Širine in globine Med najve~je pohvale, ki jih posameznik rad sliši, spada pohvala o “širini”. Pri tem ne mislimo nujno na vse tiste stvari, ki odlikujejo razgledanega ~loveka, temve~ gre pri tem vse preve~krat le za navidezno pohvalo prelahke strpnosti in odprtosti za misli, besede in dejanja, ki se pojavljajo v dru`bi. Širok naj bi bil tisti ~lovek, ki sprejema vse in vsakemu dopusti, da dela, kar ho~e, ki nikoli ni~esar ne obsoja in vedno iš~e spravo z idejami in ljudmi, ne glede na to ali imajo prav ali se motijo, ne glede na to ali predlagajo nekaj dobrega in razumnega ali pa se v resnici zavzemajo le za svoje `elje, ki jih oble~ejo v dru`beno primerno obleko. Obenem pa se potiho, vendar vztrajno, pojavlja miselnost, da je tisti, ki ima trdna prepri~anja in jasna na~ela, isto~asno `e ozek in nestrpen. V ozadju obeh pristopov je poleg ~lovekovega osebnega zna~aja in njegove vzgoje tudi odnos do resnice. In prav iskanje resnice ostaja prva naloga vsakega ~loveka, ~eprav je resnica nekaj, kar ne moremo posedovati v absolutnem pomenu, ker je isto~asno ve~na in enaka, pa v svojih pojavih in naših osebnih in dru`benih spoznavanjih raznolika in vedno nova. Resnica je tisto polje, na katerem dobijo “širine” in “globine” svojo pravo razse`nost in na katerem lahko prese`emo napetost, ki jo prizadevanje za eno in drugo povzro~a. Kdor se `eli poglobiti in postati strokovnjak na nekem podro~ju, mora temu visokemu cilju posvetiti veliko energije in ~asa, ki sta zelo omejeni vrednoti. ~asa preprosto zmanjka, da bi svoj pogled lahko sprehodili po vseh poljih ~lovekovega znanja in udejstvovanja. Nujno se moramo omejiti. Širina torej ne more pomeniti, da vem vse, da poznam vse, da sprejemam vse, temve~ se mora predvsem usmeriti v ~lovekov odnos do so~loveka in na spoštovanje, ki smo ga drug drugemu dol`ni. Globina pa je prav tako najprej potrebna v odnosih med ljudmi. Kaj pomaga, ~e si pridobim vse znanje enega podro~ja ter postanem t.i. strokovnjak, pri tem pa teptam so~loveka, ga poni`ujem in izkoriš~am svoj pridobljeni status? Iz potrebe, da bi v med~loveških odnosih dosegali nove kvalitete, se pojavlja zahteva po širini in globini naših medsebojnih odnosov. Druga brez druge ne moreta obstajati, saj sta druga na drugo tudi naravnani in se dopolnjujeta. Pri doseganju teh ciljev pa morata biti enako anga`irana tako razum kot volja. Razum, ker je naša sposobnost za spoznavanje, in volja, ker usmerja naše energije k dolo~enim ciljem. Študij, branje in spoznavanje misli ljudi, ki se napajajo pri izvirih evangelija, je za kristjana nadvse pomembno, ker smo danes potisnjeni v miselno manjšino, ki je – ho~eš no~eš – preplavljena z prevladujo~o nekrš~ansko miselnostjo. Od vrtca do univerze, vsak dan preko ~asopisov in tv-ja spoznavamo ve~insko dru`beno miselnost. Ker pa smo pa dol`ni graditi in poznati tudi svoje, je naš napor na tem podro~ju še toliko ve~ji, u~inki pa najve~krat, vsaj na videz, zanemarljivi. Toda ne smemo zapasti ozkosti nekaterih, ki imajo stvari za dobre le, ~e so v skladu z njihovo mentaliteto. Kriti~na presoja je nujna, saj nam ohranja in gradi svobodo. Vendar prav tako ne smemo dopustiti kakemu manjvrednostnemu kompleksu, da bi nam našo krš~ansko miselnost `e vnaprej potiho ozna~eval za manjvredno; zato, ker je nekaj prišlo izpod peresa kristjana in se napaja pri evangeljskih izvirih, še ni avtomati~no boljše, a tudi ne slabše, kakor nam ho~ejo marsikdaj prikazati. Vredno je, da se najprej stvar prebere, premisli in šele nato odbere. Kar je dobro, resni~no in pravilno ohranimo, ostalo zavrzimo, tudi ~e je “naše”. Posvetimo pa nekaj ve~ ~asa svojim globinam, da ne bomo stali sredi poljan ~loveške misli brez korenin, saj nam lahko le one poka`ejo cilje, h katerim naj poletimo. Pred seboj imate novi številki Tretjega dne, ki ponujata nekaj hrane pri tej ve~no nedokon~ani nalogi. Andrej M. Pozni~