi z za- vzetjem poslušali in z radostnim srcem sprejeli. Na njegovem svetlem duhu so se mnogi drugi prižgali, kateri njegove nauke kot apostoli njegovi dalje širijo, pot k bratovskej slogi in ožjej uzajemuosti prikračujejo in uspešno uglajajo. Blagi plod sedanje uže precej krepke narodne zavesti slavjanske vzrasel je na drevescu, katero je v slavjanskem raju bil zasadil umni vrtar — Jan Kollaf. Večna mu hvala! — Koncu bližajoč se, ponavljam besede Kol-hifa samega, katere sem postavil za navodek temu članku : „Co si ty? Kus; co tyV Srb; co ty? Čeli; co ty? jat' Poljak jestein. l>itky moje, svornost! nebte to, mluvte: Siavjan!" „Narod miš jest velikv, jest najsvetši v Evrope, ale skrze nesvornost od jakživa tak roztrhan, rozdroben a oslaben, žet' ho v ce-losti sotva svojim jmenovati smfme. Nesvornost slavjanska promenila se již v historicke pfi- «nej dvorani. Vrsta obravnavam je: 1. nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. nasveti posameznih dru-štvenikov, 5. volitev dveh pregledovalcev računov, 6 volitev 15 odbornikov. Čitalnični odbor vabi gg. društvenike k obilnej udeležbi. — (Tombolo) napravi katoliška družba 9. januarja ob \/aG. uri zvečer v svojih prosto rih v dr. Ahačičevej hiši št. 13. na starem trgu. — (Umrl) je Janez Zaverl, beneticijat v pokoji, v Višnjejgori 18. t. m. na njegov rojstni dan. 82 let star po kratkej bolezni. Pogreb je bil 16. t. m., katerega se je mnogo ljudstva udeležilo. Ginljiv govor je imel gospod dekan Drobnič. — (Vipavska čitalnica) napravi sv. Štefana večer veselico v svojej dvorani v Tabru. Trogramje: 1. Godba. J. Deklamacija: „Ali smem Slovenec biti?* 3. Gledališčna predstava: »Berite Novice", vesela igra v enem dejanji. 4. Ples. — Vstopnini k predstavi in k plesu po navadi. Začetek ob 7 */i uri zvečer. — (Iz Cerknice) se nam piše: 20. decembra t. 1. ob G. uri zvečer napravi društvo „narodna čitalnica" občni zbor se sledečim programom: 1. Govor podpredsednika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev odbora. 4. Posvetovanje o naročbi časopisov. 5. Hazni nasveti. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Slovenci v Marenbergu), to so vam čudni patronje. Vsake kvatre enkrat se dajo v graškej „Tagesposti" od je I nega Nemca hvaliti, da oni jednodušno z nemško liberalno stranko vlečejo, kar se pač le toliko pravi, da se od nemške stranke vleči dajo in sicer za nos. Pač so duševni ubožci, ki menda nemajo domačih slovenskih mož, ki bi jih prav podučili, o čem dan denes gre stvar, zato so politično nevedni in se dajo od liberalnih Nemcev tujcev in od domaČih renegatov, hlapcev tujstva, za tujo nemško narodnost zlorabiti zoper lastno kri. — (Posnemanja vredno.) Iz Doline se piše „Edinosti" : Tuka j Sen učitelj g. And. Vrtovec predava v čitalnici dvakrat na teden avstrijsko zgodovino, zemljepis je, slovensko literaturo in o umnem kmetijstvu. V nedeljo 12. t. m. je nastopil prvikrat v kmetijstvu. Čitalnica je bila polna poslušalcev. Z Živimi barvami je govornik slikal napake kmetove, ter jih navduševal za umno kmetijstvo. Govornik, kakor se je sam izrazil, predava baje po spisih in praktičuej metodi g. J. Kristana, c. kr. prof. na koperskem izobraževališči. — (Politično slovensko društvo „Sloga" vOrmuži) vabi k občnemu tboni. katerega napravi vtorek 28. decembra ob V, 2. popoludne v gostilni g. Simona Kandriča v Or-moži. Dnevni red je: 1. Poročilo vodstva o dosedanjem stAnji rSlogett. 2. Pesen: „Ib-atje Slovenci smo!" 3. O zadnjej pnpeževej enci-kliki, govori pr. Božidar Itaie 4. Pesen: ..Pod oknom". 5. O zemljiščnem davku s predlogom, naj se resolucija sklene zoper povišanje davka za Štajersko, govori g. Maks Robič. 6. Pesen: „Na straži". 7. O trsnej uši, govori s. dr. Ivan Geršak. 8. Pesen: ..Rožica". !>. O soji in krompirji, govori g. J. Krajne iz Šalovec. 10. () vo-jaškej taksi, govori g. Anton Jesih. 11. Pesen: ..Sredi vasi". 12. Vpisavanje novih udov in vplačevanje mesečnine. — Opazka: To zborovanje je javno, udje imajo pravico dopeljnti gostov in dolžnost pridobivati novih udov (J< .">); (iostje vendar nemajo pravice glasovati. Kir je dosti valnih stvarij na dnpvnem redu, naj se tudi množina takih udeleži, ki še društvu pristopili nijso. Odbor. — (Za Zagrebčane) nabral je tržaški odbor po mestu okolo 3500. — (Privilegij) je — tako se nam piše — od visokega c. kr. trgovinskega mini-sterstva prejel g. M a r t i n Ropaš, izdelova-telj klavirjev pri s v. J u r j i o b T a b o r u pri Vranskem na iznajdbo posebne metode, po katerej se dado po konci stoječe pianine skozi neko posebno kovinsko ploščo tako napraviti, da imajo glas enak velikim salonskim klavirjem. Ta novica je z« naš kraj tem zname-nitejša, ker je g. M Ropaš poznan kot izvrsten in vesten delavec v svojej stroki, vrhu tega pa tudi iskren narodnjak, ki zasluži, da slovensko občinstvo pri njem naroča takove izdelke, namesto pri tujcih. Ropaš je jeden tistih prikazni)', ki jih mej Slovenci v različnih strokah primeroma ne [neredko nahajamo, on je namreč samouk. pištolo iz žepa ter hoče na tuica ustreliti. A pištola se ne sproži. Andrijevie ubeži in skliče vaške pandure. Vsi predo tujcev lovit, a teh uže nij bilo nikjer več, ušli so bili. * (Oder podrl se.) V Praei zidajo fa-briko za čiščenje špirita. Dne 21. t m. pa se je oder na jednej strani se silnim hrupom podrl ter ubil (Iva debivca, štirje pa so bili ranjeni* * (Žaljenje avstrijskega cesarja.) V Biidejevieah je lastnik tamo5njega zvennjaka nazvitl dva mlada leva z „Kranc" in „Rudolf". Tamošnje državno pravdništvo je vložilo zoper lastnika zverinjaka tožbo zarad žaljenja časti cesarjeve. *«»ccrlJ»l*o proda* Julntco blizu Ljubljane. Več o tem pri administraciji ^Slovenskega Naroda-. (649—8) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ Pravi »tajcrakl i sok" od ozkega trpotca, | katerega prireja Jurij Frosch v Gradci, je ikuieno zdravilo zoper kašelj, hripavost, bolezni na pljučah, v vratu in prsih, katar J dušnikovih vejic in tudi zoper jetiko. + Velika steklenica gld. L - ) z na vadi lom za :Majhen& „ —.50 j rabo. Ob jc.dncin priporočani svoj bonbon iz sladu, X štajerskih planinskih zelišč, šlezi in trpotca, 1 ♦ zavitek lO kr. (605—5) 9 .Jamčim, da so moji izdelki pravi ter jih 4» prepuščam vsakemu kemiku, da jih preišče. ♦ Glavna zaloga, od koder se pošilja: ♦ J. Frosch v Gradci. X Dobiva se pa tndi v vseh dobrih Speče- o ♦ rijskih prodajalnicah in lekarnah tukaj < J ♦ in v provinciji. £ Prodajalo) dobe onoatek. J Zaloge v L j ubijani: Julij p l. T r n k o c z y, 4, lekiir; J. Luok manu, trgovec <#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tehnično društvo za Kranjsko. Prvi občni zbor ^Tehničnega društva za Kranjsko" bode dne a. J «111 uvarja 1881. leta ob 3. uri popohulne v poslopji c. kr. velike realke v Ljiibl.ani. Dnevni redi 1. Določitev proraunia i;i društveno leto 1881, 2. Volitev druStvenega odbora 3. Volitev računskih pregledovaleev. 4. Sklepanje o eventualno nasvetovanih predlogih. P. n. gospodje društveniki vabijo se k oheneinu zboru steni pristav kom, da se društvene pristopnice, ki služijo ob jednim v legitimacijo pri udeležen ji občnega zbora, proti plačilu osi.ovnega doneska 4 gld. (% 7 drust. pravil, dobivnjo pri podpisani ni v realcneiu poalopji (.v I. nadstropji, v dvorani za geometrično risanje) od 21. decembra 1880., do 2. jaiiuvurja 1881. 1 V Ljubljani nuseca ilcceinbra 188H. Za odbor: Emil Ziakowski, (650—2) 6. kr. profesor. T rmotuc (640—: ) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem a m e rl k a n h k em sistemu v -zlitin, viilkauitti ali celuloidu brez bolečin. ■»loiublrn e. /.lai-.m itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg llradtckega mostu, v I. nadstropji. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ l*o <*«'l»i rokotvomim in novošegnim blagom, ter B - •—• T* o P. K/i - M—* O G. Schmidl i družnik v Celji f priporočata |»<* najjiiižjiBi cenah svojo vsak čas bogato in skrbno izbrano zalogo: bombnžnsfe (pavolate) in vol nate hlače vine, raznoharvnega novošegnega sukna za moško obleko, tiskane bombaževine (pavolate tkanine) ter mnogovrstne voluate in svilnate tkanine za žensko obleko, hombažastega. na pol in čisto lauenega platna v vsa kej zaželene j šiiokosti, za telesno, namizno in posteljno rabo, volunlih zimskih rut, ter svilnatih, volnatih in bom balastih robcev, razne tkanine za podvleko (futcr), iz volne pletenega in vsakovrstnega drobnega blaga nn. n o in <»lo. Ako se pismeno zelja izrazi in proti vraćanju dopoštljajo se od vsake vrste blaga vzorci in spiski cen. Naročila so dobro in nemudoma izvrše. Šivalni stroji se prođnjcjo po glil. 5.— in gld. 10.— cenejše ko dosedaj proti takojšnji plači ali vložen ju za dalja na mesečne obroke po gld. 5.— ' (643—2) S JEu št. 3 8 na oglu glavnega trpa, „pri Mi", na ogln p aštnih ulic it. 3 8. 9 * BJr 2 G-S — ga jI« Ji© CD CD '—-» CD TE INI B INI O — £ 3 5 —1 a * • al Z » m m M *J 2 etii 0 taa o) H L, a 00 "S ni Bt J - n o 9 a. S 2 - ° - ~ "o >n -►1 1a l B Bil' s 5 *« »8 - a . n V 7 -*-» 'C rti ta = p a a t - > % fi 1 - o o iS 63 a oo H ° c S S" S-3 I o S "5 ^ <=> ^ CD m Pt. D od _w « alf 11 7«» _»!*;« w .s ''—1 3 S l P 6 I S . I n ja I pO © -a * £ i&l a fl8 «»I 5 «y -5 sr e 1 - S B.&9 I 05 " b"^ B p I § S S k JB 3 S ^ o B llfl 3 J a c o. - ■ qq b oj _ j .—,;—> tt^ .9 J B 3 ^ uT"* ^ p ■ l. v B a| E J «'S.-? 1 S "3 8 "C rt 33 S KO 8'i B 8 I«*1 M BOJ Ifll K &Bf is j i H* l o. rt *j a . a 2 - 9 B m rt « -< B *3 04 n E i rt i I »asa i rt «V - e s a u •?M— * > rt__. < a it? N S i( - a« " a. > — ? £ a J11 —- _^ o I-I .a ■1, cd - a a Zahvalno pismo. Izpisek. Ko sem porabil 50 steklenic vašega zdravstvenega piva od sladnega izlecka. čutim se popolnem predrugacenega; zopet spim mirno, rad jem, ter redkeje in menj pljujem itd. Lastne besede ozdravelega. Bolezni v pljuča! in želodci ozclravljciics C kr. dvorni liferant skoraj vseh evropskih vladarjev, ^uapud v.645—2) *Wane& lWojff9 c. kr. svetnik, lastnik zlatcg-H križca s kruno za zasluge, vitez viBokih pruskih in ncinSkih redov, na Duniiji. Tvornica: (»rahenhof 2; tvornifika zaloga: CJraben, Hriiunerstruase 8. Kaiof^«: (j. Piccoli, Er. Biro obiti, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*< ♦ I limita, pivo gj sladnega iilečh. ♦ fi.'ikrat odlireno ud epsurjev in kraljev, na- J dulje ud prinčev, princrziiij, veJikili voje-» vimI in knezov. Sladna čokolada i sladni bonbon. ♦ ♦ ♦ ♦ Aklamacija svetovnega občinstva. Nušteviliiu ljtulij, ki ho h« ozdravili a lloffoviini sIjuI-iiimi i7.tl.-lki, i/1;i/.iId ju aviijo /.uliviilo lliijginljivnJHO ter dcliiln liru]i;iauii v rudnici dobro zinironi išče. Cvjopipnip f M" '-'Idi-va ■ Hini pravih .Jittirr Jlo/f- OVaijCIlJC. „,.,/, Hl,„i„u, UilrUnu; ki imajo po c. kr. trw% 4*111 l»r<«. Vaša bli!£orodnust! Dolžan aem Javno izraziti vam a tem ■vojo iskreno zahvalo. LJžo 20 let seiu bil na prsih bolan, bij u val sem gnoj) prsi so bih« kakor prevezam*, nijseui mogel spati ni jesti. Zdravniki so mu sieer zdravili, a bolezen ju bila le hujša, moči so mu dan za dnem bolj zapuščalo in pri svojih 70 lotih sem uže mislil, da som pri konci. Časopisi pa mu opozore na vaše sladno izdelke; poskusim tedaj še to zdravilo in ko porabim prvih lt> steklenic vašega zdravstvenega piva cd sladnega izlećka, bilo mi je nže boljši. Porabil sem za tom šo 'tO steklenio in zdaj sem popolnem drug človek, mirno spim zopet, rad jem, pljujem menj iu redkeje, s kratka, zopet sem precej okreval. Prepričan sem za trdno, da, ako bi bil jaz to zdravilo rabil pred 10 leti, zdaj bi bil po-polueiu zdrav. Vsemogočni 15og ohrani vas šo mnogo let, da si moro človeštvo z vašimi dobrodejniini izdelki svoje bolezni olajšati in svoje izgubijeno zdravju Zopet doseči. Pošljite mi, prosim, šo 50 steklenio sladnega piva in 10 vrečic sladnega bonbona. V lludapešti, dnč 28. novembra 1880. Hč spoštuvanjsin mluiii •Tlll«>l> < n 4 »I < 1 .^4 -Il4> 1 II, Hudapcšta, VVaitzuer lloulevard št. 50. v Ljubljani. Pietro Veimuti v Gorici. lzdalclj in urudnik Mukso Armić. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".