2. Štev. Novo mesto, 15. jiuniiirja 1908. XXIV. letnik. i dolenjske noyic Izhajajo 1, in 15, vsaoega meseca. Cena jim je s poBtnin« vred za celo let« naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroinioa za Nenjćijo, Bosno in drnge evropske driave znaša 2 K 50 ti, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnin« in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Današnji list smo poslali tudi še vsem tistim naročnikom, kateri so še za nazaj zaostali z naročnino. — Nadaljne številke bodemo pa pošiljali le vsem onim, kateri 80 za preteklo leto svojo naročnino poravnali ali so pa nam vsaj naznanili, da bodo zaostanek v kratkem poravnali. ter seveda vsem onim, kateri so nam naročnino že za leto 1907 vposlali. Naročnina ostane 2 K na leto. GOSPODARSTVO- Pridelovanje kuhinjske zelenjave v okolici Novega mesta. V „IJolenjskih Novicah" je bilo že pred leti enkrat potoženo, da ac v Novem njestu, oaobito v zimskem časa, kaj malo kuhinjske zelenjave na trg prinese. Danes čez toliko let ni temu se ni6 boljši. Pisec teh vrstic podal se je 13. t. m , ko je bila v Novem mestu sejmica, na trg, da bi se prepričal, kake in koliko kuhinjske zelenjave se tam meščanom nudi. No, in kaj jc našel? Krompirja, korenja, podzemeljske kolerabe zadosti, petršiljevih korenin in hrena, tudi se nekaj, zelnatih glav že izginljivo malo, dnizega pa kar — nič. Primerno tako majhni ponudbi, je zelenjava seveda tudi jako draga. P^na zetnata glava stane n. pr. Ifi lielerjev, kilogram radiča, to pa ne na trgu, ampak v prodajalmci 1 K 4 h, glava vohrovta, to pa tudi le v prodajal niči, 24 helerjev. In liog! da se se po takih cenah kaj dobi ! Ker ni v Novem mestu veiýili vrtov, v katerih bi se nahajali posebni večji zelenjadni vrtnarji, kateri bi se v veliki meri s pridelovanjem kuhinjske zelenjave ukvarjali — kakor n, pr. v Ljubljani — in ker ni tudi v bližini, razun na Grmu, takih vrtov, kazalo bi pač, da bi se že vendar kmetijski posestniki novomeške okolice pridelovanja kuliinjske zelenjave, in sicer posebno zimske, ker letne ne primanjkuje tako silno, polotili. Kako lahko bi ne bilo novomeški zelenjadni trg v zimskem časa z zadostno množino vohrovta, nadzemeljske kolerabe, radiča, pora itd., preskrbovati. S tem vstreženo bi bilo jaka Novomesčanom^ ker bi si zelenjavo lahko po sprejetnih cenah kupovali ; s tem vstreženo bi bilo pa tudi vsem tistim, kateri bi se pridelovanja zelenjave v okolici polotili; ker bi ae jim s tem nov vir gospodarskega dohodka odprl. Da, z ozirom na prihodnost Novega mesta, to je z ozirom na železnicno spojitev tega z jnžnimi kraji, postalo bi se celo Čisto mogoče, da bi se gotove kuliinjske rastline, katere v tukajsnem podnebji izborno vspevajo, v južnejšem, kakor v Istri, Dalmaciji pa ne, tukaj pridelovale v veliki množini, ter v južnejša mesta izpeljevale. K takim rastlinam pripada v prvi vrsti zelena, potem hren, zelje, fižol itd. Ne-utajljivo je gotovo, da leži v veliko večjem pridelovanju kuhinjske zelenjave v najbližji okolici Novega mesta neka gotovo boljša gospodarska prihodnost kmetovalcev, in zato je pač jako želeti, da ae v tem oziru potrebno gibanje prej ko prej prične. Seveda se s samimi članki v „Dol. Novicah" ali v katerem drugem časniku nič doseglo ne bode, kajti, žali Bog! da naši kmetijski gospodarji kaj malo časnikov čitajo, in da se manj v njih nahajajočih se naukov in nasvetov posnemljejo. Članek se prečita, potem pa časnik kam vrže, to je, osoda kmetijskih čas-niskih podukov. Tukaj treba pač žive besede in praktičnega zgleda. In zato stai"! pisec teh vrstic do gospoda predstojnika kmetijske podružnice novomeške prošnjo, da izvoli sklicati zdaj v zimskem času, kako nedeljo popoldan, shod kmetovalcev novomeške okolice v Novomesto ali Kandijo v to svrho, da jih strokovnjak o stvari poduči, ter za njo vname. Seveda je potrebno potem tudi se to, da ostane dotični strokovnjak s tistimi kmetovalci, kateri se bodo dali za stvar pridobiti, tudi v vedni poznejši dotiki, da jim gre tudi v praktičnem izvrševanju dela na roko, kajti sama beseda je navadno, žali Bog, tudi rada jalova. —1 — Koliko je nesla kmetija v pretečenem letu? To je vprašanje, ki ni samo zanimivo za vsakega gospodarja, ampak ki je tudi potrebno in na katero bi moral točno odgovoriti vsak, komur je resnično ležeče na napredku svojega gospodarstva. Vsak gospodar bi moral konci leta vedeti, za koliko je na boljšem ozir, na slabšem, kateri dohodki BO se mu v pretečenem letu povzdignili in v katerem delu premoženja se je vrednost povzdignila. Kakor trgovec, tako nekako bi moral tudi kmetski gospodar vsako leto napravljati račun o tem, koliko ima pri svoji kmetiji čistega dohodka aH z drugimi besedami rečeno, kako se mu kmetija izplačuje. Nasi gospodarji pa tega ne delajo. Glavni vzrok tiči v tem, ker nič ne zapisujejo, ne dohodkov ne stroskov. Zato tudi takili računov napravljati ne morejo. Vse, kar store, je to, da presodijo le v obče, ali se^ je premoženje kaj izboljšalo ali ne. To pa ni zadosti ! Če ni drugače mogoče — recimo zaradi tega, ker sploh ne znamo zapisovati naših dohokov in stroškov — storimo v takih okolnostih saj to, da konci vsakega leta pregledamo nekoliko natančneje naše premoženjske razmere in da pri tej priliki precenimo zlasti naše pridelke in našo živino. Ko bi se na ta način premoženje vsako leto precenilo in potem vrednost njegova od leta do leta med seboj primerjala, pa bi se lahko dognalo, za koliko smo od enega leta do drugega na boljšem ozir. na slabšem. Pri tej cenitvi je glavna stvar, da se poleg gotovine, ki nam je ostala konci leta, in pa poleg naših dolgov pregleda kakor rečeno vrednost pridelkov (vina, žita) in vrednost ži- vine. To pa zaraditega, ker se prav v teli delih gospo-darsltega premoženja vrednost od leta do leta naprej ia najbolj izpremeni. Tiste dele premoženja pa, ki se tekom leta navadno niČ ne izpremene, kakor zemijiàëa, poslopja in orodje, kaže pa prezreti, da je ves račun enostavneji. Seveda so tudi tukaj izjeme. Ce si nakupil kak dragocen stroj ali Če si kaj večjega zidal ali kako zemljišče na novo kupil, moraš seveda vse to primerno vpoštevati, ker se s temi atroski povzdigne vrednost drugega premoženja. Denar smo sicer izdali, ali vrednost njegova je ostala v tem slučaju v večji vrednosti zemljišč ozir. poslopja in orodja, kar se mora vse vpoštevati. Ako bodemo na ta način pregledavali in precenili nase premoženjske razmere od leta do leta in jih med seboj primerjali, bodemo brez posebnega knjigovodstva laliko in dosti natančno izvedli, pri čem da smo in koliko je nesla kmetija v pretečenem letu. —r— Dolenjska transversalna železnica in zveza Trebnje-Sevnica. Pri razpravi o dolenjsko-dalmatinski železnici je spregovoril poslanec dr. Sustersič tudi o dolenjski transversalni železnici, ki bi imela iti od Brežic skos Kostanjevico v Novo mesto ter od tukaj po kraki dolini mimo Žužemberka na Dobrepolje, a od tam dalje na Štanjel na državno železnico Gorica-Trst. Ta železnica se bode gotovo v kratkem zidala, ker je strategičnega pomena, a ko se zveže se z železnico Brežice-Parklja, katera se tudi že snuje, potem bo zvezan lep kos slovenske zemlje od Drave do Jadranskega morja. Po izjavi poslanca dr. Žitnika je zagotovljena železniška zveza Štanjel-Postoj na, mimo Cirknice skoz Bloke do Vidma pri Dobrepoljah, a od tukaj do Žaline ali ViŠiijegore. Za to zvezo je zavzeto vojno ministerstvo ter se gotovo sezida v najkrajšem Času. Zidanje te proge bi gotovo jako pospešilo osnutek omenjene transversalne Železnice od Brežic pa do Dobrepolj skoz Novo mesto. Proga od Straže, sedanje skrajne točke dolenjske železnice, pa bi morala biti izpeljana do^ Gorenje Krke ter od tukaj na Dobrepolje, a ne Že od Žužemberka. V krški dolini je bila nekdaj cvetoča obrt v Dvoru, Žužemberku in Zagradcu, kjer leže dandanes le porušeni plavži in tvornice, kakor je to dobro opisano v :i93. Štev. „Slovenca" od 19. dec. 1. 1907. Zato naj bi se zvezala ta transversalna železnica s progo Štanjel-Videm pri Gorenji Krki, a ne pri Dobrepoljah, a proga Štanjel-Videm pri Trebnjem in ne pri Višnji gori. Z zvezo z omenjeno progo pri Trebnjem dobimo tako drugo še kračo trans-vcrsalno železniško zvezo Štanjel-Videm-Gurenja-Krka-Trebnje-Sevnica. Znano je, da se odpre še to spomlad železnica Trebnje-Šent-.Janž. Ta železnica je zidana normalno-tirno. Izvedena je do premogovnika v Sent-Janžu. Od Dula, kjer se zavije železnica v premogovnik, do Sevnice je pa le se nekoliko kilometrov po dolini ob Mirni. PMina veča zapreka za priključek pri Sevnici na progo Zidani most-Zagreb bi bil most čez Savo, Po tej progi bi bila zvezana i Ljubljana i Trst, po najkrajši progi z Zidanim mostom. A ker sc kopa ob tej progi ne samo premog, nego bi se mogli obnoviti železni nidniki v mokronoSkem in sentruperškem kraju, kar bi povzdignilo iznovič železno obrt v krški dolini. Je vsekakor vredno razmišljati, ne bi li bila zveza proge Štanjel-Videm koristneja pri Trebnjem nego U pri Višnji gori. A ko se podržavi dolenjska železnica Ljubljana-Novoinesto, kadar se izpelje do hrvaške meje, potem ne bode tudi nobene zapreke več pri podaljšanju železnice od Dula do Sevnice glede deželnih financ. Naj bi tedaj naši poslanci tudi to važno vprašanje spravili na dnevni red ter ga rešili povoljno za našo do zdaj tako zanemarjeno dolenjsko stran. Oe je država do zdaj trošila po navadi milijone na severne in srednje kraje, naj se tudi slednjič stori kaj za jug, ki je za državo največega pomena. Nadjamo se od naših poslancev, da bodo tudi v bodoče branili nase koristi ter dosegli to, kar je do zdaj država zanemarila v na^ih južnih krajih. Politični pregled. Za deželnozborske volitve, katere se prično z vo-litvijo kmetskih občin 21. februarja prirejajo se po vseh krajih nase dežele shodi, katerih smoter je, postaviti kandidate za te volitve. Vsled tega se je pričelo tudi kaj živahno društveno življenje. Pri volitvah paziti ima vsak volilec posebno na to, da pride v volilni imenik, ker bi bilo vsako prepozno briganje zato brezuspešno. Zakon o belokranjski železnici je cesar sankcijoniral. Državni zbor prične zopet delovati 17. marca in bode deloval do 11. aprila, ko gre na velikonočne počitnice, nato pa se snide zopet 17. aprila in zboruje do konca junija, nakar prično zborovati deželni zbori. — iJržavno-zborski poslanci se odpeljejo na morje, da si ogledajo naše vojno brodovje. Gospodje jih hočejo s tem pridobiti, da bodo raje dovolili troske za napravo novih bojnih ladij. Treba bo res še mnogo storiti, ker je Avstrija v tem daleč zastala za sosedno Italijo. Za deželni zbor bo najbrž najhujši boj na Ct^Škem, kjer je mnogo strank med Čehi. Nemci se skušajo zje-diniti za te volitve. Postavili bodo skupno 23 kandidatov. Med Čehi pa, zlasti tudi deluje češka katoliška stranka, ki bo povsod postavila kandidate, kjer ima količkaj upanja na zmago. Naši ljubi Mažari si prizadevajo in se nadejajo, da dobé večja dovoljenja v armadi. Najraje bi, da se naša armada loČi v avstrijsko in ogrsko. Mislimo, da se to ne bode zgodilo, ker bi bilo brezdvomno v škodo Avstriji. Hrvatom so dali Mažari novega bana barona Kaucha. Malo je upanja, da bi bil bolji od prejšnjega, se manj pa, da bi on pomiril deželo, ki toliko trpi od svojih za-veznih sosedov Ogrov, največ po krivdi svojih lastnih sinov. Francozi so zaplenili vse cerkveno premoženje, upajoč, da dobi država eno railjardo — 1000 miljonov. Pa kaj se je pokazalo? Dobili niso nič, ker se je vse prijelo globocih žepov advokatov in druzlh visocih gospodov. Da, ukradeno blago nima teka. Severna Amerika in Japonska se vedno nekako pisano gledata. Sreča je, da deželi loči najširše morje naše zemlje, ker sicer bi si najbrž v kratkem skočili v lase. V Maroku so odstavili sultana Abd el Aziza ter izvolili Mulej Hafida. Od tega zahtevajo, naj odpravi vse evropske policaje, prepové Evropcem umešavati se v maroške zadeve, se zveže s Turčijo i. t, d. No, raalo premajhni so Maročani, da bi jih evropske velevlasti poslušale. V Mukdenu se je osnovala nova divizija kitajskih čet. Sedaj se nahajajo v Mandžuriji 2 novi diviziji in okolu 20.000 mož starih kitajskih čet. En kitajski polk je bil odposlan proti pokrajini Kincav, Kolikor je možno razvideti, ne popusti Japonska v vprašanju Kinčava. Rusija si prizadeva, da napravi v Ifarbinu trgovsko središče v Mandžuriji. 2. stev. doknjskï; novice. la. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. ii. Zanimivo je za Tsace^a in tudi podnčljiv« za tiste, ki bi natneravsli na enak naćin zidati ceikTeoo stavbo, vpogledati v knjigo dohodkov in stroškov, kako lepo vralé se prostovoljni prispevki nijraznovrstQejëth dobrotnikov od 18. julija leta 1894, ko sem vpisal prvi dar. Med prvimi darovalci sta zabilježena bratec in sestrica, šolska ctroka, ki sta prinesla vsak svoj birmanski dar po jeden goldinar, lepše ga res nista iDog;la naložiti; v spodbudo drugim sem to tudi na leci povedal. Prav je imela sestrica, da je to Bvoje malo imetje prav z otroškim srcem Bogii darovala, saj diilgo ni imela prilike darov donasati, ker je v najlepii dekliški dobi y 18. letu umrla; pri yaednbrem B'gu naj vživa mlada dufia večno slavo tudi za nedolžni dar. Biatec pa je zrastel v krepkega mladtnića, ki je potem mnrgo delal za novo cerkev, in se lansko leto oženil na obseinem domačena domu. Btg mu olirani tako dobro srce in ga blagoslovi v novem stanu! Zgled je dobro vplival ; o raznih prilikah so otročići dona-Hsli darove, groske, soldke, desetiiice, tu in tam tudi kronice. Jořek, imovitega posestnika sinček, je pa dal kar goldinar zato, ker se gre za božjo iast, da se bo cerkev prej gradila. Pred dvemi leti je hudo obulel ČvM mladeniči, pa Bi g mu je dal zopet ljubo zdravje in potem je s prav gorečo vnemo vozil in delal za novo ceikev. Namtiôîi mu dobrotni Bug na prošnjo sv. Antona trdno zdravje in ohrani mu gorečnost za hišo božjo! Koristna je taka vnema otročićev, četudi ne nagromadi velike vsote, pa razveseljuje starše, da pogostneje in več prispevajo; in ti mla-denčki in deklice bodo zrastli v krepke in delavne mladeniče in dekleta, ki bodo tem raje delali in prispevali za novo cerkev, čem bolj 80 tega vajeni od svojih noiinih let. In res, mnogobrojna vdeletba mladega sveta pri darovanjih cerkvenih in številne kronice pri velikimočnem izpraševanju so posledica take lepe vneme mladih jet. — Pa piše odrašćen mladenič iz daljnih, ptujih pokrajin svojemu župniku domu: „Eckrat sem Vam obljubil: ko bom velik, bom dal pa več za cerkev"; pa pismu priloži nekaj mark, več dolarjev, ali tudi zlat denar. Cast mu bodi ! možko je držal resno obljubo mladih let. Po boiičnih praznikih pridejo služkinje iz slui.b na pučiinice od blizo in daleč, z dežele in tudi iz mest, k svojim starišem v domačo vas; to so varčne, pridne, nepokvarjene kmečke punce, ki se tudi v ptuji in domači fari, v daljnem mestu zanimajo za novo ceikev, in zato mimogrede obiščejo svojega nekdanjega dušnega pastiria in podajo par kronic v blag namen. P( glejmo naprej v knjigo. Pride boter v župnišče in poprosi za sv, krst novorojenčku in položi dar za novo cerkev; istotako stori tudi dobra botra. Predpusten čas je, ženini in neveste se oglašajo za oklice, k poroki pridejo po dovršenih pripravah ; da bi jim Bog dal srečo v novem stanu, darujejo za novo cerkev; prijazni prošnji se odzovejo njihovi svatje, starašini in starašinke s primernim darom. Ni ga skoraj ženina ali neveste, da bi se v t.iko odločilnem Času ne spomnil iiove cerkve. — Pač, spominjam se jednega, sicer poštenega in bogatega ženina; imel je već tisoč kion dote, mislil sem: tu pade desetak ali vsaj petak. Z veselim srcem ga poprosim, pa oj, kaka prevara! Odvrne mi, da ne more dati. Poprosim ga vnovič vsaj za navadni dar, kakor ga da vsak reven ženin. Pa tudi kronice ne da! Skoraj se mi je milo storilo, pa vsejedno sem mu dobro voščil v srcu. Slišal sem pa pozneje, da ni bil zadovoljen v zakonskem stanu, da mu ni šlo po redu in po sreči, ktere Je šel iskat pozneje baje daleč od doma po svetu. Emalo za njim pride reven ženin, niti hišice nima, niti kake dote po svojih starših, samo to ima, kar z žuljavo roko prisluži. Ta dobra duša da goldinar za novo cerkev. Bog mu bodi vedno dober in srečo mu daj povsod! — Tako je ob Ženitovanjih stalni dohodek novi cerkvi, seveda različen po stanu in srcih vdele-žencev. Tfko je lansko leto pri poroki zaročencev Bojane-Vintar nova cerkev dobila skupen dar 76 kion 13 vinarjev. Slava! Taki prostovoljni prispevki so zelo važen vir pri z danju nove cerkve, treba je goik(» vnemo v srcih ljudstva vzbujati, je navduševati, posebno se zato, ker se kaj rad pritepe vmes nasproten glas: Kdaj bo pa to kaj z novo cerkvijo, samo te kronice, ali nekaj goldinarjev, ali par stotakov ali Četudi nekaj tisočakov, to je vse premalo, iz tega ne bo nikoli nič. Taka beseda je precej poredna, pa še bolj škodlivá, treba jo je temeljito spođ- biti. Izbral setn si zato lep praznik, svečnico. Oznanili smo darovanje za novo cerker, priporočali mnogobrojno vdeležbo in spodbujali župljane, prispevati sploh, kolikor kdo utrpi, tudi mala darila pridejo prav. Glejte, kako lepe, velike dvofuntne sveče imamo na oltarji, danes smo jih blagosloviti. Odkod so vendar sveče? i, svečar jih je vlil, pa iz česa? Iz čebelnega voska-tega ni on naredil, tudi ne nabral, male božje atvance, marljive^ nevtrudne čebelice so ga z medom posrkale in nabrale kot nežni' pob in ros CO pisanih cvetlic. Nanesle so ga v panj čebelarju od tega dobil ga je svečar. Glejte, koliko je cerkvâ na svetu' tudi po več svetih mas se bere po njih na dan, saj je do enega milijona mašnikov v katoliški cerkvi, in večinoma mašujejo na dan. Pri vsaki sv. maši gorč čebelnovoščene sveče, vsaj dve, pa tudi štiri, šest, dvanajst in čez, do sto in več pri slovesnih pon-tiôkalnih sv. mašah. To velikansko množino nanesejo pridne male stvarice, deviške čebelice. Občudujte resnico: „Z malega raste veliko." Pa bi pridni, radodarni, požrtvovalni župljani ne nabavili materijala za novo cerkev, apna, kamna, peska, opeke i tudi denarja; saj Slovenci imamo ramo lep pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača," — Veseli obrazi so pričali, da prodira prepričanje v srcih množico, in nova cerkev se je premaknila za dober korak bližje zgradbe. Raje in obilneje so spet prispevali. Na lepe praznike smo imeli zopet darovanja med letom, pri shodih III. reda, na dan prvega sv. obhajila pri shodu Uršulske bratovščine itd, Vdeležba je bila vedno večja, pa tudi prispevki so se množili. Tudi pri vsakokratni kolekturi pšenice in ajde so se dobri farmani privadili darbvati malo ali večjo merico, ali vaaj po vevnici, sem in tje tudi po merniku Tako smo nabrali na leto 60, 70, 80 mernikov pšenice in ajde, pa tudi ëe več, če je bila dobra letina in sreča pri liisi. O prispevkih pri spraševanji za velikonočno spoved sem že govoril; kakor so mladeniči in dekleta v predpustnem času darovali, tako in še več so možje in žene v adventnem času. ,Dalje sledi.) DomaČe vesti. (Shod sodalitatis) ss, C. za novomeško dekanljo bodo v Mirni peči jutri t. j. 16. t. m. ob navadni uri. (Biserni jubilej) obhajal je v Brežicah v nedeljo dne 29. dec. bivši ravnatelj novomeške gimnazije, preč. g. P, Bernard Vovk na najslovesnejši način. Ob tej priliki predstavili so se gospodu jubilantu nekdanji njegovi učenci, izmed katerih je gospod notar Josip Bohrman nagovoril jubilanta ter mu izročil dar hvaležnih učencev; lepo rezljano palico, šopek v roke, rožmarinov venec na glavo in krasen, na svilnat baržun bogato z zlatom vezeni rdeč mašni plašč. Ko se je gospod jubilant ginjen z»hvalil za toliko udanoat, podal se je v slavnostnem sprevodu v cerkev. Pri cerkveni slavnosti, katera je trajala do puldae, imel je slavnostni govor preč. g, p, Konstantin Luser, generalni definitor. Med pridigo podelil je gospod jubilant papeže? blagoslov. Pri pridigi, sledeči slovesni sveti maši, asistirali so sami nekdanji učenci bisernika. Cerkveni slavnosti sledil je obed, mej katerim so se vrstile razne prisrčne napitnice. Obilica doslih bizojavmh in pismenih pozdravov je najlepii dokaz, kako zelo priljubljen je gospod biseromašnik, kateremu tndi mi kličemo: Na mnoga zdrava leta ! ' (Imenovanja.) Gospod Franc Kodermann pri tu-kajsnem sodišču imenovan je c. kr. pisarniškim ravnateljem. — Gospod c. kr. oficijal Cečelič Josip, pa je postal nadoflcijal. — Gospod Viktor Skubec imenovan je c. kr. vin. adjunktom pri c. kr, vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. (Poroke.) Poročil se je 11, t, m. v Smihelu pri Rudolfovem gospod Lavoslav André, c. kr, gimn, učitelj na 1. drž. gimnaziji v Ljubljani z gospico Lavoslavo Pureber iz Rudol-fovega. — Gospod Teodor Gustin, ravnatelj opekarne Kupiak pri Skradu, rodom Metličan, poročil se je z gospico Elo Ferlič Učiteljico v Metliki, hčerko gospoda c, kr. davkarja Jus. Ferlič-a v Višnji gori. — 7. t m. poročila sta se gospod Ignacij Kosak bivši prvi trgovski pomočnik tvrdke Fran Kaste lic v K audi j i, z gospico Amalijo Recelj iz Kandije. — Dne 22, t, m, stopi v Rudiilfovem v zakon gospod dr. Kari Zakrajsek, okrožni zdravnik v Skofji Loki z gospico Milevo Lavrenčič, hčerjo prvega zakona gospe Leopoldine Schegula. Bilo vsestransko uajsrečneje ! (Ob čni zbor) bo imelo katoliško politično društvo za novomeški in metliški sodni okra) v pondeljek dne 20. januarja. Občni zbor ae bo vršil v domu rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Začetek ob polu enajstih dopoldne. Vspored bo siedeëi: 1.) Pozdrav načelnika. 2.) Poročilo o druátvu. 3.) Slučajnosti. Z ozirom na to, da se dritâtvo namerava preleviti v „Kmečko zvezo", ie prič&kovati prav obilne udeležbe. (Občni zbor „Narodae Čitalnice" v Novem mestu.) Přetečeno soboto — 11. t. m. — ae je vršil ob 8. ari zvečer občni zbor „Narudne čitalnité" v Novem mestu. Udeležba je je bila precejšnja. Zborovanje je vodil g. društveni predsednik Vilko Kobrman. Iz tajnikovih in blagajnikovih poročil posnamemo sledeče podatke: Društvo je imelo v pretečenem letu poleg rednega občnega zbira še 4 izredne občne zbjre, odbor 18 sej in poleg tega razni odseki Še 10 sej. Narodna čitalnica je priredili v pretečenem letu več veselic in predstavo ter eno ljudsko veselico, ki so vse prav dobro vspele ter zelo uplivale na povzdigo družabnega življenja Fremenila so se diuštvena pravila, uvedla Ee je dolžnost polaganja in izkazovanja vsakoletnih društvenih računov tu bilance; cenilo se je društveno poslopje „Narodni dom"; izvršila so se večja popravila na njem in sklenilo se je, da se poslopje primemo poveča. Fo prizadevanju g. prof. Gérma se je preuredila čitalnična knjižnica v javno knji-in CO, ki šteje ob koncu 1. 1907 nad 600 vezanih in ravno toliko nevezanih knjig v vrednosti 37(J417 K. Iz tega vidimo, da je bil čitalnični odbor izredno delaven; iz uspehov veselic, kjer se je vse občinstvo prav dobro zabavalo in ki so donesli bruto dohodkov 1763*26 K, pa sprevidimo, da je bil ves arangement v prav spretnih in izkušenih rtkah, ki so se žrtvovali za občni blagor. Se večji pomen ima namera, da se hoće razširiti društvena dvorana in društveni prostori. Dasi vladajo v tem si še nasprotujoča mnenja toliko je gotovo, da se vsi strinjajo s tem, da je potrebno sedanjim večjim zahtevam in opravičenim potrebam, te društvene prostore razširiti. Časi, ko so biti ti prostori preveliki, so — upajmo — za vedno minuli. Ne le, da se j« število prebivalstva in intelegence pomnožilo, narodna zavest is družabno Življenje povzdignilo, Narodna čitalnica je postala pravo središče, kjer naj se shaja, družabi in zabava vse naše izobraženo narodno občinstvo iz mesta in deloma Uidi okolice. Iz tega vzroka je postala naloga Narodne čitaln'ce večja, težarnejša in zahteva tudi žrtev, katerih prva je, da se društveni prostori primerno razširijo. Bilanca koncem minulega leta izkazuje vsoto uktiv ?3.0&3'51 K, med katermi sta najvažnejši postavki vrednost hiše 50.000 K in vrednost, delnic 1. Narodnega duma 15.000 K, vsota pa^iv pa znaša 29.750 K, tako da je čista vrednost imetja 43,303'61 K. To nam dovolj pojasnuje, da ima Narodna čitalnica precejšno narodno imetje, nabrano iz Časov najtežavneje narodne borbe, katero se je dosedaj vedno korektno upravljalo; da je naša dolžnost, ga nadalje tako vestno in v blagur narodna in družabne izobraženosti upravljati ter na to delovati, da imajo vsi sloji narodne intt^legeuce korist od njega. V tem smislu nekako stavljeni so bili tudi razni nasveti, želje in interpelacije, med katerimi omenjamo sklep, da se nabavi nabiralnik za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, da se naroči še nekatere Časopise i. t. d. V čitalnični odbor za 1. 1908 so bili izvoljeni sledeči gg. udje: A. Leveč, predsednikom; J. G-erm, E. Jeglič, K. Kastelic, VI. Vojska, M. Majcen, B. Skalický,, V. Umek, odbornikom; namestnikom odbornikom: dr. J, Šlebinger in S. Mejak, preglednikom računov Fr. Možina in A. Lapajne. Bivšemu čitalničnemu odboru in zlasti njega predsedniku pa bodi na tem mestu izražena še posebno topla zahvala za njihov obilen trud in požrtvovalnost, ki so ga imeli vsi v teka Cflega leta z vestnim in najmarljivejâim opravljanjem svojih cidborniŠkih dolžnosiij, v blagor Narodne Čitalnice in v prospeh našega narodnega družabnega življenja. Na videz sicer niso želi zahvale, pač pa smo jim v resnici — T srcih — hvaležni vsi udje Narodne Čitalnice, ker so nam priredili toliko in tako lepih veselic in zabavnih večerov. Dosedaj se ne spominjamo, da bi bili imeli katero leto še bolj delavni Č. odbor, kakor je bil ta. Zato smo prepričani, da bodo nje udje tudi v bodočnosti z enako unemo delovali na korist Narodne čitalnice in jo podpirali s svojimi nasveti tako, da bode imel novi odbor v njih najkrepkejšo zaslombo, (Vabilo na občni zbor) Ljudske knjižnice v Kandiji, kateri bode v nedeljo dne 26. januarja ob 1. uri popoldne v dvorani gosp. Windiecherja z sledečim vsporedom : 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Slučajnosti. Odbor. (Veselica v rokodelskem domu.) V natlačeno polni dvorani tukajšnjega rokodelskt'ga doma se je dne 12. t. m, vršila veselica rokodelskih pomočnikov, ki je pripravila obilno duševnega vžitka. Vspoi-ed je obstajal iz govora preč. g. vikarja, ki nam je v kratkih in podačljivih potezah pojasnil hude in krvave boje in naposled sijajno zmago krščanstva nad poganstvom in nas tako s svojim globoko premišljenim uvodom vpeljal v igra „Mlini pod zemljo". Vsebina in tendenca igre je gotovo vsem čitateljem znana, zato je ne bomo opisovali, pač pa poglejmo nekoliko igravce same. Videlo se je, da so se razun manjših napak, vsi igravci dobro vživeli v svoje vloge, ker vaak ismel njih je bil na svojem mestu, ter dobro, da v nekaterih točkah izvrstno izvršil svojo vlogo. Najbolj nam je seveda vgajal priljubljeni nam Nomida (g. Zegler), ki ima, posebno za šaljive prizore že prirojeno zmožnost. Tudi lastnik podzemfljskih mlinov Metran, vojaški tribun Valent in drugi so vrlo pogodili svoje vloge. Le, da resnico govorimo, Prob, ki nas v veseloigrah tako zabava, nam je sicer s svojim senátorsko resnim in strogim obnašanjem vgajal, a govoril je prehitro in premalo markantno izražal svoja du< ševna čuvstva. Tudi suflerja je bilo preveč slišati. Zelo pa moti igravce, kakor tudi resne posluiavce nepotrebni ameb občinstva, ki se je smejalo tudi v najtragičnejáih trenutkih. To je bilo slabo spričevalo za njih. Po igri je sledila domača zabava v spodnjih proHtorih, katere so se vdeleženci obilno in z veseljem udeležili. Javno toraj moramo izreči zahvalo vrlemu rokodelskemu društvu za tako izvrstno zabavo z željo, da bi nam dalo večkrat se zabavati v njegovih prostorih nam v duševno korist, a njim v prospeh. (Veselica novomeškega Sokola) dne ft. t, m. v prostorih Narodne čitalnice se ie precej dobro obnesla. Orkester pod vodstvom g. kapelnika G, Kiifnerja, kateri se je že opetovano skazal mojstra v glasbi, je sviral nad vse zadovoljujoče. Burno BO se odobravali „mramornati kipi", pri katerih so Sokoli pa-kazali, da so izvežbani in izurjeni. Bili so kos stavljeni st nalogi. Enodejanka „Neumestna ljubosumnost" igrala se je povsem izborno. Po dovršenem vsporedu razvil se je jako živahen ples, katerega se je udeležil yelik del zbranega odličnega občinstva do ranega jutra, (Predpustno veselico s plesom) priredi v soboto dne 1, februarja voj. veteransko društvo za Dolenjsko vRudoIfovem v prostorih gostilne „pri Slonu". Pri veselici svira godba na lok. Vabila se v kratkem raz^jošljejo. Ker je lansko leto veselica tega društva radi raznih zaprek in prekratkega pred-pusta izostala, nadejati se je, da se prijatelji društva y toliko obilnejšem številu udeleže letošnje prireditve. One p. n. gospode, ki bi se slučajno prezrli pri razpošiljanju vabil, uljudno prosimo, da oproste ter se blagovolijo javiti za vabila pri društvenem odboru. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu decembru 1907 ie 365 strank vložilo 118.97B K 30 h. 238 strank vzdignilo 104.372 K 2S h, torej več vloiiilo 14.603 K 2 b. 9 strankam se je izplačalo hipotečaih posojil 21.000 K. 310 menic se je eskomptovalo za 77.600 K. Stanje vlog 3,109.351 K 76 b. Denarni promet 448.309 K 5 h. Vseh strank bilo je 1385. (V župniji Rudolfovo) je bilo leta 1907 rojeuih 63, umrlo jih je 21, torej se jih je rodilo 31 več kak ir umrlo. Poročenih je bilo 14 parov. Leta 1906 pa se jih je rodilo 42, tedaj 10 manj, kakor preteklo leto, umrlo pa 38, to je 17 več, porok pa je bilo samo 6, tedaj 8 manj kakor leta 1907. (Umrla) je v Toplicah 8. t. m. g. Ana Sitar, v 73.leta svoje dobe. Pokojna je bila rojena v Semiču iz premožne Puksove rodbine. Vsled njenega marljivega gospodinjstva, đrignila je hišo posestnika Ivana Sitarja v Toplicah, s katerim je stopila v zakon, do blagostanja. Izmej sinov, katerih je imel:i sedem samih čilih krepkih iantov, izselili so ae trije v Ameriko, kjer so si z marljivostjo in pridnostjo pridobili lepo imetje; trije pa so ostali v Toplicah, bili vsi trije vojaki ter so sedaj v ugodnem položaja ter čislani od svojih soobčanov. Ivan Sitar, najstarejši sin, jç sedanji topliški župan. Pogreba svoje matere udeležil se je tudi sin Karol, kateri je prišel iz Amerike svojo bolno mater obiskat. — Sveti blagi rajnci večna luč ! (Umrla) je y Eudolfovem v prvi polovici t. m, ena sama oseba in sicer vdova-osobenka Marija Višnikar v starosti 80 let, (Influenca) pojavila se je v našem mesta zadnje dni m se razširja tako, da v več hišah leže na tej bolezni malodane po cele družine. (Sejm v Kostanjevici) bo 17. t. m. S tem opozarjamo na dotično naznanilo v današnjem listu. • (Novi železniční most čez Krko.) Belokranjska železnica se bode — najbržje — s sedanjo dolenjsko progo pri Kandiji z mostom čez Krko zvezala. Naravno bode, da se bode po dovršeni gradbi te nove železnice tako na desnem bregu Krke v Kandiji in na Drski kakor na levem bregu — zidalo. Nastala bodo noïB staDOTanjK, obrt ae bode razvila in s t«m se bode promet povečal. Zveza med obema obùinama bode pa ista, aam-re6 sedanji most na diiavni oesti Ćez Krko ? Kandlji. Ako se še nadalje upošteva, da bodo z otvoritvijo n«ve ienske bolnice ® y Novem mt-stii in z zidanjem novega gimnnzijsktiga poslopja v mestnih vrtovih — vsi aradi le na eoi strani mest«, tedaj bi bil« v korist obeh občin, Će bi se napravila ae ena zveza med Eandijo in Novira mestom Ka najceneji način bi se to zgodilo, če bi se nu bodoči večji promet oziralo s tem, da bi se nov most, ki se ima graditi èez Kiko za belokranjsko železnico tako široko zidal, da bi se zamogel isti uporabljeïati za osebni promet pretiivalstva. Na ta iisčin pridobili bi «be občini prav veliko in d.Jžnosti, da bi «ne morale v dogledneno ćasu same tak most postaviti, bi bile za dolgo odvezane. Stavbeni prostori na obeh straneh Kike bi s tem mnogo pridobili, nastalo bi dosti vei stavb in obe občini bi se na tem prostoru močno âiriie. V interesu obeh občin m prebivalstva bi bilo, če bi se tu izražena ielja uvaže^ala m uresničila. Pri gradnji drugih železničnih prog, zlasti na Dunaji, imajo nekatere ieleznične proge take osebnemu prometu služeče mostove. Njih korist in potreba je očividná. Ni pa treba daleS segati po zgledu. Tudi na Kranjskem imsmo zgled, ki nam kaže. da bi ne bilo treba dveh m istov, tikoma vštric, da se je mtshlo nekoliko na bodoče potr^ibe. To sta mostova kamn)8ke železnice in di-iaine ceste pri Črnučah pri Ljubljani. Iz tega uzroka bi bilo želeti, če bi se iherodajni krogi ozirali pri graditvi tega mostu na budoče potrebe in koristi prebivalstva na oteh straneh Kike, (Prememba posesti.) Mestno županstvo v Novem mestu je kupilo hišo g. Plaperja v Dolgih ulicali za 1600 K y ta namen, da se ista odstrani. (Ponesrečil) je dne 30. dec, Franc Vidmar, aiu posestnika IZ Gabrijel pri Tižišča. Pri skladanju debele smreke mu je ista padi» na nogo ter mu jo pretrla nad gležnjem. Oddali 80 ga 31. dec. buluiâmci Usmiljenih bratov v Kandiji, (Vsakoletni veliki shod) Častivcev sv. Antona puSČav-nika v lepi cerkt^i v Meniški yasi pri Toplicah bo dne 17. t. m. Ker se vsako leto množi število obiskovalcev tega ah(jda, nadejati 86 je, da se j h tuđi htos obilo udeleži tega cerkvenega shoda. (Posledica neugodnega f mane i j alne ga položaja) v ameriških združenih državah je ustavitev ali dalek iseSna omejitev mnogih velikih iiiduatrijalnih obratov oziroma podjetij, kakor tudi opustitev ran g h nameravanih večjih del. Vedno in vedno odpuS-Ćajo se ogromne množine delavcev in stotisoče evropskih izseljencev zapuščajo to dežélo ter se vračajo v doraovmo, ker tam ne dobé nikakega dela več. Dokler obstoje take razmere oziroma dokler se iste temeljito ne zboljšajo, mora se izseljevanje v ameriške zdrniene države nujno iu odlučno odsvetovati. Izseljenci kateri se podajo sedaj v označeno deželo, gredo z vso gotovostjo hudi usodi nasproti. (Slovenske Matice) 156 odborová seja dne 20. dec, 1907. Predsednik javi, da so od zadnje odborové seje zborovali : kraje-pisiit, gospodarski in reklamni, tehnični, in književni odsek. — Letos izda dtuštvo devet publikacij, katere so bile do božiča dotiskane, le „Kamniške planine" so se nekoliko zakasnile, ker ni bilo pravočasno kliaejev. — Določijo se nagrade pisateljem in urednikom, nadalje recenzenti doslim rokopisom. — Zemljevid slovenske zemlje se prične tiskati po novem letu. Prihodnje leto izide osem knjig, — V nadaljnji književni program za leto 1909 in 1910 se sprejme. Spominska knjiga o francoski dobi ; o lOOlet-nici Stanka Vraza in Liudevita Gaja. Rizpisale se btdo tri nagrade à K aoo"— iz Costove in Jurčičeve ustanove, iz zadnje imenovane osobito za leposlovne spise o francoski dobi. Prevodi bodo prinesli morebiti Gunduličoiea;a Oamana, Michijevičecega Pana Tadeuša in Puškinovega Oiiêginîi. Izdajala se bo pouóno-znanstvena knjižnica, n. pr. „Oehi na početku 20. veka"; potreba bo gojiti umetnost po publikacijah Matičinih. — Kešijo se točke iz področja gospodarskega odseka. — Tajnik poroča o prošnjah raznih društev in pojedinčev za pcdaritev knjig, o premembah pri poverjeništvih, o došlih knjigah in časopisih, o pristopu novih udov in o vplačani članarini. (S.Gregorčiča „Poezije") bodo prejeli člani Družbe sv. Mohorja že prihodnjo jesen 1908. že danes pa moramo opozoriti rojake na to knjigo, ki bo tako lepa, kakor ni bila Se nobena knjiga slovenskih pesmi. Obsegala bode 12 pol večje oblike (n, pr, kakor knjiga „Pamet in vera") in bo imela 40 lepih izvirnih slik, večinoma na celi strani. Zasnoval in izdelal jih je domači umetnik, akad. slikar Anton Koželj, pesmi pa je izbral naš dični pesnik Anton Medved; njegovo ime nam je porok. da je nabral na pisani livadi poezij goriškega slavca res naj-krasnejše in najbolj duhteče cvetke, tembolj, ker je smel izMratt čisto po svojem okusu. Knjigo bode krasila tudi podoba rajnega pesnika s posnetkom njegovega lastnoročnega podpisa in s posnetr-kom rokopisa krasne pesmi: „Mojo srčno kri škropite!" — To lepo knjigo prejmejo Mohorjani z ostalimi družbenimi knjigami vred ; kdor jo želi vezano, naj doda letnini za preprostejšo vezayo z rdečo obrezo še K 1.—, za elegantnejšo vezavo z zlato obrez<) pa se K 2'—. Kar bode še ostalo izvodov te kn ige v zalogi, se bodo prodajali po sledečih cenah: Navadna izdaja : Za ude: broa. K 3 —, v prt vez. z rdečo obrezo K 4-—-, za neude in po knjigarnah; bro9. K 4-—, v prt vez. z rdečo obrezo K 5'20. Elegantna izdaja: za ude: bros. K 4"—, lepo vez. z zlato obrezo K 6-—; za neude in po knjigarnah: broš. K 5'40, lepo vez. z zlato obrezo K 7-80. — Nadejamo se, da od prihodnje jeseni naprej ne bo slovenskega salona, niti police v slovenskem kmetskem domu - brez „Poezij S. Gregorčiča", ki se mora umiliti vsakema slovenskemu srcu. — Opozarjamo pa tudi na to, da zakasnelcem s to knjigo z drugimi vred za 2 kroni v jeseni 1908 ne bomo mogli postreČi. Zato naj se vsak pravočasno oglasi za uda, kdor hoče biti deležen te knjige za navadno udnino 2 kron. (Pouk zaročencem in zakonskim.) Sestavil župnik Janez Zabukovoc Ta 114 strani oVsegajoča jako podučljiva knjiga izšla je v zalogi „Katoliške bukvarne v Ljubljani" terse dobi tudi v bukvarnah J. Krajec nasi, in g. U. Horvata v Rudolfovem. Cena jej je 140 K. Knjigo toplo priporočamo zaročencem in zakonskim, kateri najdejo v njej veliko lepih in koristnih naukoy. Gospodarske stvari. — (Naročila na.modro galico.) Kmetijska podružnica v Novem mestu sprejema naročila na modro galico še do 31, jan, t. 1, Opozarjamo na to zlasti tiste vinogradnike, ki se niso do-sedaj priglasili pri svojem županstvu in niso tam naroČili modre galice. Naročila sprejema v Novem mestu g. Banič, opravnik podružnične trtnice. — (Umetna gnojila za poskusnje) še niso došla, zato se tudi priglašenim gospodarjem niso mogla razdeliti. Dobe jih pa v kratkem. — (Naročila na travna semena.) Z ozirom na to, da se je doaedaj premalo skrbelo za dobavo različnih travnih semen potrebnih za posetev novih travnikov, hoče kmetijska podružnica novomeiika tudi na to stran pričeti s svojim delom in bode preskrbovala zanaprej tudi različna travna in deteljna semena. Kdor želi tedaj napraviti nov travnik ali pa sejati na njivo mešanico detelj in trav, naj se obrne na kmetijsko podružuico v Novem mestu, da se sestavi pripravna zmes detelj in trav, povedati je, kakšna je zemlja in v kaki legi se nahaja. Naznaniti je pa tudi kako veliko je zemljišče, ki se hoče predelati v travnik ali ob-sejati z mešantco detelj in trav. — (Ugodnejša prodaja jajc) se skuša doseči z zadružno prodajo jajc tudi na Kranjskem. Zato se je nedavno ustanovila v Ljubljani perutninarska zadruga, ki hnče ob enem vplivati tudi na zboljšanje perutninarstva v obče. Ker je perutninarstvo za našo Dolenjsko velikega pomena, je želeti, da se novoustanovljeni zadrugi posreći res doseči zaželjeni svoj namen. Brez d/oma bi se dalo naše perutninarstvo se izboljšati, če pogledamo, kako se je z zadružnim delom povzdignilo po drugih deželah. — (Pridelujmo več krme!) To je klic, ki naj se razlega po vseh naših krajih. Zadostna ali bolje rečeno obilna krma, je glavna in najbolj trdna podlega našemn kmetijstvu, kajti vse je odvisno od tega, koliko krme se pridela. Po njej se ravna naša živinoreja in njeni dohodki, po njej so ravna množina gnoja in s tem vred tudi množina naših pridelkov. Zato pa treba, da obračamo na pridelovanje krme povsod največjo skrb, bodisi da travnike in deteljiáča dobro gnojimo ali pa da sejemo yeS krme kakor dosedaj, da napravljamo v ugodnih legah nove travnike in da travnike sploh izboljšujemo. — (Oiščenje sadnega drevja.) Letošnja zima je prav ugodna za različna dela. Tudi pri sadnem drevju nas čaka mur go dela, ki se da ob letošnjih ugodnih zimskih dneh opraviti. V mislih imam čiščenje drevja od suhih in pregostih vej. Pri nas se pasti vse in naj rastejo veje še tako na gosto. To pa ni prav. Cvetje kakor tudi saii^e potrebuje za ugoden razvoj zraka, svetlotie in toplote. Vsega tega pa manjka cvetja in s&dju, ki se razvija v gošči. Zato pa treba pregoste Teje odstraniti, kakor todi pre-gosto stojeće drevje izredćiu. Drevo na) ima dosti prostora in naj se a svojim vrhom lahko razvija na vse strani. Potem ho hvaUino rodilo. Ravnajmo se po tem in lotimo a« tndi pri nas čiščenja sadnih goHíav. — (Proti Škodljivi krtici) se priporočajo razna sredstva. Ker je ta škudljivka silno nevarna, zlasti sko se pomnoži, j« je treba povsod preganjati. Posebno po sadnih vrtovih in po drevesnicah jo je zatirati. Se najboljše sredstvo proti krtici so ielezne pasti, ki se nastavljajo v loknje. Take železne pasti se dobe po nizki ceni v vsaki boljši železni trgovini. — (Naroćila na trte in sadno drevje.) Sedaj je Čas, da naročujemo trte in sadno drevje. Kdor nima letos kaj saditi, naj prendari, koliko potrebuje trt in koliko sadnega drevja in naj to pravočasno naroći. Opozarjamo na to naše vinogradnike, ker se rado zgodi, da isiejo mnogi gospodarji potrebne trte šele takrat, ko jih je treba saditi in ko je že prepozno. — (Plesnivá vinska posoda.) Če nam posoda po DaŇih z danicah plesni, ni prav ni£ čudnega, ako dobi tndi vino „dušeč". Zato pa bodi naša skrb, da vinsko posoda dobro shranjujemo in jo varujemo pred plesnijo. Plesenj se najprej kaie T prostorih, ki so vlažni. Zato pa treba take shrambe zračiti. Dobro jih je sem in tja zaiveplati, ker je znano, da žveplo uničuje plesen. Posodo samo pa je skrbno očediti in obrisati, če 86 je plesen prijela. Razne stvari. *(Uto^pIjenc& izsekali iz ledu.) 12. t m. popoldne je našel Peter Steblaj iz Karolinške zemlje na Kskovniškem ba-jarja pod ledom po konci stoječe moško truplo. Razsekati so mo~ rali led, da so mogli truplo potegniti iz bajarja. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Dognalo se je, da je najden utopljenec 531etni Andrej Deíman iz Spodnie Hrušce št. 13, katerega so pogrešali od pretečenega petka. Utopljenec je prišel v petek v Plankarjevo gostilno na Dolenjski cesti in od tam odšel sam okolu pol 9. zvečer, Dežman ni imel znuka kakega zločina ia je najbrže zabredel na led, kateri se mu je vdr). Družina bode pustila prepeljati svojega očeta domov. • (Kaj priporočljivo domače sredstvo proti oslovskemu kašlju otrok.) V zimskem času poloti se otrok kaj rad takozvani oslovski kašelj. Proti tej kaj mučni bolezni je kaj dobro domače sredstvo sledeče: Nepuhli zimski Črni redkvi, odreže se korenino tako, da na koreninini reznî ploskvi redkev lahko stoji. Odreže se jej pa tudi cimo tako, da ustvarja ciraa 2 nekolikem mesom redkve neko pokrovce. V redkev samo, zdolbi se pa pud pokrovcem luknjo toliko veliko, to je obsežno, da gresti v njo do dve žlici vode. Ko je luknja tako zdulbena, vzame se takozvanega kandis sladkorja (cuckerkitndel), katerega je treba y možnarju toliko prav fino stolči, da se zamore z pjim votlino v redkvi napolniti. Pokrovce položi se na to na razdrobljeni ter v votlino nasuti kaodisladkor, ter se pusti redkev čez noč zraven postelje v miru. Zjutraj, ko se kašljajoči otrok zbudi, ponudi se mn redkev, da Čez noč v njej raztopljeni sladkor izpije, na to pa še dve uri v postelji ostane. Ako se to delo tri do Štiri dni zaporedoma ponovi, preide najhujši, tudi s bljuvanjem spojeni oslovski kašelj, skoraj vedno gotovo. Razume se pač samo o sebi, da se mora vsak dan drugo redkev vzeti. * (Velike demonstracije) za splošno in enako volilno pravico v Berolinu so bile dne 10 t. m, pred deželnim zborum povodom reforme za volitve v pruski deželni zbor. Pred deželnim zborom je stala velika množica. Socialni demokratje so že pred pol 11. Uro zasedli rampo deželnega zbora in bližnje ulice. Ko se je pripeljal kancelar Bůlow, bil je sprejet z demonstrativnimi klici na splošno volivno pravico, žvižganjem in kričanjem. Ko je stopil Biilow z voza, je stopil predenj nek star mož in mu grozil s stisnjenimi pestmi. Kancelar je šel v poslopje deželnega zbora, ne da bi poklical pomoč številno zbrane policije. Situacija je postajala vedno kritičnejša. Množica je prepevala revolucionarne pesmi in je od vseh strani korakajoče vojake sprejela s „Hoch"'klici. Straža je s pomočjo vojaštva razgnala demonstrante. Več oseb je bilo aretovauih. 9. t. m. je bilo v Berolinu 35 zborovanj, za splošno volilno pravico. Zborovalci so protestirali proti sedaj nameravani krivični reformi. Po shodih 80 zborovalci poizkušali priti po ovinkih v aredisče mesta, a so bili od policije razpodeni. Neki več sto mož broječi četi se je posrečilo priti y bližino kraljeve palače, a tudi to četo je policija razpršila. * (Umrl) je preč. gosp. Ivan Sakser župnik v Št Jakoba ob Savi, brat gosp. Fran Sakserja v Novr Yorku. R. 1. P. '*'(Kje so izseljenci?) Preteklih dni se je doigral na Reki historičen dugndek. Izseljeniški parobrod „Slavonija" Cu-nard Linie je odplovel v Ameriko popolnoma prazen — brez kakega izseljenca. Pamik, ki je svoječasno po nekoliko stotin iz^ seljencev spravil v Ameriko, je odâel to pot brez potnikov, ker se ni niti eden izseljencev prijavil za pot v Ameriko. * (Mala loterija) V finančnem ministrstvu razpravljajo načrt, bi li ne kazalo odpraviti malo loterijo in uvesti razredno loterijo (Klassenlotterie) kakorsna obstoja vže po več drugih državah "(Zverinska mati.) Na Dunaju je'pol'fï'j» vzela] ženi kočijaža Goldmanna osemletno hčerko, katero je ista na nečloveški način trpinčila. Deklica, ki je hroma, pripoveduje, da jo je njena mati ob vsaki pni ki neusmiljeno pretepala in ji ni dala jesti. Zamašila ji je s cunjo usta in ji ukazala, naj napravi križ, ker jo bode ubila. Večkrat jo je tudi tepla s sekiro. * (Raznoter 0.) Vavstrijski armadi primanjkuje zdravnikov. — Edina hčerka vodje francoskih socialistov Jaiires-a, jako nadarjena, izobražena in lepa za omožitev godna dama, je stopila v samiistan. — Papežu Piju X. podaril je cesar Franc Jožef ob svojem ozdravljenju 1*000.000 lir. — Na Italijanskem je začel zopet delovati vezuv, L^va teče iz veČ novih žrel, katera so se odprla. — Na Angleškem, Francoskem in Ru»kem vlada hud mraz, — Finska vlada je izdala hudo protialkoholno postavo, po kateri je brezpogojno prepovedano prodajati žganje, pivo in vino. — 70 let star dninar Anton Gerbajs, pristojen v občino Dobrunie je padel v pijanosti v neki jark in vflřd poškodb umrl. — Na Karolinški zemlji v Ljnbljani se je obesil črevljar Josip Perše. — V Sneberjih pri Ljubljani je zaklal radi domačega prepira Janez Mihelič svojo mater. — V Trstu je 10. t. m, izbruhnil precejšen požar v ulici Carducci át. 14 v skladišču za steklo ter povzročil veliko škodo, ki je večjidel nepokrita, — Blizo Osnabriicka je krčmar M»yer radi družinsk h razmer ubil s_ sekiro svojega 88 let starega očeta — nato se ]e pa obesil, — Švedska tovarna ma-nicije je 6. t. m. zjutraj eksplodirala. Sušilno poslopje je zletelo v zrak, več drugih poslopij je poškodovan b, mitvi pa ste dve delavki. — Na velikem skodu najemnikov stanovanj v Novem Yorko se je vnel boj s policijo, pri katerem je bilo ranjenili okoln 200 oseb, — V Hobartu (Tasmanija) je umrl najstarejši katoliški škof na svetu nadškof Danijel Murphi v 90. letu svoje starosti. — Princ Egiin Hohenlohe, sorodnik tržaškega namestnika je imenovan župnikom v Hermansstadtu. Sineisnice. (Lahka pomoč.) Gospod: ,Tega stanovanja ne morem v najem vzeti, kajti tu vleče, da človeku lase vihrajo!" — Gospodar: „Temu lahko odpomorete ako si pustite lase postriči!" (Po klobukih.) Modistinja: „Dober dan, česa želite?" Gospod: „Rad bi si ogledal tičjo razstavo." — Modistinja: „Tičjo razstavo? Ta je pač na dtugi strani ulice. Tu je pa prodajalna klobukov za gospe!" — Gospod; „A tako...? Zdi se mi pa, da se tudi tu nisem preveč zmotil?!" (Splačal ga je.) Ošhbt-n in prevzeten hribolazec vpraša prezirljivo kmetiča, kateri žene pred seboj dva osla in si žvižga pesmico: „Kam pa greste vi trije?" — „Mimo četrtega", se odreže kmetič. (O je!) „Zapomni si", prayi mojster mej. prepirom svojemu pomočniku, „ako misliš, da imaš osla pred seboj, si ravno na pravega naletel, (Pogoj,) ^ena : „Ti nočeš uvideti, kaj vse sem ti jaz, namesto da me zmerjaš, moral bi me do nobes povzdigovati 1" —■ Mož: „Gotovo bi se to tudi zgodilo, ako bi za gotovo vedel, da ne prideš več doli!" (Kaznovana dobrota.) Zagovornik tožencu : „Vas nisem li zagovarjal, kakor svojega lastnega sina?" — Toitenec: „Je isti ravno tak lump kot jaz?" (Zadnja cena.) Kupec: „Toraj koliko stane obleka?" — Žid: „Prepričati vas hočem, da vam postrežem dobro. Jaz nisem eden tistih, ki zahtevajo 60, 50 ali 40 kron, rečem vam, obleka stane 30 kron, in to je zadnja cena!" — Kupec: „Jaz tudi ne rečem, da dam 10, 15 ali 20 kron, ampak jaz rečem, da dam 8 kron in ne vinarja več!" — Žid: „Dajte denar, kupčija je sklenjena !" Darovi za dgaško kuhir^jo v Novem mestu. GíwpodiÉna Jleuhora la 6 K kruh« ; g. Picek, trgovec 10 K ; vlfi. župnik M. Nenaaniú 10 K; neimeiiovaD duLuveu i K; g. kapUn St. Teršk&u b K ; t)6 g. župnik M B»rbo 10 K ; velet. (f. Fr. Zorkû, laiilan 10 K; veleĚ g. Fr. Mekinec, žniinik 10 K; vil), ir. Fr. Breznik, ^imnazijuki ravnatelj 20 K; go-■podtčnn Neiik« Rume 10 R; vlč. M. Krtar, dekan 20 K; g. Globelnik i« Bi-Sijina 1 K; neimenovan a lï Minie peći S K; vli. g. župnik J. Salehar la jati. 10 K ; tiobrutniki íe meata in KnniJije 82 K 30 h ; g. dr Ju« StraSek C K ; fllavua prva posujilnica v Metliki ïa 1. 1908 20 K. — Bodi Bog pladuiki Dr. J. Marinko. Na/naiiilo mestnega magistratu. Nadalje bo se že naslednje gospe, gospodičine íd gospodje za leto 1908 odvezali za novoletna in godovna vosèila v korist mestnim revežem : Oblak Kati 1 K, KalêiÛ Av«B-ita 1 K, Vojska Berta 1 K, Seidl Mar^* t K, Meiiora Beti 1 K, pl. Sladovič 81mun h fluprogo 6 K, Brnner Maks 1 K, Božió Kraiiii I K, Agtiilscii Andrej 1 K, Bergmann Josin 1 K, lir. Defrancesclii Peter 1 K. đr. Posnik Albin 2 K, ilr. Slane Karnl 2 K, dr Schegnla Jakob 2 K, »Ir. 8tr««ek Josip 1 K, dr. Žitek Vladimir 1 K, Runman Karol 1 K, JB na prodaj. M pove gozdar ZhufaEP u SotEshi. 2 K, Seidl Franc t K, Stefamivič Dimitrija 1 K, .Î. Krajec nasi. 1 K, Picek ^^^^^ Jurij ] K, Paniić Jakob I K, Windisdier Alojïij 1 K, Umek Vinko 1 K, ^^^^^ pobia ûiraza. žgur Av^nst 1 K, Loterijske številke. TRST, 4. januarja 44 38 11 74 70 GRADEC, lljanuaija 54 2 35 37 16 Sejm v Kostanjevici bo na sv. Antona dan, to je: o»oc>8)i»®o3«fo)»oo»ooao kakor običajno. Pomotoma se ga je v (jr^itiki izpuiitilo. Mestni zastop v Kostanjevici, dne 7. januarja 1908, (17) Naielnik: Otmar Sever. Dobro ohranjen glasovir flC-2-l ) an-coske parfume itd. BAÏ-RUM t-'kiiiiDa proti «pt- danju la« in prlint, odbkovnna / 10 zlatimi kolajnami. HAARPETROL m rafit po-tnladka, NUStOL ix orehovega lEvlei^.kH za Uee in brade ûudovit napeli, prekaúa v^ia dosedanja barvila. Poteg tega priporočani moj cnaui BRIVSKI SALON nu nov« urejen i najnovcjSirai liigijenienimi komforti, s bitro, čiato indobru postrežbo želeS mu o go broj II ega obinka, * Spuátovanjetn se priporočam Ivan SvetÔC, (b-24-5) brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Natprotí mestne hiíe.) va-aajQ tU 3-1) tik Save, ob glavni cesti, s tremi orali njiv in travnikov, sedmimi orali bukovega in hrastovega gnzda, hiše, obstoječe iz sestih sob, dveh kuhinj in dveh kleti, Hisa je za gostilno in prodajalno pripravna in je bilo v njej oboje svoj ćas. Natančneje se izve pri g, Fr. Pajk, posta Eadna ob Savi. obstoječe iz treh sob z razgledom na glavni trg, predsobe, kuhinje in pritiklin, se da takoj v najem v poprej Gustinovi hi§i na glavnFMD trgu v Rudolfovem. — Već se izve pri Ustnikih (16-0.1) Kopač-Paučič v Rudolfovem. Na prodaj je (19-3-1) celo zemljišče z gospodarskimi = nnclnnij v dobrem stanu v Brunivasi Št. 2. pri Mokro-|JUillU|JJ| nogu. Pojasnila daje župnik na Raki. Nova zidana hiša je na prodaj na Drski, 10 minut oddaljena od Novega mesta z vsem gospodarskim poslopjem, s tremi sobami in s tremi njivami, z gozdom in vrtom in z vodo pod streho. Cena po dogovoru, Veô se izve pri JElîNEJ SITAR, na Drski Št, 33. (882-0-8) S : : : m Î P. n. (20-2-1) Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel 10, januarja 1908 staroznano -Ip^ Brunnerjevo gostilno v kateri bom tniil pristna, dobra dolenjska in metliška vina in pivo bratov Reiningfiaus v Gradcu, ter postregel cenjenim gostom s toplimi in mrzlimi jedili. Potrudil se bora svoje goste vsestransko zadovoljiti, V mnogobrojen obisk se najvljudneje priporoéam. 8 po i to van j em Ignacij Košak. i2-io-a> Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in koânjo, vitlev, miatilnic, žitnih čistilnic In od-blralnikov (trijerjev), slatnoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd, Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokomobll, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, àamotnih in tovarn za mavec, ar Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseti razstavah z najvišjimi priznartji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Krar^sko in zaloga strojev v Ljubljani: J, KOXXlCltiČ, Dunajska cesta itev. 31. RbrrnvnlitP Mn. šb joho dobro ohranjen voz, ^ U. U u W VM.Ë. WW wm- obrt! -TM ISO stariti centov, prrxU prav po ceni Anton Kramaršií, posestnik, ^^ " Jnrka vas pri Ruilolfavem, (8-3-2) PodpiMDi le alaTiiemu obvinatrtn. pre^aac. diihovSimi in slav. Šolskim ▼odatvom ottjvljniineje priporořa *a prijama nirjûila za itavliene in po-hiátv«De mizatske izdelke, iolske klopi In tabi« najpopolnejie In nedosegljiv« lastnega Izuma. Za najfinejšo izvršiiiiv tauoietii jamčiti, ker imum ua rax-poiaKu najmuiiernej^e mjetia delarnico, opremljena z rama Trs tu imi stroji. Za enienje le^a imam umetno „sušilnico" z toploto do 70® Reamui^evjh, T kateri se lea «to akrajooetl puuum. Viia dela bo lolidno in po akrajno niskih cetiali izvršeoa. (277-0 4) Z ůdličtiítn spojtovanjem Ko« mesta-poleg Ženskft bolni«. Matko Malovič. mizar. Dva hrojašha Steckenpferd - lilijskO' mlečno milo Bergmanna & Co. Draždani In Tećin n. L. je iu OBtaiie gtaBniii vsak dan došllb priisiialnic najuspejnejše proti pegam kako «hranitev nežne, mehke kuie in rožnate polti. — Dobiva He po TBeh meileoinalDiti mil proti lioT tndi v d.-M«KIJ lu 80 v komad v vseh lekarnalj, drožerijah, parfamerijali, trit'>-vinah mila in briviiicah. (1-8-3) pomočniha se tDtioj sprejniEta pri FRÍ1NC STRIIIABEL]. v Haiti vasi, StPQža pri Novem mestu. (10-2-2) : Slngerjeui šivalni stroji : ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas 1 : iloblio za naliup istr. vina. Fino pristno garantiraoo vino, več tiaofi Lektolitrov, belo, rudtóe^ iu ćrno cd 36 v naprej postavljeno na tukajiinji drž. kolodvor proti got(»venrm plafiilu, je za prndftti m se eksjiedira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene za vagone po dogovont, Tm-pmovec m droieuka (istr. konjak) I» od 70 do 80 nov6. liter, gg^ Za kri^c. vinar, zadrugo: (C-12.3) nm^ Ivan Pujman, poslovodja, Oignano, Istra. ■■ Pazi naj se. da se kupuje stroje v naših proda-z: jalnah, IZ Singer Ko. -ahcijsiio društvo za šivalne stroje katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. v Rudolfovem, Glavni trg. řÝs Podružnice v vseh večjih mestih. ^ • ® Vsi šivalni slro)l, ki lih ponujalo pod imenom Singer'', so ponareieri W A pa našem starejšem sistemu, ki ga sedati)! novejil sistemi rodbinskih ^ ^ strojev daleč presegajo po konstrukciji, delazmožnostt tn trpeinostl. A ••••••••••••••••••••••• Želodčne hopljice preje znane pod imenom Kapljice sv. Marko, sredstva proti slabosti ielodca, osobita proti koliki In ujedanju v želodcu In trebuhu ter proti zaprtim vetrovom. Podpira prebavo težkih, mastnih v napisati: (3-6-3) Bradstta ijeliarna Zagreb, poleg trga su. Marha VB. Odgovorni niednik, izdajatelj in zaloioik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi.