hi abbonamento postaM. — fnitril Leto XXII., št. 66 ^piavmsivo. i*juogaaa, rtwiinyr« ulica » - Telet oo tL tl-22. 31-23, 31-24 _naeratni oddelek: Ljubljana, Paeetaft-}ev3 ollca 6 — relefon 31-2&, «1-5» Pooruzmca Nore mesto: ujubij&najts cesta «_ 43 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu št 17.749, za ostale kraje Italije Servlzlo Contl Corr Post. No 11-3118_ ^A^iuršivu t* ogla-aa u Kr. Italije in inozemstva Una Cnione PubbllHtš italiana 8. A-, HTI «n/> Ljubljana, nedelja 22. marca 194*XX Cena cent. 70 Izhaja vsak lan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— za inozemstvo pa U. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica Stev. & telefon 31-22, 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION ARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pabb!irit& Italiana S. A. Milano Potopitev sovražne vojne v Sredozemlju Hude Izgube angleškega letalstva nad Libijo — Bombardiranje protiletalskih postojank na Malti Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sn Je objavil 21. marca naslednje 657. vojno poročilo: Normalno delovanje prednjih oddelkov na cirenaiškem bojišču. V b tkah, ki so se razvile nad Libijo in nad srednjim Sredozemljem, je sovražnik izgubil 8 Curtisov in 2 Spitfirea, kj jih Je sestrelilo nemško lovsko letalstvo. Močno so bile na otoku Malti bombardirane protiletalske postojanke. V Marsa Freeku je eksplodralo skladišče orožja ki Je bilo zadeto v polno. V pristanišču La Valetti je bilo zelo poškodovana velika podmornica. Ena naša podmornica Se ni vrnila v oporišče, V V vzhodnem Sredozemlju so v napadu na sovražni konvoj naša torpedna letala zadela in potopila sovražno vojno ladjo srednje tonaže. Red rimskega orla Rim, 21. marca, s. Službeni list je objavil kraljev dekret, s katerim se je ustanovil novi viteški red, tako zvani »red rimskega orla«. Veliki mojstri reda bodo Kralj Imperator ter njegovi nasledniki^ na italijanskem prestolu. Red bo mogoče podeljevati le tujim državljanom, ki so si pridobili zasluge za Italijo. Red je razdeljen na 5 razredov. Bombardiranje ladjedelnice, elektrarne in skladišč goriva Ha platokti Kerčo zopet 16 sovjetskih tankov uničenih Is Hitlerjevega glavnega stana, 21. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo. Na polotoku Kerču je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. Uničenih je bilo nadaljnjih 16 sovjetskih tankov. V pristanišču trdnjave Sevastopolj so strmo-glavcj potopili 4000-tonsko trgovsko ladjo in poškodovali veliko petrolejsko ladjo tako hudo, da je računati z njeno izgubo. Bosnbe so zadele v polno ladjedelnico, elektrarno in skladišče goriva, kjer so povzročile velika razdejanja. Na doneškem področju kakor tudi v srednjem 'n severnem odseku vzhodnega bojišča so bili odbiti nadaljnji sovjetski napadi. Prj uspešn b np.ilh napadih je imel sovražnik najhujše izgube. Težko topništvo je z dobrim učinkom bombardiralo vojaške cil je v Petrogradu. V času od 13. do marca je sovjetsko Setalstvo izgubilo 3S6 letal, od teh 298 v spopadih v zraku. 14 jih je sestrelila protiletalska obramba, ostala pa so bila uničeni na tleh. V istem času je bilo na vzhodnem bojišču izgubljenih 22 lastnih letat. Na Malti so nemška bojna letala v zaporednih napadih z bombami velikega in največjega kalibra bombardirala letališče v La Venezii in pristanišče v La Valetti. V letalskih bojih nad otokom in nad severno Afriko je sovražnik izgubil 5 lovskih letal. Nemške podmornice so pred ameriško obalo in pred zapadno Afriko potopile 6 sovražnih trgovskih ladij s 35.000 tonami in ameriško straž no ladjo. Pri napadu na neki konvoj na Atlantiku je ena izmed podmornic zadela cilj s 4 torpedi, zaradi močne obrambe pa uspeha ni bilo mogoče opaziti. Na morju okrog Anglije je letalstvo potopilo v Koi.voju trgovsko >aujo s 40<>0 tonami. Dui<4& velika trgovska ladja je bila poškodovana z bombo. Moštvo piotitankovskega oddelka pod poveljstvom podčastnika Sciiotfa s strelcem borporalom Mullerjem je na vzhodni fronti v dneh ii in 16. marca uničilo 10 sovražnih oklopnih voz. V teku nemških pod-morniških operacij v ameriškem pasu se je posebno odlikovalo moštvo podmornice pod vodstvom korvetnega kapotana Poseherja. uasla svitra Kim, 21 marca s. Avstralskega poslanika v Washintonu, Ceseva, je Churchill imenoval za člana vojnega kabineta in poslal v Kairo kot ministra, ki naj nadomesti Oliverja Lvttletona. Angleži so nameravali na ta na*;;ii znova pridobiti ugled v Avstraliji, Ki sc ga v zadnjem času v veliki meri izgubili, tod* Churchillov manever se .je tudi tokrat ponesrečil. Glede na dejstvo, da je Avstralija prešla na drugo ^balo in da je bil ameriški general imenovan za poveljnika oboroženih sil na avstralskem kortrentu, ie je Churchill s svojim korakom precej zakasnil. V Canberri ime. novanje Caseya za izrednega zastopnika Velike Britanije na Srednjem vzhodu ni bilo sprejete z veseljem, ker bi bili rajši videli, da bi Casey ostal na svojem mestu. Res je Cu*tm obvesti', angleško vlado, da mu taka sprememoa nič ne ugaja, Churchill pa sc je nasprotno upal celo v spodnji zbornici zahvalili se avstralski vladi, ker je baje pristala, da se Casey razbremeni važnih nalog, ki jih je imel v Zedinjenih državah. V resnici je avstralski min. predsednik Curtin p:x'al o tej stvari naslednjo izjavo: Dne 15. marca sem prejel vest, da je Churchill imer-oval Caseya za državnega mini_ stra na Srednjem vzhodu in člana angleškega vojnega kabineta. Poročali so mi, da je bil tak Churchillov osebni predlog. Ne-mudno sem brzojavil Caseyu, da gre za izključno efebno politiko in da sta se morala o njej on sam in Churchill sporazumeti. Obrazložil sem Caseyu, da bi ga avstralska vin da nikakor ne zadrževala in silila, naj ortane še nadalje v službi Avstralije, pripomnil pa sem, da bi za avstralsko vlado nastale precejšnje težave, če bi morali izves.i kako spremembo v sedanjem avsrtralskom diplomatskem zastopstvu v Wivshinga-nu. Opozori ie tudi na dejstvo, da bi Avstralija bi'd hudo prizadeta če bi se morala ta trenutek odreči izkušnjam in zvezam, ki si jih je Casey v zadnjih 2 letih ln pol pridobil kot poslanik v VVashingtonu. Curtin je Izjavil da je neomajna želja avstraL skf vlade. Ja se avstralsko diplomatsko zastopstvo v "VVashingtonu v ničemer ne spremeni. Ko se je trako odkril ta tipični manever sngleškefoa min. predsednika, Izražajo na drugi str in. londonski listi svoje veliko zadovoljstva. da je bila avstralska osebnost določena za tako važno mesto. Ta izbor priča o v^iiki simpatiji Velike Britanije za Avstralijo, »^imes« opušča v svojem navdušenju celo vsako rezerviranost, ki jo nalagajo vojne razmere in obeležuje načrte zavezniškega vrhovnega poveljstva, rekoč, ia je Srednji vzhod živčni center bistvenega pomena in da bo Case-yeva naloga ohraniti in po možnosti še oja-čiti prome.tr e zveze med Anglijo, Indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo ter preprečiti, da bi se evropski in aaijskl zavezniki osi združili. Ne kaže, da bi bili preveč zahtevali od orotTjanaga diplomata. Ltebona. 21. marca d. Iz Washingtona se ;'e zvedelo, da sta imela včeraj avstralski zunanji minister dr. Evatt in novoime- in novani britanski zastopnik v Kairu, Ri-chard Cdsey, razgovore s predsednikom Roosevetom. Dr. Evatt, ki bo po sodbi vvashingtontkih krogov najbrže ostal kot avstralski zastopnik v Washingtonu, ko je avstralska vlada s tega mesta odpoklicala Caseva, je pc konferenci izjavil, da se bodo razgovori danes nadaljevali. Otežkočena plovba • ob ameriški obali Buenos Aires, 21. marca s. Severnoameriški vojn. minister Stimpson se je vrnil v Washinj-tor. z inšpekcijskega potovanja po podro-:jr Panamskega prekopa. Novinarjem ni hotel dati nikakih podrobnih izjav o gr.idnji obrambnih naprav na tem področju. Pfjal je enostavno, da je bilo njegovo letalo kamuflirano in da ga je spremljala eskadrila lovskih letal, ne da bi za to sam vedel. Okna na letalih, ki lete preko Pa-tar skega področja, so hermetično zakrita, tla potnik ničesar ne opazi. Stimpson je še i/javil, da bo v kratkem krenil na podrobno inšpekcijsko potovanje tudi na področje Karaibskega morja. Med tem postaja položaj severnoameriške plovbe zmerom težji. Ladje niso varne niti več v neposredni bližini obale. Izgube, ki so bile prizadete ameriški trgovski mornarici, so napravile najgloblji vtis na oblasti in pomoi ske kroge. Da bi se preprečile nadaljnje ni 5.reče, so bili odrejeni novi varnostni ukrepi. Poveljniki ladij so prejeli nalog, da se morajo ladje ponoči ustavljati v zavarovanih lukah Ladje bodo morale pluti zatemnjene. Tudi vsa ameriška obala je sedaj poroči že zatemnjena. Nadalje se je zvedelo, da je vlada v Gua-temali odst< j ila Zedinjenim državam letalska opori'Os, na katerih je že nekaj mesecev razvrščenih nekaj eskadrll ameriških bombnikov Ti bombnik! bodo nadzirali pomorske proge na Karaibskem morju na katerem so osne podmorniške sile prav v zadnjem času dosegle velike uspehe. (Ultime notizie.) Mobilizacija na Kubi Tokio, 21. marca. (Domei) Dopisnik lista »Niči-Niči« javlja iz Buenos Airesa, da je po vesteh s Kube tamošnja vlada odredila 20. marca splošno prisilno zatemnitev za vsa obalna mesta na otoku. Nadaljnje vesti japonskega lista javljajo, da je kubanska vlada odredila splošno mobilizacijo za vse moško prebivalstvo v starosti od 18 do 65 let Predsednik mandžurske vlade v Tokiju Tokio, 21. marca. (Domei.) Predsednik mandžurske vlade Cangčinghui je dopoldne v okviru svojega silužbenega obiska v japonski prestolnici posctiJ generala šigeru Hon jo Takaši Hišikaro in maršal« Nobu-juji Muto, Id so bili srvoječasmo vsi šefi kvantimške armade in so ▼ tfern »rojstvo imeli važno vlogo v zgodovinskem razvoju pOloža ja rv?i Daljnem vzhcdu. ki ic tvoril podlago osnovanju mandžurske države. NOVA JAPONSKA OFENZIVA V BIRMI Usmerjena je proti severu z namenom, da preseka zveze med Indijo in Kitajsko Bern, 21. marca. Angleška polslužbena agencija je včeraj objavila, da se je pričela japonska ofenziva v Birmi v smeri proti severu. V glavnem so se japonski napadi začeli v smeri proti Tungu, kakih 300 km južno od Mandalaya. Sovražnik se pripravlja. da prične napadati tudi vzdolž ceste ob Iravadiju. Angleška polslužbena agencija je objavila snoči tudi vest, da se japonska ofenziva še ni v celoti razvila. Sovražnik tipa še vzdolž bojišča, da bi ugotovil, kolikšne so zavezniške sile. Japonci prodirajo po obeh dolinah proti severu, proti Promu in proti Tungu. Do manjšega napada je včeraj prišlo na vzhodni birmanski cesti. Japonci prodirajo tudi po obeh rekah z manjšimi ladjami in so se pojavili na eni strani pri Audesu, na drugi pr: Sampansu. Kitajci, ki so prispeli v Birmo, so sedaj pod poveljstvom ameriškega generala Still-vella in nastopajo ob strani Angležev. V poročilu iz Cungkinga beleži angleška polslužbena agencija, da je zastopnik ta-mošnje kitajske viade izjavil, da je prišlo do spopadov med kitajskimi in japonskimi četami tudi na razn:h točkah ob bir-mansko-tajski meji in sicer severnozapad-no od Čenmaja in severnozapadno od Mej-hanga. kjer se je bržkone zbrala večina japonskih sil. Te sile naj bi imele namen, ogražati zaveznike v dolini Sitanga v smeri od vzhoda. Agencija United Press pa je objavila vest iz Mandalaya. da se spričo bližnje velike bitke v birmanskem zaledju razvijajo v naglici priprave za to borbo, od katere bo odvisna tudi usoda petroiejskih vrelcev okrog Mandalaya in ob Iravadiju. (Piccolo.) Curih, 21. marca. Nova velika japonska ofenziva, ki se je razvila na birmanski fronti, se naglo nadaljuje. Po zadnjih ve-pteh so japonske čete, kj prodirajo proti I.'TandaIayu, dosegle nove uspehe. Do hudih borb je prišlo v dolini Sitanga. Kljub kitajski pomoči se morajo Britanci vedno znova umikati. In'ciativa je trdno na japonski strani. Kakor kaže. so britanske sile razdeljene v cva večja kontingenta. Prvi je zbran v Tungu v dolini Sitanga, drugi 150 km severno od Ranguna v dolini Iravadija. Japonci si prizadevajo, da bi čim prej zavzeli mesti Tungo in Prome. (Ultime notizie.) Nezadržno japonsko prodiranje Tokio, 21. marca. (Domei) Po zadnjih vesteh z bojišča v Birmi japonske čete severno od reke Sitang nadaljujejo svoje prodiranje in uničujejo po vrsti vse postojanke sovražnikove obrambe. Dne 19. marca so japonske čete na tej fronti po službeno še nepotrjenih vesteh okupirale važno britansko obrambno postojanko, južno od mesta Tungu, ki je približno 250 km severno od Ranguna. Drugi japonski oddelki, ki prodirajo ob reki Iravadi, so 19. marca, torej istega dne, zasedle po ogorčenih borbah važno železniško križišče Letpadan, ki leži ob železniški progi Rangun — Prome. V odseku pri Tungu je sovražnik izvršil protinapad z manjšimi silami pehote, ki so štele le kakih 300 mož, ki pa so jih podpirali tanki. Napad so Japonei odbili z.velikimi izgubami za sovražnika in po zlomi tvi njegovega odpora prodrle v sredo njegovih obrambnih postojank. Položaj v tem odseku je sedaj za nasprotnika tako težaven, da se mora smatrati mesto Tungo kot resno ogroženo. Obrambna posadka tega mesta šteje kakih 6000 moč britanskih čet. Japonske čete so ob sodelovanju z neodvisnimi oddelki birmanskih prostovoljcev v operacijah vzdolž reke Iravadi prekinile železniško progo, ki vodi proti mestu Baseinu, ki predstavlja strateško eno najvažnejših sovražnikovih postojank v ju-gozapadnem delu Birme. Japonske čete so 19. marca, kakor že rečeno, zasedle kraj Letpadan, kjer so strle odpor tamkajšnje posadke, ki je štela 300 mož. Japonci so zajeli 11 ujetnikov. V borbah, ki so se razvile prejšnji dan, namreč 18. marca pri kraju Henzada, so Japonci med vojnim plenom zajeli tudi eno sovražnikovo lokomotivo, 138 tovornih vagonov. 16 osebnih vagonov, 2 pamika in 24 tovornih avtomobilov. Mesto Henzada so japonske čete že zasedle. Cripps v Indiji Berlin, 21. marca. s. Zvedelo se je. da je imel Cripps daljši razgovor z indijskim podkraljem in člani knežje zbornice. Za 26. marca je napovedan sestanek zastopnikov vseh indijskih strank. Crippsova misija v Indiji bo trajala kakih 15 dni. (Ultime notizie.) Letalski napad na Moresby Sanghaj, 21. marca. d. Japonsko letalstvo je tudi včeraj zjutraj napadlo luko Moresby na južni obali Nove Gvineje. Kakor objavlja posebni komunike iz Canberre, so bili napadi japonskih letal usmerjeni v prvi vrsti na tamkajšnje letališče. Napad se je dvakrat ponovil, vendar trdi avstralsko poročilo, da ni bila povzročena škoda in da tudi ni' bilo človeških žrtev. Napad na avstralsko luko »OO 204 »OO «»00 SO® šanghaj, 21. marca d. Japonsko letalstvo je včeraj zjutraj napadlo pristani&o me«to Broome v severnozapadnem delu Avstralije. Kakor javljajo iz Canberre, je japonski^ letalski napad povzročil znatno gmotno škodo. Več trgovinskih letal, ki so bila razme-j žčena na letališču, je bilo uničenih. Poročilo ■ tudi pravi, da je bilo na letališču neka; človeških žrtev. Razen letališča v Brnome so japonska letala istočasno napadla tudi letališče v Derbyju. O tem napadu trdi avstralsko poročilo, da ni povzroč.! škode in da ni bilo človeških žrtev. Avstralske priprave za obrambo Sanghaj, 21. marca. d. Po informacijah iz Canberre bo imel avstralski min. predsednik John Curtin v kratkem konferenco z novim vrhovnim poveljnikom zavezniških kopnih sil v Avstraliji, generalom Mac Arthurjem. Razpravljala bosta o stra- , teških vprašanjih, ki so bile tudi že predmet včerajšnje seje avstralskega kabineta. Poročilo iz Canberre pravi nadalje, da je v Canberro dospel tudi že drugi zavezniški poveljnik na jugozapadnem Pacifiku, general George Brett. ki se je že sestal z ministrskim predsednikom Curtinom in letalskim mmistrom Drakefordom. Po tej konferenci se je general Brett vrnil v ameriški glavni stan. Bern, 21. marca. Iz Canberre poročajo, da je general Mac Arthur podal naslednje izjave: »Predsednik Roosevelt mi je naročil, naj prebijem japonske črte in odpotujem s Corregidora v Avstralijo. Moja naloga bo, kakor jo jaz razumem, organizirati ameriško obrambo proti Japonski. Na tem področju bo treba predvsem osvoboditi tudi Filipine. Zato sem prišel v Avstralijo in se bom vrnil na Filipine.« Ne glede na to, da imajo izjave Američanov čisto posebno vrednost, je general Mac Arthur očitno tako zelo pretiraval, da je smatral sam predsednik za potrebno, omejiti njegovo nalogo na skromnejši obseg. Iz Washingtona namreč poročajo, da je predsednik Roosevelt na vprašanje novinarjev. kakšni so načrti generala Mac Arthur j a glede na ofenzivo v Avstraliji, izjavil, da je ta trenutek vse mogoče, da pa je treba predvsem upoštevati ogromno razdaljo med Ameriko in Avstralija Treba je mnogo časa za prevoz kakršnegakoli materijala v Avstralijo. Predsednik je tudi opozoril, da po vsem svetu zelo primanjkuje prevoznih ladij. Se bolj ameriška pa je vest. ki je bila pred dnevi objavljena v Washingtonu v obliki posebnega komunikeja, da je prišlo do pomorske bitke, o kateri pozneje seveda ni bilo več govora in v kateri naj bi bili ameriški bombniki potopili ali poškodovali 23 japonskih ladij, med njimi 12 vojnih. — Ta ameriška laž je bila tako predebela, da je bil avstralski min. predsednik včeraj prisiljen obrazložiti, da je bilo onih 23 japonskih ladij, ki naj bi bile poškodovane ali potopljene v bližini Nove Gvineje, sad cele vrste operacij, ki so trajale 10 dni. (Piccolo.) Novi ameriški poveljnik na Filipinih Lizbona, 21. marca. d. Iz Washingtona se je zvedelo, da je bil ameriški polkovnik Jonathan Weinwright, ki je dodeljen četam poslednje ameriške postojanke na polotoku Bataanu na Filipinih, imenovan 2a vrhovnega poveljnika preostalih ameriških čet in hkrati povišan v generala. Anglija ne more več pomagati Avstraliji Sanghaj, 21. marca. d. Iz Melbourna javljajo, da je avstralski vojni minister Fran-cis Forde v svojem govoru, ki ga Je imel v petek zvečer, izjavil, da pričakuje Avstralija dobav vojnega materiala, ki ga potrebuje. sedaj le še iz Zedinjenih držav. Minister Forde je naglasil, da potrebuje Avstralija v prvi vrsti bombnike in protiletalsko topništvo. Pripomnil je, da to orožje Avstralija lahko pričakuje edino le še iz Zedinjenih držav, češ, da ima Velika Britanija zaradi svojega široko razprostranjenega imperija toliko odgovornost da ne more več podpirati Avstralije za organiziranje dovolj izvežbane in oborožene vojske za odbijanje napadov. Angleško vojno brodovje premajhno Stockholm, 21. marca. d. Iz Londona javljajo, da je prvi lord britanske admirali-tete Alexander včeraj označil britansko vojno brodovje za mnogo premajhno, da bi bilo kos nalogam, pred katerimi se je znašla Velika Britanija. V govoru, ki ga je imel na neki jubilejni proslavi, je lord Ale-xander naglasil: »V primeri s svetovnimi problemi, pred katerimi stojimo, je angleško vojno brodovje mnogo premajhno, da bi omogočilo povsod sodelovanje v borbi. Samo z da!ekovidn;mi načrti in po zaslugi modrega vodstva smo doslej vzdržali.« Kot najvažnejo nalogo angleškega vojnega brodovja je Alexander označil varstvo pomorskih komunikacij Velike Britanije. Pozna spoznanja v Lendimu Stockholm, 21. marca. d. Voja?k.i dopisnik londonske revije »Tllustratcd London Ncvvsw, Cvrill Falls, piše. da v Angliji sedaj že povsem javno priznavajo, da zavezniki lahko izgube sedanjo vojno. Dejstvo, da to priznavajo danes ljudje v Londonu, ki so še nedavno zastopali mnenje, da je treba samo glavo držati kvišku in stopnjevat; vojno proizvodnjo, ugotavlja omenjeni dopisnik, dokazuje, da je Angliia dosegla kritično •točko. V Vzhodni Aziji se je vojaški položaj razvil tako neugodno, da kaj takega niti najtrezneje gledajoči opazovalci niso pričakovali, v Angliji sami pa neugodno vpliva na moralo čet njihova popolna neaktivnost po vojaških garni-zijah. Razen tega ie an^eška vojsika v tej vojni zabeležila tako malo vojaških uspehov, da razprava o njih nikakor ne učinkuje izpod-budno na angleške oborožene sile. Falls naglasa potrebo novih vodilnih osebnosti, ki bi bi'e dovolj močne, da hi angleški javnosti razkrile vso resnico. Zaradi pomanjkanja zdravih pobud se sedaj angleško prebivalstvo po večini potaplja v bhiff boljševističnih idej in zaradi pomanjkanja primernega vodstva se sedaj celo sit Stafford Cripps prikazuje javnosti kot nekaka mistična osebnost. Surabsja japonsko oporišče Tokio, 21. marca (Domei.) Iz Surabaje javljajo, da so japonske ladje že v precejšnji meri očistile vodovje okrog Surabaje sovražnikovih min, zaradi česar bo ta važna luka lahko že kmalu služila v polni meri japonskim silam kot oporišče. Skupaj s Singapurom, Hongkongom in Cavite so Surabajo smatrali kot eno izmed najtrdnejših zavezniških pomorskih oporišč na Pacifiku. Ko so Japonci okupirali Surabajo, so tamkaj zaplenili 53 vsakovrstnih zavezniških ladij. Mnoge med njimi so nasedle na dno, druge so bile več ali manj poškodovane. Vse te ladje bodo dvignjene in popravljene ter zopet uvrščene v službo na japonski strani. Blago iz zasedenih pokrajin za Japonsko Tokio, 21. marca. (Domei.) S pristojnega mesta je bilo objavljeno, da je dospelo v tokijsko luko Sibaura že veliko število tovornih parnikov, ki so pripeljali vsakovrstno važno blago iz pokrajin južnega Pacifika. V prvi vrsti so ladje pripeljale sladkor, riž, kavčuk, premog in vsakovrstne surovine. Vsi japonski parniki so dospeli v tokijsko luko, ne da bi jih kjerkoli na morju oviralo sovražnikovo brodovje. Odkar je na Pacifiku izbruhnila vojna, so parniki pripeljali iz zasedenih pokrajin že več tisoč ton vsakovrstnega dragocenega blaga. Izpraznjevanje čungkfnga Sanghaj, 21. marca. d. Mestno načelstvo v Cungkingu je odredilo prisilno izpraznitev mesta, ki ga bodo morale zapustiti vse ženske in otroci. Odlok se more smatrati kot varnostni ukrep, ker pričakujejo ▼ Cungkingu povečano aktivnost japonskega letalstva, zlasti v mesecih od maja do septembra. Naredba o evakuaciji bo zadela kakih 200.000 oseb izmed celokupnega prebivalstva Cungkinga, ki šteje približno 700.000 duš. Oblasti so baje pričele graditi tudi zaklonišča, ki jih v Cungkingu prej ni bilo. Pomanjkanje zaklonišč je imelo preteklo leto za Cungking prav katastrofalne posledice. v Nazadovanje ameriške proizvodnje jekla Bern, 21. marca. d. Iz New Yorka poročajo, da so bile v tamkajšnjih gospodarskih krogih objavljene številke o velikem nazadovanju ameriške proizvodnje jekla zaradi stavk izprtja delavcev v teku lanskega leta. Veliko jeklarsko podjetje »United Staates Steel Corporation« je samo proizvedlo 300.000 ton jekla manj kakor v prejšnjem letu. Proizvodnja koksa je bila v koksarnah tega jeklarskega podjetja lani celo za 5 milijonov ton manjša, kakor v prejSnjem letu. INSER2RAJTE V „JUTRU" ! Proslava obletnice Sašijev v mestu in pokrajini Ljubljana, 21. marca. T ponedeljek, 23. t. m., na dan obletnice ustanovitve borbenih fašijev, bo imel Zvezni tajnik ob 10.15 dopoldne poročilo voditeljem ljubljanskega borbenega fašija. Madžarska sodba o Bolgariji Sofijski list »Zora« je objavil te dni izjavo, ki jo je dal njegovemu budimpeštan-skemu dopisniku šef madžarskega generalnega štaba general Szombathelyi, ki se je pred kratkim vrnil s svojega potovanja v Bolgarijo. Madžarski general je dejal med drugim: Moja pot v Sobi j o ni imela nobenega konkretnega namena, šlo je namreč le za uljudnostni obisk v odgovor na obisk šefa bolgarskega generalnega štaba v Budimpešti. V razgovorih z vodilnimi vojaškimi osebnostmi Bolgarije smo se seveda dotaknili vseh vprašanj, ki zanimajo Balkan in podunavski bazen, ne da bi seveda imeli pri tem v malih kateregakoli konkretnega nasprotnika. Zamisel sodelovanja med bolgarsko in madžarsko armado sloni in bo slonela tudi v bodoče predvsem na že obstoječih in splošno znanih tradicijonalnih prijateljskih odnosa jih med obema narodoma. Bolgarija je lahko ponosna na svoj mladi oficirski zbor, ki predstavlja najboljše jamstvo za bolgarsko državo, čeprav sem se le malo časa zadržal v Bolgariji, sem se lahko prepričal o izrednih lastnostih in sposobnostih bolgarskega oficirskega zbora. Sistem vojaške vzgoje v Bolgariji je podoben našemu. Izredne sposobnosti bolgarskega vojaka so splošno znane. One izhajajo iz omenjene vojaške vzgoje in splošnih sposobnosti bolgarskega naroda. Nepozabno doživetje predstavlja zame avdienca pri carju Borisu, ki je zares izredno pameten vladar. Bolgarski narod, ki ga vodi njegov kralj, lahko v polni gotovosti napreduje, saj bdi njegov vladar z največjo čuječnostjo nad usodo države in jo brani pred vsemi zunanjimi in notranjimi pustolovščinami. Kralj Boris je govoril z menoj brezhibno madžarščino, česar sem se seveda zelo veselil. Razen tega je kralj Boris odličen poznavalec moje države. General Szombathelyi je končno pripomnil, da se madžarska vojska razen na vzhodnem bojišču nikjer ne udeležuje bojev in da je povsem neresnično, da Bolgarija in Madžarska pripravljata skupno akcijo proti neki tretji državi, ko vendar živita s svojimi sosedi v najboljših odno-šajih. Invazija Amerike? Kakor posnemamo po italijanski politični reviji »Politica Nuova«, je japonski list »Napan Advertiser«, ki Izhaja v angleškem jeziku, napisal pred kratkim o vprašanju invazije ameriškega kontinenta med drugim tole: »Invazija Zedinjenih držav Severne Amerike se je prvič izvršila L 1812, lahko pa se ponovi. Japonska se sicer bori za novi red na prostoru velike vzhodne Azije, vendar pa ni razlogov, ki bi vezali Japonsko, da bi omejila svoje delovanje le na to območje. Japonska mora namreč nadaljevati vojno do popolnega uničenja sovražnika, četudi bi ji zato bilo treba napraviti pol poti okoli sveta. Japonsko brodovje je že prenesio vojno tudi na zapadne obale Zedinjenih držav ter je povzročilo paniko, razburjenost in škodo, pa kljub temu še žive Američani, ki verujejo v bajko o neranlji-vosti Amerike, toda v kratkem bodo spregledali, kajti to, kar se že dogaja, se bo še nadaljevalo, in sicer prav gotovo nadaljevalo. Ko je bila ameriška vojna mornarica rničena v Pearlu Harbourju, je japonska invazija v Ameriki postala vsaj verjetna, a.ko že ne mogoča. Japonska lahko že izkrca svoje čete na Alaski ali v Kanadi, kjer ni nobene obrambe. Padec Singapura je tisti odločilni činitelj, ki bo odločil, kateremu predelu je namenjen naslednji japonski udarec«. Fizicgnomija časa Pod tem naslovom je objavil ugledni nemški list »Frankfurter Zeitung« redakcijsko beležko, iz katere posnemamo: Ze dolgo smo sicer vedeli, da spadajo k fiziognomiji neke dobe tudi obleka, stanovanje. oblike raznih predmetov dnevne uporabe in, skratka, vse zunanjosti vsakdanjega življenja sploh, vendar tega do-. slej nismo znali dovolj vrednotiti v zgo-dovinskem pogledu, čeprav gre za stvari, ki glede fiziognomije dobe niso nič manj važne od svetovnih nazorov in filozofskih sistemov. Spremenjeno življenjsko čustvovanje vodi tudi k spremenjenim oblikam zunanjega življenja, te pa spet vplivajo na stališčp človeka do ostalega sveta, na njegov stik z raznimi stvarmi in na njegovo občutljivost glede prostora in časa. Človek s trdim španski movratnikom iz šestnajstega stoletja je gotovo povsem drugače gledal na svet kakor Nizozemec z odprtim ovratnikom v 17. stoletju. Umerjenemu življenjskemu ritmu naših pradedov se je gotovo prilegala velika žepna ura. ki so jo nosili, morda v dveh ali celo treh posebnih zavojih iz blaga, v žepu ' telovnika, kjer ji je bilo prijetno toplo, in jo počasi odpirali ter nato merili čas, kakor da bi merili utripe svojega srca-Naše današnje življenjsko čustvovanje je precej drugačno, mi smo mnogo bolj nagli in nervozni. Tako je tudi ura izgubila svoj prijetni kotiček v žepu telovnika. Preselila se je kot povsem nepomembna, povsem slučajna pritiklina na zapestje leve roke, v bližino našega pulziranja kot simbol svojega lastnega pulziranja ... Ako hočemo vedeti točno uro, opravimo to z naglo gesto, ki traja komaj par sekund. To pa je le skromna primera za velike spremembe, ki so se izvršile v nas pod vplivom golih zunanjosti, odnosno za spremembe teh zunanjosti pod vplivom naše notranjosti. Vsi fašisti se bodo morali ta dan zbrati na sedežu fašija. Ves dan bodo fašisti oblečeni v običajni kroj. Tudi na sedežih fašijev v pokrajinj bo zgodovinski dan svečano proslavljen. V čem je problem Francije Kakor posnemamo po italijanskih listih, je pariški francoski list »Oeuvre« zapisal o problemu današnje Francije med drugim tole: Ohranili smo sicer francosko enotnost, Id pa ni dinamična in ustvarjajoča enotnost, ki jo Francija danes potrebuje, živimo na vulkanski zemlji, v Evropi, ki je v popolni revolucionarni preobrazbi. Francija pa je samo stara spoštovana gospa, ki je dobro napudrana ln včasih tudi še duhovita, ki pa se le počasi premika iz strahu pred prepihi, skratka, kakor gospa, ki jo bodo sicer še opevali, ki pa je nihče ne bo mogel več vzljubiti. Ne gre samo za mišice, gre za trdne mišice, za odpornost, za ideje, predvsem za lepe, urejene in jasne Ideje, ki naj se nudijo kot sadje na lepem krožniku . . . Revolucijo bo torej treba de izvršiti, kakor bo treba Se uresničiti pravo enotnost naroda, ki bo moral biti prenovljen. To francosko enotnost pa bomo morali poiskati pri narodih, ki so bili prebujeni že tedaj, ko je Francija Se mirno spala.. . Polemika okoli romanskih novinarskih atašejev Po znanem dunajskem tedniku za vprašanja južnovzhodne Evrope »SOdost-Echo« posnemamo iz članka glavnega urednika lista dr. Fischerja naslednje pripombe v zvezi s polemiko okoli rumunskih novinarskih atašejev: Zunanjepolitični urednik rumunskega lista »Curentul« je 8. t m. posvetil neko svojo gloso rumunskim novinarskim atašejem v inozemstvu. V njej ugotavlja med drugim, da so bila mesta novinarskih atašejev v Inozemstvu zasedena doslej predvsem s poslovnimi ljudmi, medtem ko se je sedaj rumunska vlada končno odločila, da imenuje na ta mesta tudi prave novinarje. Kot odličen predstavnik svoje stroke odhaja prav te dni v uradni misiji v Berlin novinar Aleksander Hodoš. Pričakovati smemo, pripominja »Cu-rentul«, da bodo sedaj drug za drugim izmenjani z resničnimi zastopniki svojega poklica vsi oni avtomobilski, devizni in drugi trgovci, ki so doslej nastopali v inozemstvu kot novinarski zastopniki. K tej glosi pripominja dr. Fischer med drugim: Ta izpad ne preseneča le nas. Seveda gre pri tem za izključno rumun-sko zadevo, ki se nikogar drugega ne tiče. Prav tako pa nam ni mogoče zabra-niti, da izrečemo vsaj svoje začudenje nad tem. Ali so namreč ti očitki upravičeni, potem bi bilo umestno disciplinsko postopanje brez pranja tega perila v javnosti, ali pa niso upravičeni, potem je to blatenje lastnega gnezda tem manj razumljivo. Vsekakor pa ne more biti ta izpad dobra posetnica za politično poslanstvo moža, čegar uspeh ni odvisen le od njega, temveč tudi od prijateljskih držav, s katerimi mora v izvrševanju svojega posla sodelovati. Izbruh zunanjepolitičnega urednika rumunskega lista je v ostalem prestrog in tako strupen, da kaže na osebne račune tn zbuja domnevo, da je napisan manj zaradi zgražanja nad deviznimi in drugimi kupčijami prizadetih kakor zaradi razočaranja, da teh kupčij ne more vršiti kdo drugi, ki se nanje tudi razume Razen tega pa želimo pripomniti, da ne gre v mnogih primerih samo za sumničenja zaradi navedenih kupčij, temveč tudi za politična sumničenja, ki niso nič manj utemeljena. Katoliška cerkev proti verižništvu Vatikanska agencija »La Corrispondenza« obvešča, da so italijanski škofje v svojih mesečnih posvetih z lastno duhovščino m v zasebnih razgovorih z duhovniki živo priporočali! naj bi duhovni pastirji, bodisi v svojih pridigah, bodisi ob spovedovanju in se posebej o priliki velikonočnega podeljevanja zakramentov opozorili vernike na dolžnost, ki jo katoliška cerkev smatra za vprašanje vesti, da se vzdrže vsake vrste kupičenja živil na škodo skupnosti Duhovniki na j opozore vernike, da zahtev« krščanska vera. naj nihče ne škodi svojemu bratu. Župniki naj nadal je predočijo vernikom besede najstrožje obsodbe, ki jih pozna evangelij proti vsem. ki se okoriščajo s potrebami drugih m na ta način nedopustno bogate. ko na primer proda jajo blago po višjih cenah, kakor so določene. Po mnenju škofov bi moralo biti deflovanje duhovščine v tem smislu posebno učinkovito o priliki podeljevanja svetih zakramentov, zlasti o priliki spovedovanja. Navedena agencija pripominja, da so nekateri škofje postavili svoji duhovščini zelo aktualno »vprašanje vesti« v zvezi z nekim Pavlom, ka si je najprej nalcupičil velike količine blaga in ga nato, ko je postalo zelo redko, prodajal po pretiranih cenah. Vprašanje vesti, ki se v zvezi s tem vernikom postavlja, je, aM bi smel tak človek, če nadaljuje svoje umazane kupčije, prejeti odvezo pri spovedi. Odgovor duhovščine na to vprašanje je bil negativen, češ da morajo v tem primeru doleteti verižnčka iste sankcije, ki jih cerkev določa proti oderuhu. Zato odslej tak človek ne bo mogel dobiti pri spovedi odveze. Turški poslanik v Berlinu na poti v Ankaro Carigrad, 21. marca. d. Turški pos/Ianik pri nemški vladi Gerede, ki potuje preko Carigrada v Ankaro, je posetil nemškega poslanika Pa pena. Po končanem razgovoru je turški poslanik izjavil, da se bo mudfl v Turčiji samo nekaj dni na oddihu, in je na>gla®il da njegovo potovanje v Anka.ro ni v nobeni zvezi s potovanjem Papena v Berlin. Naglasil je. da se odnosi med Turčijo in Nemčijo še nadalje razviiaio v prisrčnem nriiatelHtvu. Izvajanje zadniih trgovinskih dogovorov bo v bodočnosti še boli razvilo medseboine odnose. Iz Carigrada bo Gerede nadaljeval pot v Ankaro, kier bo poročal predsedniku vlade Saradzoghi. Se en umor v dijaških vrstah Za Francetom Župcem, ki je postal žrtev zahrbtne zločinske roke, je na isti način izgubil svoje mlado življenje Se eden izmed njegovih ožjih tovarišev in sodelavcev — medicinec Jaroslav Kikelj. Težko je vsakomur ob misli, da tega ljubeznivega mladeniča, polnega zanosa, ni več med nami. Pokojnik se je rodil v Studencih pri Mariboru kot sin preprostih staršev. Srednjo šolo je posečal v Mariboru, leta 1939. pa se je vpisal na medicinsko fakulteto ljubljanskega vseučilišča. Ko je tu dovršil učenje, se je zaradi težav pri nadaljevanju medicinskega študija posvetil filozofiji. Idealnemu ' mladeniču je bilo veliko do tega. da ostane naše vseučilišče neokrnjeno torišče za študij slovenske mladeži, zato je brez kolebanja pristopil v raoao Vseučiliško Organizacijo, ki si je na svoj prapor zapisala iskreno in lojalno sodelovanje z oblastmi. Omenjena organizacija nudi nepotvorjeno sliko prilik, ki vladajo med našim dijaštvom, saj so v njej včlanjeni vsi dobrorrrisleči mladeniči ne glede na svetovnonazorske razlike in politično prepričanje. Prevratnikom v njej seveda ni mesta, kajti novo dijaško društvo je usmerjeno izrazito v pozitivni pravec. Ni dvoma, da je Jaroslav Kikelj postal žrtev levičarskega besa, ki ubija ravno najvidnejše predstavnike našega dijaštva samo zato, ker je bila prevratnim živi jem na poti njegova delavnost in privrženost miru in redu. Zato je umor idealista Kiklja vreden vse obsodbe. Prepričani smo, da v tem nazoru nismo osamljeni, marveč je na naS strani vsa poštena slovenska javnost, ktt-kor je to pokazala udeležba pri pogrebu pokojnega Ž upe a. Prometna omejitev za avtoizvoščke Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na člen 2. svoje naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135: Cl. 1. Prepoveduje se promet avtonajem-ščkov. Cl. 2. Promet avtoizvoščkov Je dovoljen samo v me ah občinskega ozemlja. Cl. 3. Poveljništva kr. karabinjerjev smejo izdajali posebna prometna dovolila za nujni prevoz jetnikov, ranjencev, bolnikov in umobo!u*h oseb, če za te prevoze v kraju ni drugih prikladnih voznih sredstev na razpolago (umbulančnih avtomobilov). Za take pre/oze morajo tvrdke, ki razdeljujejo tekoče gorivo, izročiti na pismeno zahtevo poveljništva kr. karabinjerjev potrebno količino bencina. Zgoraj omenjena posebna prometna dovolila se smejo izdajati samo v dokazanih primerih potrebe ln morata biti v njih navedena proga in za opravo vožnje neobhodno potrebni čas. Bencin ae sme dovoliti samo v količnl, ki je neogibno potrebna za opravo vožnje. Cl. 4. Nespremenjene ostanejo kazenske določbe iz poslednjega odstavka člena 2. naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 zoper kršitelje določb iz prednjih členov. Cl. 5. Ta naredba stopi v veljavo v petih dneh po drevu objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 12. marca 3942-XX. Visoki komisar Emilio GraaJoil Nase gledališče DRAMA Nedelja, 22. marca: ob 14. Jurček. Mladtn_ dinska ii fdstava. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17. so Človek, ki Je videl smrt. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdoL Ponedeljek, 23 marca: Zaprto. Torek, 21, marca: ob 17.30 Konto X. Premiera. Red Premierski. Mladino in starše opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev P. Golieve mladinske igre »Jurček«, ki bo danes popoldne ob 14. po znižan h cenah od 15 lir navzdol. Zgodba o siromašnem dečku, ki mu je odpihal Veter moKo iz koša, a mu da v nadomestilo čudežnega petelinčka, čarobno palico in zvonček, pokaže, kak© je Jurček izgubil in zopet dobil Vetrove darove. Igrali bodo: Trobento- Potokar, Piščalko-Peček, Meha-Raestresen, Jurčka-Simčičeva, očeta-Dre-novec, mater-Gabrijelčičeva, Vetra-Vl. Skr-binšek, Ne^hto-Gale, Snežaka- Brezigar, vilo-StarČeva, možička-Košič, krčmarjau-Presetnik, Uršo-Rakarjeva, Petra-Košuta. Nadalje bodo nastopili še: opica, pes, kamela, koz.*£ek medvedja družina. Režiser in inscenator. inž. B. Stupica. Scenska glasba: Bojan Adamič. Danes ob 17.30 bodo ponovili komedijo romunskega pisatelja Victorja Eftimija: »Človek ki je videl smrt«. Dejanje pokaže kakšen odločilen vpliv zadotol iz vode rešeni potepuh v rodbini svojega rešitelja. Igrali bodo: Filimona-Cesar, njegovo ženo-Gabrijelčlt eva, njegovo hčer-Simčičeva, !e-karnarja-Vl. Skrbinšek, njegovega sina-Raztresen. potepuha-Jan. Režiser in inscenator: inž. arh. B. Stupica. _ »Konto X« je naslov zelo zabavne veseloigre, ki sta jo naoisala znana pisatelja Bernauer !n Oester. Delo imenujeta »veseloigro o ljubezni in drugih nemodernih rečeh«. Dejaaje se sučs okrog misterijoznega konta X, ki ga je ustanovil advokat, da bi pomagal obubožani rodbini ljubljenega dekleta. To delo, ki vsebuje veliko moško komično vlo^o. je imčlo na številnih odrih velike uspehe. Igro je zrežiral Milan Ko-šič. Premiera bo v torek za red Premierski. OPERA Nedelja, 2j. marca: ob 14. Ples v Operi. Izven. Zelo znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30 Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek 23 marca: Zaprto. Torek, 24. marca: ob 17. Don Pasqirale. Red A. Danes ob 14. bodo peli po daljšem premoru Heubrrgerjevo opereto »Ples v Operi« v sledeči zasedbi: Beaubulsson-Zupan, njegova žena-P. Juvanova, Henry-Slado-ljev, Paul-M Sancin, njegova žena-Polaj-narjeva, Dumenil-B. Sancin, njegova žena-Barbičeva, Hortenza-Poličeva, Feodora-Ko-širjeva, Philippe-Pianeckyu Dirigent: D. žebre, režiser: E. Frelih. V nedeljo ob 17.30 bodo pel! Smetanovo komično opero »Prodana nevesta v sledeči zasedbi: Krušina-Janko, Ljudmila-Stri-tarjeva, Miha-Dolničar, Katra-španova, Marinka-Vidalijeva, Vašek-Banovec, Janko-Francl, Keral-Lupša, ravnatelj cirkusa-Jel-nikar, Esm?. ralda-Polajnarjeva, Indijanec-Marenk. Dirigent: D. Žebre režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf-inž. P Gok.vin, inscenator: V. Skrušny. Svetovna vinska letina Mednarodn: poljedelski urad v Rimu objavlja podrobne podatke o svetovni vinski letini 191Med drugim navaja, da so v Franciji prvotno pričakovali, da bo znašal prideicK 60 milijonov hektolitrov. V resnici pa -e dala letina le 42 in pol milijona hektolitre > in je bila še manjša nego v letu 1940, ko ]e imela Francija tudi slabo vinsko letino. Majhen francoski pridelek je bistveno vplival tudi na skupno količino svetovnega rridelka, saj je pridelala Francija 40 do ~50°/o vsega vina na svetu. V Italiji so prvotno pričakovali, da bo znašal pridelek 37 milijonov hektolitrov, zaradi suh -■ga. vremena v septembru pa je biLa količina nekoliko manjša in je znašala 35.5 milijona hektolitrov. Pridelek pa je bil navziic temu večji, kakor v letu 1940, ko je zn '3al le 30.3 milijona hektolitrov. Vrhu tega je tudi kakovost lanskega vina prav dobra. Tudi v Španiji so se v teku poletja poletja poslabšali izgleii za vinsko letino in je Španija v celoti pridelala le za malenkost več nego v prejšnjem letu, namreč 14.6 milijoia hektolitrov. Portugalski pridelek je hil srednji in so pridelali 6.5 do 7 milijona hektolitrov. Razmeroma majhen je bil tudi pridelek v Rumuniji, med tem ko je bil v Grčiji zadovoljiv. Na Madžarskem je bila letina pod povprečjem in je znašala 2 oo 2.5 milijona hektolitrov. Nemčija pa je imela srednjo dobro letino. Bolgarija pa je pridelala tudi le 2 milijona hektolitrov. V Zedinjenih državah se lanska letina, ceni na 6 milijonov hektolitrov. V Alžiru so se spričo «u?e in pojava škodljivcev bistveno poslabšali prvotno dobri izgledi za letino, ki je prinesla le 10.5 milijona hektolitrov, to je za 40°/o manj, kakor v letnem povprečju 1935-39. Mednarodni poljedelski urad v Rimu ceni, da je z>"ašal lanski svetovni pridelek vina 160 milijonov hektolitrov nasproti 150 ln 186 milijonom v prejšnjih dveh letih in 200 milij mom v povprečju 1934-38. Od tega svetovnega vinskega pridelka je lani odpadlo na Evropo 125 milijonom hektolitrov nasproti 120 in 151 in milijonom v prejšnjih oveh letih in 158 milijonom v povprečju 1934-38. Nabava surovin za neracio-nirano tekstilno blago V naredbi za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra 1941-XX so imenoma navedeni oblačilni predmeti in tekstilni izdelki (tabele B), ki se prodajajo brez odvzema odrezkov oblačilne izkaznice. Da se uravna proizvodnja tega neracioniranega tekstilnega blaga in prilagodi kolikor mogoče dejanski potrošnji, je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino z okrožnico, ki je bila izdana 17. t m. odredil, da se predpisi okrožnice z dne 9. januarja t L ne uporabljajo samo pri konfekcijskih proizvajalcih in izdelo-valnicah industrijskega ali obrtnega značaja, če prodajajo neposredno občinstvu, temveč tudi pri onih, ki ne prodajajo neposredno občinstvu. Okrožnica z dne 9. januarja določa, kako si konfekcijski proizvajalci, ki prodajajo neposredno občinstvu, nabavijo potrebne surovine. Pri tej priliki določa Visoki komisariat, da se morajo teh predpisov držati tudi vsa industrijska ali obrtna podjetja, ki prodajajo neposredno občinstvu ali ne, kadar nabavljajo racionirano blago za tehnično uporabo. Zato si bodo morali proizvajalci, ki so doslej dobivali racionirano manufakturno blago pri proizvajalcih in grosistih na podlagi prijave nabavnih pogodb ali po predpisanem splošnem postopku za nabavo racioniranega blaga, odslej nabavljati blago z nabavnimi boni, ki jih je izdala Trgovinska industrijska zbornica na osnovi »nabavnih dovolilnih pisem«, ki jih izda državna federacija za dotično stroko. ————— o Gospodarske vesti = Ureditev uvozne trgovine. Z naredbo, Id je bila objavljena v rimskem Uradnem listu, je sedaj določeno, da je celotni uvoz iz vseh držav, razen iz Nemčije in Švice, pridržan 36 od države priznanim uvoznim družbam. Te družbe morajo uvoženo blago prodajati po cenah, ki veljajo v tu-zemstvu, eventualne presežke po kritju lastnih stroškov in nedoločenega odstotnega dobička pa morajo odvesti državi. V zvezi s to ureditvijo je bila nedavno v Rimu ustanovljena delniška družba CI-MES (Compagnia Importazioni Esporta-zioni), ki se bo bavila predvsem z uvozom strojev. Od obstoječih uvoznih družb pa je družba Commerciale Italiana Mediter-ranea zvišala glavnico od 1 do 15 milijonov lir, družba Mediterranea Scambi pa od 50.000 na 500.000 lir. = Sprememba živilskih obrokov v Nemčiji. Nemški listi objavljajo spremembe predpisov, ki se tičejo živilskih obrokov. Novi predpisi bodo veljali oi 6. aprila naprej. Spremembe se nanašajo samo na sir, kruh, maščobo in meso. Obrok sira je povišan od 125 na 187.5 g; poleg tega bo vsakdo za prihodnji mesec dobil še normalno dozo kondenziranega mleka. Obrok maščob ostane za vse tri kategorije otrok do 14. leta nespremenjen, prav tako dodatni obrok za nočne delavce. Normalni obrok maščob pa se zniža od 400 na 300 g na teden. Obroki za kruh se spremenijo tako, da se pri otrocih do 3 let obrok zniža za 200 g na teden, pri normalnih potrošnikih pa za 250 g. tako da se normalni obrok zmanjša od 2250 na 2000 g na teden. Povišan pa je obrok kruha za otroke od 3 do 6 let in sicer od 1100 na 1200 g na teden, medtem ko ostane obrok za otroke od 6 do 10 let in za mladeniče in mladenke od 10 do 20 let nespremenjen. Dodatni obroki za nočne delavce, kakor trdi dodatni obroki za težake in delavce, ki delajo najtežja dela, osatnejo nespremenjeni. Obrok mesa in mesnih izdelkov je znižan pri normalnih potrošnikih za 100 g, prav tako za otroke do 6 let in za težake, med tem ko je za delavce, ki opravljajo najtežja dela, in za nočne delavce obrok znižan le za 50 g na teden. Normalni obrok mesa znaša sedaj 300 g na teden. V komentarjih k tem spre-medbam navajajo nemški listi, da mora biti Nemčija do zmagovitega zaključka vojne pripravljena na vsako eventualnost. Na stran« potrošnje se je povečalo število onih, ki imajo dodatne obroke, povečalo pa se je tudi število pripadnikov vojske, kj mora biti dobro hranjena. Vrhu tesra mora Nemčija prehranjevati naraslo število inozemskih delavcev, katerih število je naraslo na 2 in pol miliiona, in številne vojn« ujetnike, ki so po večini zaposleni. = Ribe iz Turčije. Po trgovinskem sporazumu, ki je bil sklenjen lani v oktobru med Nemčijo in Turčijo in po sporazumu, ki je bil nedavno sklenjen med Italijo in Turčijo, bo Turčija pričela v obe državi izvažati velike količine rib. Turčija je že prej izvažala ribe. Pii tem izvozu gre predvsem za posebno vrsto velikih skus, nazva-no -torik«, ki se dobe samo v morskih ožinah med Evropo in Azijo. Ta riba je po okusu podobna tuninu in je tudi zelo primerna za konzerviranje. Ribe >torik« lovijo le od začetka novembi-a do konca decembra. ko imajo povprečno težo 4 do 5 kg. Spomladi pa se prične sezona izvoza rib, ki se povečini izvažajo nasoljene. — Iz trgovinskega registra. Pn tvrdki »Elnia«, javni trgovski družbi inž. Rupnik Zdenko in Volk Janez v Ljubljana, je izbrisan javnj družbenik inž. Rupnik in je odslej edini lastnik firme Volk Janez; besedilo firme pa se glasi odslej »Elma«, industrija elektrotehničnega materala, kovinskih in bakelitnih izdelokov, lastnik Volk Janez. — Pri tvrdki Satumus <1. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani je vpisano povišanje glavnice od 3 na 6 milijonov din odnosno 2.28 milijona lir. = Hrvatska bo v bodoče sama tiskala bankovce. Ko je Hrvatska lani zamenjala dinarje in je uvedla novo valuto kuno je morala naročiti tiskanje bankovcev v Nemčiji. Bankovce so tiskali v neki tiskarni v Lipskem. Najnovejša zakonska uredba o hrvatski državni tiskarni pa določa, da bo ta tiskarna tiskala tudi bankovce in ostale vrednotni ce. V ta namen bo ustanovljen poseben oddelek državne tiskarne, ki bo pod kontrolo državnega za-kladnega urada. «* Bilanca zagrebške mestne hranilnice. Zagrebška mestna hranilnica, ki spada med največje denarne zavode na Hrvatskem, je imela ob koncu lanskega leta za 434 milijonov kun hranilnih vlog, vsa "tuja sredstva pa so znašala 666 milijonov icun. Blagajniška sredstva :so z žirovnimi naložbami izkazana v višini 162 milijonov krm. Hranilnica je v decembru vpisala za 250 milijonov kun državnih blagajniških zapiskov. Čisti dobiček je znašal 3.4 milijona kun. = Irska ustanavlja svojo novčanično banko. Iz Dublina poročajo, da je irska vlada sklenila ustanoviti lastno novča-nično banko, ki bo docela neodvisna od Angleške banke. Doslej je imela Irska sicer svoj »irski funt«, ki pa je bil naslonjen na angleški funt in je imel enako vrednost. Valutne zadeve je začasno upravljal poseben valutni odbor. Nova novčanična banka bo v bodoče vršila vse funkcije v zvezi z denarnim in kreditnim poslovanjem. = Londonska borza za diamante se seli na otočje Bermuda- Angleški koncem rudnikov za diamante De Beers, ki kontrolira 90<7o londonskega trga za diamante, bo po ameriških vesteh ustanovil podružnico na otočju Bermuia v Atlantskem oceanu, kamor" se bo preselila tudi londonska borza za diamante, ki je imela doslej sestanke v kletnih prostorih družbe Diamond Trading Co v Londonu. Za preselitev je bila mero-dajna okolnost, da ameriški kupci zaradi razvoja vojnih dogodkov ne morejo več redno prihajati na dražbe v London. Družba De Beers je imela prvotno načrt, ustanoviti prodajno podružnico v New Yorku. Proti temu je ugovarjala družba Diamond Trading- Co. nakar je prišlo do sporazuma na tej podlagi, da se podružnica ustanovi na angleškem otočju Bermuda, ki leži na zapadni polovici Atlantskega oceana. Tja lahko brez težkoč prispejo ameriški interesenti z letali. V zvezi s to informacijo ugotavljajo v Ameriki, da je trgovina z diamanti trenotno v težavnem položaju. Trg-o-vino s surovimi diamanti sicer še kontrolirajo angleške tvrdke, brusilnice za diamante pa so po veliki večini v zasedenem nemškem področju, namreč v Nizozemski in Belgiji. Skrčenje švicarskega uvoct. Zaradi blokadnih ukrepov Anglije in Amerike se je v zadnjih mesecfh nadalje občutno skrčil švicarski uvoz. V februarju je padla količina uvoza na 205.000 ton kar ie za. 47% manj nego v lanskem februarju. Tudi izvoz je po količini v enakem obsegu nazadoval £ je v primeri v lanskim februarjem zaostal za 48%. Zaradi naraslih cen pa je vrednost izvoza in uvoza ostala na lanski višini. Ometftev špekulacije r nepremičninami v Srbiii. Po najnovejši odredbi je potrebno dovoljenje generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji v primerih, kadar nekdo prodaja neoremičnine, ki jih ie kupil pred manj nego tremi leti, kar pa ne velja, če nepremičnine prodajajo denarni zavodi. Prebivalstvo Italije Rim, 21. marca. s. Službeni list bo jutri objavil podatke o ljudskem gibanju meseca februarja v državi. Po teh podatk-h je štelo prebivalstvo ozemlja, ki pripada Kraljevini, 28. februarja 45,381.000 ljudi. Razširjenje bolgarskih proissetfiih zvez Sofija, 21. marca. s. Na osnovi sporazuma, ki ;e bil sklenjen med bolgarsko in nemško vlado glede dobav nemških železniških strojev, vagonov in dru lih železniških potrebščin Bolgariji, bo Bolgarija v bodoče prejemala iz" Nemčije precej več teh potrebščin kakor doslej. Bolgarsko železniško ministrstvo je zahtevalo nov izreden kredit 300 milijonov levov za nadaljnje razširjenje bolgarskega železniškega omrežja. Sofija. 21. marca. s. Minister za javna deila je v parlamentu objavil sporazum ki je bil sklenjen z nemško organizacijo Todt, ki bo v Bolgariji gradila moderne ceste. V petih letih bo organizacija zgradila najmanj po 300 km asfaltiranih cest ns leto. Priglasitev bolgarskih državljanov v Italiji Rim, 21. marca. s. Bolgarsko poslaništvo v Rimu je objavilo, da se morajo vsi bolgarski državljani, ki bivajo v Italiji in doslej še niso uredili svojega položaja glede na svojo vojaško ali delovno službeno obveznost, zglasiti najkasneje do 25. marca v poslaniškem uradu v Rimu, Via Nerva št. 4, da prejmejo vse potrebne informacije glede dolžnega postopanja v zadevi njihovih obveznosti. Povečanje davkov v Palestini Ankara, 21. marca, d. Britanski visoki komisar za Palestino je izdal odlok, s katerim se povišuje davek na pridobnino na vsem ozemlju Palestine. Predstavniki britanskih oblasti utemeljujejo povišanje davka, češ da so se izdatki za vojno, kolikor mora zanje prispevati Palestina, v zadnjem času tako zelo povečali, da je nujno potreba na j ti nove denarne vire. ' INSER1RAJTE V „JUTRU"! »Devetnajst otrok — itikaka redkost11 Spodnja Štajerska ima mnogo otrok. Po 19 otrok to 37 vnukov nI tam nobena redkost. Tako pravi »Volkischer Beobachter« in izvaja: Tam, kjer se stekata Savinja in Dreta, stoji na gričku dvostolpna romarska cerkev Manja Nazaret z graščinsko izgrajenim bivšim samostanom. Od tam se 'izgledaš skoraj po vsej Zadrečki dolini, kjer so doma splavarji. V tej dolini niso družin« z 10 ali več otroki n^t ena redkost. Na nekem gričku nad Šmartnim ob Dreti prebiva n. pr. posestnik Jože Irmancnik, čigar rod je tu naseljen že. cd leta 1769. S svojo ženo.^ s katero se .ie poročil pred 34 leti, je vzgojil 17 otrok in jih živi danes še 15: 7 sinov in 8 hčera, dva sina sta pa umrla. Pet njegovih otrok V; hodi v šolo. Starši in otroci so vsi zdravi in delavni kmetovalci, vajeni trdega dila Pri S'. Rrižu nad Mariborom živi VA družin, ki imajo več kakor 10 otrok. Tako ima viničar in vojni invalid Janez Hrastnik 15 otrok, ki so zdravi in čvrsti. V Zgornji Bistrici pri Dolnjem Limbušu živi vdova Marija Doma, ki je vzgojila 19 otrok in Predavanje v Nemški akademiji Ljubljana, 21. marca. Po lepo uspelem nastopnem predavanju, ki ga je priredil v Nemški akademiji v Ljubljani njen novi lektor g. dr. D r ii n e r in v katerem je orisal deJlo Adalberta Stif-terja v luči vojnega doživetja, je priredil lektorat Nemške akademije v petek zvečer v srebrni dvorani Uniona nadaljnje predavanje. V navzočnosti predstavnika nemškega konzulata in ravnatelja Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Attilio B u -drovicha je lektor g. dr. Driiner pozdravil predstavnike in občinstvo in izročil besedo lektorju Nemške akademije v Trieste g. Rudolfu F i s c h e r j u, ki je nato predavali o nemškem mistiku Eckhartu. Ta dominikanski menih, potomec stare Elemiške rodbine iz Thiiringena. je živel v rtih 1260 do 1327. Še pred nekaj desetletji je bil »Meister Eckhart«, kakor ga imenujejo Nemci, malo znan in tudi danes ga vsi ne štejejo med filozofske zvezde prve velikosti. Predavatelj je v svojih preglednih in jasnih izvajanjih razviti pred poslušalci življenjsko usodo tega zanimivega srednjeveškega misleca in prikazal v poglavitnih obrisih njegovo, v mistično iskanje zadnjih vzrokov biti naperjeno mišljenje. Ta oris Eckhartovega človeškega in filozofskega profila je postavil v okvir tedanjega časa in je zLasti v uvodu živo opisail politični, socialni in duhovni položaj Nemčije okrog leta 1300. Eckhartova mistika, ki so jo njegovi nasprotniki — ne brez upravičenosti — obtoževali panteizma. je bila mogočen cvet nemške mistike in v nji se je že očitno izražal nemški duh, ki je pozneje v toliki meri oplodil filozofijo zapadnega človeštva. Eckhart je strem dl po edinsitvu duha in gmote, Boga in stvarstva, in njegova, po ontoloških globinah tipajoča misel je sku-šaila dogledati Boga v Lastni duši. Videl je izvor in začetek vsega stvarstva v Bogu, kamor se tudi vse vrača. Njegova spozna-va/lna filozofija kaže izrazito idealističen značaj. V vsakem bitju — ne le v človeku — celo v kristalih je videl božansko iskrico, ki pa lahko samo pri človeku dobi zavestno podobo in se razpiha v plamen. Ta iskrica je bila pri njem to, kar je v Leibnitzovi filozofiji monada a>li pri Fichteju »jaz«, samo da ji je dal Eckhart mistično globoki pomen glede na nje zvezo z Bogom kot prabisfrvom vsega, kar je. Zaradi svojega pojmovanja Boga in vesoljstva je imel ta učeni dominikanec hude spore s frančiškani in je bil že klican na zagovor pred Sveto inkvizicijo, kar je nagloma umrl. Pozneje so ga uvrstili v vrsto katoliških mistikov. Predavatelj, je po razčlembi Eckhartove mistične filozofije in teološko-literarne de-jalncsti, ki je dala Nemcem temelje filozofskega izrazoslovja, očrta! Eckhartovo zve-zo s sodobnostjo: njegovo izrazito vodi-teiljsko osebnost, pa stremljenje po enotnosti, po edinstvenem življenjskem principu, po močni in dejalni etiki. Po predavanju g. lektorja Fischeria je povzel besedo g. dr. Driiner in se po zahvali in priznanju predavatelju dotaknil plemenitega filozofskega tekmovanja italijanskega in nemškega duha katerih prvi je naperjen k absolutnemu spo'znamu božanstva, drugi pa k favstevskemu stremljenju po Koncert pianistke Bottai Spored jutrišnjega klavirskega koncerta v veliki Filharmonični dvorani je naslednji: 1. Vivaldi: Koncert v d-molu. 2. Chopin: Scherzo v h-molu. Dve etudi. Polone-za v as-duru. 3. Musella: Marina. Pick— Mangiagalli: Rondo. Liszt: Rapsodija št. 2. Koncert bo izvajala mlada izvrstna pianistka Rossana Bottai. V svoji domovini uživa že sedaj sloves prvovrstne umetnice. To dokazujejo nieni uspehi na raznih glasbenih tekmovanjih, v koncertnih dvoranah in lepih ocenah, katere pišejo o njenih nastopih prvi glasbeni strokovnjaki. Predprodaja vstopnic za ta koncert je v knjigarni Glasbene Matice. je danes ze stara mati 17 vnukov. V Gav-cah nad Pako živita Ivan to Marija Gla-žarjeva a 18 otroki. Oče bodi Se danes dnevno po 3 ure daleč na delo v šoštanjsko usnjarno. Na Kozjaku onkraj Velenja pa prebiva P^ančiška Ramgakova, ki je danes stara 57 č. V nadi. da bo kmalu sede!, žaga. da se ves znoji, poizkuša, da bo vedel. če še stol naprej visi. Stol pa nagnjen je še vedno, žagati je treba še vse noge. če bo potrebno, pa čeprav se vse podre. Dokončal je mučno deio. stol brez nog ravno stoji, vendar gleda neveselo. ker siedeti moči ni. Jeločnik Silva, IV. a gimn. v Ljubljani Trstenjakcn'a 7. * Dragi xfric Matic/ Pošiljam Ti spis, kako je postal, oziroma, kako ne bi mogel postati Adamson mizar. Lepo praznično oblečen, s cigaro v ustih je vzel Adamson v roke ostro žago. Toda kaj bi sedaj popravil. V glavo mu šine pametna misel. Vzel je iz jedilnice 1ep stal in pričel polagoma žagati nogo za nogo. Ravnal jih je toliko časa, dokler ni ostalo od stola drugega kakor samo deska z naslonjačem. Dragi stric Matic, ne vem. kdo bi takemu mizarju zaupali. Mislim, da tudi sam ni bil nič kaj zadovoljen s svojo mojstrovino. Le poglej ga, stric Matic, kakor jezno puha dim iz svoje cigare in žalostno ogleduje konec svojega mizarskega učenja. Te pozdravlja in pričakuje težko zaželene nagrade Klembas Dušan, uč. III. razr. ljud. šole v Ljubljani. Vodnikova c. 14. • ' Adamson je postal mizar Adamsonov stol se ziblje. Kaj stori naj — mož u giblje. Ostra žaga naj pomaga: vsaki nogi kos odžaga. Zdaj je stvar pa še bolj lepa, bolj ko prej stolica šepa. Svoj namen doseči hoče, žaga, da mu je kar vroče. Končno delo je uspelo, mojster gleda — prav debelo. Pečenko Vida, dijakinja IL. gimn. Ljubljana, Kolezijska nI. 25 * Adamson je postal mizar. »Presneti stol!« se je jezil Adamson, ko je nekega dne opazil, da ima njegov edini stol nogo krajšo od drugih. »Kaj naj storim?« je tuhtal in puhal cele oblake dima iz cigare, njegove zveste spremljevalke. Kmalu jo je potuhtal. Pri sosedu si je sposodil žago in začel junaško žagati noge. »Stol bo sicer nižji, vendar bo pa razen tega še moderen!« je Adamson brundal med žaganjem. »O, šmentana reč! Kako sem ga polomil!« je tarnal Adamson, ko je hodil okoli atola M ga «rMonL PorirosC > sesti nanj, a ni Oo. »Kako sem se mogel tako ultetlT Prednje noge so krajSe od zadnjih. Kdo bo mogel nanj eeetL Kaj naj zdaj storim?« »Nič drugega! Sagajmo naprej! Bomo videli, kaj bo la vsega,« se je jezil Adamson ln žagal stolu noge kar naprej. »In »daj?« Stol ni tmel več nog. Ležale so razžagrine po sobi. Adamson je stal začuden pred njim in strmel v svoje delo. »Aha!« se je spomnil in se udaril po čelu ln z vso silo potegnil cigaro. »Sijajno! Zdaj Imam najmodernejši stol. Niti pručke ne bom rabil, kadar se bom zvečer po službi hotel odpočiti.« Kakor vedno, je tudi zdaj Adamson našel pametno rešitev lz zadrege. Verica Per, učenka 2. razreda o»n. šole Ljubljana, Maistrova nI. 14 * Adamson je postal mizar. Adamson je nekega dne opazil, da eden izmed njegovih stolov šepa. Adamsonova bistra glava nI dolgo pomišljala, kaj stofiti, temveč je vzel v roke žago ln pričel žagati. A, glej ga spaka! Namesto da bi odžagal daljše, je pa odžagal krajšo tn kaj mu je preostalo? Nič drugega kakor za odžagat še daljše. Ko ga je postavil na tla, je bil stol brez nog. Začudeno je gledal ter nato jezno sklenil: »Ne, mizar pa nočem biti!« KoSmerlj Marija, dijakinja Pot na Drenikov vrh St. 2, Ljubljana, • Adamson je postal mizar. Adamson Je videl, da se maje stol, zato sklene, da ga popravi. In res je vzel žago ln začel žagati noge pri stolu. 2-ž-ž-ž je zvenela žaga. A Adamson ni nič gledal, koliko je odžagal. Zopet je postavil stol na tla ln je videl, da Je ene noge več odžagal kakor druge. Zato sklene, da ga bo še malo popravil. Žagal je, da je vse noge odžagal. Tako se je zgodilo Adamsonu mizarju. Lorger Breda, učenka L ran-. Igriška S-V * Ker Adamsonov stolček ne miruje, on zanj maščevanje skuje. Noge dolge krajša z žago staro, p«, med tem pozabi na cigaro. Stol kmalu na nogah spet stoji, ali tudi zdaj še raven ni. Znova Adamson za žago zgrabi, da si gugajoči stol popravi. Slednjič Adamsonu delo je uspelo: spet na ravnem stolu sedel bo veselo. Ajdič Peter, dijak n. gimn. v Ljubljani, Livada 25. • Stol se guglje, kaj početi? Treba nekaj bo pod vzeti! Urno je pri roki žaga, Adamson si sam pomaga. Lotil se je daljše noge, vendar konec ni nadloge. Noge žaga križem kražem, Adamson je bil poražen. Zdaj od prevelike vneme noge nima stol nobene. Vakselj Marko, učenec IV.b razr. Ljubljana Pravijo, da je moda svetovna velesila, toda prej ali slej se spremenijo vrednote in tudi na modo gledamo danes povsem drugače kakor še pred nekaj leti. Ni še dolgo tega, da so se tu in tam praktične zahteve vsakdanjega življenja podredile modi. Danes je ravno obratno — moda mora pozabiti na mnoge svoje želje in se mora ukloni? potrebi. Zaradi tega so zad- Zrezki iz fižola. Sestavine: 25 dkg fižola, 1 1 vode. 3 dkg surovega masla ali masti, 1 jajce. 25 dkg kuhanega starega krompirja. 1 žlica kruhov.h drobtin, sol, materine dušice. Prejšnji večer namočeni fižol skuhamo prav do mehkega, ga pretlačimo skozi sito in dodamo ostale primesi. Iz te mešanice napravimo hlebček, narežemo ga na rez:ne in jih spečemo na masti. Zelenjavni zrezki. Sestavine: 50 dkg zelenjave (poriluka. korenja, zelene), en četrt litra vode, 20 dkg ovsenih kosmičev ali prosa, en četrt litra mleka, 5 dkg moke, 1 jajce, 1 nastrgana čebula, sesekljan peter-šilj, 2 žlici kruhovih drobtin. Zelenjavo skuhamo v navedeni količini vode do mehkega in pretlačimo skozi strojček za re-1 zanje mesa. Ovsene kosmiče ali kašo ter mleko in moko postavimo še mrzlo na štedilnik in pustimo, da se napne. Ohlajeni mešanici dodamo jajce, zelenjavo in ostale primesi. Sedaj tvorimo zrezke, ki jih povaljamo v drobtinah in spečemo na. masti. nje čase tako moderne sestave najrazličnejših tvoriv in barv, ker je pač laže najti več manjših kosov blaga kakor zadostno dolžino enotnega tvoriva. Zlasti pri otroških oblekcah lahko delamo prave čudeže s sestavami novega jn starega blaga, enobarvnega in vzorčastega, temnega in svetlega ... Pri teh lahkotnih krojih uporabljamo z največjim uspehom ravno sestavo enotnega in karirastega blaga, ki učinkuje posebno sveže in živahno. V lepotičenju takšnih obleke s karirastimi žepki, rokavi, oplečki, pasovi in obrobki je modna domišljija naravnost neizčrpna in vsaka mati lahko izbere nešteto možnosti za izdelavo čim bolj čednega pomladnega oblačilca. Namesto mesa — ponarejeni zrezki Zrezki iz starega kruha. Sestavine: 20 dkg namočenega starega kruha, pol litra goveje juhe ali vode, 1 čebula, 1 dkg masti, 1 jajce, dišavni ekstrakt za juho, ma-jaron. naselkljan peteršilj. Sestavine prekuhamo r vreli vodi ali v juhi, predelamo v gosto kašo, ki Ji primešamo dlSave in zelišča ter dodamo jajce. Iz te zmesi jemljemo z žlico male cmoke, ki jih spečemo na obeh straneh svetlorjavo. Serviramo s krompirjem in s solata Prve lahke obleke Bolj kakor vsi drugi kroji so se sodobnim ženam prikupile dvodelne obleke, ki so obenem elegantne in praktične. Tudi spomladi bomo videli mnogo takšnih modelov s kratkimi rokavi in svetlimi ovratniki. Veliki žepi in spredaj z gumbi zapet život označujejo športno obliko dvodelne obleke, ki nam dostikrat nadomešča kostum, saj nosimo lahko v krilo svetlo bluzi co kakor pri kostumu. Popoldanske dvo- delne ebleke se bolj gladke, na njih pogrešamo velike žepe. zato pa so včasih okrašene s kako prikupno vezenino ali z dvojno prešitimi šivi, ki delijo život v vodoravne proga Drzno dekle Svojevrsten primer ženske drznosti in moške lahkovernosti so imeli te dni v nekem mestu na južnem Norveškem. Mla*a, kakor so pozneje ugotovili komaj 19-letna gorpodična, oblečena s strogo eleganco, je p:išla v neko banko in želela govoriti i njenim ravnateljem. Predstavila se mu je ket nadzornica ženske policije iz Osloja in is javila, da je prišla pregledat neke bankovce po 1000 kron, o katerih je prejela policija tajno obvestilo, da so ponarejeni in da so bili po spretnem sleparju zamenjani v tej banki. Ravnatelj ni niti malo podvomil, da je obiskovalka to, za kar se je izdajala, in je velel, naj ji odprejo glavno blagajno. Tako so storili in lepa nadzornica je s povečevalnim steklom z vso nacančnostjo pregledovala šope 1000-kronskih bankovcev. Dvajset izmed teh je bilo po njeni izjavi sumljivih in Je dejala, da jih je potrebno pregledati še s »spektroskopom«, ki bi mogel edini ugotoviti, da-li so ponarejeni ali ne. Napisala je red_ no potrdilo, da jih je prejela in je odšla, rekoč, da se bo vrnila popoldne. Minilo Je popoldne in prišla je ura, ko bi morali banko zapreti, mlade dame pa ni bilo od nikoder. Sele tedaj je začel ravnatelj sumiti, da nekaj ni v redu. Zvezal se je telefonično s policijo ln povprašal, kakšen uspeh je imel »spektroskopski« pregled. Od tam so ga pobarali, da-li je ponorel. Tako so si bili kmalu na jasnem, da je banka postala žrtev drzne sleparke. Policija Je razposlala agente na vse strani in dva sta imela Se toliko sreče, da sta podjetno deloe prijela na postaji, baš ko se je pripravljala, da s svojim plenom izgine. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Natakar, če si boste jutri predrznih postaviti mi spet takšno jed na mizo, ste me danes zadnjič videli tu!« • Zavzemala se je za namestitev kot plesalka pri revijah. Priložila j« prošnji spričevala, fotografijo in priporočila ter je tudi v resnici prejela poziv, naj se predstavi osebno. Komaj je stopila v ravnateljevo pisarno. Ji je dejal mogočnik: »2al mi je, gospodična, prihajate prepozno!« »Prepozno?« se je začudila. »Kako bi mogla priti prepozno? Saj ste me vendar šele včeraj pozvali za danes! Ali ste mesto med tem že oddali?« »To ne,« je nasmehnil ravnatelj, »a vendarle prihajate prepozna Priti bi morali tedaj, ko ste si dali to fotografijo napraviti!« »Slišal sem, da imaš v uradu ogromno dela.« »Da, delati moramo sedaj vsi ln pošteno!« »Ali »o znižali število uradništva?« »Ne. ampak šef si je omislil gumaste podpetnike!« Iz Hrvatske Poglavnik pregleduje urade. Z velikim zanimanjem Poglavnik spremlja in nadzoruje poslovanje v državnh uradih, da se osebno prepriča o kakovosti državnih nameščencev. Pretekli teden je med drugim pregledal zagrebško radijsko postajo in se zelo zanimal za potrebe in način dela te važne ustanove. Nadalje je Poglavnik pregledal notranje ministrstvo, urade Ravnateljstva za javni red in varnost in poslopja tehnične fakultete. 10.000 kun za najboljšo novelo. Uredništvo zagrebškega tednika za javna vprašanja »Preporod« je razpisalo natečaj za novelo; ki bo duhovno in oblikovno prikazala načela novega hrvatskega življenja, pre-porojenega z ustaštvom. Novela ne sme biti daljša kakor 5 s strojem pisanih strani in bo nagrajena od uredništva »Preporoda« z zneskom 10.000 kun. Rokopise je treba poslati do 1. aprila. Proslava 700 letnice Zagreba. Na . mestnem poglavarstvu v Zagrebu se vrše priprave za proslavo 7C0 letnice proglasitve Zagreba za svobodno mesto. Elektrarno v Petrinj« preurejajo. V Pe-trinji imajo mestno elektrarno na pogon s surovim oljem. Ker pa v sedanjem času ni mogoče nabaviti dovolj surovega olja, so naročili nove stroje na pogon z lesom. Iz Nemčije so stroje že dobavili. Tudi drva imajo pripravljena, tako da bo elektrarna lahko nemoteno obratovala. Semenski krompir. Hrvatski listi poročajo, da so se oblastva pobrigala za zadostno količino semenskega krompirja, ki ga prodajajo po 5 kun kilogram. Nov umetniški paviljon. Zagrebška mestna občina namerava na mestu, kjer se je nahajala židovska molilnica, zgladiti veliko palačo. Pritlični prostori bodo namenjeni za stalno razstavo slik, kjer bodo lahko hrvatski umetniki razstavljali svoje umetnine. Z gradnjo palače bodo začeli še to pomlad. Prodaja mesa v Zagrebu. Preskrba zagrebškega meščanstva z mesom je svojevrstna. Mesarski obrtniki dobe tedensko 40.000 kg raznih vrst mesa, in sicer vsak obrtnik po 250 kg ln vsak njegov pomočnik daljnjih 100 kg. Razen te količine dobivajo mesarji de po 50 kg mesa za vsak začeti tisočak najemnine za lokal. Listi pravijo, da je količina dovoljna za vse meščane in če kdo slučajno ne dobi mesa pri enem mesarju, ga bo dobil pri drugem. Jajca so se pocenila. Na trg v Križevcih je bilo zadnje dni pripeljanih mnogo jajc. Najvišja dovoljena cena je bila določena na 3 kune za komad, toda kmetje so prodajali jajca že po 2.50 kune. Napredovanje častnikov. S Poglavnikovo odredbo je napredovalo v ustaški milici večje število častnikov. Po svoji smrti so napredovali za majorja Mladen Sertič, za poročnika Himzo Hadžič in za kapetana Špiro Dončič. EK3ERIRAJTE V „JUTRU"! t Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Weihs Jožefa 21. marca po kratki bolezni. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek. dne 23. marca t. 1. ob 4. url iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1942. Žalujoče rodbine: \Veihs, Inž. Kralj, Gorenc, Komljavec, Domnik Beseda L —.60, taks« —.60, z* dajanje naslova ali za šifro L i.—. Pisalni stroj normalen, pisarniški, brezhiben, kupi Motormeian, Celovška 38. 3462-29 Pletilni stroj št. 10 in stroj za sešivanje (Over-lok), dobro ohranjen, kupim. Bernard Franc, Ig 196. 3476a-29 Pisalni stroj »Avgusta«, portable, ie nov, prodam za 950 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3511-29 Stružnico C«. 1500 mm dolžine struženja, dobro ohranjeno kupim. Ceno in točen popis poslati na naslov: Andrej Janežič, žaga, Stari trg pri Rakeku. 3504-29 Prodam raznovrstne pletilne iti Šivalne stroje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3536-29 Pisalni stroj »Torpedo« prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3548-29 Stružnice 1000 m 1500 mm z Norton ali brez, Shaping 600 mm, in druge stroje dobavi takoj: Gustav levičar. Medvedova 14, telefon 47-91. 3440-29 Univerzalni mizarski stroj in tračne žage 700 in 800 mm, dobavi takoj: Gustav Levičar, Medvedova 14, telefon 47-91. 3439-29 V svrho ženitve želim resnega znanja z gospodom do 45 let. Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Stroga tajnost«. 3505-25 beseda L —.60, taksa — .60, za dajanje naslova tli za _šifro L 3.—._ Drogerija z inventarjem in zalogo, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drogerija«. 3349-30 Tiskarno odkupim ali vzamem v ot-jem. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Tiskarna«. 3467-30 Obrt za trgovino z lesom n« debelo takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Protokolirana«. 3629-30 Beseda L —.60, taksa —.60, za (lajanje naslova ali za šifro L 3.—. Mizarji in lesni trgovci, pozor! Verižni rezbar (Ketenfres-ser) zamenjam za deske. Zor Jože, mizarski mojster, AHaževa c. 14, Ljubljana VII. 3610-29 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Filatelisti pozor Nakup tn prodaj« znamk ?seb vrst, JOL albumov tn filatelist« nlb potrebščin. Je najugodnejša t knjigarn) Dolžan. Ljubljana. Stri 1 Znamke vsako količino, kompletne zbirke, partije, aH nekom-pletne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z opisom io ceno pod »A. Jeras«. _3134-39 Prodam ca. >0.000 neprebranih znamk slovenske izdaje za Lir 2500.—. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3494-39 Dražbe Beseda L —.60, taks« —M za dajanje naslov« «8 st šifro t 8.—. Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov ▼ Ljubljani, Cesta 29. oktobra it. 24, bo prodala n« dražbi dne 2. april« 1942 pri svoji šumski upravi ▼ Straži ea. 500 plm izdelanih bukovih hlodov. Pojasnila, pogoji in tiskovine so n« razpobgo pri gornjih upravah. 3394-32 Beseda L —.60, taks« — .60, z« daianie naslov« ali zr šifro L J.—. Zajke orjake, ovnače in činčila, prodam. Ljubljana. Mivka 30. 3553-27 Prodam konja dobrega vozača. Naslov v vseli poslovalnicah »lutra«. 3624-27 Revna mati v slabem gmotnem položaju, prosi plemenito osebo, ki bi šla birmo vezat na deželi 11 let staremu fantku, ki nima oč,eta. Sem brez vsakega poznanstva. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vedno hvaležna«. 3473-37 Prevode v italijanščino kakor tudi prošnje za dovolilnice izdeluje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvorakova) 13, tel. 36-96. 3430-37 2 95 1 Sporočamo, da je umrl po daljšem bolehanju naš večletni nastavljenec štgSan Jsgsr mehanik Pogreb se je vršil dne 21. marca iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1942. Graverski zavod SITAR & SVETEK Ljubljana, Frančiškanska nL 3 REUMATIZZATI R EVM ATI Č NI Fete regolarmente ia voilri car« d i Eviterete t Doforl, Sclatica Emlcronla, Obesltd Un cucchiaino da caffi mani no • sera in un po' di acqua zdravite se redno z UR0D0NAL in boste preprečili: Bolečine, Ishlcts (bolečine v kolku). Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena Sličica Urodonals v malo vodi ITALIJANSKA PROtZVODNJA i . i. m Aet. Fr«f. Milane 5927 d*i 31-1-3» B3U9HBS8 M————a Kopajte edino pri naših oglaševalcih! VSAK naš naročnik je zavarovan ALI ste poravnali naročnino? Širite »JUTRO" La migllor CALZATURA PER RAMBINI Najboljši ČEVLJI ZA OTROKE L. 35 L. 33.— L. 49.— L. 59.— No - fc. 19-22 No - it. 23-26 No - St. 27-30 No - St. 31-34 JI 51-44805 Stivaletto di cnoio brano čeveljček iz rjavega usnja No - St. 19-22 La 45*- No - St. 25-26 L. 49.— No • št. 27-30 L. 59.— No - St. 31-34 L. 69.— No - St. 35-38 L. 79 — 1621 -43800 Forma moltio comoda Zelo ndobna oblika V I C T O R (Brevettato) Nuovo apparecchio ri-magliacalze. Economico. Nessan consumo di energia. — Rendimento massimo. — Affidiamo concesssione (Patentirano) Nor aparat za krpanje nogavic. Ekonomičen. Brez porabe kake energije. Zmogljivost kar največja. — Oddajamo dovoljenja Soc. An. R. I. M. A. - Via Confalonieri 36 - Milano VERMUT BIANCO BELI VERMUT t »JVnUk K. 08 rJTedeTJa, 22. TJL Nočni lov: Nekoliko minut potem, ko so prejeli povelje, se aparati odpravljajo proti sovražniku strup ves mmem Nikotin, alkaloid tobačne rastline, je eden najmočnejših rastlinskih strupov. Na mnoge živ-.li učinkuje še tedaj, če ga razredčimo v razmerju 1:4,000.000. Majhne ptice poginejo v trenutku, če jim pomolimo z nikotinom namazano stekleno palico pred kljun. Izmed farmakoloških učinkov, ki jih ima, ta alkaloid na človeško telo, je najpomembnejši tisti, ki se tiče krvnega obtoka. Nikotin J', irrrazit strup za žilni sistem in ta njegova lastnost se kaže najočitneje seveda na brcu, ki je središče tega sistema. Nikotin no škoduje samo srčnim mišicam in srčnim živčnim vodom, temveč tudi veliki odvo lnici. Zato naletimo pri hudih kadilcih pogostoma na motnje v ritmu srčnega utripanja Stara zdravniška izkušnja veli, da mcejo ljudje, ki preveč kadijo, le slabo zadiititi povečanim telesnim naporom, infekcijskim boleznim in podobnim zahtevam, ki so združene s povečanim delovanjem srca. žile, ki hranijo srce, se nagibajo pri l udih kadilcih, kakor vse kaže, do skrčenja in otrplosti. Zato je pri takšnih kadiKil' srčna kap pogost pojav. Tudi drugače povzroča pretirano »uživanje« nikotina ki če nje najtanjših žilic in to moremo zavoljo počasnejšega krvnega obtoka, povišanega krvnega pritiska in nazadovanja telesne topiete v koncih prstov na rokah in na nogan naravnost izmeriti. Ker stiska nikotin žiijc in mišice v črevju, kakor aidi črevje samo, je umljivo, da so hudi kadilci podvrženi stalnim motnjam, kar se tiče poželenja po jedi. Končne pospešuje nikotin zlasti če ga sprejemamo iz cigaret, iz stih razlogov t\t. Rožna X.. št. 10. Hišnika najraje upokoienca brez otrok, ki je vajen obdelovati vrt, iščem za takoj. Predstaviti se med 3. in 4. uro popoldne: Vila Žerjav, Groharjeva ul. 14. 3565-1 Mizarskega pomočnika dobro moč, sprejmem v stalno delo. Tržaška c. 17. 3590-1 Brivskega pomočnika dobrega, mlajšo moč, iščem za takoj. Zorč Amalija, Cerknica. 3598-1 Hišno pomočnico mlado in prikupljivo, vajeno vseh hišnih del, kakor tudi serviranja v gostilni, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3585-1 Gospa gre ▼ prakso k dobri šivilji, po možnosti za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 3525-2 Gospodična izobražena, starejša, iJče dopoldansko zaposlitev pri gospodinjstvu, otrokih ali bolnikih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrpežljiva«. 3554-2 Harmonika diatontčn«, H odmerjen, popolnoma som, danes ie redkost, jc naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. Služkinjo za vsa gospodinjska dela in vrt, išče mala družina. — Plača Lir 200.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3581-1 Hotelskega slugo ki je o delo že opravljal v kakem boljšem hotelu, zmožnega slovenščine, italijanskega in nemškega jezi ka, takoj sprejmem. Ponudbe pismene, res prvovrstne, na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 3635-1 Postrežnico iščem za popoldanske ure od 2—6. Vprašati Tvrševa cesta 60-111., levo. 3616-1 Krojačico z obrtnim Iirtom iščem za takoi. Ponudbe pod šifro »Stalni zaslužek«. 3622-1 Mlajše dekle spretna in snažna za pospravljanje sob in k otroku sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle takoj«. 3627-1 Postrežnico pošteno, pridno in marljivo iščem za celodnevno delo hrana po dogovoru. Oglasiti se ie dnevno od 13. do 14. ure. Naslov pove uprava Jutra. 3630-1 Postrežnico samo spretno, boljšo, mlado z dobrimi priporočili, spreimem. Naslov v vseh posl. Jutra. 3573-1 Beseda L —.30, taksa —.60 za dajanje naslova ali za šifro l 2.—. Mlada natakarica vešča i tal. jezika, išče mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada natakarica«. 3483-2 Gospodična inteligentna, išče službe k otrokom, samo k boljši dru-ini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi za manjšo plačo«. 3484-2 Kot delavka pri kaki tvrdki ali podjetju iščem zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna deiavka«. 3480-2 Trgovski sotrudnik manufakturist, agilen, pošten in prikupi i iv, želi primerne namestitve — tudi začasne. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«. 3477-2 Natakarica dobro izvežbana, išče mesto ▼ boljši gostilni ali kavarni s primerno kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Pridna natakarica«. 3475-2 Komercijalist vešč sodobnega knjigovodstva, sestavljanja in analiziranja bilanc, racionalizacije poslovanja ter ostalih komercialnih poslov, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 500«. 3512-2 Postrežnica pridna, poštena, vešča tudi kuhanja, išče zaposlitve od 7. do 16. ali 17. ure. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica«. 3495-2 Manufakturist večletno prakso, samski, pošten, s prima referencami, zmožen samostojnosti poslovodje, verziran isto galanterije, mode, konfekcije, želi namestitve proti voljni plači, vzame tudi začasno mesto. Julio, Vodnikov trg 5 pri g. Megla. 3508-2 Strojepiska vešča italijanščine, išče zaposlitve kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Assidua«. 3534-2 Brezposelna učiteljica išče službo kot varovalka k otrokom za dopoldanske ure. Eventuelno poučuje tudi klavir in pomaga otrokom pri učenju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 3594-2 Vaflestsi ('tse) Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Učenka se želi izučiti za šiviljo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3453-44 Vajenca sprejmem. Košak Ivan, so-boslikar in pleskar, Ljubljana, Gorupova ul. 4. 3474-44 161etni fant z dežele bi se rad šel učit mehanične obrti kamor koli. Vsa spričevala so odlična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlična spričevala«. 3501-44 Vrtnar V. Ferant Gradišče 12, sprejme krepkega vajenca za takoi. 3556-44 Prodam moško suknjo in uro bo dilko. Komovec, Pod Ježami 15, Moste. J463-6 Otroški voziček globok, skoro nov, svetlo-siv, pokroman, prešit, prodam, Linija, Marijin trg 3. 3458-6 Pozor, sadjarji in vrtnarji! POŠILJKE za drevje in trto dospele. Telefon 40-42, Pražakova ul. 8-1. 3472-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3487-6 Dobro blago za damski pomladanski plašč prodam. Vprašati: Rakovniška ul. 7. 3448-6 Štedilnik kompleten, za vzidati, dve plošči in pol, 21 eol, levi, naprodaj. Trnovski pristan 32. 3474a-6 Sprejmem vajenko za špecerijsko trgovino. — Zglasi naj se v trgovini : Kolizejska ul. 21, Treven. 3597-44 Mizarskega vajenca soreimem takoi. Svetek, Karlovška c. 1. 3633-44 Dva vajenca sprejmem za kovinsko obrt. Sedovnik, Černetova 26, dvorišče. 3623-44 Beseda L —.60, taksa —.60. 7.3 daianje naslova ali za šifro I 3.—. Italijanščina. Iščem gospodično ali gospo, katera bi bila pripravlja hoditi poučevat v Ljubljani dvojico na dom, vsaj trikrat na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trikrat na teden«. 3392-4 Poučujem češčino začetnike posamezno ali v skupinah ter nudim vsestransko tudi strokovno konverzacijo. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 3516-4 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 3-—. Odeje grem šivat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 3499-3 Krojač sprejme delo na dom in popravilo po nizki ceni. — Rožna dolina, Cesta V-33. 3572-3 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro t 3.—. Okrasno grmičje in drevje cvetice trajnice itd. za nasade vrtov in parkov v veliki izbiri po zelo nizkih cenah, dobavlja Oražem, Kočevje. 3390-6 3 železna okna velikost 1.50X1.55. po 2 krili za odpirati, pod polo-čno ceno naprodaj. Trnovski pristan 32. 3473a-6 Otroški voziček globok, moderen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3477a-6 Prodam športni voziček in otroško košaro. Marmontova ul. 42, visoko pritličje. 3491-6 Ugodno prodam 20 m3 kamna, zidarsko orodje, plohe, punte, razno. Kralj, Prule 6, Ljubljana. 3497-6 Otroški voziček športni, kupim — in prodam dobro ohranjen globok voziček. Podlogar, Borutova 4-1., Bežigrad. 34<>9a-7 Steklenice Franc Jožef čiste, kupimo. Drogerija Kane, Židovska ulica. 3541-7 Fotoaparate rabljene, posamezne dele kakor druge slične predmete kupuje Fototehnika, Tyr-šera 15. 3566-7 Kupim slamoreznico in drevesno brizgalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slamorez-nica«. 3577-7 Radioparat boljši, in električni likal-nik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 3567-7 Buteljke in razne dhige steklenice, očiščene kupuje Medarna, Židovska ul. 6. 3568-7 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, kupim, čuček. Topniška 18. 3603-7 Šelak parafin olje in firnei, vsako količine, kupimo. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3592-7 Moško kolo skoraj novo, ugodno naprodaj. St. Petra c. 91-1. 3557-11 Moško kolo malo rabljeno, prodam. — Vprašati: Rožna dolina. Cesta XI-1J. 3545-11 Kolo dobro ohranjeno, prodam. Pctrič, Zalokarjeva 9, Vod- mat. 3569-11 Moško kolo malo rabljeno, star mate-rijal, po ugodni ceni prodam. Janševa ul. 3 v gostilni. 3596-11 Triciklje različne velikosti, s prima balon-gumo, dobavlja še po stari ceni: Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), telefon 29-27. 3619-11 Moško kolo športno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Poizve se pri Glavič, Tržaška c. 9. 3608-11 Oblaiila Beseda L —.60, taksa — .oO, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Površnik malo nošen (double tren-choat) za srednjo postavo se ugodno proda. — Naslov v vseh posl. »Jutra«. 3631-6 Lokali Beseda L — .oo, taksa —.60. za dajanje naslova alf za šifro L 3.—. Gg. natakarji — eleganten smoking nerabljen, poceni naprodaj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 3395-13 Damski kožuho- vinast plašč (sil), moški poletni plašč (trerčkot), tenis raket, damske čevlje št. 41, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam od ponedeljka dalje. Pred Skofiio 19-11. 3558-13 Siv površnik io moško obleko ugodno prodam. Kolodvorska 22. Karbid in vreče vsako količino kupimo. Generator delavnica, Tjrševa c. 13 (Fieovec, levo dvorišče)), tei. 29-27. 3618-7 Chianti in cinzano steklenice kupuj« stalno gostilna le*- šin. 3612-7 Damsko kolo skoraj novo, in fotoaparat, ugodno prodam. Bolgarska ul. 24. 3500-6 Otroški voziček globok, prodam. Žagar, Bernekerjeva 25. 3507-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogledati do 14. ure: Gorjup, Glince, Gregorinova 10. 3506-6 Otroški voziček globok, prodam. — Slovša, Cerkvena 3. 3537-6 Kompleten jedilni servis popolnoma nov, prodam za 1000 lir. Postojnska 52. 3551-6 Prodam krojaški šivalni stroj »Sin-ger« in en ženski pogrez-ljivi stroj »Viktorja«, šiva naprej in nazaj, in 2 + 1-cevni Philips radioaparat.— Naslov: Pred Škofijo 19, hišnik. 3575-6 Povečevalni aparat za fotografične posnetke malega formata prodam. — Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3584-6 Kupini- Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Krojaške odpadke volnene ln Bombažne pletllske ter živilske od rezke kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk-man. Hrenov« 8. 47 Beseda L —.60. taksa —.60, z« dajanje aaslova tli za šifro L $.—^ Antikvarične knjige Vse Tiste antlkv<,nčnlh knjig od najstarejših do najnovejših, kupuje — knjigarn« Janez Dolžan. Kupim celotno kazalo Gruden-Ma-love zgodovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zgodovina«. 3441-8 Prodam 38 letnikov Ljublj. Zvona (vezan) in staro nizko skrinjo. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 3514-8 Beseda L 1.—, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—,_ Radioaparat 3 + 1, poceni naprodaj. — Ogled pri tvrdki Verbaja. Gosposvetska cesta. 3492 9 Radioaparat 5cevni, znamke »Schaub«, prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 3549-9 Volnene, krojaške pletilske, šiviljske odrezke, ovčjo volno in mešane bombažne odrezke, kakor vse tekstilne surovine kupuje »Jugovolna« Tyrševa 41 — nasproti sr. Krištofa. 3063-7 Več tisoč steklenic butelike, šampanjske, chianti, cinzano, radenske in od konjaka, naprodaj. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Steklenice«. 3405-6 Diamonfosfat »FLORA«, sol za gnojenje hišnih in vrtnih cvetlic. Zelo Vam bodo uspevale. — Razpošilja se po pošti in železnici. — »Petronafta«, Ljubljana, Tyrševa 35a. 2905-6 Krojaške volnene odpadke pletilne nove ostanke, šiviljske ter volnene jopice kupuje po najvišji dnevni ceni R. Višnjevec, Vožarski pot 1. 2898-7 Otroški voziček in žensko kolo kupim. Ponudbe pod »Takoj kolo«. Volnene odpadke vse vrste, nove in stare, kakor tudi bombažne, koc-teninaste, staro juto, vreče, kupuje po najvišji dnevni ceni: Kovačič, Tvrševa 35. 3562-7 najprisrčnejša hvala. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Brandstetterju za skrb in nego ter vsem darovalcem cvetja. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 26. marca 1942 ob 8. uri v Stolnici. Ljubljana, dne 22. marca 1942. Radioaparate, pisalne stroje, gramofonske potrebščine, dvokolesa, otroške triciklje in otroška dvokolesa ter otroške vozičke kupite najceneje in najugodneje v naši veliki zalogi pri tvrdki »Tehnik« Jo-sp Baniai d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 20. _3625-9 Radioaparat 3 + 1, kratki in srednji valovi, ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3626-9 Avto, moto Beseda L —.60. taksa —.60, z« daianie naslova tli ta šifro t J.—. Prodajaš, kupiš, Iščeš službe, kredita hočeš ali družbe, parcelo, hišo, kak obrat — daj v »Jutro« majčken inserat! Lokal trgovski, v sredini mesta, obstoječ iz 4 prostorov, od dam s 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3489-19 Iščem prostore za mehanično tkalnico Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanična tkalnica«. 3601-19 Zidano garažo eventuelno kot shrambo oddam. Dr. Jemec. Tobačna ulica 6, tel. 34-91. 3606-19 "Posest Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—. Kmečko posestvo obstoječe iz travnika, vrta. hleva ter hiše in stavbne parcele, naprodaj dne 18. marca 1942 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Cerknici. Podrobne poizvedbe v pisarni dr. Viktor Mačka, odv., Ljubljana, Dalmatinova 10. 3391-20 V prijaznem kraju oa Notranjskem je naprodaj pred 5 leti zgraiena lesena hišica, 2 sobi, kuhinja, podkletena, krita z opeko, poleg pribl. 500 m2 zemljišča, oddaljena pol ure od železniške postaje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 3490-20 Hišo ali posestvo do Lir 150.000.— kupim. Če s hipoteko, tudi ca večjo vsoto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 3576-20 Pohištvo Beseda L —.60. taksa —.60. 7» ''jame naslova ali za šifro L S___ Moderne spalnice različnih imitacij ter kabin iske oprave, nudi najceneje Vidmar, Vodnikova 31. 346J-12 Garnitura barok za salon ali pisarno ugodno naprodaj pri Demšar, Kolodvorska ul. 30. 3478a-12 Visoko omaro za perilo in obleko, starinsko, proda Demšar, Kolodvorska ul. 30. 3479a-12 Zaradi selitve prodam omaro, malo omarico. mizo, dva stola, event. kaučem, vse orehovo, novo. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 3493-12 Spalnice, kuhinje in vsakovrstno pohištvo še vedno najceneje pri »Opravi«, Mestni trg 17, prehod. Sprejemajo »e naroČila. Za dobavljeno pohištvo jamčimo . 3515-12 Spalnico fperaao in dve kuhinjski opremi, ugodno prodam. Kolizejska 4, dvorišče. 3509-12 Moderno kuhinjsko opremo, pleskano slonokoščeno. proda mizarstvo Art-nak Josip, Jenkova 7. 3538-12 Alt-Deutsch salonček sobno kredenco, damsko pisalno mizo, svilen lestenec, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam od ponedeljka dalje. Pred Škofijo 19-11. 3359-12 1 in poltonski tovorni avto kot v novem stanju, s 5 rezervnimi gumami, predelan na pogon z ogljem, za 36.000 lir naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kot ▼ novem stanju«. 3373-10 Fiat Balilla elegantna 4sedežna limuzina, r najboljšem stanju, predelana na pogon z ogljem, z voznim dovolilom, za 22.000 lir naprodaj. — Generator delavnica. Tyrše-va 13 (Figovec). levo dvorišče), tel. 29-27. 3471-11 Kupimo stare tovorne in osebne avtomobile plačsmo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo, dvorišče) Tel. 29-27. 3621-10 Beseda L —.60. Uksa —.60. za daianje naslova tli za Jifro L }.—. Našel se je tricikelj. Poizve se: Verovškova 63, čez progo Sp. Šiška. 3513-11 Moško kolo trpežno, tudi zastavni listek, kupim. Kornič, Prečna ulica 8. 3503-11 Nove triciklje iz jeklenih cevi, razne velikosti, izdeluje Leopold Ambrož, mehanik, Bleiwei-sova (Tyiševa) 71. 3361-11 Prodam nov« damsko kolo »Šastsrt«. PoJrve se ▼ trgovini s fcviji »Osma«, #afeva 3. 3568-11 Prodam noro pleskano spalnico s stanovanjem. Informacije: Gallusovo nabrežje 7-II. _3563-12 Pohištvo posodim proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«. 3634-12 Prehrana Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I 3.—. Dve starejši osebi vzamem v dosmrtno oskrbo, ki mi založita denar po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3357-14 V rejo dam dobrim ljudem poldrugo leto staro punčko. Plačam sto lir mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 3602«. 3602-14 Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Kdo posodi 20.000 L za visoke obresti. Nudim vknjižbo na hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stoodstotno varno«. 3532-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. 3605-16 Enodružinsko hišico leseno, nedogotovljeno, oddaljeno 10 minut od Rakovnika, sončna lega. prodam za 19.000 lir. Poizve se- Okiškega ul. 18, Kode-Ijevo. 3571-20 Lepo parcelo t Šiški, več krasnih ril in hiš od 150.000 do 1,100.000 lir, proda ugodno »Globus«, Petrarcova 26 (Ko-menskega), tel. 31-03. 3564-20 Krasno večje zemljišče zelo porabno tudi za obdelovanje, ngodno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stožice«. 3600-20 Prodamo v ljubljanski pokrajin? dvonadstropno stanovanjsko hišo. Nadaljnja pojasnila se dobijo pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani. 3628-20 UJJJJIMIH odda Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali ta šifro l 3.—. Dvoaob. stanovanje t kabinetom in kopalnico, iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bližini mesta ali v zamenjavo«. 3461-21a Enosob. stanovanje komfortno, in velik vrt za zelenjavo, zamenjam za dvosobno stanovanje v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«. 3456-21a Eno- ali dvosobno stanovanje išče mirna, dvočlanska družina za 15. april ali 1. maj. Naslcrr v vseh poslovalnicah Jutra. 3447-21a Lir 400.— nagrade tistemu, kateri mi preskrbi do 1. maja dvo- do trisobno stanovanje v centru ali v bližini istega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 3471a-21a Enosob. stanovanje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«. 3539-21a Dvosob. stanovanje iščem za takoj v centru ali izven, v bližini tramvaja, po možnosti s kopalnico in vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z vrtom«. 3519-21a Iščem stanovanje 4 sob z vsem komfortom, v centru mesta, za tri odrasle osebe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3555-21a Stanovanje tri- ali štirisobno, išče petčlanska družina, vsi odrasli. za april ali maj, najraje v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 3524-21a Opremljeno sobo s kabinetom, souporabo ko* pai niče in telefona, odda« dvema solidnima gospodoma. Naslov t vseh pošlo-valnicah Jutra. 3583-23 Sobo z dvema posteljama oddam takoj. Zarnikova 9, podpritličje. 3589-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s so-uporabo kopalnice se odda takoj ali s 1. aprilom. Ogled od 10. do 5. popoldne. Emooska c. lOa. 3607-23 IUJ. Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali aa šifro L 3.—. Stanovanje ali 2 sob s kuhinjo, po možnosti s kopalnico, na Kodeljevem ali v Mostah, ščeta za 1. maj ugledna novoporočenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj 14«. 3542-2ia Eno- ali dvosobno stanovanje v mestu, ftsto in suho, išče zakonski par brez otrok. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno stanovanje«. 3543-21a nosob. stanovanje s kopalnico za Bežigradom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad 2«. 3578-21a Sobo odda Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo za dva gospoda oddam takoj. Hradeckega cesU 4, pri dolenjskem mostu. 3468-23 Podjetje staro, dobro upeljano, zelo zaposleno, ugodno naprodaj, eventuelno sprejme družabnika. Potreben kapital 120.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo dober in siguren zaslužek.« 3620-16 V najem Beseda l —.60, uksa — .60, za dajanje naslova ali za šifro t S.—. Gostilno pri Vitezu Breg 18 oddam ▼ najem. Poizvedbe: Staretova 16. 3553-17 Dam ca 17 m® obdelane njive pri remizi Dravlje ▼ najem. Vprašati: Tjršera 3Ja, hišnik. 3547-17 Dvoaob. stanovanje komfortno, a kabinetom, prodam v sredini mesta manjši, botjši in odrasli družini. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SUnoranje«. 3410-21 Dvosob. stanovanje preprosto, celo hišico, oddam maločl^nski družini z nekaj gotovine. Cesta na Loko 22. 3530-21 Beseda L —.60, Uksa —.60 za dajanje naslova ali z; šifro t 3.—. Eno- ali dvosobno stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«. 3380-21a Malo vilo ali sUnovanje 6—7 sob z vrtom, ▼ bližini Bleiweiso-ve ceste iščem za l. junij ali prej. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3132-21a Gospodu oddam centru lepo sobo s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3481-23 Opremljeno sobo lepo, t posebnim vhodom, takoj oddam. Poljanska ce-sU 20, pritličje, desno. 3482-23 Sostanovalko sprejmem v veliko in zračno sobo z vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3485-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, od-d.am s 1. marcem boljšemu, solidnemu, najraje že nekoliko sUreišemu gospodu. Ogled od 8. do 14. are. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._3476-23 Prazno sobo pri samostojni dami oddam takoi gospodu. Žinger, Stari trg 28-11. 3472a-23 Sobo s prostim vhodom, iščem ukoi ali kasneie. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 16«. 3344-23« Iščem opremljeno družinsko sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »BarelLa«. 3460-23» Opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom in hrano, išče 38-letni samski vpokojeoec. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 3466-23» Prazno sobo s štedilnikom ali s souporabo kuhinje, išče za cira osebi državni nameščenec za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 48«. 3478-23« Mlada zakonca mirna, brez otrok, skoro ves dan odsotna, iščeta opremljeno sobo, po možnosti i souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sv. Peter, Poljane, Kodeljevo«. 3475a Prazno sobico v bližini Miklošičeve iščeta. Ponudbe na ogl. odd. Jo-tra pod »Separirano«. 3488-23« 100 lir nagrade da gospodična onemu, U preskrbi priprosto prazno sobo, če mogoče s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesec maj«. 3498-23* Opremljeno dvosobno sUnovanie s kuhinjo, aH 2 opremljeni sr.b< za 2 osebi (mati in s;n). s hrano in vso oskrbo, iščem za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 3527-:.U Dve prazni sobi za pisarno iščem v centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3523-23« Skromno sobico bi plačevala z delom. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Dve uri«. 3555-23« Solidna gospodična išče večjo prazno sobo » bližini centra. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Suha«. 3550-23« Lesna industrija sprejme zmožnega administrativnega uradnika in stenodaktilcgralistko Pogoji: perfektno znanje Italijanščine. — Ponudbe s prepisi spričeval in referencami na oglasni oddelek >Jutra< pod »Lesna industrija«. Umrl nam je po dolgi ic mučni bolezai naš ljubljeni soprog, brat, stric ln svak, gospod ANDREJ BAŠIN železniški uslužbenec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob % S. url popoldne z Žal — kapele sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, Soleano, dae 20. maroa 1942. lalnje«: BOHNA. soproga — hi ostal* mro/Mf Opremljeno sobo za eno ali dve osebi, oddam. Če ta 29. oktobra 9, II. nadstr., vrata 15 'Rimska cesta). 3496-23 Sobo z dvema posteljama oddam solidnima gospodoma. Sini-goi, Bolgarska 17-II. 3540-23 Prazno sobo primerno za pisarno ali stanovanje, poleg pošte, oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■»Ponedeljek«. 3518-23 Sobo s štedilnikom veliko m zračno, oddam za nekaj ur postrežbe v hiši. Kramar, Herbersteinova 9-3528-23 Lepo prazno sobo v centru mesta oddam solidnemu gospodu, po možnosti čez dan odsotnemu za 1. april. Naslov v vseh po-, slovalnicah Jutra. 3526-23 Prazno sobo oddam za pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Iutra. 3522-23 Lepo sobo oddam v Šiški, s souporabo kopalnice za Ukoj resnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3574-23 Veliko prazno ali opremljeno sobo sončno, oddam lahko takoj. Zagrebška ulica 17, Bežigrad. avtobusna vožnja »Do proge«. 3595-23 Sobo z dvema posteljama, svetlo in zračno, blizu Tabora, oddam Skofja ul. 13-11., vrata 16._3591-23 Opremljeno sobo z iimi p«*t«11UM, s posebnim vbodom. oddam takoj. ReKfc Marija, Tvršo-va 71. 3593-23 V bližini bolnišnico iščem prazno sobo s iou^o-rabo kopalnice, ali dvoseb-no stanovanie s pritiklina-mi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri bolnišnici«. 3570-23« Opremljeno sobo s posebnim vhodom in vso oskrbo išče gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. J»-tra pod »Center«. 3599-23« Dve prazni sobi in kopalnico oziroma del večjega stanovanja, prevzame samosto-en gospod zaradi event. skupnega gospo-dinjstva. Ponucibe na ogL, odd. Jutra pod »Dr. F«. 3604-23«i Opremljeno sobo S spre;emnico in kopalnico^ s posebnim vhodom, iščem po možnosti v centru me-«ta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačana — mesto«. 3588-23« Prazno sobo separirano, »lj sobo s št». diloikam, iščem. Ponudb« na ogl. odd. Jutra »Sama«. 3632-2 3a Prazno sobo lahko tudi s štedilnikoiBi iščeta dve gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Juti« pod »Ne predaleč«. 3611-2H mEEBB Beseda I —.60, uksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro l 3.—. Koncertno flavto B6hm sistem, ugodno prodam Preša Franc, Ari>ova 22, Ljubljana. 3459-26 Harmoniko še dobro ohranjeno. pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 3614-J* Izgubljeno Beseda L —.60, Uksa —.60, za daianje naslova ali ca šifro 1 3.—. Našlo se je kolo evidenčna številka 17119. Poizve se Kamniška ulic« vila Marija. 3615-2S Največ oglasov Ima ^JUTRO" (naerirajte torej tudi VI! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja: Fran Jeran. — Za in?eratni del je odgovoren Ljubotnir Volčič, — V« v Ljubljani.