KRANJ, sobota, 13. 8. mi
Cena 44» pat alt M> starih dtnai .«•«
ij»t Iz ha ta od oktobra 1947 kol tednik. Od X. lanu*, ta i9M kot poltednikj Od 1. Januar r* 196« trikrat tedensko.' Od l. lanuarja 191» kot potiednik,! ta sicer ob •11 d a b bi tobotis,
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
LETO XVII. — Številka 61
fjftajaartteijl: obctoaU odbori S/.U1 Je ajate. s;ran). Radovljica, ikoffja Loka b IrHL — Izdaja Časopisno pod jstjs »Gorenjski tisk« — davni In SLAVKO BEZN1K
Predsednik republike Poljske v Kranju
V Jugoslaviji je Kdvvard Oekab aa privatnem •bitka, v Kranja pa si je •gledal prenovljen« Mesto« hiše z Dolinarjeve laierijo
V sred? (1«. julija) je podpredsednik skupščine občine Kranj Edo Vončina sprejel v prenovljeni Mestni hiši v Kranju predsednika državnega sveta republike Poljske Edwarda Ochaba g soprogo, ki je v Jugoslaviji na privatnem obisku. Z njim je bil podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Beno Zupan-
m.
Predsednik Edvvard Ochab je bil na poti z Brionov na Bled. Na Brionih ga je v ponedeljek (t. avgusta) sprejel predsednik Josip Broz Tito z »ene. V Postojni ga je v sredo počakal podpredsednik IS SRS Beao Zupančič, ki je gostu s Poljske predlagal še ogled Mestne hiše v Kranju. Predsednik Ochab si je z zanimanjem ogledal prenovljeno Mestno hišo in se pohvalno izrazil o zbirkah in Doli-aarjevi galeriji. -t
Težave z zdravstvom
Z zdravstveno službo Je letošnje počitnice teže kot kdajkoli doslej. Prt tem ne gre zgolj za težave spričo reforme, ki naj tudi na tem področju vskladi želje in (včasih pretirane) zahteve z možnostmi. Vsakdo, ki se je zgražal spričo razsipanja z zravili in izkoriščanja »bolniške«, je pozdravil in pozdravlja pametne ukrepe za omejitev potrošnje tudi tu. Toda gre za pravo mero in trezno presojo, kje se denar lahko
Pod Krvavcem praznujejo
Prebivalci Grada in okoliških vasi pod Krvavcem bodo v nedeljo (14. avgusta) praznovali svoj krajevni praznik. Počastili ga bodo s številnimi prireditvami in proslavami. Osrednja svečanost bo v nedeljo popoldne pri spominski plošči padle*a komisarja Jurkoviča na Jagoscah pri Ambrožu pod Krvavcem. Tja bodo prispele tudi partizanske patrole, ki bodo že pred tem krenile na pot iz Stiske vasi in s Senturške gore. Po kulturnem programu bo partizanski miting.
— č
prihrani in kje ne. Včasih se zdi, da smo začeli" varčevati pri — človeku!
Pri tem ne gre zgolj za to, da so v teh »pasjih dneh« čakalnice v zdravstvenih domovih spet nabite in da ljudje godrnjajo. Gre za povsem nerazumljive ukrepe, ko pri najboljši volji ne veš, ali gre res za varčevanje ali za razsipanje. V zdravstvenem domu v Kranju ni urejeno nadomestovanje specialistov. Zato pošiljajo splošni zdravniki pacienta — razumljivo — na specialistične preglede v Ljubljano. Ni > kazano, da je to ceneje! t£i drugi primer: za mavčar-ja so našli nadomestilo — iz Ljubljane. Vendar le v ponedeljkih, torkih in sredah popoldne. Kaj pa ostale dneve? če bj bil zloben, bi napisal opozorilo, naj si ljudje ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah ne lomijo nog. Kakšen je potem učinek takega nadomestovanja?
Gre za težaven problem, ki smo ga začeli reševati. Prav je, da smo ga začeli reševati. Toda pri tem bo treba bolj paziti, da bo bolnik — plačnik zdravstvenih storitev bolj zaščiten in da bo bolj soodločal o svojem denarju, ne pa, da se bosta zdravstveno zavarovanje in zdravstvena služba sama prepirala in botala — za tuj denar! .
KRANJ
Spet smo odprli povsem obnovljeno prodajalno
TEKSTIL
v Kranju, Prešernova ul. 5
Oglejte si novo zalogo manufakturnega blaga, trikotaže, tekstilne galanterije itd.
Odprto NEPREKINJENO od 7. do 19. ure
Priporoča se za obisk
Kolektiv trgovine TEKSTIL
15. jubilejni lesni sejem v Celovcu
Za mednarodro sporazumevanje
V četrtek dopoldne (11, avgusta) so v Celovcu odprli 15. jubilejni lesni sejem. — Otvoritvi so med drugimi prisostvovali tudi predstavniki sosednjih držav.
Že nekaj dni je v Kranju pravo sejemsko razpoloženje; posebnoše na zabaviščnem prostoru gorenjskega sejma. Foto: Perdan
Obiščite 16. trad?cionrlni
Ob otvoritvi so goste pozdravili predsednik sejma podžupan Celovca Novak, župan Celovca Auservvinkler koroški deželni glavar Sima ter podkancler in trgovinski minister dr. Bock. Vsi so v svojih govorih poudarili, kako velikega pomena je ta sejem in koliko pripomore k mednarodnemu zbliževanju, saj je na stikališču treh dežel.
Na sejmu sodeluje 1100 raz-stavljalcev iz 28 držav. Is Slovenije in Hrvatske razstavlja 36 podjetij.
Slovenijo so zastopali pri otvoritvi inž. Viktor Kotnik, Slavko Furlan. predsednik gospodarske zbornice Drago DoJinšek, direktor Gorenjskega sejma Lojze Okorn ter še nekateri drugi.
J. Jarc
GORENJSKI SEJaM V KRANJU
NA ŽELEZNICI IN NA AVTOBUSIH AVTO-PROMETA GORENJSKA, TRANSTURISTA IN LJUBLJANA TRANSPORTA IMATE 25 % POPUST.
od 5. do 16. avgusta 1966
455999999999999999999999999999999944
199999999999999999999999999999999111
M+%$/+//+/%%P8^^
999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999941
NOTRANJA POLTTIKA
13. AVGUST 196& * GL\S
Akcija KS za čistočo v Škof ji Loki aLi
»Kaj te briga?«£-~
Rekonstrukcija radovljiškega kopališča počasi a vztrajno napreduje. Za sedaj je »novi« bazen dobil že svoje prve grobe oblike. Pri rekonstrukciji je pokazalo SGF »Gorenje« br Radovljice veliko razumevanja za vse težave, ki nastajajo Feto F. Perdan
Očak med bazeni se pomlajuje
Radovljiško kopališče v adaptaciji — Spremenjeni prvotni načrti
Leta 1936 so zgradili radovljiško kopališče. Takrat je bilo to drugo kopališče v Sloveniji. Le v Ljubljani imajo starejšega (Ilirija). Radovljiško kopališče je bilo grajeno v tipičnem slogu in se je izredno ujemalo s svojo okolico. Predvsem po
tem je postalo znano.
Zadnja leta pa je bilo kopališče znano tudi po svojem razpadanju. Njegova lepa zunanja podoba tudi ni bila dobro grajena. Pojavile so se razpoke, voda je odtekala, lesene kabine so bile dotrajane, bazen ni več ustrezal za zahtevnejša plavalna tekmovanja. Zaradi vse večjih pomanjkljivosti ga ni bilo mogoče več vzdrževati in tako •o pričeli z rekonstrukcijo*
Začetni načrti so bili veliki. Stari bazen so nameravali pregraditi ter narediti iz njega dva manjša: za skoke v vodo Ln otroški bazen. Poleg sedanjega pa so nameravali narediti nov moderen olimpijski bazen (2flv50 m). Pokazalo se je, da bi bila takšna gradnja le- prezahtevna Ln so prvotni načrt zaradi tega spremenili. ^
Sedaj rekonstruirajo star! bazen. Razširili ga bodo na 16 metrov (prej je bil širok 13 m) ter delno poglobili. Prav tako nameravajo narediti nove kabine, ki bodo sicer zadržale prvoten stari stil erkad, vendar bodo narejene na sodobnejšem in ekonomič-nejšem principu (omarice). Glavno vodilo pri adaptaciji pa je to, da bodo končno v Radovljici le prišli do prepo-trebnih filtrirnih naprav. Tako bo voda v bazenu čistejša Ln toplejša, ker je ne bo potrebno velikokrat menjati.
In kdaj bo narejen bazen? Jasno je, da letos ne more biti, čeprav je bilo prvotno v načrtu. bo do li julija. Pri preurejanju so sicer pla-valei iz Radovljice naredili ie precej prostovoljnih ur, vendar bomo vseeno lahko
zadovoljni, če bo bazen narejen do druge sezone.
Čeprav bi lahko negodovali nad tem, da Radovljica v polni turistični sezoni nima bazena, kar se nedvomno pozna
tudi na njenem turističnem prometu, smo v sedanjem položaju vseeno lahko zadovoljni, ker končno vsaj realno lahko pričakuj ermo, da ga bo dobila.
Očak med bazeni se pomlajuje. Ce bo šlo vse po načrtih, bo imela drugo Teto Radovljica zopet enega izmed najlepših bazenov pri nas. Dosedanje trimesečno delo, ki ga izvaja SGP Gorenji, mu je že dalo grobe oblike bodočega izgleda.   P. Čolnar
Na povabilo združenja francoskega odporniškega gibanja
na obisku pri francoskih partizanih
Na povabilo združenja borcev francoskega odipor-riiškega gibanja, so bili pretekli mesec povabi|jiBQi ▼ Francijo štirje gorenjski fantje, ki so se v času vojne priključili, francoskemu odporniškemu gibanju. Pohabljeni so bili: Andrej Zepič, načelnik za gospodarstvo pri skupščini občine Tržič, Dušan Balantič, delavec pri sekciji za vzdrževanje prog na Jesenicah, Beno Grobo-tek, delavec pri železnici na Jesenicah in Vinko Vajt, delavec pri »TOKO« Domžale.
Omenjeni tovariši so bili v ča«u vojne kot nernaki vojaki poslani v Francijo, «j kjer so setptembra 1943. leta dezertirali in se pridružili partizanom v pokrajini Gre-sivaudan Isere (Greinoble). Zvezo za odhod v partizane je organiziral in omogočil direktor tamkajšnje šole, ki jih je tudi sedaj lepo sprejel. V tej pokrajini so se priključili četi »Bernard« in »Stephane«. Balantič je v Franciji dobil čin starejšega vodnika in postal komandir voda. Kot borci so se -udeležili  raznih diverzij
na nemške vojaške transporte in sodelovali v napadih na člane francoske Pe-teoove potic i je. C lani francoskega odporniškega gibanja so jih povabili na spominske svečanosti obletnice smrti heroja francoske armade, komandanta NAL. Naši fantje so na njegov grob položili venec. V Franciji so obiskali vse tiste kraje, kjer so se v času vojne zadrževali in se borili. Francoski tisk je o obisku obširno in s simpatijami pisal. J. Vidic
V Domžalah te dni
Razstava malih živali
Prizadevni člani Društva rejcev malih živali Jarše so te dni priredili razstavo malih živali na dvorišču I. osnovne šole v Domžalah, ki bo odprta do 20. avgusta.
Pisali smo le o akciii kra-jev\ie skhpnostr v škof ji Loki za čistočo svojega mešfa.' Akcija stopa ie v tretji mesec. Mnogo so že naredili, naleteli so pa tudi na precej nepredvidenih tciav.
Ko je eden izmed organizatorjev npr. opomnil nekega hišnega lastnika, da bi bilo potrebno ohrezati vrtno ograje, je dobil kratek odgovor: »Kaj te briga!?«
Vsi ljudje pač nimajo smisla za skupne napore. K sreči so v večjem številu tisti, ki so se akciji odzvali.
Krajevni skupnosti je uspelo, da so namestili preko 100 košaric za odpadke. Zanimivo je, da so košarice plačala podjetja in zanje tudi skrbe, škof ju Loka je precej spremenita prejšnji videz zanemarjenosti.
Afa ialost pa so zaradi posameznikov, še vedno ostali neslavni »spominki«: gradbeni material hiš, ki so bile zidane tudi pred 10 leti, še sedaj »krasi« okolico itd.
V sklopu akcije je razpkt h> turistično društvo fcki\ vanje v okrasitvi do;"* Tudi tu lahko opazimo
raz.ličih odvisna uurr,
lahko damoiagfvMlcdprek valec Kopališke ulice, ki, okrasih vsa okna s cmn\ na drugi sirani pt'iu n mo trditi, : da so prt >n Mestnega trga ponazali pt^ takšno n™f?št']BMt&
Kot poM^rMR^Pm^,^ no reagirala tudi jteajrL Naj povemo le priuies th^ busne postaje* kje% še sedaj pometalo vo»? listke na cesto, čeprav jej tem okotišu kar S košaric^
Ljudje pač različno tirajo. Kaie, da nekateri ^ kajo na kazni zaradi JtrJfv občinskega otRokđ, nujno fe, da se vsak ih*\1 na red in čistočo m dt j? vedno manj takšnih, ki ? opozorilo odgovore? *Ksf^ briga?n P.Coim,*
Čeprav bi lahko Kopališki ulici v škofjl Loki marsikaj tali, jo lahko vseeno predstavimo kot zgled v trlrnsun^ TD za okrasitev oken. Ne da se pomagati, nI asfaltirana, ^ nekod odpada tudi omet, prebivalci pa so z dobro volte w* eno veliko naredili za njen lepši izgled — Foto F. Perdai)
(Ne )počitniški paberki z najvišjega nivoja — Triglava
Gora ni nora..,
»Le zakaj ljudje lezejo v hribe, se mučijo, tvegajo! v like je že bilo nesreči«
Tako je nekdo modroval na avtobusu proti Mojstrani,, je videl precej sopotnikov z nahrbtniki, vetrovkami, goi^' cami in celo z derezami.
- Ta ugotovitev Je ln nI pravilna. Kar je lepo, je Wa združena s trudom, s tveganjem. Gore pa so lepe.
Neka} paberkov s potovanja po Julijcih ob letošnjem v krem vremenu od 29. julija do 1. avgusta naj ta potrdi, vV
poti za pešce in kje ac zanimivejše plezalne O" Otroci gledajo, kimajo, no ne verjamejo. Dva CJV z našimi plesalci pa kram/ ta ob mizi. Spoznala sta w Julijce. Všeč qo Jima. ftt^J pa
ALJAŽEV DOM — VRATA
— Dva avtobusa madžarskih otrok, ki so sem prispeli z jeseniškimi avtobusi, vzhiče-nL in z edprtiml usti ogledujejo mogočno 6everno steno Triglava. Na| spremljevalec jim tolmači^ kje so speljane
13. AVGUST 1963 * GLAS
GOSPODARSTVO
3
Razstavljata in kupci o Gorenjskem sejmu
Za vsakogar nekaj
Kranj, 16. avgusta — Prvih pet dni je letošnji XVI. Gorenjski sejem obiskalo že približno 60.000 ljudi. Torej lahko pričakujemo — saj se jt v nedeljo kar trlo obiskovalcev v vseh razstsvisčnih prostarih — rekorden obisk. Tudi z dosedanjim HO—t I um so razstavljavci v glavnem zadovoljni ln je prve <hd približno enak lanskemu.
Preden sem obiskala nekatera podjetja na sejmu, m?m hotela slišati mnenje enega izmed potrošnikov. Bila je to gospodinja iz Cerkelj. »Sejem mi je všeč. Mislim, da je letos celo nekoliko boljši od prejšnjih. Prav vsak lahko nekaj kupi,« je dodala.
In sedaj poglejmo, kako so s sejmom zadovoljni trgovcil
Pri podjetju LESNINA Ljubljana so imeli prvih pet dni peko 30 milijonov starih dinarjev prometa in je zanimanje obiskovalcev za njihove izdelke zelo veliko. Največ prodajo spalnic in dnevnih sob, kupci pa se zanimajo tudi za posamezne kcae pohištva. Pri nekaterih artiklih je tudi do 6% popusta.
Podjetje »DOM« iz Ljubljane je prodalo na sejmu doslej za približno 500.000 dinarjev raznih spominčkov, ki jih kupujejo predvsem tuji turisti.
Posebnost letošn jega sejma je prijetno urejen paviljon »Mirne« iz Rovinja, ki jo zastopa podjetje »Živila« iz Kranja. Razne vrste okusnih morskih rib in dobro ter poceni vino — to privablja vsak dan številne obiskovalce Podjetje »živila« pa razen tega prodaja svoje potrošne artikle skoraj po lastni ceni in ne išče zaslužka na sejmu, pač pa želi predvsem zadovoljiti potrošnika. _\
Trgovsko podjetje MURKA i^esce je do torka zvečer realiziralo samo pri pohištvu za več kot 35 milijonov S din prometa. Prodali so 26 dnevnih sob, precejšnje Šte-
vilo kombiniranih omar in kuhinjskega pohištva, veliko pa se kupci ■ zanimajo tudi za volnene odeje, brisače in rjuhe. Prodajajo tudi čokolado po znižani ceni in so jo prvih pat dni prodali že /.a 3 milijone S dinarjev.
V veletrgovini LOKA iz škofje Loke so z dosedanjim prometom zadovoljni. Največ prodajo posteljnine, pri kateri so cene nižje za 7%. in tepihov, pri katerih znaša popust 8%. Poceni imajo tudi ženske torbice in pletenine, veliko pa prodajo tudi moških srajc znane tovarne Kamensko, katerim je znižana cena za 20%.
Pri ASTRI LJubljana «o doslej prodali že za 4 milijone dinarjev plastike, usnjene galanterije, televizorjev, ležalnih blazin itd.
Veliko obiskovalcev se ustavi tud.i v prodajalni GORENJSKA OBLAČILA iz Kranja. Konfecijskim izdelkom so občutno znižali cene, zato so prodali že za približno 3 milijone dinarjev ženskih plaščev, oblek, moških in ženskih hlač ter drugega konfekcijskega blaga.
ELEKTROTEHNA iz Ljubljane je imela 'do torka zvečer približno 7 milijonov dinarjev prometa. Ljudje največ kupujejo peči na natto, hladilnike in štedilnike, prt katerih je od 4 do 5 % po-nusta. prodali pa so tudi že ikaj tisoč komadov gramofonskih plošč po znižani ceni za 50 do 60%.
Na poti do Tekstilne šole, kjer je razstavišče II., sem , ustavila še enega od kupcev, tokrat  Kranjčana. Vprašala som ga, kako je zadovoljen
7. letošnjim sejmom. »Takšen je kot druga ie. •., sicer pa ne more biti velike razlike med sejmi te vrste. Kranjčani ga vsako leto težko čakamo, saj je mesto v dneh sejma vsaj nekoliko bolj živahno. Rad obiščem večerne zabavne prireditve, ker je program zelo pester.«
Pogledala sam še, kako je pri razstavljavcih podjetja SLOVENIJA AVTO iz Ljubljane, že prvih pet dni so prodali 20 avtomobilov »fiat 750« za nekoliko nižjo ceno .1,496.200 S din. Veliko prodajo tudi moških in ženskih koles, motornih koles Tomos in Pretiš, manjka pa jim mopedov T12, za katerimi najbolj povprašujejo. Podjetje je posebej za čas sejma znižalo ceno uvoženim poljskim »D« gumam za avtomobile »zastava«, in sicer od 13.150 na 9.980 dinarjev.
Razstavljavci in kupci so torej z letošnjim Gorenjskim sejmom zadovoljni in jih bomo prihodnje leto verjetno spet srečali. S. šolar
Nasilne vselitve
Iz poročila o delu službe za prošnje in pritožbe pri skupščini občine Jesenice se vidi, da so bile na drugem mestu po številu obravnavane vloge s področja stanovanjskih zadev. Specifično za to področje so vloge, ki so jih vložili predvsem upokojenci, katerim lastniki hiš v družbeni lastnini (delovne organizacije) odpovedujejo stanovanje.
Zelo pereče je reševanje stanovanjskih zadev za občane — večinoma gre za delavce Železarne — ki so se poročili ter bi se radi izselili iz samskih domov v družinska stanovanja. Gre predvsem za delovno silo iz drugih republik, ki nima možnosti graditve lastnega stanovanja. Praktično ao taki delavci vezani na stanovanja v samskih domovih tudi po sklenjeni zakonski zvezi. Pravilnik Železarne Jesenice in tudi drugih delovnih organizacij, ki določa kriterije za dodelitev stanovanja, postavlja zahtevo, da delavci vložijo lastna denarna sredstva ali pa določeno delovno dobo v podjetju. Povečini gre za nekvalificirane delavce, ki vzdržuje-
Turistična razglednica
jo tudi družino ali starš« v drugih republikah in niso finančno sposobni dati soudeležbe za nakup stanovanja. Posledica tega so nasilne vselitve, katerih število raste is leta v leto. Upravne in sodne izvršbe so neučinkovite, kajti težko je preseliti starše z mladoletnimi otroci, in to na cesto. V večini primerov taki delavci le izpo-slujtejo dodelitev drugega primernega stanovanja, kar pa je potuha za bodoča takšna dejanja.'
Komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini Jesenice je ugotovila, da so v občini posamezna žarišča (hiše), v katere se delavci naseljujejo nasilno; čim ja rešen problem enega, se navadno že naslednji dan vseli drug delavec, ki je pripravljen čakaiti več mesecev na dodelitev novega stanovanja. Tak problem je stanovanjska hiša na Hrušici, ki po odločbi skupščine občine Jesenice ni primerna za stanovanje in nevarna za bivanje. Komisija je obravnavata tudi primere, ko so se posamezni delavci viselili v razna družbene prostore ali v prostore, ki so bili tik pred dograditvijo in namenjeni /.a stanovanjsko ali poslovno dejavnost. V vseh teh primerih pa so ti delavci le izsilili dodelitev drugega, primernega stanovanja.
Nasilne vselitve kažejo, da stanovanjska gtadnja nikakor ne gre vzporedno z razvojem delovnih organizacij in s potrebami.
Na Jesenicah so tudi primeri, da se delavcem, ki so tik pred upokojitvijo, ne dodelijo stanovanja, ker po mišljenju delovnih organizacij oni samo obremenjujejo stanovanjski fond delovnih organizacij.
J. Vidic
ženo!) vino.
KREDARICA — Prvi krst dežja smo dobili v Pragu. V dobri uri se je iz Luknje sem Etr.mnilo, deževalo in spet zvedrilo. V domu je družba raznih narodov, mnogo Nemcev. Vpisal sem se v knjigo pod številko 2156; toliko je bilo že letošnjih obiskovalcev. Lani, pravijo, jih je bilo več. Zlasti je letos manj gostov iz drugih naših republik. Menda zato, ker ni sindikalnih vozovnic. Iz knjige vpisov 20. julija sem ugotovil tole razmerje: Slovencev 101, iz ostalih republik 49 in ino-zemcev 15. Morda to Še ne pove pravega razmerja. Zlasti inozemci, pravijo, se navadno ne vpisujejo. To verjamem, ker sem jih mnogo srečaval in mah) našel vpisanih.
VRH   TRIGLAVA   —   Ob i
6. uri, ko smo krenili s Kredarice, je bilo vse nebo jasno; videli smo Dolomite. Toda naš očak je letos hitre ,jeze. Sredi poti nas je zajela megla, potem droben pa vedno debelejši dež, veter, sodra. Varovalna žica je bila tako nabita z elektriko, da je nekatere hudo streslo. Na vrhu pravi snežni metež, mokra vetrovka je zmrzova-la. V stolpu ise nas je stisnilo devet. Se dve, tri skupine so prišle. Nihče ni iskal štampiljke ali vpisne knjige, marveč le zavetje. Nekateri tso se pomaknili v bivak — luknjo tik pod vrhom, drugi — celo z majhnimi otroci — so odšli nazaj na Dolič. Cez pol ure se je vreme delno pomirilo, toda čez uro je že spet deževalo. Dolič  — Sušimo se, kajti
na Triglavu ni pomagalo niti ogrinjalo. Primorska mine-štra tekne. Samo da je toplo. Skupina Italijanov sprašuje o dostopu preko Planike ali z Doliča. Ne bojijo se dežja. So stari ljubitelji Triglava in naših planin.
PREHODAVCI — Nevihta, ki de je spet valila iz Bohinja preko Kbmne navzgor, nas je prisilila na ponovno zavetišče v koči na Preho-davcih. Osebje nas je prijazno sprejelo. Nobenega drugega gosta ni bilo, čeprav je bila nedelja; zvečer so prodali samo dve večerji in oddali dve postelji po dva nova dinarja. Dolgčas jim je. Samo za 22. julij, pravijo, je bilo polno. Drugače pa samo posamezniki pridejo mimo, spijejo čaj, žigosajo za transverzalo in gredo proti Sedmerim jezerom.
SEDMERA JEZERA — Ob
mizah so sami Nemci. Nekatere skupine se odpravljajo navzgor proti Triglavu. To-čajka prijazno streže. Izkoristili smo njeno postrežljivost in jo pobarali, kdaj odpelje avtobus iz Savice. >»Ob desetih in ob treh popoldne!« je dejala tako hitro in odiočno, da ni bilo več dvoma. Da bi ■-ujeli-« zadnjega ob treh, smo jO urnih nog ubrali po najkrajši poti preko Komarče in si nismo privoščili niti pogleda na najlepše sedmero — Crno jezero. In ko smo bili preznojeni in utrujeni pri Savici, smo ugotovili, da odpelje avtobus šele ob 16.45 uri. Skoraj dve uri smo sedeli in se spominjali prijazne informacije na Sedmerih.
NA AVTOBUSU — Zbirajo se misli, vtisi. Tudi ob dežju
l je bilo lepo. Razgledi v iz-I pranem, čistem zraku, ko se je dvignila megla, so bili še lepši. Postrežba po kočah jo dobra. Seveda je cena »višinska«. Razen enolončnic ali juh ne prinesejo krožnika, ki bi bil cenej)- kol 5 novih dinarjev. Spanje pa je poceni — za člane planinskega društva 3 nove dinarje. Poti so dobro označene in zavarovane. Edino, kair moti, je to, da nikjer nimajo na voljo revij in časnikov. Zgodilo se je celo, da osebje na Kredarici sprašuje prišleke iz doline, če imajo morda časopis.
Naj bo dovolj. Pot v hribe je, čeprav jo naporna, zelo i koristna in lepa oblika rek o-acije. »Gora ni nora...« ve-j lja samo za tiste, ki še n so i spoznali in vzljubili naših J lepih gora.
K. Makue
KULTURA IN PROSVETA
13. AVGUST 1966 * GLAS
Razstava kipov, grafik in plastik v galeriji na Loškem gradu
Češki umetniki se predstavljajo
V sredo (10 avgusta) sr v galeriji na Loškem gradu odprli razstavo čeških grafikov i*-, kipar.'« v. Umetnike in vse obiskovalce je v kratkem govoru pozdi^vil ravnatelj muzeja v Skofji Loki prof Andrej Pavkvec.
Češki umetniki so prispeli v Skofjo Loko že v ponedeljek. Majhna skupinica prijetnih in zabavnih gostov je bolj spominjala na grupo brezskrbnih turistov kot pa na ljudi s pomembno kulturno misijo. Takoj po prihodu na Loški grad so si ogledali galerijo. Bili so navdušeni nad njo. Potem je ob čaši piva stekel pogovor o potovanju in o prvih vtisih iz Jugoslavije. Umetniki so z zadovoljstvom govorili o obnovljenih stikih mod bratskima državama. Prav kulturno sodelovanje je tisto, ki utira pot kasnejšemu širšemu gospodarskemu in političnemu podel ova nju.
Zaradi najrazličnejših obveznosti v Jugoslavijo niso prispeli vsi umetniki, ki razstavljajo svoja dela v Skofji Loki in Kranju. Skupinico sestavljajo le grafik Marek
Jindfich, kipar Milan Starec, keramik Marta' Taberyova, mojster uporabne umetnosti Olga Zarubova in mojster vezenja tkaninastih umetnin Kvi-ta Slarcova.
Kakor sami pravijo, nc predstavljajo neke trdne umetniške skupine z enotnimi nazori in pogledi, ampak jih. ravno nasprotno, združuje diferenciranost umetniškega naziranja, iskreno prijateljstvo in skupno bivališče v Pragi. Vsi pripadajo srednji generaciji čeških umetnikov, ki je preživela mnogo težkih trenutkov polpreteklega obdobja. Danes, v času svobodnega ustvarjanja, se nceejo zapirati pred nalogami sodobnega življenja. Zato poleg čistih umetniških oel svoje znanje posvečajo tudi ilustriranju knjig, izdelovanju osnutkov znamk in — v sodelovanju   z  arhitekti —
Se dvakrat »Divji lovec«
Zaradi velikega zanimanja, ki ga je doživela uprizoritev Flnžgarjeve ljudske igre Divji Lovec na prostem pri kapelici Petra in Pavla pod Smarjetno goro v Stražišču, bo DPD Svoboda iz Straži-šča igro ponovilo,   in sicer
danes (v soboto) zvečer in jutri (v nedeljo, 14. avgusta) zvečer, obakrat ob 20.30 uri. Čeprav to igro ljudje v glavnem poznajo, si jo še vedno radi ogledajo, zato bo verjetno obiskovalcev tudi tokrat dovolj.
Kadrovska komisija GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ
razglaša proste delovno mesto
KADROVSKEGA REFERENTA
Pogoj za sprejem je srednješolska izobrazba, znanje strojepisja ter poskusno delo do dveh mesecev.
Prijave sprejemamo do 20.8.1C66.
I1    Vsa glasbila, deli, note in popravljanje glasbil
I FERDINAND SLATIN
VILLACH, DRAULANDE 3
j|    Kupite dobro In poceni pri
j Schellander
CELOVEC LIDVURN ARG
urejanju notranjščine in zu-nanjščine novih stavb. Vsi so že neštetokrat razstavljali izven meja svoje domovine, njihova dela so požela laskava priznanja na najbolj znanih razstavah širom po svetu.
Kljub temu, da bodo morda nekatere umetnine za povprečnega obiskovalca, ki ne pezna vseh sodobnih smeri razvoja grafike in kiparstva, malce nepristopne, pa lahko vsakdo med številnimi razstavljenimi deli najde takšna, ki ga bodo posebej pritegnila in navdušila.
Igor Guzelj
V nekaj stavkih
JESENICE: tri gostovanja v Ital'ji — Ansambel narodnih plesov Svobode »Tone Cufar<< Jesenice, ki je znan po iiojih pogostih nastopih v zamejstvu, je gostoval preteklo neđt v Villa Santina v Italiji. S plesi in pesmimi jugoslovanskih narodov je v tem kra;u nastopil prvič in bil lepo sprejet. Jutri (14. avgusta) bo ansambel gostoval v Doberdobu, v ponedeljek pa na tradicionalni prireditvi v Trbižu v Italiji. Jeseniški Svobodaši tako pogosto gostujejo v zamejstvu predvsem na željo tamkaj živečih Slovencev.        .    jam* «M
JESENICE: tudi letos mladi pevci na morju — Jeseniški srednješolski pevski zbor, ki šteje okoli 100 mladih pevk ia pevcev, je v ponedeljek odšel na štirinajstdnevno potovanj« v Premanturo. Razen kopanja bodo pevci in pevke aa letovanju vadili po Šest ur vsak dan in tako okvirno naštudiiali nov program, ki ga bodo dokončno izdelali pozneje, med šolskim letom. MJadi Jeseničani bodo priredili tudi letos pred odhodom z letovanja koncert v Premanturi, po vrnitvi domov pa se bodo čimprej predstavili tudi Jeseničanom. Za letovanje prispeva po 6000 starih din vsak sam, delno pa pomaga i denarjem občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij is glasbena šola.
Pogled v galerijo na Loškem gradu, kjer razstavljajo svoja dela češki umetniki. Koto; p«,^
Razstava čeških umetnikov v Mestni hiši v Kranj
Oživljeni kulturni stiki
V četrtek zvečer (11. avgusta) so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli drugi del razstave čeških umetnikov — dela uporabne umetnosti 14 avtorjev ie Prage. Razstavo je odprl direktor Gorenjskega muzeja Cene Avguštin, ki je v svojem govoru najprej poudaril, da je prve stike s češkimi umetniki, ki se zdaj predstavljajo ljudem v Skofji Loki in Kranju, navezal Štefan Simonič, potem pa je govoril o pomembnosti oživljenih kulturnih stikov s Prago, ki imajo že bogato tradicijo, saj prvi kulturni stiki segajo nazaj daleč v srednji vek. Cene Avguštin se je potem zahvalil organizatorici razstave Olgi Zarubovi, pododboru Društvu slovenskih likovnih umetnikov za Gorenjsko in likovni sekciji Kluba kulturnih delavcev Kranj. Povedal je tudi, da bodo maja prihodnje leto kranjski likovniki vrnili obisk češkim gostom z razstavo v Pragi.
O kulturnih 6tikih s Češko v preteklosti je potem govoril kustos Prešernovega spo-
minskega muzeja Črtomir Zoreč. »-Zares mi je ljubo spregovoriti še o eni er^ni zvezi Slovencev s Cehi: o prijateljevanju Prešerna in njegovega literarnega kroga 6 takratnimi češkimi pesniki, zgodovinarji in učenjaki.« Zoreč je potem povedal, da je bil še pred temi etiki začetnik slovenskega gledališča ob koncu 18. 6toletja Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, po očetu Ceh. Pozneje, v vsem 19. stoletju, se je ves slovenski narodni preporod razvijal v ozki zvezi s češkimi in slovaškimi težnjami; naše Kmetijske novice eo bile polne poročil iz Češke. Najvidnejšo vlogo pa so pri tem pomenili stiki sodelavcev Kranjske Cbelice z vsemi takratnimi češkimi literati in slovstvenimi zgodovinarji.
Zoreč je potem omenil stike našega Matije Copa z velikim slavistom Parvlom Jožefom Safarikom, France Prešeren pa se je vneto dopisoval s pesnikom Františkom Ladislavom Celakovekym; v praškem    muzeju narodne
umetnosti še danes hranijo izvirnike njune zanimive fe> respondenoe. Znano je tud; da je poslal Prešeren cve-j« pesmi Vaclavu Hanki, tvorcem Kraljedvopskega rtfco-pisa. Prav tako je bil nas pesnik v etikih s Fraou&am Palackym, zgodovinarjem .a politikom. Najprisrcnejše srečanje med slovenskim in reškim pesnikom pa Je bflo » zadnjih avgustovih dneh leta 1834, torej pred 1S1 leti, bj sta si v Ljubljani stisnila raki Karel Hynek Macha, avtor čudovite ljubezenske aaami »Maj-, in naš Prešeren, & gar »Krst pri Savici« prtv* j a jo ista čustva kot Machov« umetnino.
Ob koncu slavnostnega dela otvoritve razstave o č>Sd uporabni umetnosti ee je Olga Zarubova zahvalna Kranjčanom in Ločanorn za gostoljubje in prijazen sprejem ter izrazila zadovoljstvo, dt bodo že prihodnje leto maj« gorenjski likovni umetnik] gostovali v Pragi.
A. Triler
11 AVGUST 1966 * GLAS
PANORAMA
5
Te dni
pO *«'«•* If
Potem, ko so sklenili premestiti vrhovno poveljstvo pakta NATO iz Francije v Belgijo, si je poveljnik se-vemoatlantskega pakta, general Lemnirzer, ogledal mesto Casteau-Chdevres, ki ga Je določila belgijska vlada. Kakor sporočajo iz Brusla, general nasprotuje premestitvi poveljstva v ta kraj. Menda ■* mestece preveč oddaljeno od Bruslja (50 km) ter z njim ni povezano ^moderno avtomobilsko cesto.
Iz Saigona poročajo, da je bilo v nedavnem letalskem napadu na Severni Vietnam, ko so Američani izgubili sedem letal, sestreljeno tudi letalo štiridesetletnega Jamesa Ka-slerja — prvega letalskega *asa-< Amerike, najdrznejšega ameriškega pilota v Vietnamu. Mož je sodeloval že v korejski vojni. Zaradi svoje učinkovitosti je v Vietnamu dobil vzdevek »rušilec«. James K?«!er je uradno proglašen za pogrešanega.
Al var ALsogarav, eden izmed ministrov nove argentinske vlade, je izjavil, da bo Ongania ostal na oblasti to-l.:ko časa. dokler ne bo uresničil svoje misije — revolucionarne preobrazbe Argentine. Minister je pristavil, da je sem všteta tudi uvedba novega gospodarsko-socialne-ga si-tema.
11. avgusta so iz Cape Ken-ned.vja na Floridi izstrelili ame:;->ko vesoljsko postajo *Lunar orbiter«. Satelit naj bi nekajktrat obkrožil luno in po-lal na zemljo 200 natančnih posnetkov njene površine. Glavni namen tega poskusa je določiti najprimernejši prostor za pristanek ameriških vesoljcev na zemeljskem satelitu. Zadnja poročila iz kontrolnega centra v Hustonu govore, da je satelit verjetno popolnoma zgrešil cilj.
Ljudje in dogodki
Konec spopadov
Predvčerajšnjim sta v Džakarti indonezijski zunanji minister Adam Malik in podpredsednik malezijske republike Tun Abdul Razak podpisala sporazum o prenehanj« vojne konfrontacije med Malezijo in Indonezijo. Včeraj so v Maleziji, kamor je prispel tudi indonezijski zunanji minister, da bi v Kuala Lum-purju podpisal sporazum, razglasil državni praznik. Tako se je končalo težko poglavje vojaškega obračunavanja med obema deželama, ki so ga mnogi šteli
za obdobje nekakšne »drole de guerre«. Nesmiselna vojna na meji se je s tem končala.
Indonezijsko - malezijska vojaška konironkaeija je značilna za politiko Indonezije, ki jo je ta v določenem obdobju uveljavljala. V strahu, da bi se na indonezijske otoke vrnil kolonialnem, je predsednik Sukamo začel vojaško preizkušnjo, zakaj Malezija je bita od sveje ustanovitve podaljšek prejšnje kolonia-lističae oblasti in je z zelo malimi popravki to politiko na jugovzhodu Azije tudi
nadaljevala. Predsednik Sukamo je prišel v spor z Malezijo leta 1963, ko so britanske enote zatrle v sultanatu Brunei na Severnem Borneo upor levih nacionalistov. Dalje je imela od ustanovitve Malezije Indonezija gotove ozemeljske zahteve, predvsem so zahtevali priključitev Sarava-ka in Sabaha h Kalimanta-nu (indonezijski del Bornea). Vse to je imelo za posledico, da so s Singapurom pretrgati trgovinske stike in da se je začela vojaška preizkušnja na meji in v mejnih pokrajinah.
Ta vojaška konfrontacija pa je imela svoja pravila. Obe deželi nista nikoli nastopili z močnejšimi vojaškimi silami. Čeprav so bile v vojno na strani Malezije pritegnjene   tudi britanske
čete, je ostal britanski veleposlanik ves čas v Džakarti. Obe strani sta računali, da utegnejo kdaj nastati boljši pogoji za razumevanje.
Sporazum e premirju med Malezijo in Indonezijo je brez dvoma posledica nove politične smeri, ki se je v Indoneziji izoblikovala po lanskem oktobru iu ki ji. bolj kot predsednik Sukar-no, dajejo novo smer general Suharto, general Na-sution, sultan Hamengktt Buwono in Adm M »lik. To vodstvo je s sedanjim sporazumom doseglo, da bodo v pokrajinah Saravak in Sabah, kjer so Ibani in Kitajci številnejši od MatcTsij-cev izvedli plebiscit. Samoodločba v tem delu sveta pa verjetno ne bo poteki'a brez težav, kar je že potrdil primer Zahodnega Iriana.
\
V
Pred 90 leti (od 12. do 15. avgusta 1876) so slovesno otvarjali
Grintovce
Od Jezerskega do Solčav
Sredi letošnje polne poletne planinske sezone se bodo številni ljubitelji in obiskovalci gora spominjali mnogih pomembnih obletnic iz naše domače, slovenske, jugoslovanske in svetovne pla-ninsko-alpinistične zgodovine.
8. avgusta je minilo 18!) let, odkar je Jean Jacqucs Bal-mat iz Chamonixa pripeljal dr. Gabriela Paccarda na Streha Evrope, Belo goro, Mont Blanc (4.810 m). Tedaj sc je rodil tudi klasični alpinizem, ki se danes naglo širi v Himalajo in Ande.
Letos mineva tudi sedemdeset let, odkar tik pod vrhom Triglava (2.515 m) kraljuje naša najvišja ležeča planinska postojanka, »koča vseh koč«, Triglavski dom, Kredarica, ki je bila slav-
nostno otvorjena 10. 1896.
avgusta
lj KMETOVALCI!
Agrotehnika Ljubljana bo imela demonstracije s češkim traktorjem »Zetor«. Po demonstraciji bodo odgovarjali na strokovna vprašanja.
Demonstracije bodo na Zlatem polju, na Vrtnariji K2K, Kranj, in to:
15. 8. 1966, v ponedeljek, ob 10. in 16. uri
16. 8. 1966, v torek ob 8. uri
Vabimo vas, da si ogledate demonstracije v čim večjem številu.
KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« KRANJ
Pred Šestdesetimi leti, 3, in 4. avgusta 1906, je bila 16 let po drznem Berginčevera uspehu tudi prvič preplezana 1290 m visoka prepadna in previsna severna stena Triglava.
To so pomembne obletnice iz. naše in svetovne plan i n-sko-alpinistične zgodovine, ki jih moramo posredovati mladim ljudem,, ki. hilte z naglimi in neučakanimi koraki v mogočni in edinstveni svet veličastnih gora na vseh petih kontinentih.
Ljubitelji in obiskovalci Grintovcev in Savinjskokam-niških gora pa se bodo sredi meseca avgusta spominjali »slovesnega odkrivanja« teh gora, ki so ga izvedli ljubitelji teh gora pod vodstvom Franca Kocbeka, staroste gornikov z. Grintovcev in dolgoletnega predsednika savinjske podružnice SPD iz Gornjega grada in velikega prijatelja našega naroda in ljubitelja naših gora prof. dr. Johannesa Frischaufa.
Ptaninsko-atpinistLčno zgodovino so jeli prvi pisati tako v Alpah, Kavkazu,. Dolomitih, Andih in Himalaji kakor tudi pri nais v Triglavu, Grintovcih in Kamniškosa^ vinjskih gorah, domačini, pastirji, lovci in gonjači, med katerimi zasled-imo Komace, Skantarje, Pečarje. Kos.\ Tožbarje, Klmarje in na vidnem mestu tudi Uršiče, Pi-skemike, Berlete. Matke. Su-hadoLnike in številne druge,
ki so, srčni in pogumni, neustrašeni, kazali razumnikom pot v veličastni planinski svet Grintovcev in Triglava.
Joan Anton Scopoli, Wul-fen. Franc Hochemvart, Balt-hasar Hacquet, Johannes Fri-schauf, Franc Kocbek in mnogi drugi pionirji ter raziskovalci so kazali pot vsem poznejšim na Kočno (2.539 m), Grintovec (2.568 m), Skuto (2.532. m), Jermanova vrata (1.921 m), Brano, Planjavo (2.399 m). Ojstrico (2.349 m) in številne druge ponosne skalne vršce, ki se čredijo na severnem nebu Kranja in Ljubljane ter vabijo in navdušujejo obiskovalce Jezerskega in Savinjske ter Logarske doline.
Soustanovnik savinjske in kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva .ter soustanovitelj Hrvaškega planinskega društva (1874. leta) v Zagrebu, prof. dr. Johannes Frischauf. pa je bil gonilna sila organiziranega planinstva v Grintovcih.
On je prvi gradil skupaj s Suhadolnikom, Piskernikom in Planinskom ter Uršičem planinska pota'in koče v Sa-vinjskokarnniških planinah, pod Kokrškim sedlom, na Okrešlju in Korošici. Zato ga je Slovensko planinsko društvo tudi odlikovalo s častnim članstvom. Z živo in pisano besedo ter izredno razgibanim delom je Frischauf propagiral obisk Grintovcev in Savinjskokamni.ških gora. Ko so bili podani prvi osnovni pogoji za varno in prijetno  hojo  po  teh gorah, je
Fiischaul s svojimi številnimi prijatelji i" znanci organiziral in izvedet v dneh o I 12. do 15. avgusta 1*78 slovesno otvoritev teh gora.
Številni udeleženci so se zbrali na Jezerskem in skupno odpotovali preko Štula:, > ve planine na Ravne ter -a preko Mlinarskega sedla povzpeli na vrh Grinlovca, k,'et je bila slovesna otvoritev Grintovcev s številnimi nagovori. Vsi udeleženci so z vrha Grintovca sestopili na Kokrško sedlo in se pveko Suhadolnika vrnili v Ko';:o ter dalje na izhodiščno točko, Jezersko.
Naslednje dni so pohite.i z Jezerskega  preko Ravensko Kočne In Vođin na Savinjsko sedlo ter dalje na Okre-šelj. Od tod jih je vodila pot na Kamniško sedlo, Jermanova vrata in dalje na Brano, skozi Logarsko dolino so se udeleženci podali v Solčavo in dalje v Luče. Ta množičen pohed je vzbudil med domačimi in tujimi ljubitelji gora izredno zanimanje za ta nov planinski svet,  ki  še dane* privablja vedno večje število ljubiteljev gora. V Grintovcih   in Kamniškosavin.iskih, gorah je  poleg množičnega rekreacijskega planinstva izredno močno raizvit tudi plezalni šport in alpinizem. Ojstrica, Planjava. Rinke, Skuta in Dolgi hrbet ter Grinta-vec in Kočna nudijo ogromne  in  idealne možnosti za ekstremno borbeno udejstvo-vanje mladih, mnogo obetajočih   plezalno alpinističnih kadrov, ki se vežbajo in preizkušajo v teh prepadnih irt previsnih,  zahtevnih stenah svoje moči, tehniko, znaaje in sposobnosti za najvišje dosežke v areni svetovnega alpinizma.
Uroš Zupančič
GORE%s
PANORAMA « PANORAMA $) PANORAMA Q   PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA » PANORAMA Q PANORAMA
Mravlje rešujejo gozdove
SI
Gre 1» ki — uj Blejčau đo kult kulturi mcniko« • je obsojanj*
Od 15. ^ tembra W ] konu Fefclj^j stava o S skrinji, k» ™j renjski i^j Razstav« JJJj napoved^,1 turistični ^ ker jo j* odpovej
Zakaj-
Zato, nedeljk* : 9. avgost, na dežJU j od kat^v letnico 1(^,
lja Zav ma Bl^ * niške 'H J* njej pa iJJ* kulturi ^
VIIHA KLINAR: lv%
V nacionalnem parku Ru-•ki gozd, ki se razteza 45 km vzdolž reke Oke, je zadnje Čase videti skupine ljudi z emblemom v obliki hrastovega lieta na rokau. Previdno prenašajo cela mravljišča te enega dela gozda v drugega. Za kaj gre?
Znanstveniki si že dolgo vrsto let prizadevajo odkriti dovolj učinkovito sredstvo za zatiranje insektov. Močvirski predeli ruskega 6evera so |>ravo leglo najrazličnejše golazni, ki v velikih rojih uničuje gozdove. Doslej so se
proti njej borili z različnimi kemikalijami, ki pa so navadno poleg insektov uničile tudi zelenje. Razen tega škodujejo tudi pticam in zverem.
V nekaterih gozdovih, kjer je bilo opaziti veliko mravljišč, pa kljub vlagi ni bilo insektov. Znanstveniki so prišli do zaključka, da nekatere vrste mravelj zelo uspešno uničujejo golazen. To so rjave mravlje iz rodu formica ruffa in formica polistena. V krogu 250 m okrog mravljišča te mravlje organizirano iztrebijo insekte. Vsako minu-
Življenje naprodaj
V nekaterih milanskih časnikih je bil pred kratkim objavljen nenavaden oglas. Neki 50-letni Italijan iz Piemon-ta ponuja svoje življenje za 10 milijonov lir — posamezniku ali ustanovi, ki bi lahko |>o njegovi smrti zagotovila eksistenco njegovi hčeri.
Človek se ponuja za znanstvene poskuse, ki bi ga lahko veljali življenje, ki pa bi morda bili v prihodnosti koristni za reševanje najhujših bolnikov. Prosilec je dal ta ©glas objaviti s prošnjo, da ©menijo samo njegovi začetnici: L. B.
V oglasu omenja Italijan, da je bilo njegovo življenje agiešeno, da je do vratu v dolgovih in da zaradi tega noče već živeti. Ker pa želi, da njegova 22-letna hčerka
ne bi po njegovi smrti trpela, zahteva za odkup svojih dolgov v zamenjavo za svoje življenje 10 milijonov lir.
Vsako uro en uboj
Statistični podatki, ki jih je zbral FBI (federalni preiskovalni zavod) o kriminalu v Združenih državah Amerike, govorijo, da se je kriminalna dejavnost v zadnjih dveh letih povečala za 6%. Vsako uro se zgodi povprečno en umor, vsakih 23 minut posilstvo, vsakih 27 minut ena vlomna tatvina, vsako minuto oa je ukraden en avtor, obil
to prinesejo v mravljišče 30 insektov, kar pomeni 40 000 na dan. Sedaj gozdarji prenašajo v ogrožene predele cela mravljišča koristnih mravelj.
Paziti morajo le. da ni v bližini sovražnih črnih mravelj in da je v okolici dovolj odpadlih iglic in lesa za gradnjo mravljišč. — ig
Koncert dvatisočev mladih violinistov
V metropolitanski gimna-stični dvorani v Tokiu je bil nedavno svojevrsten koncert, na katerem je sodelovalo 2000 malih izvajalcev med 3. in 15. leti starosti.
Koncert je priredil inštitut za odkrivanje in šolanje talentov pod vodstvom profesorja Siničija Suzukija. Ta inštitut slavi tako na Japonskem kot tudi v tujini zaradi metod, ki jih uporabljajo za razvoj glasbenega talenta pri otrocih. Omenjeni koncert je
bil del končnega izpita tega inštituta.
Za konec je 2000 malih izvajalcev zaigralo Auld Lang Sine. Njihovo izvajanje je pozdravil bučen aplavz staršev, ki so napolnili dvorano, ko so prišli poslušat mlade izvajalce.
Inštitut začne z glasbenim poukom, ko imajo otroci dve ali največ tri leta. V začetku pouka najprej samo poslušajo klasično glasbo, da bi jo tako kar najbolje spoznali in da bi jim »sedla« v ušesa.
Porast alkoholizma v Nemčiji
Dr. Dirk Zandman, šef novega zavoda za zdravljenje alkoholikov v Bilefeldu v ZRN je povedal, da je danes v državi okrog pol milijona hudih alkoholikov, ki bi jih bilo treba takoj zdraviti. Zavod, kaiterega šef je omenjeni zdravnik, je zgradila neka protestantska organizacija in sprejema le ljudi, ki se prostovoljno javijo.
Med pol milijona alkoholikov je približno 10% žensk in nekako devet odstotkov ljudi, mlajših od 25 let. Vsako leto se število alkoholikov zveča/ za deset odstotkov. Doktor poudarja, da alkoholizem ni več toliko posledica bezanja pred življenjskimi težavami kot posledica razuzdanosti in moralnih slabosti. To še posebej velja za mlade pijance obeh spolov.
A čemu take misli? Oi\ korak. Ničesar, kar jo bo1!, N o nekdanji Francovi ne**V^ globoko vase in je otro^ 5* nehal svojega očeta spoš^. na Francovo nezvestobo. & / 1 bog, še vedno nima ne! pisala na mednarodni ura^ ; na vse, kar je bilo i mi^V. začneta živeti novo življeg J Toda tudi ta misel je Jf dan za dnem znova zap^s * pismonoša. Pismo ji je pf\J* ga je in se prav tako brc* W^ ni opazila. Samo v pismo SWT pečat rdečega križa, ki humane ustanove v ženevi $
»Franc?-* ji drgeta rfl1^ . prav gotovo sporočajo nj«\^ movico, ki jo že ves meec/ ^ Joj, kako srečen bo \ bo lahko razveselila z naslov. In kako srečen b
»Franc, moj Frane, \ ali bi zavrisnila ali zajofy^* Siva tesnoba v duši se Vse telo ji drhti kakor d**\' ki ga je bila prejela.
Ah, kako so te roke • V to*'*
j jtli pisma, da bi ga
13. AVGUST 1965 * GLAS
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE
7
GLA
TURISTIČNE  INFORMACIJE   -   KRANJ, 13. AVGUSTA       -  POLETNA  SEZONA 66
4
m
Turistične informacije
V Ratečah—Planici je še dovolj prostih postelj. To ve-j'ja fako'za zasebne turistične »obe, kot tudi za Dom v Pla-■ici, gostišča in počitniški dom Gorenjka. V Kranjski «aa je ie nekaj prostih postelj v hotelih. Motel je zaseden. Dovolj prostih postelj Je ▼ zasebnih turističnih sobah. V Podkorenu je tudi še dovolj prostih postelj, prav tako tudi v Gozdu Martuljku, kjer je zasedeno le gostišče Pri Jezici. Isto velja za planinske domove na Vršiču in za Kočo v Krnici. V Domu pod Golico in smučarskem domu na Craem vrbu nad Jesenicami imajo še dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo še na Potokih, v Hrušici in Planini pod Golico in to v zasebnih turističnih sobah. V Bohinju so zasedeni hoteli Zlatorog, Pod Voglom in Jezero-Belevue, Mladinski dom. Dom Staneta Žagarja in prenočišča restavracije Triglav, dovolj prostih ležišč pa je v privatnih turi-«!-6mh sobah (okrog 200). Proste postelje ima tudi še Počitniški dom na Mežaklji in dom na Komni. Na Bledu
so zasedeni vsi. hoteli, proste postelje so po počitniških domovih in pri zasebnikih. V Kranju so proste postelje v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Preste postelje ima tudi hotel na Šmarjetni gori, hotel Airport na Brniku in dom na Krvavcu. V Naklem, na Jezerskem in v Preddvoru imajo proste postelje zasebniki. Tudi hotel Gradhrib ima 20 prostih postelj. V Tržiču in v Podljube-lju, prav tako pa v planinskih domovih na Zelenici, na Kofcah in Pod Storžičem imajo še dovolj prostih postelj. V Tržiču je odprt kopalni bazen.
PRIREDITVE: v Bohinju imajo dnevno folklorne prireditve v vseh hotelih. V nedeljo, 14. avgusta, bodo na Bledu volili »miss Bled 1966«. Folklorni ansambel »POLET« iz Beograda bo 16. in 17. avgusta nastopil v * Festivalni dvorani. V Radovljici bo v soboto, 13. avgusta, popoldne Turistično društvo Radovljica priredilo »Kmečko ohcet«. V Kranju bo »Gorenjski sejem« odprt še do 16. avgusta.
KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ
proda po ugodni ceni
3 velike dobro ohranjene LUTZ peči.
Ogled vsak dan na kegljišču Kranj, Sejmišče 3.
Počitniški motiv, ki ni redek v naših kopališčih — Foto Perdan
:<
»
Trsi
■iiaioiiiii
ii  TRC DALMAZIA 3 ■ TEL 31766 m ZA VAŠ AVTOMOBIL
Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk
CARELLO # STARŠ * TRICO % FRAN % CHAMPION
Žarometi - pomožne luči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLI AGAPRESS PIRELLI
za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100, 1800
DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM K lit Z U
Vse več turistov pod šotori
Kaže, da je okolica Škofje Loke vedno bolj zanimiva tudi za ljubitelje taborjenja. Na prijetnem prostoru ob Poljanšeici, blizu kopališča v Pušlalu, je nastal že pravcati miniaturni canip. Svoje šoto-
re so tam razpeli Holand.i, Nemci. Avstrijci in Italijani. V bližini so tudi lesene vveekend hišice, kjer prav tako letujejo tuji obiskovalci.
-i g
Kaj morate vedeti, če potujete v inozemstvo
Velika
v.
% Za turistično potovanje v Veliko Britanijo je potreben jugoslovanski in britanskj vizum in veljavni potni list.
% Razen osebne prtljage je dovoljeno prenesti, ne da bi plačali carino: 1 fotoaparat in filme, kino kamero, 1 gramofon s ploščami. 1 prenosni pisalni stroj, 1 prenosni televizor, 1 tranzistor, 1 radijski sprejemnik, vgrajen v avtomobilu, 1 daljnogled, 1 pribor za ribolov, 1 šotor z opremo za taborjenje, 200 cigaret ali 225 g tobaka, hrano za osebno uporabo.
# Carinski dokumenti niso obvezni. V kiki, kjer izkrcajo vozilo, dobimo formular, ki ga izpolnimo v dveh izvodih in ki služi kot dovoljenje za začasni uvoz. En izvod zadrži carina, drugega pa §e treba hraniti in predati carinskim oblastem ob izhodu.
# Za čas 12 mesecev priznavajo naše prometno in vozniško dovoljenje.
# Obvezna je mednarodna »zelena« zavarovalna karta.
# Vozimo levo, prehitevamo desno. Promet je velik in zato priporočamo previdno vožnjo. V primeru okvare je treba umak-
Britanija
niti vozilo na levo stran ceste in ne ustavljati drugih vozil na cesti. Poklicati je treba policijo (telefoni so ob cesti na razdalji eno miljo). Policija obvesti najbližjo garažo AA ali RAC, od kjer pošljejo patrolni avtomobil tja, kjer je vozilo z .okvaro. ..
• Cestne takse za dobo enega leta ni treba plačati.
% Na vseh cestah pa>tru-ljirajo vozila tehnične pomoči avto kluba AA. Lahko jih pokličemo s telefoni, ki šo ob cestah.
0 Cene za kampiranje in stanovanje: Taborjenje je v Veliki Britaniji zelo priljubljeno. Največ cam-ping prostorov je v Devonu, Cornuallu. ob obali severnega VValesa in v Škotski. Uporabo prostora mora odobriti lastnik. Oba angleška avtokluba. AA in RAC, imata lastne kamne, kjer znaša pristojbina za eno osebo in eno noč 2 do 4 šilinge, za vozilo pa 1 do 3 šilinge. Cene v hotelih I. kategorije so 3 funte in 10 šilingov,   II.   kategorije 2
funta in 15 šilingov, III. kategorije 1 funt in 17 šilingov, IV. kategorije 1 funt in 10 šilingov, V. kategorije 1 funt in 10 šilingov. V vseh cenah je vračunan zajtrk.
% Cene živil: kg kruha 1 šiling 2 penija; 450 g surovega masla 3 šilinge 4 penije do 4 šilinge 2 penija; 900 g .sladkorja 1 šiling in 7 in pol penija; 450 g krompirja 4 penije; 900g mesa 4 do 10 šilingov; 450 g ri/a 1 šiling 5 penijev ; 450 g moke 1 šiling, 450 gramov kave 8 do 12 šilingov; 0,5 litra mleka 8 in pol penija.
O Količine so navedene v merah decimalnega sistema, angleške mere pa so: za težo: 1 pound (1 lb) = 453,6 g; za tekočine: 1 plnl = 0,57 litra; 1 galon - 4,55 litra; za dolžino: 1 ineh = 2,54 cm; 1 foot = 0,305 m; 1 vard = 0,914 m.
% Denarna enota je funt šteriing; 1 funt — 20 šilingov, 1 šiling = 12 penijev.
# Naslov ambasade SFRJ: Yugoslav Embassv, London S.W. 7, 25, Ken-sington Gore, tel. KEN 3400.
• Naslov turističnega predstavništva: Yugoslav State Tourist Office, London W. 1, 143, Regent Street, tel. REG 5243.
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN WIRTSCHAFTSZENTRUM © TRE PAESI UN CENTRO ECON
N
o
(/3 H rt
S5 H
M
S
rt
2 S
00
O
O) C
VltLACH
vftliKpvfC
celovsc #
FFfllACM V
tELUNA KAPO*
SAP LJUBLJANA
TURISTIČNI BIRO, Titova 38 ln Miklošičeva 34 Organiziramo Izlete v tuzemstvo In Inozemstvo i udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst.
NOVA VELETRGOVINA
"G I OVANN I
Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863
blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta.
Tatjana Panjek
Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636
Največja zaloga
TAPETNEGA PAPIRJA
Postregli vas bomo v slovenščini tal M preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo rudi dinarje. Se priporočamo za obtok!
Najnižje cene » Trstu Velika Izbira
ZLATAR in URAR
Lnciano Kosir
Vla Roma 23
'i
Poceni In v slovenščini vas postrežejo
V HOTELU IN RESTAVRACIJI
EDI KRANNER
Camporosso - Zabnice pri Trbižu
Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih.
Priporoča se
KATARINA ALBRECHT
VIA ROMA 43 TARVISIO — TRBIŽ
% konfekcija # pletenine % otroške igrače % galanterija
Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih
Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udi ne, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in ▼ bogatem izboru.
PRESCHERN
TARVISIO (UDINE)
TRBIŽ
Vam nudi po Izredno ugodnih cenah
• pralne stroje
• gorilnike na mazut
• peči za centralno kurjavo
• svetila — kolesa — otroške
• keramične ploščic«
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk!
ZLATNINA,
SREBRNINA,
DRAGULJI
IN URE
v priznanih
strokovnih
trgovinah
GEORG PIRKEF
že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornji Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in Italijani narje vam obračunamo po najboljšem dnevnem $
IMPORT - EXPORT
AURORA
TRST,   Via Galattl 8
NAJUGODNEJŠA CENA — BREZHIBEN -LIDNEJŠI — NAJTEŽJI — GARANCIJA
V zalogi tudi drugi svetovno znani pralni str^j hladilniki
CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX
Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike!
Tehnična pomoč in garancijski servis — Zup*11^ — Kranj, 2upančičeva 39.
Anton SCHOJ ER
Camporosso — žabnice — Bogata  Izbira   v trgovini
Špecerij* - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe
Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih.
Ob potovanju na Koroško m roča za obisk prva trgovina * *
čez Ljubelj
JOŽE MJ0
St. Lenart v Brodeh — LoftsP1 J
Plačate lahko v dinarjih, piv bomo v slovenščini.
Ri DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE % DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM 0 TRE PAESI UN CENTRO ECO^
DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE £ DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM 0 TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO
H
Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem.
V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega.
lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi V Dobrli vesi — Eberndorf
• restavracija % prenočišča
• trgovina
• kopališča
RUTAH
Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220.
SEMENARNA
OTTO STREIT
O. H. G. VILLACH - BELJAK WlDMANNGASSE 43
priporoča najboljša, priznana kj preizkušena zelenjavna in tužna semena.
iliil
VELIIO. IZBIRA
OBLOG ZA POD iz plastike ln preproge, ZAVES ta diolena, trevira in brnkata, TAPET vseh vrst in ZALU-ZIJ ta blaga, plaftike ln kovine
NEDELKO
Celovec
8. Maistrasse 11, tel 38-87
Ob razprodaji 20—-a. odst. popusta!
SE PRIPOROČAMO!
Usnjeni izdelki '
Vseh vrst v najpestrejši \
izbiri pri S
SEREINIGG j
CELOVEC — Klagenfurt, \
Paradeisergasse 7 t
far*** — kovčki - etulji vseh vrst - i »J—lučki. Se priporočamo!
Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro postreženi z vsem kar boste potre-trebovall!
TARVISIO — TRB1Z
RRDiD
L_UX
na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji.
Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje.
STROJI MORE - spittai
-VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN IN-DUSTRIJO
-.avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kolesa, mopedi, kamini, peči. najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov.
VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. STEYER - zastopstvo SPITrAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Ko-ro*ka
BAS CROSSTE
WARENHAUS
Ljubljana, I omšičeva ul.2
gegenuber dem Hotel »Slom
LADET ZIM BESUCH
[m Parterre:
Ledergalanterie: Handtaschen, Hand-schuhe, Koffer, Reisetaschen, Geldta-schen, Giirtel us\v.
In der II. Etage:
Lederkonfektion fiir Herren, Damen u. Kinder: Mantel, Kostume, Ročke, Le-derjacken usw.
VVECHSELSTUBE
10 % Preisnachlass beim Einkauf mit fremder VVahrung!
Spezialisierte Geschiiftstelle fiir Kon-fektion:
»ELITA« — Čopova 7 (Fortselzung des Hauptpostgebaudes)
AUTOMOBILE
RUTTER
VILLACH —Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18
Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje
Vsi rezervni deli za Puch In Fiat — avtomobilske gume i brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk!
Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi«
Lastnik Nino de Marliis
Tarvislo —Trbli, Via Roma 15, telefon 2036
• Abarth — glušnikl za najrazličnejše znamke avtomobilov
• Pirelli, Michelln ln Ceat avtomobilski plašči
• Magneti Marelli — servis, baterije ln rezervni deli
rt -
25
rt
rt —<
—<
73
WJ O
3j >
si m Z
H JO
VILLACH
BELJAK
orodja
okovja
kmetijski vseh vrst
stroji
Giuseppe Madotto
Fužine — Laghi
Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi Izven delovnega časa.
DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE % DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM
Bife tik ob meji
j (pri Ratečah)
Trgovina 500 metrov od meje
—- avtobusna postaja
# volna vseh kvalitet, perilo, obutev,
• najrazličnejše blago za gospodinjstvo pralni stroji
0 hišna
in kuhinjska orodja
0 steklenina in porcelan
0 gradbeno železo
PRI POROČAMO SE ZA OBISK!
RADIO SGHMiOT
Klagenfurt —
Celovec Velika trgovina za male ljudi
TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO
73
rt
rt
>
rt
c/i i—<
G
O 171
H ?0 O
m
o o
2: o
-H
o o
—<
m
rt p«
rt rd
i
cd
3
9^%$//++$%+%^+I$//%+$$+%%$^+++$+4
10
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE
8. AVGUST 1966 * GLAS
ZLATARNA — URARNA
SPLENDENTE
(škerij)
TRST, ulica F. Filzl 5,
tel. 23-379
PRVA GOSTILNA IN TRGOVINA CEZ MEJO NA LJUBELJU
JOŽE MAHE
MENJAMO DINARJE PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU
S.p.A. A. REJNA
TRST - UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 - TEL. 36094
SH!lliS^iiHiM!iiiigiiP!!miii;Hin il!;?Siiaiifi!t!i!m Mg^^iJiiilli»8IS8ISI^ffi»Bii
NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE
SPREJEMAMO DINARJE
VELEPAPIRNICA
VILLACH — BELJAK, Hauptplatz 25, tel. (042-42) 41-26 # Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin ge priporočamo
% Pisarniški stroji *    * f J
% Pisarniška oprema  # Ves pribor za tehnično risanje \ \
\
Prijeten oddih na čistem planinskem zraku ob tihem, Idiličnem jezeru vam pripravi
HOTEL — RESTAVRACIJA
DOM NA JEZERSKEM
Z DEPENDANSAMI
IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI
0 Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu % turistične Informacije
PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE!
Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialite-tami «1
INFORMACIJE: telefon 74 506.
Skrinje za globoko zmrzovanje
od 100 do 600 litrov
tovarniško nove z garancijo že od 2500 avstrijskih šilingov naprej!
POSEBNO UGODNE CENE ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO
HI3DIEHEEH12
0 Klagenfurt — Celovec — Burggas^e 14, tel. 71-430 ' .   - _
£ Villach — Beljak — VVidmanngasse 44, tel. 72-94
FIAT
zanetil & porfiri
COMMISSIONARIA
Velika izbira rabljenih avtomobilov
Prodaja  originalnih  servisnih  delov,   motorjev in
vžigalnikov
Via F. Severo, SO — Telefon 36-154 — 68-120
VELIKA IZBIRA PRI
Vidussi
CIVIDALE
ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA
tekstil # konfekcija $) galanterija
■j I
ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH   — GOVORIMO SLOVENSKO
Telefon: 71 174
TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEK-TRICNI   APARAT 1   ZA GOSPODINJSTVO
Renato Beltramfni
VIĐALE — ČEDAD
Se priporočamo za obisk
V Kranju boste solidno postreženi v hotelu in restavraciji »JELEN«
tergostilni »STARI MAYR«
$) priznana domača in mednarodna kuhinja
0 postrvi iz lastnega akvarija
% pristna domača vina
% nizke cene
% lastna menjalnica valut
# v sezoni ples vsako soboto in nedeljo
% velik senčnat vrt
£ parkirni prostori
% grupam priznamo poseben popust
Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni.
Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri
SAM0NIG
VILLACH, AM SAM0M16-ECK
Varčuj in misli
JUTRi
CE POTUJETE NA KOROŠKO CEZ JEZERSKO OBIŠČITE
bOGATO ZALOŽENO TRGOVINO S TEKSTILOM
IN PREHRAMBENIMI ARTIKLI TER S SV0JLM
LASTNIM PARKIRNIM PROSTOROM
MAJDlC
EISENKAPPEL — ŽELEZNA KAPLA tel. 254
Gorer?isi:i sti<
v Kranju od 5. do 16. avguau
s
IH ABART
Originalni rezervni ddi prižigalntki — preproge prevleke
prodaja
Avtomobilski salon CATULLO TRST
ulica Fakio Severo 54. Telefon 38-820
Zavod za vzdrževanje športnih objekto*
Kranj nril
0 kopam) bazen
• bife
# zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto ln nedelje ei 12.—17. ure ia ob sir bem ireiunam m* nudi kopalcem o* Savi garderobe £ bife
Hll IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI
Huje na dežju
I I
it
E
E E
i cij občine Radovljica. Zaradi I objektivnih razlogov so kranj-Bki muzealci po dogovoru z j Loškim muzejem, ki je imel ! pred tem na balkonu Festi-i valne dvorane razstavo mo-I delov za loški mali kruhek, ' nameravali posiaviti razstavo gorenjske kmečke skrinje že i v torek, 9. 6eptembra, čeprav i je bila napovedana (in tako j je bilo tudi dogovorjeno) za j 15. avgust. V ponedeljek so z dvema tovornjakoma pripeljali 15 skrinj in ostali pomožni razstavni material na Bled pred Festivalno dvorano in 6 skrinj že odnesli na balkon. Potem pa je prišel referent za kulturn« prireditve Zavoda za napredek turizma Bled Zvonko Janežič in prepovedal postavitev razstave, češ da je predvidena šele za 15. avgust in da so skrinje stare in črvive, zato bi lahko okužile celotno poslopje Festivalne dvorane.
Tovornjaki so odšli, šest skrinj je ostaio na balkonu, devet pa pod nastrešjem pred Festivalno dvorano. Teh de-
vet starih skrinj, prepariranih po vseh predpisih in znanju ter tehničnih možnostih sodobnega preparatorstva, je v noči od ponedeljka na torek zmočil dež in treba jih bo z velikim trudom ponovno preparirati. Ko so v torek zjutraij prišli na Bled predstavniki Gorenjskega muzeja, da bi razstavo postavili, 60 jo namesto tega odpovedali, naročili tovornjake in skrinje prepeljali nazaj v Kranj.
Razstave gorenjske kmečke skrinje torej na Bledu ne bo, čeprav bi bila to atrakcija za tuje turiste sredi najživah-nejše poletne turistične sezone. Za originalne objekte naše ljudske kulture se tujci mnogo bolj zanimajo kot za kičaste spominke. Tuji turisti za drag denar kupujejo skrinje po naših vaseh, če jih le dobijo. O takih kupčijah so mi v začetku letošnjega leta pripovedovali na Dovjem. Ce pa drugače ne, pa vsaj na filmskem traku radi ponesejo domov naše zanimi-
vosti. BIcjčani so jim letos to onemogočili. Ne gre pa le za njihov odnos do turistov in v tem primeru predvsem ne za ta odnos, ampak za odnos do naših kulturnih vredot, za spoštovanje (v tem primeru za nepoštovanje) naših kul-turno-zgodovinskih spomenikov. O tem, kakšen je ta odnos, naj bralci presodijo sami, prizadeti pa se bodo — če so pošteni — pač morali sprijazniti, da njihov kulturni nivo ni na zavidljivi višini.
A. Triler
Niso še pokosili
V Gomjesavski dolini je običajno v nižjih legah do 10. julija košnja pri kraju. Tudi v senožetih so vsako leto pospravili seno do konca julija. Letošnje deževje in hlad v juliju pa tega nista dopustila. Zato davno dozorela in povsem rumena trava še vedno stoji na Hrušici onkraj Save, v Dovških rovtih, pri Zimah
v Gozdu, v Pišnicah. Kranj« 6ki gori ter senožetih pod Petelinjekom nad Podkorenom. Kmetovalci so zaradi dobre rasti pričakovali lep pridelek, sedaj pa se boje, če se vreme ne bo izboljšalo, da bo krompir pričel gniti, fižola bo malo, pa tudi krma ne bo najboljša.
B. B.
Skrinje pred Festivalno dvorano na Bledu
k__________
^ IN RAZCESTJA
MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA
vm. Ve za sleherni njen t njim, razen skrivnosti j! skrivnost je zaklenila Prikrila, saj bi drugače iVe tudi sama pozabiti |*ojni iz ujetništva (moj čeprav je že dvakrat ton bo sama rekla, naj nelepega, pozabita in otrokovi sreči, liti pobitosti, ki vanjo dne ne preseneti kaj rekel. Samo izročil Toda Stefi tega sploh »lepa za črke, razen za irodnem uradu te
hitreje. V pismu ji da je živ, zdrav...
il iz iole in ko ga križ sporočil očkov tast, ko bi bil živ. vmemirjenju. Ne ve, »ve življenja ni več. tesnobo pričakovanja, ljubezenskem pismu,
ne morejo prav prilogi©, kakor Bi *eu,.;
Prsli, kakor da so pozabili, kf.ko se pisma odpirajo, oziroma bi bili vsi radi prst, ki se bo pisma prvi dotaknil.
Toda pismo ni pismo, ki ga je pričakovala, se ji za trenutek stemni pred očmi, a že hip nato ji duša vzvalovi v novi nepopisni sreči.
»Moj bog, saj to je materina pisava!«
Kako da tega ni opazila takoj? Tudi naslov je napisan z okornimi materinimi črkami.
- »Mati, oče, sestri! In tudi babica!« vzklika, ko prebira pismo.
»O sreča, sreča! Vsi so zdravi in živi! Živi! Živi!« ponavlja v navalu novih čustev, premočnih, da bi mogla že ob prvem branju dojeti popolnoma vso radostno vsebino pisma, ki je prišlo preko Švice z one strani soške fronte s posredovanjem mednarodnega urada rdečega križa.
Njeno veselje ni nič manjše, kakor bi bilo, ko bi zdaj prebirala Francovo pismo. Zdaj bo lahko sporočila bratoma, da so domači še vsi živi,in zdravi, čeprav so sedaj pod Italijo, a tudi domačim, ki jih skrbi, kaj je z Antonom in Jakobom, bo lahko pisala, da sta še vedno živa in zdrava, čeprav sta oba na fronti nekje v Galiciji.
»Danes je zares srečen dan,« Stefi ne more in ne more odložiti materinega pisma, kakor da ob njem čuti povezanost z domačo grudo, z domačim krajem. Vnovič čuti svoje korenine, ki črpajo življenjski sok iz koščka zemlje nekje med Matajurjem in Stolom.
Njeno življenje (Stefi razmišlja o sebi) je kakor bršljan. Razpelo se je daleč v tuji svet, tako da se včasih komaj še zaveda, kje so njegove korenine. BaJa se je že, da ji je te korenine že izžgala ognjena pregrada smrti, da so domači izginili v peklu fronte, da so mrtvi, da je vas porušena, da tam doli doma ni ničesar več, kar bi lahko z življenjskim, sokom hranilo bršfjatn njenega življenja, in da se bo zato njen brojan, odsekan od korenin, nekega dne posušil v tem, že tisočkrat prekletem Penzbergu.
A se ne bo! Materino pismo ji je dalo nov življenjski sok. Vnovič čuti korenine svojega življenja in nič več se ne počuti osamljena, izkoreninjena, do pobitosti zaničevana.
V takem razpoloženju sede k pisanju. Piše o bratih in piše o sebi in Slavku, kako jih je skrbelo, ko so zvedeli maja, da je Italija napovedana vojno. Dolgo so upali, da so oblasti evakuirale prebivalce Borjane in Breginjskega kota, kakor so evakuirali prebivalce Brd in drugih krajev v območju soške fronte. Poizvedovali 60 in poizvedovali, a zaman.
»Lahko si mislite, kako nam je bilo pri srcu. Bali smo se, da niste več živi, saj je naše upanje, da sle preživeli pekel fronte, vedno bolj kopnelo. Zato pa je zdaj naše veselje, da ste živi in zdravi, toliko večje. Posebno jaz sem srečna, ker sem prva prejela vaše pismo in ker bom lahko sporočila br&lcma, da ste se srečno izmučili ognjenim grabljam 6mru.«
Potem piše o Slavku, da je priden in samostojen otrok, za svojih osem let skoro preveč razumen, saj se včasih lahko pogovarja z njim kakor z odraslim. Marsikaj že razume, kar sama v njegovih letih še ni razumela. Ce mu bo sreča naklonjena in če ga bo lahko dala v šole, bo fant imel lepo prihodnost. Tudi na Borjano še ni pozabil. Mnogo bolj je navezan nanjo kakor na Penzberg. Ce ga vprašaš, kje je doma, bo odgovoril: »V Borjani«, ali pa: »V Trstu«. Ce bo sreča in če se vrne iz vojske Franc, se bodo po vojni zopet vrnili v Trst.
Franc? Domači seveda ne vedo, da je moral Franc v vojsko in na fronto in da o njem ničesar ne ve. Obvestili so jo, da je pogrešan. Torej je ujet. Pisala je že na Mednarodni urad Rdečega križa, naj bi poizvedel o Francovi usodi. Oba s Slavkom upata, da je živ in da bosta v kratkem prejela sporočilo Rdečega križa in morda zvedela celo za njegov naslov.
Drugega ne piše o Francu. Domačim ne bo razkrivala, kaj je pomladi odkrila. Na Francovo nezvestobo bo morala pozabiti, eaj ga bo otrok prav gotovo še potreboval. Pozabiti mora zaradi otroka! In naposled, tako čuti, ga še vedno ljubi tudi sama. A kdor ljubi, odpušča tudi nezvestobo. Prepričana je, da bo Franc drugačen, ko se bo vrnil. Takrat bo zopet lepo.
Kakšno dobro sonce je materino pismo. Oživlja svetle strani, ki jih je doživela z možem. Manjša njegovo krivdo. Vrača ji utvaro ljubezni, kakor da ni bila utvara. Prebuja ji hrepenenje no koncu vojne, hrepenenje po moževi vrnitvi, hrepenenje po življenju, ki ga bo šele začela živeti po letih razočaranja. Žene, ki ji je izvabljala moža in ga trgala od nje, ni več. Franc bo pozabil na preteklost. Začela bosta novo Življenje. Mlada sta $e in vojna ne bo večno trajala. Na Štefanovo ji bo šele sedemindvajset let. In Franc jih rma komaj leto več. To je še vedno mladost. Večina moških se šele v teh letih poroči.
O tem bo še lahko razmišljala. Zdaj naj se vrne k pismu!
A kaj naj še piše?
Da, o tastu!
Dobri človek je pred nedavnim umrl. Pokopali so ga prav na Slavkov rojstni dan.
O sebi in tašči ne piše ničesar. Zakaj bi mučila domače s tašči-no zlobo in svojo nesrečo?
Da, z nesrečo, ki se nadaljuje in ki se bo najbrž nadaljevala vse do konca vojne — vse do Francove vrnitve.
Toda zdag, ko ve zopet za domače, ta nesreča ni več neznosna, kakor je bila še pred prejemom materinega pisma. Molče bo prenašala taščine klevete in klevete taščinih tretjerednic. Kaj pa ji morejo, dokler lahko skrbi za otroka in zase sama! Ni odvisna od drugih, odvisna je od sebe in svojega dela.
12
SPORT
13. AVGUST 196» * GUI
Iz Tržiča
Izredni občni zbor o nogometu
Po treh letih so se prejšnji ponedeljek (1. avgusta), na pobudo občinske zveze za telesno kulturo Tržič, samih igralcev in nekaj posameznikov bivšega, upravnega odbora NK Tržič, ki so vsi močno zainteresirani, da se popravi kritično stanje v tržiškem nogometu in da se formira začasni novi upravni odbor NK Tržič, zbrali na izredni občni zbor NK Tržič.
Začasni upravni odbor NK je zavzel sklep, da bo zastavil vse sile, da popravi kritično stanje dosedanjega dela pri NK Tržič. Njegova mandatna doba bo trajala do konca jesenskega dela prvenstva, do rednega občnega zbora. Z izrednim občnim zborom stari upravni odbor ni dobil razrešnive in ne bo odgovarjal za morebitne komplikacije, če bodo nastale glede njegovega dela. Nima pa pravice odločati o delu, s katerim se bo spoprijel novi odbor.
Novemu UO NK Tržič so igralci obljubili, da bodo z disciplino na treningih, bor-•eno» ia požrtvovalno igro pripomogli k čim bolj uspešnem« delu. Določili so, da s 3. avgustom prično z rednimi
treningi. Trenerske posle je prevzel dosedanji igralec tr-žiškega moštva Blagoje rva-novskiv
Na kancu je bila izrečena zahvala občinski zvezi za telesno kulturo Tržič za prizadevanje pri urejanju kritičnih zadev v NK Tržil.
D. Ifumer
HOKEJSKE VESTI
% Igralci državnega hokejskega prvaka Jesenice so na turneji po Franciji. V petih dneh bodo odigrali štiri tekme, dve v Chamonixu in dve z moštvom St. Gervaise. Na pot je odšel tudi dolgoletni branilec Trebušak, ki pa se še ni odločil, ali bo lahko zaradi zboljšanega zdravstvenega stanja jeseni igral za domače moštvo.
#> Hokej klub Jesenice je pričel s pionirsko hokejsko šolo. Pionirsko šolo vodita domača trenerja Dušam Brun in Jože Trebušak, ki sta poleg Klinarja, Valentarja in Me-dja uspešno zaključila enomesečno trenersko šolo v Pragi na Ceškestevadkernj.
L. K.
SVETOVNO PRVENSTVO FISA V VESLANJU ^<
PRVI TEKMOVALCI NA BLEDU —Te dni so art&lrlj ha jati na Bled prvi tekmovalci za svetovno- prveastv» r V stanju. Prvi gostje so bili veslači avstralskega etftffV Štirje pravi velikani str dopotovali na Bled s imjhi *A| mobilora, vendar še ni znano, če bodo aa Bledu radi a^ pili. Povedali so,, da se- prišli na svoje- sfcrotte in a* \ vodstvo reprezentance kasneje odi oči to u ujahoauna sasHoj
Pred nekaj- daev; so prišli na Bled tudi n pussaUiati Pu Na Bledu se bodo torej, pripravljal! cal ananas; peci *AJ stvoin. Na ta način jim bomo vrnili gavaaiJBsanast, ki JM{ izkazala veslaški zveza ZAR našim ves loče a*, ki su bit u enomesečnem treningu prt njih.
Na sliki: Tekmovalci ZAR se navdušujejo aud> hs«A Bleda — Foto: F. Perdan
IVlIadi rod raste v Kranj j
V torek je bilo n\ kopališču v K.-anju prvo prvenstvo Slovenije za mlajše pionirje, ki je bilo organizirano kot samostojna prireditev. Nad 150 tekmovalcev iz 9 klubov je dokazalo* da je takšna prireditev postala že prav nuja, saj so dosegali rezuhate, ki precej pomenijo tudi pri starejših pionirjih.
Tudi v tej konkurenci je in sicer po ogorčenem hoiu Triglav  osvojil prvo mesto,  I z vevško Slavijo. Na žalost je
I bil Triglav tudi edini gorenj-sk predstavnik na tem tekmovanju.
REZULTATI — Pionirji —
200 prosto: 1. Potočni!« (SL) 2:47.2, 3. Slavec (T) 3:01.4; 50 prosto: 1. Potočnik (SL) 33.1; 50 hrbtnoc l. Potočnik (SL) +4.0, 2. štibelj (T) 42,8; 50 metulj: 1. Kra-mberger (IL) 41,0, 2. S4avec (T) 41,2; 50 prsno: 1. Slavce (T) 43,9, 3.-4. Trenkar (T) 47.2; 4x50 mešano: 1. Triglav 2:53.0; 4x50 prosto: 1. Slavija 2:33.3, 3. Triglav 2:41.9;
Pionirke — 200 m prosto:
Obiščite nos na Go»0t»j*We*w sejmo v Kranju e» 5. do 16. avguste 19GS! BVaVaVHaVtataVSnVsVaMaVa^^
1     T.-W,. fr.,.    rtet v   r!fl.> I
prosto: 1. Liberšar fSl)-* 3 Kraljic (T> 34.4; 50 hrt>»
1. Kraljic (T) 4J    _j m..\ 1   Krnl-iž (T> 1. Kordež (T) 51.0; MM!1 Jf"i,tys Triglav 2:33.2; 4x50 1. Cebjlc 3:27.7.
VRST\rl 1115, 2. Slavi j a t«5. J nar 730. 4. CeftrSoe Neptun 438 Ljubljana 416-, 8. 9. Rudar
•> Na pnumstvu je
• sežensift   lest sle
• rekordov za mlajše
• nlrje   in sicer:
• (SL) na 50. 208 pn.t'V •> 50 hrbi
• (IL) naS
• čeva (T) na 50 50 metulj.
POSREDUJEMO PRODAJO SLEDEČIH KARAMBOLIRANIH
VOZIL:
F F
I. FIAT 750. 19.000 km, v din 7.000,0». FIAT 1300,
leto proizvodnje 1964, preroieivft nevoznem stanju. Izklicna ram *
leto proizvodnje 1962, pre\K>2ewifc 41.500 km, v nevoznem stanju. Iz4kJ*cm eeaa X din 8.000,00.
III. DKW F-102, leto izdelave 1964, prevedenih *.«* km. Začetna eena 13.500,00.
IV. AVTOBUS — spodnji ustroj z motorjem, FAP, leto izdelave 1961, 90.000 km po generalnem pa-pravilu, v voznem stanju. Primeren za predelavo v tovornjak. Izklicna cena 15.000,00 N din.
Ogled vozil pod I., II. m III. točko je malen pri Zavarovalnici Kranj, pod IV. pa v Tnujsuahtu skal ja Loka.
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj aa srede, 17.8.1966 za družbeni sektor do-11. ure. za po-
vatni sektor do 12. ure.
Zavarovalnica Kranj
13. AVGUSt" 1966 # GLAS
OGLASI - OBJAVE
Prodam
HRČKE za rejo  in PI-■v\CE za zakol prodajam, kk 4, telef. 22-176 3634 PfOdam  KSU   primo 150 -ra. Ropfet   Lojze,  Dve rje Cerklje 3646 Predam   žlindrine zidake i x29x20. Naslov v oglašal oddelku      • 3647 Prodam   kavč   z blazino, •rcielno omaro in dva fotelja. Kranj, Jfclenčeva 27,
3649
Pfcdam 350 kg letošnjega cotae^a krompirja.  Ki. ij,
kairska 92/a 3652 Ujodno prodam  fiat 600. ■ ■lžm v oglasnem oddelku 3655
Prodam kravo, ki bo sredi avgu&ta drugič telet i Ia. Radovljica, c. S-vebode št. 30
3667
Prodam vprežno kosilnico i gosti« 4rrebenom in žetveno  napravo.   Senk Franc,
Predoslje 84 3668
Prodam S tednov stare prašičke. Praprot na polica 4, Cerklje 3669
Prodam dva prašiča 80— lOOkg težka. Klane 48, Komenda, Kamnik 3670
Prodam suhe smrekove plobe in deske. Naslov v oglasnem oddelku 3671
Prodam kravo, ki bo čez 3 tedne četrtič teletila. Ogled od 14. ure dalje, Zg. Bela 8, Preddvor 3672
Prodam slamo, dve gumi za taunus in avtoradio, Mošnje 22, Brezje 3673
Prodam špirovce razne dolžine. Cebulj Albin, Voklo 33, Šenčur 3674 Prodam plemenskega vola 450—500-kg.   Polajner Franc, . Dvorska vas 27, Begunje
3675
Predam nov moped na tri i prestave, ročno gnojnicno črpalko, dve kravi in avto VVV. Poizve se Tupaliče 3, Preddvor 3676
Ugodno prodam fiat 600 D dobro oh ra n j en. H af nar »Janez, Vodice 5 3677
Prodam primo z 12.000 km, odlično ohranjeno. Kranj Koroška 19 3678
Prodam opuščeno žago v Lahovčah. Tavčar Feliks, Vodice nad Ljub. 60 3679
Prodam mizarski stekleni papir za fino brušenje v roli 100 cm širine po 300 S din za tekoči meter. Kranj, Savska c. 12 3680
Prodam prašiča 60 kg težkega, hrastove plohe in 2000 kg cementa. Vopolje 5. Cerklje 3681
Stroj za cementno strešno opeko tip »Ambi« in modele prodam. Ogled sobota. Ljubljana  Milana Majcna 47
3682
Prodam NSU maksi. Šenčur 225. 3683
Superavtomatski pralni stroj »Zopass« nov 5 kg prodam. Naslov v oglasnem odd. ali telefon 22-176
3684
Prodam magnetofon znamke »Hornvphon« Kranj Jezerska c. 74 3685
Zahvala
Ob nenadni izgubi naše ljubljene mame, stare mame m hčerke
ANTONIJE B A J Ž E L J
se prisrčno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ter ji poklonili toKko vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekamo vsem sosedom in vsem organizacijam ZVVI, ZB, DU, OGE, lepa hvala Članu ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mama Katarina, sm Franc, hčerka Tončka in Mari z družinami, snaha Micka z družino ter vnukinje Tončka, Brigita, Sonja in ostalo sorodstvo
Brtlof, 10.?. 1966
Kombiniran otroški voziček skoraj nov prodam. Bistrica 42, Tržič 3666
Prodam polavtomatski pralni stroj. Kosmač, Gosposvet-ska 19, Kram j 3687
Prodam dvoje železna vrtna vrata. Semen, Delavska c. 23, Kranj 3688
Predam nc\ o m otoško reporeznico z motorjem in kupim mlatimico, primerno za privatnika. Naslov v oglasnem oddelku 3689
Prodam fiat 1300 s prikolico. Naslov v oglasnem oddelku 3690
Prodam bika eno leto starega, ročne grablje za seno na gurni kolesih v dobrem stanju. Kranj, Partizanska 46 3691
Fiat 1100 karamboliran prodam. Pire, Kranj, Gospo-svelska 15 3692
Prodam dobro ohranjen DKW Junior. Gradišar, Sp. Duplje 4 • 3693
Prodam lambreto 150 cem
letnik 1958. Toporš Franc, Gorice 2, Golnik 3694
Prodam 4 m bukovih drva in butare. Šmartno 33, Cerklje 3695
Prodam dve breji kravi težki po 500 kg. Predoslje 1, Kranj 3696
Prodam dobro ohranjen gumi voz. Kranj, škofjeloška 36 3697
Prodam dve plemenski ■kravi in brejo teiico. Smlednik 26, (Štogar) 3698
Prodam visoko tlačni avto-genični aparat ali zamenjam za električnega. Markič, Strahinj 61, Naklo 3699
Prodam pujske, Žirovnica H 3700
Ugodno prodam dobro ohranjen otroški voziček. Ječnik, Zaloše 10 Podnart
3701
Prodam skoraj nov otroški voziček in štedilnik »Goran kabinet« Jugovic Anica, škofjeloška 44, Kranj
3702
Prodam kobilo »Haflin-ger« Žabnica 60 3703
Strešno opeko 2000 kom bobrovec prodam. Zg. Brnik 85, Cerklje 3704
Prodam dobro ohranjen DKW Junior. Šifrer Franc, Kidričeva 13, Sk. Loka 3705
Prodam opornike za gradnjo. Mrgole, Kokrica 89, Kranj 3706
Zahvala
Ob bridki izgubi dragega noža, očeta in brata
MIHAELA JELAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, zasuli njegov grob s cvetjem in nam izrekli sožaije. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tonetu Martinčiču, ker je storil vse, da bi ga obranil pri življenju in mu lajšal bolečine, g. župniku za duhovno spremstvo, PGD Duplje za častno spremstvo, ZVVI Naklo, pevcem KUD-a Triglav Duplje za pesmi ob slovesu in pomoč. Nadalje požrtvovalnim sosedom za nuđeno pomoč.
žalujoči: žena Marija in hčerka Marija z družino,
ter ostalo sorodstvo"
Duplje, 10. 8.1966
Prodam fiat 750. Bobnar Tone, Vasca 12, Cerklje 3707
Ugodmo prodam, lepo ohranjeno kuhinjsko kredenco, ogled je možen vsak »dan. Vide Šinkovčeve 6 Kranj (klane) 3708
Prodam kravo po izbiri in nov moped T 12. Zalog 62, Carklje 3709
Ugodno prodam cement in salonit plošče za streti*). La-hovče 61, Cerklje 3710
Prodam izruvač za krompir (Ferguson original angleški) Praprotna polica 8, Carklje 3711
Prodam konja po izbiri, kosilnico (Fahr) kombinirane « rablje (Feila) Triler, Grnc 9, škofja Loka 3712
Prodam nov pralni stroj »Zopass-<. Naslov v oglasnem oddelku 3713
Prodam novo okno z dvojno zaporo in roleto, 90x90 cm. Peter Jenko, Hraše 16, Smlednik 3714
Prodam vprežne grablje. Sp. Duplje 60 3715
Prodam superavtomat pralni stroj. Kranj, Jezerska 44 3716
Prodam železni kombinirani okopalnik, osipalnik, kultivator, železni plug obračalnik (nemški) pokončni skoraj nov. Velesovo 7, Cerklje 3717
Prodam dobro ohranjeno motorno žago. Mače 1, Preddvor 3718
Prodam nov avto »Simka« 1000 M. Kranj, telefon 222-83 3742
Ugodno   prodam novejšo otroško posteljico do 10 let. Drobnič, Kranj, Tomšičeva 32 3719
Prodam tri rabljene lončene peči in tri nove delovne mite 200 x 85 x 100. Naslov v ogla.snem oddelku 3720
Prodaim slamoreznico, motorni pogon, Voglje 44, Šenčur 3721
Prodam tovarniške novo slamoreznico »Tempo« z verigo in puhalnikom. Voglje 90, Šenčur 3722
Prodam shrambo za žito (kasta). Kranj, Huje 9 3723
Prodam dobro ohranjen pralni stroj EKA-AEG. Ogled od 14—16 ure. Kelman Milan, Valjavčeva 33, Kranj 3724
Zamenjam — prodam ne-<tograjeno pritlično hišo. Po-OTidbe poslati pod »Na Gorenjskem«. 8725
Prodam nov pralni stroj superavtomatski »Naonis« 4 kg, cena ugodna. Vidic, SL "Bfozmana 4/pritličje, Krainj
3726
Kupim
Kupim  brusove deske in
plohe. Zepič, Zlato polje 5, Kranj 3601 Kupim dvosobno stanovanje ali hišico v okolici Kranja ali Sk. Loke. Ponudbe poslati pod -Poseben vhod-8727
Kupim betonsko železo prof. 7 in 8. Seško Vinko, Milje 22, Šenčur 3728
Ostalo
Avtotapctnistvo Ferdinand
Jenko, Reginčcva 2, Kranj.
Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava ■eerada za tovorne avtomobile. Izdela zaščitne rokavice in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih conah . «515
Moški srednjih let, miren, zaposlen, z nekaj- gotovine želi spoznati dekle zaradi ženi tva. Prednost imajo z domom in tudi kmetijo. Ponud-, be poslati pod »Tajnost zajamčena-« 3729
Iščem mlajšo upokojenko ali žensko na dve izmeni. Nudim sobo. Sk. ILdka. Naslov v oglasnem oddelku 3730
Želim spoznati inteligenta 50—55 , let. Ponudbe poslati pod »Lastni dom predmestja* 3731
Iščemo starejšo žensko za varstvo dveh otrok in pomcČ v gospodinjstu v dopoldanskih urah — nudimo sobo. Lahko tudi varstvo na domu. Ponudbe poslati >pcd »Skrbna« 3732
Zamenjam enosobne stanovanje v starem delu Kranja za  garsonjero ali   enako v okolici. Kranj, Tavčarjeva 43 3733
Pošteni, skromni delavki oddam opremljeno sobo za dva ali trikrat tedensko pomoč v gospodinstvu. Naslov # oglasnem oddelku 3734
Iščem sposobnega mizarskega pomočnika za pohištvena dela. Kranj, Jezerska c. 8 (Primskovo) 3735
Preklicu jem naročilnico 1961 izdano 6. 8. 66. na ime Hva-sti, Ml 50 kom, 1000 zidakov z obrata Bobov k 3736
VILKOTU KOVACICU iz Kranja čestitamo za uspešno opravljeno diplomo na ekonomski fakulteti, sorodniki in. sosedje 3737
Najditelja ženske eapestne ure znamke »Dulfi« naprošam, da jo proti nagradi vrne. Jenko Pavla, Šenčur 264 3738
Izgubil sem predal od štedilnika. Najditelja naprošam, da ga vrne. Turšič, Kranj, Delavska c. 29 3739
Zakonca brez otrok iščeta eno ali dvosobno neopremljeno stanovanje v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati podi »Dobra plačnika« 3740
Dekletu, ki bi pomagala v gospodinjstvu, nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Berjak. Kranj. Titov trg 1 3741
Most so popravili
Lesen most, ki služi pešcem za prehod čez Savo pri Mojstrani, je lani Sava skoraj odnesla. Po poplavah so ga ponovno popravili, na južni strani pa so, ker je bil že dotrajan, odstranili lesen dostop. Namesto njega so tja navozili odpadni material in gramoz, tako da je sedaj prehoden brez nevarnosti.
14
OGLASI - OBJAVE
13. AVGUST I9S6 * Glw
0 ŽELEZNIN^ IN BARVE
• ZAŠČITNA SREDSTVA ZA RASTLINE
# GRADBENI MATERIAL
v veletrgovini
fran z napotnik
Klagenfurt — Celovec Priesterhausgasse 24
Se priporočamo!
t • VSA GLASBILA
J # VSE VRSTE GRAMOFONSKIH PLOSC
t v trgovini z glasbili
l hergeth
^ Klagenfurt — Celovec
j| Burgasse 23, tel. 50-69
t GOVORIMO SLOVENSKO!
RADIO - ELEKTRO
• TRATNIK
KLAGENFURT — CELOVEC Feldm. Conrad-Platz 9—10
11 AEG AVTOMATSKI PRALNI STROJI
Vsa tekstilna blaga v eni hiši i Pogovorite pa se slovensko
CELOVEC — KLAGENFURT Felden CONADPLATZ 1
Komisija za delovna razmerja podjetja
KOMUNALNI SERVIS KRANJ
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
2 KV MIZARJA
2 KV CEMENTARJA
1 KV TRAKTORISTA
Pogoji: dokazana kvalifikacija z ustrezno delovno prakso ter uspešno opravljeno poskusno delo Pismene ponudbe sprejema komisija do zasedb« razglašenih delovnih mest.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA —
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE —
OBJAVLJA SPISEK
NAJDENIH PREDMETOV,
KI SE NAHAJAJO V HRAMBI
ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE
V RADOVLJICI
moško kolo, znamke Puch, št. okvirja 441033
moško kolo, znamke neznane, št. okvirja C19502
moško kolo, znamke »Pretiš-*, št. okvirja 060694
moško kolo, znamke »Diamant« št. okvirja 4002601
žensko kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 455814
žensko kolo. znamke »Prima«, št. okvirja 501799
moško kolo, znamke neznane, št. okvirja ni
žensko kolo, znamke »Mila«, št okvirja 959780
moško kolo, znamke »Rog«, št okvirja 216687
moško kolo, znamke »Šport«, št. okvirja 45372
moško kolo, znamke »Rog-Sport«, št. okv. 143555
žensko kolo, znamke neznane, št. okvit ja 342624
moško kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 143672
motorno kolo »Moped«, št. motorja in okvirja 043332
smuči znamke »Triglav de luxe«, 190 cm z maso 10 okov.
fotoaparat znamke »Welti I« v etuiu
fotoaparat znamke »Comet«
ženska zapestna ura znamke »Anker«
moška zapestna ura znamke »Darwil«
moška zapestna lira brey znamke
ročna ura znamke »Junghaus«
moška ročna ura znamke »Robert Ka rt«
ženska ročna ura znamke »Ankona-Ankei c
ženska ročna ura znamke »Aratus-Parat«
moška ročna ura znamke »Haros-VVateh«
zlat ženski prstan s tremi kamni
Zgoraj navedeni najdeni predmeti bodo prodani na javni dražbi, katera bo dne 17. 8. 1966. leta ob 8. (osmi) uri v prostorih Graščine v Radovljici
Za perilo in bi u a samo priznani popelin 'i ^Lokrum"
TEKSTILIMA I KRANJ
V SKOFJI LOKI ŠOFERSKI TEČAJ
Avlo moto društva Sk, organizira nov tečaj nike motornih vosil \ ^ kategorije.  Tečaj se a^tJ ko bo po p ognjeno števi^/J javljehcev. Prijave spt^r" pisarna   Avto-moto dr^, Jegorova predmestje 1| U uradnimi urami vsak« in petek dopoldne in jTT dne.
JkuAl   AUTO UNION
oooo
Želite kupiti nov avtomobil?
Priporočamo vam, da se odločite za novo ekskluzivno vozilo z edins'v nim 4 taktnim MERCEDES-BENZ motorjem srednjega pritiska 1700 ce^ 72 K.S.
Vabimo vas na preizkusno vožnjo!
Eksportna cena z 2 vrati DM 6.000,— ln ND 13 250
Eksportna cena s 4 vrati DM 6.315,~ in ND UMU^
Eksportna cena VARIANT DM 6.374,— in ND 13.974^
NA ZALOGI IMAMO PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH:
AUTO UNION DKVV F 11, F 12, F 102. Informacije: AUTOCOMMERCE GENERALNO ZASTOPSTVO LJUBLJANA, TRDINOVA 4 PREDSTAVNIŠTVA;
Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split,
1! AVGUST 1966 * GLAS
RADIJSKI SPORED
Portflhi poslušajte vsak dan ob 5.,       J„ 8., 10.  12. 13., li. EL, 22.. 23  ln 24  uri tei radijski dnevnik ob 19JC url. Os acaeljan pm ob 603.  h 9., 12., 13., 15.   17. 22., 23 is mA tei radijski dnevnik ob 19.30 ari.
^HOTA — 13. avgusta
'■M Glasbena matineja — Sf0|jR»čitniško popotovanje <-■ itrani do strani — 9.15
... pozdravi — 9.30 "i zvoki — 10.15. Operni
— 11.00 Turistični na-V'*\ za tuje goste — 11.15 K.niaš predn#ftt — 12.05 Suita - 12.30 kmetijski nasveti - 12.40 Ansambel Vilija Petica m Darka Skoberneta — 12 30 Priporoča jo vam — 14.05 h MiUtiene in ansambelske ^'Tvarjalnosti — 14.35 Naši pcelaltrtci čestitajo in popravljajo 15.20 Zabavni ir.termezzo — 15.36 Pesmi in Plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vtafc dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz j
filmov in glasbenih revij — ( 18.00 Aktualnosti doma in po 'svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe
— 20.30 Zabavna radijska igra
— 21.02 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami
NEDELJA — 14. avgusta
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.53 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. — 10.00 Se j pomnite tovariši — 10.25 Pe-
SPOREDI
srni borbe in dela — 10.45 Za
prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. —II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajp majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večer pri začetnikih poljske simfonike — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Z nordijskimi skladatelji nove glasbe
PONEDELJEK — 15. avgu sta
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Klarinetist Miha  Gunzek kon-
certira — 10.35 Na.š podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1145 Nimaš pred-- 12.05 v Suita št. 1 — Kmetijski nasveti — i2-.49 Štirje fantje in kvintet Niko Stritof — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Nekaj dobre stare glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Slovenske narodne — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.03 Skupni program J RT — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba
TOREK — 16. avgusta Vi
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavni-
_15
mi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Ekvinokcij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti
— 12.05 »Chopin« — 24 pre-ludijev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kvintet Avse-nik in Beneški fantje — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz galerije glasbenih portretov
— 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidgnje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert treh violinistov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.20 Radijska igra — 21.31 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper
— 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Po svetu jazza
SOBOTA - 13. avgusta
RTV Ljubljana 16.20 Poročila 16 25 Film za otroke 19.25 Vsako soboto 1! 40 Cik cak li.&TV obzornik
"RTV Beograd 30.0O-TV dnevnik
*W LjttUjana : 4 Poljudno zi.a.    •. . ' ism
BTV Beograd
21.00 Humoreska iz cikla Medaljoni
RTV Ljubljana 22 00 Svetnik — film 22.50 Svetovno prvenstvo v
Chillu — smuk za
ženske 23.05 Poročila £
Dragi spored
RTV Zagreb
1625 Včeraj, danes, jutri 16.45 Turizem
TELEVIZIJA
19.25 Poletna šola 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 14. avgusta
9.25 9.30
10.00 10.45
11.15 15.00
16.55
19.00
RTV Beogrsd Poročila.
Koncert naredne glasbe RTV Zagreb Kmetijska oddaja Ventilator — oddaja za otroke
RTV Ljubljana Kapetan Tenkeš — film Viteški turnir — prenos iz Madžarske Atletsko srečanje Jugoslavija : Italija : Bolgarija RTV Ljubljana Med vršaci
19.34 Kaleidoskop 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.45 Melodije Jadrana 22.00 Modna revija 22.40 Nadaljevanje prenosa
Melodije Jadrana
RTV Ljubljana 23.30 Zadnja poročila
Drugi spored
20.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK
sta
15. avgu
RTV Ljubljana 16.55 Atletika Jugoslavija :
ItaJija : Bolgarija 18.55 Piknik — kuharska
oddaja
RTV Beograd
19.15 Tedenski športni pregled
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Ljudje in opice — TV
drama
RTV Beograd 21.30 Zabavno-glasbena
oddaja RTV Ljubljana 22.00 Poročila 22.05 Glasbeni kotiček
RTV Zagreb 22.15 Svetovno smučarsko
prvenstvo v Chillu —
slalom moški
RTV Beograd 23.30 Napoved sporeda za lo-
lek
Drugi spored
RTV Zagreb 18.55 Včeraj, danes, jutri
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni
pregled 19.40 Risanke
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
TOREK — 16. avgusta
RTV Ljubljana 18.50 Poročila
18.55 Češki dokumentarni film
19.15 Plesni turnir v Velenju
—II. del 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik 20.00 Figarova svatba —
fraincoski film 22.00 Zadnja poročila
Drugi spored
20.00 Spored italijanske TV
KINEMATOGRAFOV
Knaj »CENTER«
13. avgusta amer. film NA DIVJI ZAHOD ob 16. uri, amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 18. ir. 20. uri, premiera amer. film« AMERIŠKA VESELA PARADA ob 22. uri
14. avgusta amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 13. uri, amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 15., 17. in 19. ari, premiera amer. barv. CS kima OSEDLAJ VETER ob X« ari . -.mm fe
15. avgusta amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 16., 18. ia 20. uri
16. avgusta amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ©b TU., 18. In 20. tiri
Kranj »STORZlC« -
13. avgusta ital. barv. film PASJE ŽIVLJENJE ob 16. in 20. uri, amer. film NA DIVJI ZAHOD ob 18. uri
14. avguste amer. film NA DIVJI ZAHOD ob 14. in 18. uri, jug. barv. film ORLI ZGODAJ LETAJO ob 16. uri, ital. barv. film PASJE ŽIVLJENJE ob 20. uri
15. avgusta amer. film KO SO DALTONOVI JEZDILI ob 16., 18. in 20. uri
16. avgusta angl. barv. film OBOROŽENI ROP ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
13. avgusta ital. nem. film PROCES ob 20. uri
Cerklje -KRVAVEC«
14. avgusta ital. barv. CS film Z OGNJEM IN MEČEM ob lff.30 in 20. uri
Naklo
14. avgusta amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 16. in 20. uri
Kropa
13. avgusta ital. barv. CS film Z OGNJEM IN MEČEM ob 20. uri
14. avgusta amer. film RAZTRESENI PROFESOR ob 15.30 in 20. uri, ital. barv. CS film PASJE ŽIVLJENJE ob 17.30 uri
Jesenice »RADIO« 13.   do  14.   avgusta slov. barv. CS film AMANDUS
15. avgusta amer. CS film MORGANOVI GUSARJI
16. avgusta nemški film ZLOČIN V PENZIONU
Jesenice »PLAVŽ«
13. do 14. avgusta nemški film ZLOČIN V PENSIONU
15. do 16. avgusta slov. barv. CS film AMANDUS
Mojstrana
13. avgusta madžarski film SEVA
14. avgusta amer. barv. CS film HARLOVV
Koroška Bela
13. avgusta poljski film GIUSEPPE V VARŠAVI
14. avgusta amer. barv. CS film SPARTAK
15. avgusta nemški film ZLOČIN V PENSIONU
Kranjska gora
13. avgusta amer. barv. CS film SPARTAK
14. avgusta poljski film GIUSEPPE V VARŠAVI
Kamnik »DUPLICA«
13. avgusta angl. barv. film STROGO ZAUPNO ob 20. uri
14. avgusta angl. barv. film STROGO ZAUPNO ob 15., 17. in 19. uri
Kamnik »DOM«
13. avgusta ital. barv, CS film VČERAJ, DANES, JUTRI ob 20. uri
14. avgusta ital. barv. CS film VČERAJ, DANES, JUTRI ob 17. in 20. uri
15. avgusta ital barv. CS film, VČERAJ, DANES, JUTRI ob 20. uri
16. avgusta poljski barv. CS film PRIKAZNI IZ ZA-RAGOZE I. in II. del ob 20. uri
Najboljša aroma v praženi kavi pražarne
fl£i>ha"
13. AVGUST 1966 * GLtf
TRGOVSKA HIŠA
VELIKA
IN TOTALNA LETNJA RAZPRODAJA OD 13. AVGUSTA DALJE
BRUNNER
Klagenfurt — Celovec, Priesterhausgasse 10 telefon 33-97
tekstilni izdelki,
damska, moška in otroška konfekcija,
posteljnina, preproge,
izdelki iz plastične mase, prehrambeni artikli
Požar, ki traja že teden d ji
Kranj, 12. avgusta — Prejšnji teden v četrtek zvečer (4. avgusta) je nekdo zažgal odpadke tovarne gumijevih izdelkov Sava v opuščeni gramozni jami na polju pri vasi /gornje Bitnje. Ogenj in dim je bilo takrat videti daleč okoli, ljudje so se spraševali, kje gori, ko pa so prihajali bliže, so videli, da je to na polju. Zraven gramozne jame je nekaj kozolcev, ki so bili prejšnji teden, ko je začelo goreti, polni žita. Kmetje so se bali. da jim ogenj ne bi uničil pridelkov, zato   so   poklicali kranjske
gasilce, ki so požar za silo zadušili, ne pa pogasili.
Včeraj, po tednu dni, je še vedno gorelo in tlelo, dim se je še vedno širil okrog po polju in mimo kozolcev, čeprav take nevarnosti kot zadnjič ni več, ker so kmetje medtem pobrali žito iz kozolcev ln ga zmlatili. Kljub temu pa bi bilo gorenje in tle-nje gumijevih odpadkov treba čimprej tako ali drugače pogasiti, kajti po okolici se širi tudi precej neprijeten smrad. V času, od kar je začelo goreti, so ogenj poskušali pogasiti tudi že s tem.
da so nasuli prst in gramoz čez, vendar to ni dosti pomagalo.
Domačini se sprašujejo, kdo je odgovoren za to, da bi pogasili požar, odstranili s tem dim in smrad in preprečil morebitni požar na bližnjih kozolcih? Tovarna Sava? Gasilci?
— at
Kmalu nova cesta
Ze nekaj dni delavci Častnega podjetja iz Kranja opravljajo dela pri modernizaciji ceste Lancovo — Kamna gorica. Dosedanja makadamska cesta že dalj časa ni več ustrezala prometu na tem odseku.    Nova cesta v
IZID ŽREBANJA NAGRADNE SKANDI-
ju-
NAVSKE KRIŽANKE iz številke 57, z dne 30. lija 1966
1. nagrada za Petro Hudo-vernik, Kranj, Cankarjeva 22, 100 N din
2. —5. nagrada po 50 N din za: Marijana Klemenčiča, Kovor 5, p. Križe; Franc Si-lar, Kranj, Jekova 8; Anico Perne, Kranj, Titov trg 12; Andreja Perdana, Kranj, Pot na kolodvor 1.
Novo brv gradijo
GASILSKO DRUŠTVO NAKLO
priredi na svojem vrtu v Naklem v nedeljo, 14. g. 1966
VELIKO VRTNO VESELICO
s kegljanjem za jarca
Vljudno vabljeni!
Upravni odbor
»KAMNOSEŠTVO« Kranj
razpisuje v smislu zakona o del. razmerjih in statuta podjetja člen 103 delovno mesto
RAČUNOVODJE PODJETJA. Pogoji:
1. visoka aH višja ekonomska izobrazba, s 3-letno prakso gospodarsko-računske stroke alt
2. srednja izobrazba z najmanj 6-letno prakso go-spodarsko-računovodske stroke.
Pismene prijave se pošljejo na upravo podjetja najkasneje do S. septembra 1966.
V Skofji Loki gradijo preko Poljanščice blizu kopali-1 šča novo brv. Stara, zgrajena leta 1946. je bila že močno dotrajana. Ker preko nje vsak dan, zlasti poleti hodi mnogo ljudi, je grozila nevarnost, da se poruši. Nova brv bo, prav tako kot stara, ledena. Dolga bo okrog 80 m in široka 1.5 m. Glavne nosilne tramove in pod iz desk sestavljajo že na bregu, potem pa jih bodo potegnili na že pripravljena ležišča. Brv je namenjena le pešcem.
Čeprav je obnova potrebna, se sprašujemo, zakaj z deli niso pričeli že spomladi. Tako rekoč sredi kopalne sezone   gradnja   močno ovira
I obiskovalcem dostop na ko-I  pališče. -i
Spet požar
V sredo dopoldne ob 10.40 je začel goreti kozolec Janeza Zontarja iz Sv. Duha pri Skofji Loki. Čeprav so gasilci in vaščani takoj prišli na kraj požara, ga niso mogli zadušiti. Zgorelo je tudi približno dve toni detelje in okoli 400 butaric, tako da skupno škodo cenijo na 700 tisoč starih dinarjev. Do požara je prišlo, ker so se pod kozolcem igrali otro-ci. Enemu od njih se je pri prižiganju odlomila vžigalicayin goreči odlomljeni konec je padel v suho deteljo.
Z a h v a 1 a
Ob izgubi naše dobre in skrbne žene, mame ln tete
MARIJE ŽAGAR
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali vence in cvetje, ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
žalujoči: mož, hčerka z možem in ostalo sorodstvo
Šenčur, dne 10. S. 1966
I dolžini  4406 metrov bo fc j roka 4 metre, predračun * j njo pa je 30 milijonov Mk j dinarjev. Sreckstva jcM-j njo ceste je zagotovila * i činška skupščina Radovlji« ; Po vsej dolžini ceste j« k položen- bitogramoz. ki gal» đo le še prevleki L z asfalta tonom. Računajo, da bodo t deli na cesti, če bo vvefa ugodno, končali do 17. avfi-sta. -ji
Progo odstranili že do Loga
Železnica   je prodala i*
naprave proge Jesenice-ft niča podjetju »Dines«. Tt > svojo ekipo odstranjuje pi* go. Dobre prage in trato prodajajo železnici, želeni in drugim kupcem, saV prage pa okoliškim »realni cem, ki jih bodo porabili | kurjavo. Tir so odstranili H j Rateč do Loga. čez ee£t j prehode pa ga bodo pehflk jeseni, ko bo cestni protft manjši.
V Kranjski gori so z   demontnžo želemiskra mostu čez Pišaioo. Ob pt#\ bodo cdstran 3t tudi teJefM. sko napeljavo.
*3*o£»  dsV*f Mrrm ^
l i*    URADNI VESTNI*
GORENJSKE '.•daja in tiska CP »Gorenjski tisk- Kranj. Korr ška cesta 8. Naslov uredništva: Sranj. CcsU Suneta Za fa rja 27 in upr»»f Kranj, Koroška cesta l Tekoči račun pri SDK * Kranju 515-1-135. Teletos* redakcije In ekonomi propagande 21-835. SM& naročniški oddelek w tiskarna 21-190, tt-t* 21-891. Naročnina letaš* novih dinarjev (n. dj ll 2.000 starih dinarjev (s, i* mesečno 1.70 a. d. ali Ifl s. d. Cena posamtnt Številk 6.40 n. d. ali tis.i Mali oglasi sa aarefeftf 6.40 n. d. aH «t s. d,» nenaročnike Ml a. a. |p SI s. d. beseda. NesUtea* oglasov oe •bjsvljjuM*
999999999999999999999999999999999999999999901999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999
^^^%%%$%//$^$$^/$%$%^SMS$/+^^^^ ++%$/$^^%%%+/$%+%+5%4/%++$++%$$%$$4^^-
9342671797579645825791